AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLIV. — VOL. XCLliV
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 3, 1941
V Jugoslaviji so zaprli bankirje in verižnike radi navijanja cen
Belgrad. — Več lokalnih bankirjev je vlada zaprla, ker so obtoženi, da so kupičili koruzo, žito in moko z namenom, da bi navijali cene. Nekateri verižniki so navili cene koruzi že na 600 dinarjev tono. Ker je splošno pomankanje kruha in da se ustavi navijanje cen, je minister notranjih zadev določil ceno koruzi na 250 dinarjev tono.
Dalje je minister notranjih zadev izdal ukaz, po katerem se razpuste vsi delavski sindikati, ki so se vtikali v politiko, delali zapreke produkciji ter okrnje-vali trgovino v škodo jugoslovanske industrije.
Splošno se govori, da se bo s 15. januarjem določilo porcije za kruh in sicer ga bo smela dobiti vsaka oseba samo 500 gramov na dan, kar je približno en funt v ameriški teži. V mestu ga sedaj povžijejo še enkrat toliko, na kmetih pa štirikrat toliko.
ipad, ki so ga izvedli Nemci zadnjo nedeljo na London z zažigalnimi bombami, je sedaj maščevan. Bremen je silno trpel v tem napadu, ki je trajal 3 ure in pol.
■ondon, 2. jan. — Angleški	Wulf, enako tudi veliko refineri-
lbniki so sinoči poleteli na	jo za olje.
no nemško pristanišče Bre-	Kot poročajo avijatičarji ob
'> kjer so vrgli do 20,000 za-	vrnitvi, so bombe ponovno in po-
dnih in razstreljivih bomb.	novno zadevale železnico v Bre-
k napadom so povrnili Nem-	menu in poškodovane so bile vse
I milo za drago za strašni na-	tovarne ob železnici. Spustili so
< ki so ga izvedli naciji na	bombe tudi na ladjedelnice in
don zadnjo nedeljo.	na skladišča v pristanišču. Iz
olga procesija angleških avi-	tega napada so se srečno vrnili
se je vlekla nad Bre-	vsi angleški avijatičarji.
-kjer so bombe kmalu poka-	Ob istem času so pa tudi Nem-
svojo moč. Proti nebu so	ci obiskali Anglijo, dasi bolj v
gg|i ognjeni zublji, ki so, bili	malem obsegu. V Londonu in
V 120 milj daleč. Bombe so	predmestjih so bombe ubile ne-de tovarno za letala Focke-J kaj oseb in poškodovale več hiš.
Zedinjene države si grade mogočno zračno silo. Ta letala so pripravljena za 500 letalskih kadetov, ki se bodo pričeli uriti v letalstvu v Randolph, Tex. To je največji tečaj, ki ga je še imela ameriška armada.
Ves dan novega leta smo nestrpno čakali poročila "s fronte," če so kje kaj vjeli. Pa ni bilo nič. Včeraj dopoldne tudi še nič.
itortuNiTv <mm> 1 • . Kaj bo to' nas Je Feval0' ali se kaj polomilo I I I * V ( pri mehanizmu? No, včeraj opoldne smo pa do-
IM	bili poročilo, da je bila rojena na novega leta
iL/TwHfc zvečer družini Mr. in Mrs. Joseph Zeleznik, -^^f^Hp«^ 4413 W. 49. St. zala deklica. Tako se govori!
Srečni ata je sin ,Frank Železnikov© družine iz -	j Jennings Rd. Mlada mamica je pa hčerka To-
-	maž Mervarjeve družine iz 82. ceste v New-
burgu, Rozalka. Mati in dete se prav dobro počutita v Deaconess bolnišnici. Torej če ne prišlo kako poročilo, da jo je kaka druga dečva prekosila s prihodom na svet, bo dobila nagrado $10 želez-nikova princeza. Naš poklon!
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
Dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ
Društvo je izvolilo za leto 1941 li sledeči odbor: častni duhovni P' . vodja msgr. Vitus Hribar, dru- ri štveni duhovni vodja Rev. Jo-seph Celesnik, predsednik Frank .j Matoh, podpredsednik Anton ^ Rudman, tajnik John Pezdirtz, . blagajnik Louis Šimenc, zapisni-kar John Trček, bolniški tajnik Mike Zlate; nadzorni odbor: i« John F. Terček, Frances Doli- " w nar, Jos. Somrak; zdravniki: dr. ^ 'i- Anthony Skur, dr. Louis Perme, ' v. dr. R. Opaskar.	7
e~ Zopet puško na ramo! d
je Pri svojih starših je bil čez
praznike na dopustu Anton Zad- s a- nik, 988 E. 77. St. Ž njim je bil , ie. tudi njegov sorodnik Anton •a_ Frank iz 908 E. 73. St. V torek [ as sta pa zopet odšla v vojaško taborišče S he 11 by, Hattiesburg, Miss, želimo jima zdravja in vse najboljše v lepem vojaškem sta- £ . nu.	g
s
be> V soboto bo prijetno ^
ol- Kje pa? I, gotovo na plesni f St. veselici, ki jo priredi vežbalni 3 re- krožek podružnice št. 14 SŽZ ju- ] >od tri večer v Slovenskem društve- ] ^d- nem domu na Recher Ave. .Iz- ] ro- vrstna godba, dobra postrežba vo- in pa zauber dekleta, ki vas pri-' ta jazno vabijo na veselico. Torej , ga. le v belo Ljubljano jutri večer!
nedeljo prva srnjakova večerja
JUTRI ZAČNE MEDNARODNA RAZSTAVA
Stalin pravi, da je	i
Rusija mobilizirana A
. . , . v<
Moskva, 2. jan. — Sovjetski ^ diktator Jožef Stalin je povedal ^ narodu, da je Rusija zdaj popol- ^ noma mobilizirana ter svaril ^ Ruse, naj bodo pripravljeni, da ^ se postavijo proti vsaki slučaj- kj nosti.
V vladnem glasilu Pravdi je j, ' Stalin izjavil, da je vsak dan n ' večja nevarnost za deželo vzpri- A ' čo mednarodnih zapletljajev. d ' Vsa dežela mora biti pripravljena, da se brani, če pride sila, je L rekel Stalin.	p
j "Nam grozi nevarnost voja- n Iškega napada. Zato pa ne sme- t Jmo nuditi našim smrtnim sovra- J šnikom nobene prilike, da bi nas 8 našli nepripravljene."	b
-o--B
Vstopnice za koncert r
a Kot znano priredi odlični slo-!- venski basist, Mr. John Lube, i- pevski koncert 2 .marca popol-a dne v avditoriju SND na St. v o Clair Ave. Vstopnice so vse re- k a zervirane in so že v prodaji pod ti n oskrbo Mrs. Jane Lube, 1084 Ad- n ri dison Rd. Apeliramo na naše ro- v ci jake in rojakinje, da si pravo- ii je časno nabavijo vstopnico, ker ta j; [koncert bo res nekaj posebnega, h

AMERIŠKA
> ___
D0M0VINH
AMERICAN HOME
ngieži so vrgli 20,000 bomb i Bremen za napad v nedeljo
-aški topovi v Bardij i molče
da se pripravijo za končni naskok na postojanko, v kateri se nahaja 20,000 fašistov. Angleži čakajo, da postanejo Italijani v Bardiji mehki, nakar bodo zavzeli mesto brez posebnih izgub. Angleži ne pošiljajo svojih voja-| kov po nepotrebnem v boj, ker vedo, da Se Bardija itak ne more vzdržati in je končno vseeno, če jo dobijo v pest par dni prej
ali pozneje. _
a[ra, 2. jan. — Angleško Jštvo in bojna letala so pri-i italijansko posadko v oble-'fti pristanišču Bardiji k tu; Dalje se poroča, da so leske patrulje prišle že daleč No in dosegle kraje, komaj IJ milj južno od glavnega lihega pristanišča Tobruk. Saj, ko oblegani Italijani v "ji ne odgovarjajo angleške-bombardiranju, imajo ti čas,
l/I . sv. XJC1CHC AtfO IVOIVJ
Društvo je izvolilo za leto 1941 sledeči odbor: Duhovni vodja msgr. Vitus Hribar, pred-ir sednica Alice Grosel, podpred-sednica Margaret Oster, tajnica i- Margit Kogovšek, blagajničraka a Jennie Kozely, zapisnikarica i- Frances €usel, nadzornice: Ma-g ry Potočnik, Frances Russ, Vida je Krajnc; zastavonošinja Marga-n ret Oster, rediteljica Frances ia Salmich; zdravniki: dr. Opa-a- skar, dr. Perme, dr. Skur. Seje r& so vsak 3. četrtek v cerkveni ir dvorani na Holmes Ave., začetek it točno ob 7:30 zvečer.
y Začasna selitev
0_ Logar Beauty Parlor, ki je je bil na 17217 Grovewood Aive., n_ bo od danes od štirih popoldne a_ na začasnem naslovu, 17011 ti Grovewood Ave. radi ognja na aj starem naslovu. Novi telefon je KEnmore 0645.
se
i a.	Slovenska šola
je Mrs. Wra. Kennick naznanja, ;a- da se prične nocoj ob sedmih z se rednim poukom višjega oddelka ' slovenske šole v SND, soba št. 4.
»slovanska ladja je priča streljanju na 1 ijansko ladjo
ilgrad. — Ko je dospela jur S' »vanska obrežna ladja Var- s v Ercegnovi, so potniki pri- & dovali, kako so bili priča J lda grške podmornice na ita- I ske ladje. Bilo je okrog r 1 Popoldne v torek, ko je I 'dar srečala dvfi milji in r Od jugoslovanskega obrežja S Pno italijanskih tovornih la- s katere sta spremljala dva s 'ca- Komaj je bila Vardar c laških ladij, se naenkrat t 116 iz morja za italijanskimi tali velika podmornica, ki ie na vso moč streljati s to-■ na Italijane. Zaslišal se je 1 pok in na zadnji italijan- 1 ladji se je pokazal ogenj, na- 1 se je začela ladja potapljati. ( apitan Vardarja je ukazal s s polno paro naprej, da se • rciaknil iz topovskega dežja, (liki so še videli, kako se je janska ladja potopila, osta-0 se pa razkropile na vse tli.	J j
i samo snega ne bo. Tam pod » smrekami bo pa gnezdila Janko-
-	vičeva godba, da boste kar pla-j vali po dvorani s svojo dražest-
-	no plesalko.
In pa zapeli bomo, pa zavri-
-	skali (Sušleva Francka si že ma-• že grlo) da bo odmevalo t je za 1 deveto goro. — Vse to bo v ne-e deljo 5. januarja ob sedmih zve-& čer v Slovenskem domu na i Holmes Ave. Vsi ste prijazno
vabljeni, ki ste dobre volje. Pa
-	tudi če niste, se boste pa tam i- razprostrli. Saj veste, da je pri |
naših fantih najlepša zabava, kil e si jo morete misliti, še vselej je i, bila in bo tudi v nedeljo.
laJ je prišel tisti čas, ko nas sa lovčev glas . . . Tako bodo sr v nedeljo fantje Euclid Ri- vi riuba, ki bodo pokazali, kaj vi rinesli iz tistih strašnih za- n< )v v sosedni Pennsylvaniji. rej ena srnjaka bodo spre- sj !li v nadvse okusno pečenko. ž< knedelčki bodo zraven, pa d« kaj bomo naštevali, ko je d :o teh telesnih dobrih del, da č< eku sline zalivajo ves tisti H stor pod jezikom.	v
a lovski ples v zelenem ga- ti • . Kot vedno, bodo fantje tu- r etos okrasili dvorano z zele- n da bo prav tako, kot bi se s ajali sredi šumečega gozda, b
JVo, eno smo £e *vjeli!
Nacijski avijatičarji gredo v Italijo
Italija zdaj uradno prizna, da je dobila iz Nemčije avijatičarje in letala, da ji pomagajo iztrgati Sredozemlje iz rok Angležev.
ITALIJANI UPAJO NA MIR ŠE LfcTOS
Rim, 2. jan. — Uradno vladno poročilo naznanja, da je Nemčija poslala v Italijo avijatičarje in letala, da ji pomagajo v težkem boju za posest Sredozemlja. General Pricolo, načelnik zračne sile, sle je izjavil, da se naj smatra nemško zračno silo kot del italijnske in da se ji gre v vseh ozirih na roke.
Po radiu se je tudi naznanilo, da so prišli italijanski bombniki domov, ki so nekaj časa pomagali nacijem razbijati po Angliji. Nekaj jih je pa baje še vedno ostalo na Rokavskem prelivu.
Pošiljka nacijskih letalcev v Italijo se smatra v diplomatskih krogih kot znak, da se bo vršila tekom januarja glavna bitka na Sredozemlju, ker je v tem času vreme okrog angleškega otočja
jako viharno. Italijanski bombniki so dva meseca sodelovali z naciji pri bombardiranju angleškega otočja. Na 25. oktobra so prvič stopili v akcijo.
Italija je dozdaj priznala, da je dobila v pomoč samo nemška letala, ki so vozila vojake v Albanijo.
Italijanski politični krogi si ugodno razlagajo Rooseveltovo novoletno voščilo kralju Ema-nuelu, ko je rekel, "da upa, da se bo mogel italijanski narod v tem letu radostiti blagoslova pravičnega miru." Italijani si razlagajo ta "blagoslov pravičnega miru" tako, da bo italijanski imperij svoboden, da bo svobodno "naše morje," Sredozemlje, in da bo Evropa rešena vsakega vmešavanja drugih velesil.
lirki poročajo zopet o uspehih
-o-
V nedeljo bo imel besedo "čevljar"
Ne glede če bo nedelja in dan počitka, pa bo mojster čevljar vseeno sedel na svojem, stolcu, vlekel dreto in razbijal po škar-■ pih, da bo veselje. Je že tako prišlo, da ne more drugače kot v nedeljo. Pa šele zvečer bo pri-, čel, nič prej kot ob osmih. Pa kakšne odjemalce bo imel: doktorja Lopnika, barona Stradeža, zidarja Opeko, bogataša Valen-^ tina in pomočnika Tončka. Vsa stvar se godi v sami beli Ljub-j ljani in sicer prvo in drugo deja-nje v bolnišnici, tretje pa pri mojstru Blažu.
No, zdaj ste uganili, da bo to s mična burka "Čevljar," ki jo a vprizori Svetovidski oder v ne-_ deljo zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Med dejanji bo nastopil tudi priljubljeni dekliški Bara-[ gov zbor pod vodstvom gdč. Kar-1 lingerjeve. Občinstvo je prav ii prijazno vabljeno, bo prav lepo i- razvedrilo.
)-	-o-
k	Nov grob
" Umrla je Elsie Jurca, stara • ' 28 let, rojena v Clevelandu. | Tukaj zapušča starše Frank in Agnes Jurca, sestre: Ano, Ma-rie, Agnes, Josephine, Stella in Donnie ter brate: Franka, Ed-
L' varda, Williama in Alberta.
g 1
' Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Frank Zakraj škovega po-3Z grebnega zalvoda, 6016 St. Clair ~ Ave. in potem na Kalvarijo po-kopališče. Naj počiva v miru,
>n preostalim naše iskreno soža-ik ,.
a- lje-
g, Nov grob v domovini
se Frančiška Petrič, 1105 E. 74 a- St. je dobila žalostno vest h stare domovine, da ji je umrl svak Jernej Strle v Ivasi Purka-če, fara Rob. Pred tremi let
ni sta obhajala zlato poroko. Nje
ni na sestra je Nana Strle, rojeni u" Nosan, Kmetova iz Sinovice fe~ Naj počiva v miru v rodni zem Iz" lji.
ba	Seja Kanarčkov
ri- Starši Kanarčkov imajo no rej coj ob sedmih važno sejo v SDI r! na Prince Ave.
Atene, 2. jan. — Uradno se naznanja, da so Grki vzeli Italijanom močno utrjeno postojanko, ki je zelo važnega strategi-čnega pomena severno od mesta Klisura. Grško vrhovno poveljstvo poroča tudi o novih ujetnikih in pa množini vojnega materiala ki so ga vzeli Italijanom.
Italijani so vprizorili več močnih protinapadov v tem okraju, toda so bili vselej vrženi nazaj.
Na južni fronti, kjer Grki prodirajo proti pristanišču Valona, so imeli Italijani mnogo izgub.
Grkom je padlo tukaj v roke več
italijanskih bojnih tankov. *
Bitolj, Jugoslavija. — Napor italijanske armade, da ubrani pristanišče Valono in mesto El-basani ,je zato tako silovit, ker je od padca teh dveh mest odvisen ves boj v Albaniji. Tako je mnenje nevtralnih opazovalcev tukaj. I)asi je iniciativa še vedno na strani Grkov, pa Italijanom pomaga huda zima, radi katere Grki ne morejo tako napredovati, kot bi sicer.	*
Falls Creek, Pa. — Dne 20. dec. je tu umrla za pljučnico Angela Poje, roj. Zakrajšek, stara 42 let in doma iz Gradišča pri Kočevju. Bila je vdova in zapustila je tri otroke v starosti 5 do 18 let brez sredstev.
Važna seja
Podružnica št. 47 SŽZ obdr-žava jutri večer važno sejo in sicer ob pol osmih zvečer. V soboto 11. januarja bo pa Card party. Članice, pridite v velikem številu.
Rad bi zvedel za naslove
John Kocjan, 1013 Indiana Ave., Sheboygan, Wis., bi rad zvedel za naslov John Klobučarja, ki je bil za konduktorja na ulični želiznici, dalje za Joseph Krnca in Štefana Habja-na.
Chicago. — Dne 26. decembra je po dolgi bolezni umrl Anton Prešeren, star okrog 70 let in doma iz Vrbe na Gorenjskem. Bil je oddaljeni sorodnik pesnika Prešerna in kamnosek po poklicu. že dolgo let je stanoval v Ciceru. V Ameriko je prišel leta 1903 in naravnost v Chicago.
La Salle, 111. — Dne 22. decembra je v bolnišnici umrl Andrej Rogič, star 67 let in rojen v Lipi pri Mozirju na štajerskem. V Ameriki je živel 50 let. in po poklicu je bil urar in pred leti je potoval po naselbinah kot trgovec z zlatnino. Bil je samski in v Ottawi zapušča sestrično. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil 9. oktobra 1.1., ko je padel z avtotruka med nameravano selitvijo v Detroit.
i- premorejo države, ki jih danes a, ni več na zemljevidu, toda narod a- je še in ostane.
A~ Tudi Jugoslavija bo zastopa-na na tej razstavi in sicer bo ju-goslovanski dan na 18. januarja. 3 Takrat bo podan tudi lep pro-gram, kot nam je zatrdil konzul !1! dr. Mally. Iz Washingtona se fJ pripelje na razstavo jugoslovan-ski poslanik dr. Fotič, poslaniški
»lo	_ ,	.
svetnik dr. Rybar in drugi.
m
>0- Vstopnice za to razstavo dobi-eli te tudi v našem uradu in stane-ke jo v predprodaji samo 25 cen-le- tov. Razstava bo zelo zanimiva :ar in vredna, da si jo ogledate.
V mestnem avditoriju se pri- p čne jutri mednarodna razstava, r kj bo trajala vsak dan do 19. ja- j nuarja. 22 narodnosti bo pokazalo na tej razstavi svoje naj- ( lepše umetnine, katere se ceni nad $2,000,000. Večinoma teh * umetnin so pripeljali iz newyor- _ ške svetovne razstave in kateri ( niste bili tam, boste imeli zdaj lepo priliko ogledati si jih. Poleg raznih umetnin bo pa imela ' vsaka narodnost še poseben in jako zanimiv program, ki se bodo vrstili dan za dnem. Videli boste francoske zgodovinske umetnine še izza časov Napoleona. Videli boste najlepše, kar
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year
Single copies, 3c	__
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
BESEDA IZ NARODA
--- » .—-- ----------——-•-»-—»———--———'«•—----— »
Iz Euclida
No. 2
Fri., Jan. 3, 1941
Malo poznajo Hitlerja!
Predsednik Roosevelt je povedal ameriškemu narodu, da je nesmisel misliti na kakšna mirovna pogajanja z diktatorji. S tem je hotel reči, da se mora diktatorje prijeti brez rokavic in jih streti, da ne bodo izlepa ali pa nikdar več mogli dvigniti svojih pasjih glav, da bodo tako oslabljeni, da ne bodo mogli zopet tako kmalu potegniti sabelj iz nožnic.
Ogromna včina ameriškega naroda se v tem strinja z Rooseveltom. Al Smith, ki se sicer dostikrat ne strinja z Rooseveltovo politiko, je rekel, da se absolutno strinja z predsednikovim govorom. Tudi on je mnenja, aa ko nas že diktatorji ne ljubijo, naj tudi mi ne bomo ž njimi preveč prijazni in popustljivi.
Ne strinja pa se z predsednikom senator Wheeler iz Montane, znani pacifist, ki ima sicer morda dobre namene, ampak vidi samo do konca svojega nosu. Wheeler svetuje, naj bi začel Roosevelt z mirovnimi predlogi, da bi pobotal Anglijo in osišče. Ničesar si v tem času ne želi Hitler bolj, kot pa premirja. In še bolj pa Mussolini, ki je že čisto na koncu.
Hitlerju se tudi že vrti v glavi, zato hlasta okrog sebe kot stekel pes, ki je privezan na močno verigo. Zdaj se zaganja v Evropi sem in tja, da bi vlil evropskim narodom strah v mozeg in kosti. Medtem ko pošilja bombnike na Anglijo, pa pošilja armado sem in tje po južni Evropi. Straši Rusijo in Balkan, a vendar ne začne nič. Pa tudi najbrže ne bo začel kakšne posebne akcije. Njegova vojska že dolgo počiva in godrnja nad brezdeljem, pa jo je začel premikati sem in tje, da bi armada mislila, da bo zdaj kje začela z blitzkriegom.
Toda Hitler je tudi že precej pri koncu. Zaloge mu pojemajo, Anglija še vedno ni na kolenih, njegov partner Mussolini pa je tepen, kjerkoli se pokaže s svojo debelo glavo. Zato bi prišlo pa Hitlerju zdaj premirje kot bi mu ga poslalo samo nebo. Na vse bi privolil in pristal, samo da bi šel zopet lahko po sapo in da bi zopet lahko dobil par let časa, da bi se pripravil za novo vojno. Pa pridejo taki popustniki in prilagodniki kot je senator Wheeler in predlaga, naj bi začel Roosevelt z mirovnimi predlogi. In to prav zdaj, ko je treba le še malo poriniti in diktatorji bodo uničeni za vedno.
Zdaj, ko smo že na tem, moramo iti naprej in nadaljevati z bojem, da se svet enkrat za vselej reši teh pasjeglav-cev, ki hočejo pohlastati ves svet. iKaj bi nam pomagal trenutni mir, ko bi pa v par letih zopet izbruhnila vojna! Nič »popustiti zdaj, absolutno nič! Le po njih, krvoločnežih! Na "tla ž njimi in pomandrajmo jih v prah. Izrujmo jim strupene zobe, da ne bodo nikdar več pikali.
Senator Wheeler predlaga kot bazo za premirje resto-racijo Čehoslovaške in Poljske, pa Francije, Holandske, Belgije, Norveške in Danske. To se lepo sliši. Toda, koliko časa bi pa ostale te države svobodne ob svoji mogočni sosedi Nemčiji? Saj bi živele noč in dan v strahu pred Nemčijo in to upravičeno.
Danes ni čas za popuščanje in kompromise. Danes se bije boj na življenje in smrt med diktatorji in demokracijami. Odločiti se mora, katera stran bo zmagala in sicer popolnoma zmagala, da bo lahko narekovala bodoči in trajni mir. Roosevelt je rekel, da ima najboljše in najnovejše informacije, da bodo diktatorji izgubili to vojno. Res vse kaže, da jo bodo. Torej, kdo bi bil tako nespameten in bi v zadnjem trenutku odnehal ter tako rešil totalitariste?
Da je imel Roosevelt prav, ko je rekel, da diktatorji ne bodo zmagali, kaže tudi to, da se je začel Hitler bati Zed. držav. Dokler je imel še upanje oziroma, dokler je imel Anglijo že kar v pesti, se je norčeval iz Amerikancev. Sekun-diralo mu je pridno fašistično časopisje, ki je pisalo sramotilne članke o Amerikancih in brezmoči Zed. držav. Še celo takrat, ko smo dali Angliji 50 rušilcev v zameno za pomorske in zrakoplovne baze, sta Hitler in Mussolini to malo-važno prezrla, kot kapljico v morju. To je bilo takrat, ko je Hitler računal, da bo v nekaj tednih zavzel Anglijo. Toda dnevi so minili, tedni in meseci, in Anglija še vedno ni v nemških rokah.
V tem je prišla pa še obljuba iz Zed. držav, da bomo dali vso možno pomoč Angliji. In Hitler se je pa zdaj ustrašil. Začel je groziti, da bo potopil vse ameriške ladje, ki bi plule s potrebščinami na Irsko. In vendar ni nihče rekel, da nameravajo Zed. države pošiljati svoje ladje na Irsko. Tu se vidi, kako nervozen je postal Hitler in kako je začel uvi-devati, da bodo povzročile njegov poraz samo Zed. države.
Hitler grozi Zed. državam rekoč, da kršijo nevtralno postavo, ker pošiljajo pomoč Angliji. Vidite ga, falota! Torej Zed. države ne bi smele prodajati orožja in drugih potrebščin. Toda Rusija. Švedska in Romunska pa ne kršijo nevtralni hpostav, ko zalagajo Nemčijo z vsem, kar morejo dati? Čudno logiko ima Dolfe. Kot se vidi samo on odloča, kdo je nevtralen in kdo ne.
Francija je tudi nevtralna, Španija tudi, a vendar Hitler baranta ž njima, da bi dobil kaj pomoči. Te ne pusti Hitler ostati nevtralnim, samo Zed. države morajo držati roke proč od Evrope, da bi, kakopak, tam Hitler lahko razsajal po svoji mili volji.
Tem potom se euclidski "Škr-jančki" prav lepo zahvaljujejo vsem posetnikom naše božične prireditve, ki se je vršila 22. decembra. Srca so nam igrala veselja, ko smo videli, da je bila dvorana napolnjena. Delali smo s podvojeno silo, ker vlili ste nam novega poguma v naša mlada srca.
Še bomo euclidski "škrjančki" peli našo lepo slovensko pesem dokler je narod za nami. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem za darove v gotovini in vsem delavcem, ki so svojo požrtvovalnostjo pripomogli do tako lepega uspeha. Torej še enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Daljša zahvala sledi pozneje. Euclidski "škrjanček,"
Violet Vogrin.
V odgovor tistemu rdečkarju
Naj prvo ga želim vprašati, če sem jaz njega sploh kaj imenovala v mojih dopisih. Kakšno pravico ima on sramotiti moje ime, seveda povzel ga je po človeku njegovega kova. To ime ima več kot polovico naših rojakinj, potem so tudi vse te prizadete.
Jaz bi ne bila niti besede zapisala radi davkov, ko bi ne morala tako hraniti vsak cent, ker smo morali že toliko tisočakov plačati v davkih. Pa se potem tako človeče obregne ob mene, pa da bi vsaj na to odgovarjal kar človek napiše. Kaj še! Kaj takega spravi skupaj, kar nima ne glave ne repa.
Ako bi jaz hotela njega sramotiti in če bi samo to napisala, kar se mi je povedalo o njem zadnje dni, bi bilo pa še nekoliko več kakor je pa on načečkal. Škoda črnila in časa za takega človeka, ki ima tisto zver Hitlerja na steni, prekucuha, ki se šteje za Nemca samo zato, ker je služil pri 27. pešpolku v Ljubljani. Kje imajo on in tisti njegovi sodrugi tiste shode že sam dobro ve in tudi ljudje vedo, da je zunaj kričal, da on ne potrebuje državljanskega papirja, ker je državljan svetovnega pro-letariata, to diši po Rusiji. . .
Ker je tako vnet za tiste poli-tikarje, mu svetujem, da naj prečita stavek v Ameriški Domovini z dne 26. decembra, kjer piše, da je država Ohio izdala od 1939 do 1940 celih 106,508,000 dolarjev in učencev je pa ,1,224,-094, sedaj naj pa tisti Jauh izračuna koliko stane vsak učenec davkoplačevalce. Kam gredo ti ogromni milijoni, to niso igrače.
Nadalje se nekaj spodtika nad Gorenjci, da hočemo vse zastonj. Seveda, zato se pa toliko dobi zastonj. Po njegovem bi morali biti vsi Dolenjci ali pa Notranj-ci. Mene ni bilo še nikdar sram lepe Gorenjske.
Prav za prav pa jaz sploh nisem čitala tistih njegovih otrobov. Vem samo toliko kar se mi je mimo grede povedalo, zato bom pa poskrbela, da se mi ne bo noben več, kaj bi se človek jezil za oslovo senco.
Hvala pa "Enakopravnosti" z,a priobčitev, ker vi ste pač zato, da se človeka ponižuje. Porabili ste že precej papirja v ta namen, pa naj bo za mojo osebo ali koga drugega. Dosti žalostnih ur ste že napravili ljudem in veliko noči ste požrli ljudem, ki vam niso še nikdar nič žalega storili, še dolga leta so vas podpirali.
Če ni to krilvica, potem ni krivice na svetu, ampak vsaka krivica se sama maščuje in o pravem času, pa se bo tudi ta, da sramotite svoje lastne rojake pred toliko ljudmi. Seveda s tem pa tudi nekaterim ustreže-
te, .posebno takim, ki jim je obrekovanje pol življenja in kadar kaj takega čitajo, se jim pa zdi kot nebeška muzika. Jaz bi sivetovala tistemu Jauhu, da naj bi 'šel nad tistih več kot 31 tisoč volivcev, ki so volili proti tistemu nepotrebnemu davku za šole. Zakaj se je spravil ravno nad mene, saj je tudi precej moških pisalo kakor jaz. Junak, ki si upa nad žensko, a do moških nima korajže, ker se jih je zbal, da bi mu jih ne nasolili.
Kakor se je oglaševalo za ta šolski davek, je sploh čudno, da je kdo volil proti. Kadar si odprl radio, ni bilo nič drugega kot samo oglaševanje in kričanje za ta davek in končno je bilo pa 'vendar še toliko volivcev proti. Sedaj se bodo pa zopet lahko gostili tisti učitelji rta račun revnih ljudi. Naj bo dovolj.
Pozdrav vsem čitateljem lista Ameriške Domovine.
Mary Modrian. -o-
Več jasnosti v bodočnosti!
Piše Anton Grdina
Proč s slepomišjem! Več jasnosti, pokažite se kaj ste in kaj je vaš cilj!
Preteklost je za nami in pred nami je bodočnost! V tej bodočnosti hočemo biti na jasnem glede javnega pisanja v naših dnevnikih. Pišem v imenu slovenskega katoliškega naroda. Za katoličane smatram vse naše rojake, kateri se niso direktno odpovedali veri in cerkvi, vse kateri se še poslužujejo cerkvenih obredov ob eni ali drugi priliki. V imenu teh pišem in pišem za njihove pravice, to je za verske pravice.
V naselbini smo se zadnje čase spoprijeli v javnem boju z dnevnikom "E." Spoprijeli smo se radi tega, ker pišejo žaljivo napram katoličanom in napram verskim voditeljem sv. Cerkve. To so delali odkar so začeli eksistirati. Pisali so direktno ali indirektno, mnogi katoličani vsega niti niso opazili, zato je romala "E" tudi v hiše katoliških drilžin in katoličani so ,se je posluževali meneč, da je časopis kakor je vsak drugi zanesljiv in v verskem vprašanju nevtralen. Katoličani so se ga posluževali tudi pri oznanilih sv. maš itd., kar je naravnost proti logiki v prepričanju vsa-| kega katoličana, kdor se le deloma zaveda kaj je versko prepričanje. Vsak katoličan bo tak časopis obsodil za "slepomišenje," kar bi veljalo v drugi besedi, da se s katoličanov norčujejo in da katoličani redijo gada, ki jih bo enkrat pičil. Kadar bi tak časopis prišel do svojih moči, kjer bi lahko izvedel napad javno na vero in Cerkev, kakor so storili v Moskvi, ko so videli, da so dovolj močni za zlom starega verskega pravo-slavja.
ZATO HOČEMO BITI NA JASNEM! Povejte odkrito, kaj je vaš cilj in namen.
Moja malenkost je že večkrat zadela s temi ljudmi navzkriž, ko sem zagovarjal vero in Cerkev. Lahko prisežem, da ni bil noben drugi vzrok, saj mi tudi "E" ne more očitati drugega za vzrok nego to, kar je zgoraj omenjeno. Povejte in odgovorite, če ni to res. Ničesar drugega nisem zahteval od "E" nego to, da naj opusti pisanje o verskih zadevah in naj piše nevtralno, kakor pišejo ameriški dnevniki, kateri so toliko dostojni, da spoštujejo vse stranke in pišejo v novicah ti-, kajoče se vere in Cerkve v splošnem, ne vem, da bi bil kdaj čital v katerem dnevniku verski napad razen če je bil časopis direktno radikalen. Takega se pa ameriški katoličan ; ogiblje kakor gada. Samo v | tem sem in bom v navzkrižju z | "E" in to iz mojega verskega
prepričanja, katerega cenim tako visoko, da radi njega rajši trpim če treba škodo še tako občutno, da bi le zabranil tako pisanje.
Prav radi tega mi pa poskuša "E" škodovati. Znamenja se že kažejo in iz preteklosti imam več dokazov, da je to res. HOČEMO BITI NA JASNEM! V Clevelandu je tako veliko katoličanov in napram tem, je tako malo takih, kateri se strinjajo z napadi na Cerkev in duhovnike, da bi "E" ali pa naj bo katerikoli radikalni časopis šel rakom žvižgat v nekaj dneh, če bi se moral nasloniti za eksistenco samo na svoje somišljenike "skrajno radikalno" ka-koršni se oglašajo z napadi na vero in Cerkev v "E." To je čista in nepobitna resnica! Zakaj pa potem "slepomišenje" in žaljivo pisanje napram verskemu prepričanju in napram možem, ki so takega prepričanja in delajo za verski pros-peh! Eno ste lahko: Ali postanete v resnici nevtralni, ali pa pokažite barvo, da se gre za radikalizem, komunizem in socializem, kar pa naš slovenski narod ni in ne prizna.!
"E" ima vso priliko za eksistenco, če hoče biti nevtralna in glede verskega prepričanja nepristranska. Drugače jo pa katoličani ne smemo podpirati! Zamera gori ali doli, ne bo nič koristilo in nič pomagalo, škodilo bo in "E" ne bo imela miru, dokler ne bo pustila v miru verskega prepričanja katoliških Slovencev.
To je naša zahteva v bodočnosti ! To hočemo katoličani od vas pri "E" toliko časa, dokler pričakujete, da jo naročamo in podpiramo! Te naše zahteve so pravične in opravičene in od teh ne bomo odnehali. Gada na prsih rediti katoličani ne smemo! Drugače nimamo ničesar napram vam. Nikar ne trdite, da vas hoče kdo vreči na cesto! Prepir ste zanetili vi in vihar, ki ga netite z vednim zabavljanjem in žaljenjem na katoličane bo postajal od dne do dne večji, dokler ne bomo imeli miru. če ga ne bo, vedite da ga vi nočete. Pomerimo se, katerih je več: odpadnikov ali vernih katoličanov. Proč s slepomišjem! Več jasnosti hočemo katoličani od urednikov "E."
je tako vzorno vodil baro, ter njegovim pomočnikom Mr. Ko-zan, Mr. ,F. Stopar in Mr. M. Vogrin, kot tudi prodajalcem ti-ketov, Mrs. Slokar, Mr. in Mrs. Anton Nahtigal in Mrs. Ana Krizman.
Lepa hvala tudi drugim, ki so delali razna dela: Mr. in Mrs. Maurich, Mr. F. Zigman, Mr. J. Draz, Mr. in Mrs. Furlan, Mrs. Klemencic, Mrs. Nagode, Mrs. Grill, Mr. in Mrs. Drugovic, Mr. Smrdel ter Mrs. Martin.
Hvala tudi Mrs. Marion Basel za šepetanje pri igri in Mr. Louis Mohar za urejevanje odra. V slučaju če se je katero ime izpustilo prosimo da nam oprostite. Vam gre ravno tako zahvala. Za "škrjančke,"
Odbor.
aa
ZAHVALA
Mladinski pevski zbor "škrjančki" se prav iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so količkaj pripomogli, da je božičnica dne 22. dec. tako krasno uspela v vseh ozirih v moralnem kot tudi gmotnem.
Vsi tisti, ki ste posetili prireditev, ste s tem pokazali, da se zanimate za naš kulturni naraščaj in bodočnost naše mladine ter mladinskega pevskega zbora škrjančki.
Posebna zahvala gre spodaj omenjenim, ki so se tako požrtvovalno odzvali v gmotnem ozi-ru in darovali tako lepo vsoto v blagajno "Škrjančkov."
Vam, ki ste darovali, in kolikor je kateri daroval, bo ohranjen spomin v zborovem arhivu. Darovali so sledeči:
Mr. James Rotter, Mr. Thos. Krasovec, Mr. John Globokar, Mr. Joe Žele, Mr. John Kaušek, Mr. Fred Jazbec, Mr. Frank jJljdboršek, Mrs. Rose Zdešaa-, Mrs. Frances Rupert, Mr. Anton Ogrin (Waterloo Rd.), Dr. Carl Rotter, Mr. Louis Starman, Mrs. Matjazic in Mrs. Jennie Hrvatin.
Nadalje gre zahvala vsem, ki ste dali oglas v programno knjižico. Sledeči:
Avgust Svetek, Frank Jeler-čič in Son, Chas. Wick in Son, ki je tudi oglašal našo prireditev na slovenskem radio programu ter Norwood Appliance in Furniture Co. ki so posodili opremo za sobo v igri "Oh, ta Polona."
Prav lepa hvala gre tudi Mrs. Frances Gorjanc za njen trud v kuhinji in Mr. Ernest Slokar ki
Napredek zdravilstva v zadnjih sto letih
Odkar je bostonski zdravnik Jackson — bilo je to leta 1842 — po naključju v svojem laboratoriju opazil učinek vdihavanja etrove pare, lahko kirurgi operacijo, ne da bi bolniki čutili kakšne bolečine. Tej iz najdbi so sledile kmalu druge, ki so bile epohalnega značaja, na primer kloroformova narkoza, omrtvitev mišic (August Bier) in omrtvitev kože (Karl Ludwig Schleichen). Že leta 1847 je Ignac Semmelweis z Dunaja ugotovil, da se je vročina pri porodnicah pojavljala zaradi nepazljivosti zdravnikov in njihovih asistentov, ki so premalo pazili na čistočo rok in instrumentov. Odločen ko/rak proti temu je bil storjen tedaj, ko so začeli pred operacijami razkuževati instrumente in ro-| ke ter so na ta način znatno j zmanjšali umrljivost mater in otrok.
Kirurg lord Lister je začel supešno zdraviti zastrupljenje. Uničil je bacile, ki bi utegnili zanesti bolezen, da bi mogel brez nadaljnih nevarnosti izvesti operacijo. Nemec iz baltiških krajev Ernest v Bergmann je na podlagi izkušenj iz vojne začel posebno povdarjati potrebo po sterilizaciji rok in instrumentov ter obvez, s čemer je dosegel res tudi velik napredek pri operacijah.
Let 1882 se je posrečilo Ko-chu odkriti bacil jetike. Tudi odkritje bacila kolere je zasluga nemškega učenjaka. Sledila je doba, ko so začeli zdraviti s serumom. Znašli so najprej serum proti davici (Behring). Serum proti tetanusu sicer ne more zavarovati bolnika že pred začetkom njegove bolezni, pač pa se bolniku po injekciji bolezen vsaj ne poslabša. Kot preventivno sredstvo se je sijajno obnesel in s ponosom lahko tekmuje z iznajdbami dvajsetega stoletja.
Že v svetovni vojni so številnim ranjencem dajali serum proti tetanusu. Tako se je posrečilo rešiti na sto tisoče življenj.
Iznajdbe prihajajo po veliki večini kot. posledice prejšnjih, čeprav manj pomembnejših iznajdb. Dostikrat pelje znanost zdravniško vedo po potih, ki se v krivuljah vračajo na isto mesto nazaj, vendar znaifost zdaj v večji meri bogati z novimi iznajdbami kot pa v prejšnjih časih.
Razvoj zdravilstva se najlepše vidi vsekakor na raznih primerih bolezni.
Žolčni kamni so n. pr. neke vrste kemična sestavina, ki vsebuje mnogo tako imenovanega holesterina. Imajo pa v žolčniku vlogo nekakih "tujcev," ki se pojavljajo po vnetju ali pa tudi sami povzročajo vnetje. Najsi bodo mali, tako imenovan zolčni pesek, ali veliki kot kurje jajce, žolčni kamni dostikrat lahko utaje svojo navzočnost. Dalje lahko povzročajo velike bolečine v zgornji trebušni votlini. Ne stoje v ospredju vede o žolčnih boleznih, kajti ti kamni se pojavljajo le tedaj, če jih
žolčnik privede do vhoda vo. Lahko se govori o u-kadar žolčnik potisne f kamen v črevo. Hudo pa je kamen prevelik in skof čnik ne more v črevo. V živ proces zavisi od delCj mišičevja in dra;žanja i]) ka, kar je spet odvisno od, vanja živcev, ki vodijo i^ ganov k žolčniku. Pri vse>< pa igra važno vlogo tudi' no razpoloženje. Vse tce mikanje žločnih kamnov^ mična sestava žolčne te| ne zasluži nič manjšo j nost kakor žolčni kamer« ki se pri izhodu iz žolčni^ mika kot zaklopni (zap kamen) ali pa tak, ki teSj kor zagozda zapira izhod j vzroča zlatenco.	;<
Zdravniška veda gre z!< da po možnosti žolčne r, odstrani. Glavna naloga z notranjim zdravljenji žolčnih kamnih bolnega K pripraviti do tega, da bi ( "zdrav nosilec" kamnov, ne bi delali nobenih tež*1
Odkritje roentgena I daljni pripomoček za I ljenje pravilne bolniko^ gnoze. S pomočjo roentŽ.( mogoče ne samo dogna! nje kosti, srca in pljuč,? tudi še kaj drugega. Iz' tako imenovane "kontrast še," ki jo je prvi upo! monakovski zdravnik Bi pri svojih bolnikih, je # čila najprej opazovanji ne slike želodčne stene, F pa tudi ugotovitvi druge ' bnosti. Tako je bilo pravočasno dognati na^b čega raka ali vnetja | nih sten in omogočiti s no zdravljenje bolnika.11 po vsem svetu mnogo "h s pomočjo roentgena vS' ljudstva. Z rentgenizil' se pravočasno da opazi' zen in zato tudi preprei bi postala za bolnika ne' ljiva.	jj
Od tedaj, ko so spozfr je ravmatični vozel v sf] šici in v sklepnih miši'1 drugod tipičen revmatič jav, ni revmatizem nič ^ rešljivo vprašanje. Do2'< veda še ne poznamo P> vzroka, zakaj se revi"« sploh pojavi. jZdfravn^ dozdaj zdraviti bolezen njenem pojavu.
Napredek zdravilstva| njih štiridesetih letih je_ sel novo orožje proti J razširjenim boleznim. 4 pravočasna ugotovitev 1, boljše upanje za okrevaf, ko je v primerih jetik(' začenjamo spoznavati pešna sredstva proti re^ mu, proti boleznim, ki ( vzroča starost in drugih,
Na novih iznajdbah j^ rideset let sedanjega s dosti bogatejših kot I prejšnje stoletja. Brez! imajo pri tem razvoju V ške vede precejšnje zasl' di nemški učenjaki. Re;' tudi, da je tudi,to polj' stvovanje že (dokaj p0' ljivo obdelano, kar pose^ tijo tisti, ki zdravniki za' zdaj še niso našli zdrav'"
-°- i
—Huda nesreča na p>'c
greb — Ljubljana. Na. med Zagrebom in Zidanj stom blizu postaje Bobov zgodila huda nesreča, ki' ni zahtevala človeških žnj pa, je gmotna škoda mil'l Tovorni vlak proti Ljubi imel s seboj tudi 30 vf nafte iz Rumunije za Najbrž je pri enem izme<> nov počila os, nakar se prevrnil, za njim pa je fj tira še 8 drugih vagono^ ta se je razlila. Če je v v vagonu bilo kakih 13,® nafte, si lahko izračunan^ šna škeda se je zgodila.' td nesreče je bil pretrga1 promet osebnih in brzih \ ki so nekaj časa morali Zagreba skozi Karlovec v' Ijano.


>,> . v
ul
»J
UmilltTIHIIITTIIIIIlmHTtlUTtllHTTTTrmilTin
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
V'Da! V kratkem bodo Indijci napadli haciendo." 'Mislil sem, da se bo zavzel.
stisnil je pesti in srdito po-lZ3al:
f'Naj le pridejo! čudili se bo-1. če bodo slučajno prišli med e moje pesti!"
je bil orjak, divjega za-3a pa ni poznal in Indijancev li ne.
.j,'Nikar ne mislite, da se ša-r 1! Prav zares bodo prišli! jP°vejte, ali niste videli na ha-^ndi nekega Wellerja? More-i ste slišali o njem?" 'Da. Opoldne je prišel." JPo kaj?"
^'Pravijo, da misli haciendo 'tpiti."
/In haciendero je noče proda-)i (
h Seveda ne. Bi bil tudi neu-žP- Odkod pa veste o kupčiji?" fPozneje o tem. Povejte še, I se Weller in haciendero don ofTioteo poznata?" tj'Ne verjamem." i/Ste morebiti opazili, da je , filer govoril z Meltonom?" :zl"Ne.
lsi'Melton leži?"
iOffDa. Ga vobče nisem videl, Rtar sem na haciendi. Leži. ®čnica ga tare. Vrag vzemi j«to vročnico!"
F Zakaj da samo vročnico in e tudi bolnika?"
.Lahko gresta oba k vragu, i )čnica i« lopov! In če vzame !i vas vrag, ne bom prav nič i P var j al, vam povem!" •'Hvala lepa! Kaj pa sem ztn storil, da mi želite take le-•7S' reči_?"
J!j'še vprašate — ? Kar počil bi ' ^eze nad vami, pa še lepo mir-e in veselo poprašujete kaj ,ste e storili —!
Ali veste, kje je Judita?" z"Ne. Kako bi naj vedel —! 'Jaj vprašate? Je odšla?"
'Odšla — ? Nikamor ni od-' I* Na haciendi je, celo zelo haciendi!" 'Govorite jasneje! Kje pa ti-
V'
h v .
n;< počenja? Kaj je z njo? il;'Kje tiči —?" je škrtal z zob-)"V sobi pri Meltonu tiči. In ■i Počenja — ? Streže mu. In aJ je z njo —? Pri kraju je jenj0- čisto popolnoma pri kra-I Mislite si —! Dekle streže j'temu Meltonu —! Ali si moje vobče kaj takega misliti?" J Zakaj pa ne? Ali ničesar ne kCUme 0 bolniški postrežbi?" t. Ne vprašajte tako neumno! .gple se razume na vse, kar si i °rete misliti, najbolj pa zna jjjPskhn zmešati glave." jf A'i ni tudi vam nekoliko gla-
'i zmešala?"
i Je zelo verjetno! In bojim z | da bom v tej svoj i zmedeno-zi1 nekaj storil, česar človek ne slP1 vsak dan, Namreč da bom Jeltonu zavil vrat." j^Kar bi vas stalo glavo!" of Nič ne de! Napol sem jo efk že izgubil.
a'Ali sedaj razumete, zakaj se vMim na vas? Da ste pustili teltona pri miru, bi ne bil zboruj11 bi ne rabil strežnice!"
"Sem mar jaz kriv, da je ži-nfija tako postrežljiva — ? Za-
Pa je šla za strežnico?" ji 'Samo, da mene jezi! Dobro /m, da samo zato! In oče ji je Ijpvolii, da bi se prikupil Melto-bf.
vl 2elel bi, da bi bilo res tisto o yjfasih Indijancih —. Le naj pried61^0 in pobijejo vse do kraja!" jI 'In vas tudi, ne? f s'cer pa bodite le kar brez )V bi! Va§e človekoljubne želje ^ bodo le preveč uresničile! Inland bodo prišli, oziroma so / kar tu." [ Je le osupnil. 'fi\ "Šalite se —!" , Ne! Videl sem jih in opazo-vtal- In naš nekdanji ladijski so-V®f( Weller je pri njih."
"Vsi vragi —! Ste le prav
slutili!"
"Vsekakor."
"Pripovedujte pripovedujte _t"
Pripovedoval sem mu, kaj sem tiste dni doživel, odkar mi je "zdivjal konj," o svojem "izletu" v Ures, o srečanju s poglavarjem Yumov in s starim Wellerjem, o taboru v bližini haciende in drugo, seveda le toliko, kolikor se mi je zdelo potrebno.
In opazil sem, da so mu minili dvomi. Napad se mu le ni zdel sama šala in domišljija.
"čuden človek ste, pri moji veri!" je dejal. "Izprva sem mislil, da ste obdarjeni s prevročo domišljijo in da vidite zmaje, kjer niti muh ni. Po vašem pripovedovanju pa uvi-dim, da moram spremeniti svoje mnenje o vas. Vaše sklepanje je logično. Vsak vaš korak je premišljen —.
V tem vam nisem kos. Moja moč je v pesteh in svoje pesti vam rad ponudim."
"Dobro! Potreboval jih bom. Mislil bom na vas, ko bo treba dejanj, pa računal na vas!"
"Računajte zanesljivo na mene!
Kaj mi naročate za nocoj?"
"Zaenkrat nič."
"Nič —? Vsaj tovarišem naj povem, kaj se pripravlja?"
"Ni treba. Obdržite strogo za sebe, kar sem vam povedal! Rojaki so dobri ljudje, pa molčati niso vajeni. Razburili bi se, ko bi čuli vest o napadu, in njihov nemir bi vse izdal. Melton bi koj zasumil, odkod imajo novico o napadu, spremenil bi ves načrt in vse postojanke bi bile izgubljene, ki sem si jih s trudom pridobil. Zaenkrat pa je prepričan, da sem odšel k Mimbrenjem, prepričan je, da se ne povrnem pred petimi, šestimi dnevi, pripravil bo napad in skušal ga bom preprečiti ali pa bom vsaj rojake spravil na varno.
Le eno lahko storite za mene. Pazite na vse, kar se zgodi na haciendi, na vsako malenkost! In vse mi bodete povedali, kar se vam količkaj zdi v zvezi z našo zadevo!"
"Kedaj pa in kje? Saj se ne smete prikazati na haciendi!"
"Pridite vsak večer proti polnoči sem k potoku, čakal vas bom, če bo treba."
"Krog polnoči gremo spat. Kaj pa, če vsa bo zadržala nepredvidena ovira? če pridete šele po' polnoči, ko bomo že spali —? Tamle v tistih kočah so nas nastanili, tesno drug poleg drugega ležimo, nimate kam stopiti, pohodili bi koga in ga zbudili, prijeli bi vas —. Pa bi me v temi tudi ne našli.
Klatež
(Konec)
Fleming je naglo in tiho zasukal ključ v ključavnici. Tako se bo čutil varnejšega. Kljub vsemu pa mu vse skupaj ni ugajalo. Zdaj je bil prepričan, da je bil mož, ki si ga je pripeljal v hišo, zločinec; bil je malone gotov, da je vprav ta hip pričel svoje skrite priprave. — Molk, si je mislil Fleming, je zlonosen. Malo da ni čutil, kako mož v sosedni sobi čaka. . . . Saj to je bila groza. Zakaj bi ga bilo strah? Vrata je vendar zaklenil. Tako je bil dovolj na varnem. Drugi ljudje v hiši? Mar bi jih moral posvariti? Tako zelo se je bal, da bi se osmešil. On ni bil človek tiste vrste, ki vzbujajo pozornos't s tem, da kričijo za drugimi, ki jim je kaj padlo iz rok. Bil je eden izmed tisočev, ki se nemo zagrinjajo v molk — ter se plaho čuvajo opazovanja.
Pa vendar je pri vedel tega moža domov! Bil je strahopetec! Ni bil zmožen pustiti človeka pri miru. Še celo pregovoril ga je, da je šel z njim. Pretkanega zločinca je pa res še bilo treba "pregovarjati".
To je bil strah. Potihoma je stopal po sobi, ves pozoren je napenjal ušesa. Taka tišina je bila v oni sobi. če bi mož vsaj smrčal — če bi kako pokazal, da je že spal, ali da se pripravlja na spanje! Toda sama J;išina.
Ko je napeto prisluhnil, je Fleming mogel čuti jedva slišno šumenje reke. Bila je tik hiše in iz njegove hiše je imel razgled na njo.
Toda njemu ni bilo do tega, da bi zdaj mislil na reko. Spominjala ga je klopi, obraza, ki mu ga je domišljija slikala zlono-snega. Potepuh s Pobrežja, ki je iskal svoje žrtve.
To je smešno. Mora poizkusiti spati. Spravi "se v posteljo.
Zdajci se vzravna in prisluhne.
Neki gib — gib v sosedni sobi. Groza ga stresa. Zakaj bi se tako bal? Jackson je bil samo človek in tak strah je bil nenaraven. Jackson ne more storiti drugega, ko kaj ukrasti.
Izpraševal se je, kaj ga je predramilo. Bilo mu je, kot bi bil v snu slišal krik, in ko se je v postelji vzravnol, je slišal tisti gib v drugi sobi.
Divan je zaškripal. Spomnil se je, kako je zmeraj škripal. Jackson se je premikal.
Fleming se je potiho spravil iz postelje. Oblekel se je v svoj jutranji plašč. Postavil se je tik k steni ter poslušal. Jackson se je kretal okrog.
Fleming ni bil več prestrašen — samo razburjen. Splazil se je k vratom in jih odklenil. Šel je ven v veži in srečal Jacksona.
Jackson je bil videti v zadregi. Moral je zapaziti sumničče-nje v Flemingovih očeh.
"Mislil sem — zdelo se mi je, da sem nekaj čul," je dejal Jackson nekako slabotno.
Fleming je ponovil: "Nekaj čuli?" Videl je, da je bil Jackson povsem oblečen. Srce mu je pričelo neugodno tolči. "Kaj ste čuli?" je dodal.
"Ne morem prav reči. Nekaj pač. To me je zbudilo."
Fleminga se je polastil nenaden občutek da si želi biti v svoji sobi za zaklenjenimi vrati. Hiša je bila tako mirna in Jackson je bil neznanec, mož, ki ga je staknil na Pobrežju.
Pogledal je naravnost v Jacksona.
"Morali ste si to umišljati!" je rekel hladno. "I11 svetoval vam bi, da ne bi hodili po hiši. Dosti ljudi je v njej, a ne vedo, da ste tukaj." živčno se je zasmejal. "Prestrašili bi se, če bi vas slišali, človek ne more vedeti, kaj bi utegnili napraviti."
Jackson ni ničesar odvrnil. Flemino- ifi 0na7.il živo rdečino
na njegovem licu, ko se je obrnil in brez besede odšel spet v svojo sobo.
Ko je bil spet za zaklenjenimi vrati, je občutil zmagoslavje. Saj ni bil strahopetec. Postavil se je nasproti obupnemu človeku. Nemara ga je navdahnil z grozo. Zdaj ni več pričakoval, da bi se Jackson še upal plaziti okrog. Zakaj vedeti je moral, da je bil na drugi strani stene čuječen in pogumen mož.
Fleming je zaspal. . . .
Prestrašen se je zbudil. Glasni klici so mu sunili v ušesa. Kričanje . . . šum bežečih stopinj.
še vedno je bila tema. Morda je spal samo eno uro, odkar je videl Jacksona v veži.
Jackson! Torej Jackson ni poslušal njegovega opomina. Bil je odkrit. Fleming je upal, da je bil ujet.
Skočil je iz postelje. Jutrnji plašč je ležal na tleh, kamor ga je bil vrgel. Odklenil je vrata.
Bogata vdova je stala na stopnicah. čvrsto je tiščala k sebi šatulo z dragulji. Za njo so bili drugi.
Fleming se je začudil. Krivili bodo njega, da je privedel tega človeka v hišo.
"Vi ste torej živi in zdravi!" je zaklicala vdova. "Bala sem se, da je v pritličju. . . ."
Strmel je vanje. Zgneteni so stali na stopnicah.
"žal mi je . . , žal mi je. . . ." je bilo vse, kar je mogel izpre-govoriti.
Vsi so bili preveč razburjeni, da bi ga poslušali. "Ali torej ni prišla do vaše sobe?" je dejal nekdo.
Tedaj začuje krik s ceste in pravi: "Kaj pa je? Jaz ne vem."
"Reka!" je dejala vdova. "Povoden j. Saj ni prvič. Preblizu smo. Za nič ne bi hotela stanovati v pritličju. Pa da ste lp na varnem."
Iz okna svoje sobe je Fleming lahko videl' vodo. Zunaj na ce
Ne, tako ne pojde
pomišljal. "Za vsak slučaj bom spal na prostem. Se bom že s čim izgovoril. Tudi primerno mesto si bom izbral. Bom že poskrbel, da me najdete."
"Lepo,!, Molčite torej zaenkrat! Ko bo treba, bova rojake že obvestila o napadu, prej pa jim ni treba ničesar vedeti. Previdna morava biti."
"Pa bodite previdni tudi sami ! In glejte, da ne bodete več šli konj krast! Sicer bodo nekateri ljudje zasumili, da se še vedno potepate tod. Vobče pa je krasti greh in greh je tudi konje krasti, veste!"
Hudomušno je hihital. Sem ga končno le spravil v dobro voljo.
Smeje se sem ga zavrnil:
"Žal mi je, pa povedati vam moram, da bodete v kratkem tudi sami grešili —!"
"Kako to?"
"Kradli bodete!"
"Nikdar,!"
"O pač! Za mene bodete kradli!"
"Konje —?"
"Ne. Meso. In sicer še nocoj."
Med tem ko njegov razbit avto obliva voda iz odbitega hidranta, pa voznik Geo. P. Whittington iz San Francisca sedi na posodi za odpadke. Policija trdi, da je bil pijan, a on pa pravi, da je samo preveč utrujen.
Za to trdnjavico sredi puščave, Sidi Bo.ran\ so se pred kratkim vršili boji vied italijanskimi in angleškimi kolonijalnimi četami. V teh bojih so bili Angleži zmagoviti in so pregnali Italijane iz te puščavske trdnjave.
sti je še vedno slišal, kako so ljudje tekli. Hitro se mora obleči in videti, kaj bi mogel narediti. Pri tem se čisto iznenada spomni na Jacksona. Pozabil je nanj, čim je vdova pojasnila, kaj je z reko.
"Potrkal je na steno. "Jackson!" je zaklical. "Jackson! Vstanite! Reka....."
Oblekel si je suknjič in šel v drugo sobo.
Nikogar ni bilo v njej.
Tedaj ni bilo časa misliti na Jacksona. Ni bilo časa misliti na morebitne tatove, ko so bila življenja ljudi v nevarnosti. Moral je premisliti, kaj bi mogel storiti. Moral je pomagati.
"Podpritličje je v vodi!" je rekla vdova. "Oh, gospod Fleming! če pomislite, da bi bila le malo višja. . . ."
"Bolje bi bilo, da si pogledamo, kako je spodaj!" je dejal nekdo iz drugega nadstropja.
"Bodite oprezni!" je zaklicala vdova. "Poglejte! Nevarno je. . . . Voda je dosegla že pol zadnjih stopnic. . . . Gospod Fleming, če pomislim, da ste v pritličju. . . . Res ni varno tako blizu reke!"
* * *
Fleming je našel packsonov suknjič na divanu. Potemtakem ni mogel oditi. Tega ne bi bil pustil tukaj. Poleg suknjiča je bila oguljena torba. V njej je bilo fotografij in papirjev. Moral je biti nekje v hiši. Strašna misel je prešinila Fleminga. Stekel je v vežo.
"Tu je bil neki mož!" je za-vpil. "Prenočil je tu! Njegov suknjič je tu , , , a njega ni!"
Fleming je jel teči v podpritličje. . . .
Ko so našli Jacksona, je bil že mrtev. Lice mu je izražalo začudenost in zmedenost.
"Kaj ga je napotilo dol?" je rekel polkovnik Wragg. "Moral je Videfti, jkaj se je pripietilo. Moral je videti naraščanje reke. Zakaj neki je moral iti dol?"
Fleming je sklenil roke. Domislil se je večerje, ki sta jo imela skup z Jacksonom. Spomnil se je svojih besed: "Uboga stara ženica—je pohabljena. Spodaj sedi, in šiva in šiva. . . ."
In sklonil je glavo in spoštljivo pogledal na Jacksona.
iz mioifflgE
ga konsumnega društva v Novi oddelka v Libeličah pri Dravogradu. Oddelek je bil preračunan na 346,000 dinarjev. Med dvema ponudnikoma, ki sta se zanimala za delo, je bil ugodnejši podjetnik Josip Mudrovčič iz Ljubljane, ki je prevzel delo za 342,280 din.
—Drava napravila truplo. V Št. Janžu na Dravskem polju so našli kmetje na pltivini Drave truplo ;vtopl,jenca, katerega soi spravili na breg. Ugotovilo se je, da je to Jožko Bogatin iz Zg. Brezij pri Mariboru, ki je pred par dnevi izginil ter je verjetno šel v prostovoljno smrt. Istega dne, ko je odšel od doma ter se ni več povrnil, je poskusil izvršiti že v neki mariborski gostilni samomor z obešenjem, pa so ga pravočasno rešili.
MALI OGLASI
KRIŽMAN MARKET 6030 St. Clair Ave. Sveže kosti in noge, ft. .. 5c Prekajene pork chops
in kosti, ft.............5c
Meso za juho, ft......12!/2c
Doma prekajena slanina,
ft ...................19c
Dobre vinarice, ft.......19c
Doma prekajeni pork
chops, ft..............19c
Mi imamo najboljše riževe in krvave klobase, 6 za . 25c
—Tropi volkov divjajo in koljejo živino v okolici Banjaluke. Te dni so sa v banjaluškem okraju, posebno v občinah Ka dina Voda, Rekavice in Krupa na Vrbasu, pojavili v velikem številu lačni volkovi, ki koljejo drobnico in govedo ter delajo veliko škodo kmetom. Volkovi ponoči v tropah napadajo staje, tako da se jih kmetje ne morejo obraniti. V nekaterih vaseh se je zgodilo, da so volkovi v tropah navalili na hiše. Kmetje v strahu hodijo po vasi, otrok pa sploh ne smejo puščati iz hiš. Na prošnjo kmetov iz teh vasi, je okrajno načelstvo odredilo, da se priredi velik pogon na volkove v teh občinah. Pri tem pogonu bodo sodelovali tudi lorožniki in nameščenci gozdarske uprave. Lovsko društvo je v zvezi z oro-žniško oblastjo in gozdarsko upravo organiziralo velik pogon za 11. avgusta. Prijavilo se je vel ko število lovcev iz Banjaluke in okoliških mest in številni gonjači. Pri pogonu bodo sodelovali tudi kmetje prizadetih vasi. Tudi iz Ključa poročajo, da so se v vsem okraju pojavili v velikem številu lačni volkovi. Zato bodo tudi tam priredili pogon. Prav tako napadajo volkovi živino v okraju Kotorva^oša in posebno v Skender Vakufu. Ljudje ne pomnijo, da bi volkovi v poletnem času napadli v tako velikem številu.
— Graditev carinskega oddelka v Libeličah. Nedavno je bila na tehničnem oddelku kr. ban-ske uprave v Ljubljani druga licitacija za zgraditev carinskega
SPECIALS
Friday — Saturday
Butter Roll, lb-......35c
Eggs, Large Fresh, doz. 25c Oil, "77" Quality
Bulk, Gal-.........69c
Chestnuts, Best in Town,
2	lbs............25c
Crisco or Spry,
3	lb. Can..........45c
Rinso or Oxydol, 2 for 35c Sweetheart Soap, 4 for 17c Wax Paper, Toilet Paper, Cleanser, 3 for 10c
SPECH FOOD STORE
1100E. 63rd St.
Delo dobi
dekle, stara 20 do 30 let, za hišna dela. Ostane čez noč. Vprašajte na 916 E. 73d. St. (4)
Fant dobi delo
da bi razvažal grocerijo. Mora biti snažen in mora imeti dobra priporočila. Vprašajte na 2582 Noble Road.	(4)
Oda se stanovanje
Stanolvanje 5 sob in kopališče, spodaj, se odda mirni družini. Vprašajte na 7002 Becker Court, med 70. in 71. cesto, suite št. 4.	(3)
Delo dobi
izkušena strežajka v restavran-tu in gostilni. Mora biti stara nad 21 let. Hodi spat domov. Oglasi naj se med 5 in 7 zvečer na 747 E. 185. St.	(3)
Soba v najem
Odda se v najem poštenemu in mirnemu fantu ali ženi soba s prostim vhodom; kopalnica in gorkota. Vprašajte na 1245 E-60th St.	(2)
Stanovanje se odda
V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob in kopalnico. Vse na novo dekorirano. V sredi slovenske naselbine. Naslov se issve v upravi tega lista. (3)
LOUIS SLAPNIK .
FLORIST Cvetlice mv^e prilike! 15803 Waterloo Rd.—KE 6363
Oblak Furniture Co.
trgovina s pohištvom
pohištvo in vse potreWtlae sa dom 8612 ST. CLAIB A V*. ___UEtidcTtton 29,8____
večkrat delale to, kar smo same hotele."
"Ali se poprej nikdar nisi tega zavedala?" je smehljaje se vprašal mož. "Potem je pa imel prav tvoj brat Trond — ali se spominjaš, zmerom je rentačil, češ, cla vam preveč popuščam."
Naslednji mašni dan je šla Ramborg slovesno v cerkev in nato je prišla prvič po porodu na Jorundgaard. Z njo je prišla Helga Rolfova — tudi ona je bila že poročena. Pri Lavransu je ravno sedel Haavard Trondsson s Sundbuja. Ti trije mladi ljudje so bili enake starosti in so bili preživeli cela tri leta na Jo-rundgaardu kakor pravi bratje in sestre. Takrat se je med njimi najbolj odlikoval Haavard in bil pri igrah njihov poglavar, ker je bil fant. Zdaj pa sta mu dali ti dve mladi ženi s svojima belima pečama jasno čutiti, da sta že izkušeni ženi z možema, otroki in dvori, medtem ko je on še zmerom negoden in nespameten otrok. Lavransa je vse to močno zabavalo.
"Le počakaj, da boš imel ženo, Haavard, sinko moj, potem šele boš zares zvedel, kako malo razumeš," je rekel in vsi moški v sobi so se zasmejali in mu pritrdili.
Sira Eirik je prihajal vsak dan k umirajočemu. Oči starega župnika so bile že oslabele, toda zgodbo o ustvarjenju sveta v norveščini in evangelije in psalme v latinščini je mogel še zmerom prav tako dobro in gladko brati kot nekdanje čase, ker sta mu bili knjigi natanko znani. Lavrans pa je pred nekaj leti kupil doli na Saastadu neko debelo knjigo; zdaj je najrajši poslušal kaj iz nje, toda Sira Eirik s svojimi slabimi očmi ni mogel brati v njej. Tedaj je oče naprosil hčer Kristino, naj poskusi če bi mogla brati. In ko se
ljubezni do Boga, da se odrečejo bojni slavi. V meni ni bilo te ljubezni."
Ležal je nekaj časa tiho in ogledoval nežnega otroka:
"Ti, Kristina, nosiš svoje otroke pod ljubečim srcem — deček je okrogel in velik, ti pa si bleda in vitka kot šiba, in tako je bilo zmerom, je pravila tvoja mati, kadar si se katerega rešila. Ramborgina hči je bila slabotna in majhna," je pripomnil smejoč se. "Ramborg sama pa cvete kot roža."
"Zato se mi zdi čudno, da ne mara sama dojiti otroka," je odvrnila Kristina.
"Tudi Simon ji je branil —
ne mara ji, je dejal, tak1 plačati ta dar, da bi pri te pela škodo — nikar ne P' ljaj, Kristina, Ramborg šestnajst let ni imela, je' ravnokar odrasla otroši krilcu, ko je dobila hčeri in dotlej ni bila niti uric«! dar bolna — ni čuda, ako; mela dovolj potrpljenja. ^ si bila že odrasla ženska,), se poročila, Kristina mojt= (Dalje prihodnjič.)•»
Sigrid Undset:	,	\j
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
II.—ŽENA
v njej sta nekoč ležala Kristi-	nihče tega omenil. Dobro je pa nin oče in ded, pa tudi ona sa-	bila opazila, da so starši namerna in vsi njeni bratje in sestre,	nomh pozabili na to — ali Er-Po šegah in navadah bi bila mo-	lendovih in njenih otrok niso rala Kristina kot najstarejša	imeli za vredne, da bi spali v hčerka dobiti to zibko med ba- njej?
lo, toda ko se je možila, ni bil	Od tega dne se je izogibala
ZZ^^Z^ZZZ^Z^Zjj^^rrr:	obiskom na Formu — trdila je,
I da jo to preveč utruja.
Na bregu ruske reke i per nameravajo v krf zigraditi velikanski botij vrt, ki bo meril 117 hel^ Tako poročajo iz Kijeva. ,
čutila se je tudi res bolno, toda temu je bila vzrok bridkost in dušna stiska, kajti ni si mogla prikrivati, da je zmerom hujše zanjo, čim dlje je doma. Je že bila taka: bolelo jo je, da je očetu zdaj, ko se mu bliža konec, žena najbližja izmed vseh.
Včasih je vedno slišala, kako so ljudje poveličevali skupno življenje njenih staršev kot lepo in častito zakonsko življenje v slogi, zvestobi in dobrohotnosti. Toda čutila je, ne da bi o tem kaj razmišljala, da očeta in mater vendar nekaj loči — neka nedoločna senca, radi katere je bilo življenje doma tihotno, čeprav sta živela miroljubno in dobro drug z drugim. Zdaj ni bilo nobene sence več med očetom in materjo. Pogovarjala sta se zložno in spokojno, večidel o vsakdanjih malenkostih, toda Kristina je čutila, da je v njunih očeh in v zvoku njunih glasov nekaj novega. Opazila je, da oče zmerom pogreša ženo, kadar je ni pri njem. Kadar jo je bil sam pregovoril, naj si malo odpočije, je potem ležal v nekakšnem tihem nemiru in. čakal, in ko je vstopila v sobo, je bilo, kot bi z njo prišla za bolnika sreča in mir. Nekega dne je Kristina slišala, kako se pogovarjata o svojih umrlih otrocih; vendar sta bila pri tem videti srečna. Kadar je prišel Sira Eirik in Lavransu kaj bral na glas, je Ragnfrid zmerom sedela pri njima; tedaj je Lavrans pogosto držal ženo za roko, se poigraval z njenimi prsti in vrtel njene prstane.
Kristina je vedela, da je oče nič manj ne ljubi kot prej. A šele zdaj je bila opazila, da ljubi njeno mater. In razodela se ji je razlika med ljubeznijo moža do žene, s katero je bil preživel dobre in hude dni vsega življenja, ter njegovo ljubeznijo do otroka, ki je z njim delil samo i veselje ter bil deležen njegove najprisrčnejše nežnosti. Razjokala se je in se zatekla k Bogu in svetemu Olafu — kajti spo- j minjala se je še tistega solznega in nežnega slovesa jeseni v go- ' rah; vendar pa ni res, ne želi si, 1 da bi bil tisti krat zadnji.	|
Na poletni dan (14. aprila) je Kristina dobila svojega šestega sina in že peti dan potem je vstala in šla v stanovanjsko hišo, da bi bila pri očetu. Lavransu to ni bilo po volji — na njegovem dvoru nikdar ni bilo te navade, da bi bila porodnica stopila pod milo nebo, preden je bila v cerkvi. Vsekakor ne' bi sme- | la iti čez dvorišče, ako ne sije i sonce. Ragnfrid je poslušala, dokler je govoril.	1
"če je tako, te pa moram spomniti, oče," je rekla, "da ti me ženske nismo nikdar bile kdo ve kaj pokorne, marveč smo naj- j
lack Sprat found some whi^e/fMf^
And some he found too%pft£$ Jut now his search is at an A He's found his brand in BURTON'S BL:
BLENDED WHISKEY
Button'« brings you lightness without sacrificing strength or richness... Jar Barton's smoothness is full SO prooL PINT /hi 1 A
V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
QUART
$218
Code 118-A
Frank Krall
Preminil je 3. januarja, 1938.
Leta tri Te zemlja krije dom Je Tvoj teman, nam pa najti ni utehe, srce kliče Te zaman.
Žalujoča SOPROGA in HČERKI
Cleveland. O., 3. januarja. 1941.
OLD AMERICAN, quart $1.76 BOURBON or RYE Bottled in Bond good old MEADWOOD
rXXXXXrTTTTYTlTTTTTTTTgTTTTl
TREBUŠNE PASOVE IN C 1 ELASTIČNE NOGAVICE J " Imamo t polni zalogi. Pošiljamo m S	tudi po pošti.	*
S MANDEL DRUG CO. ;
3 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. j«
cxxxxxixxxxxxxixrixixxxxxx?
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Januarske ekstra posebnosti Prekrasno tkani
i Poziv na letno seje
4 solastnikov Slovenskega društvenega doma v Euclidu, "x ki se vrši V NEDELJO, 19. JANUARJA, 1941 ob dveht poldne v Domovih prostorih.
Dolžnost vseh solastnikov je, da se te seje gotovo 1! leže; včlanjena društva, pošljite svoje zastopnike! ;; Direktorij Slovenskega društvenega doma. ) t,^^™..,....___________________________________________________Ji
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 8102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1120
58x78 inč prt in sest servet, regularno 7.98
Svetlikajoče, snežno bele, bogata damask kakovost—gosto tka-	m qq
na za dolgo let postrežbe. Lahko izberete iz štirih jalto lepih	f^'^O
vzorcev . . . (tri krasni florals ali pa šarmanten vzorec. Vsi s	• B set * tkanim robom, da so še lepši.
9.98 mere 64x84 inč prt in osem enakih servet......7.98 set
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdlcott 3113
Molly's Tavern
7508 St. Clair Ave. Pivo, vino in žganje. Fish ,Fry vsak petek.
(Fri. x)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem o žiru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Namizne podloge	proti vročini
Trajne kakovosti ipodloge iz	Posebna
težke bele sanitas z aelenim	cena
hrbtom iz klobučevine. Na-	f* qo
rejeni po meri v merah do	J'
48x64 inč. Deli do 12x64 inč	m f
po 1.19.	^
POZIV NA DELNIŠKO SEJO
V četrtek, 9. januarja, 1941, ob 8. uri zvečer se delniška seja Slovenskega narodnega doma na St. Ave., Cleveland, Ohio. Zborovanje se vrši v avditoriju,, N. Doma.
JANKO N. ROGELJ, predsednik SND. »lil 11 mu t; itjiiii ijiiii ii in m ijulmjij iliJiiLliliilli LliJmiiJiiJi i M n m n......ii**
njirLrLnxuTrLnjmrTJTrm/ \rm
V NEDELJO VEČER 5. JANUARJA
srnjakova
večerja - lovski ples - Jankovičev orkester
um.* »m«™ clib *	1

je bila knjige nekoliko privadila, ji je šlo čitanje dobro in lepo od rok, in bila je zelo vesela, da ima zdaj nekaj, kar more storiti očetu na ljubo.
V tej knjigi so bili na primer razgovori med strahom in pogumom, telesom in dušo. Bilo je v njej tudi nekoliko zgodb iz življenja svetnikov in več poročil o možeh, ki so že za svojega življenja bili polni duha ter so bili videli muke pekla, preizkušnje vie in blaženost nebeškega kraljestva. Lavrans je rad govoril o vicah, kamor je pričakoval da kmalu pride, vendar se ni prav nič bal. Nadejal se je, da mu bodo močno pomagale molitve njegovih prijateljev in duhovnikov, in tolažil se je s tem, da ga bosta ob zadnji uri krepila sveti Olaf in sveti Tomaž, kakor je bil tudi v življenju pogostokrat občutil njuno krepilo. Zmerom je bil slišal, da tisti, ki je trdne vere, niti za trenotek ne izgubi izpred oči blaženosti, v katero pride duša skozi pekoči ogenj. Kristini se je zdelo, da se oče veseli tega kot nekakšne preizkušnje v možatosti. Nejasno se je spominjala iz otroške dobe, kako so takrat kralju zvesti možje iz doline odrinili na pohod zoper vojvodo Eirika — zdaj se ji je zdelo, da oče prav tako pričakuje smrti, kot je tiste čase pričakoval prigod in bojev.
Nekega dne je rekla, da je bilo po njenem mnenju očetu naloženo tukaj v življenju toliko preizkušenj, da bi se mu morale onostranske olajšati. Lavrans je odgovoril, da zdaj ni teh misli ; bil je bogat mož, rojen iz odličnega rodu, na svetu je imel prijatelje in uspehe. "Zame je bilo najhuje to, da nisem nikdar videl obraza-svoje matere in da mi je smrt pobrala otroke, ampak vse to kmalu, ne bo nič hu- • deea več. In takn io t »H i z Hm- ,
gimi stvarmi, ki so me stiskale v življenju — vse to ni nič hudega več."
Kadar je Kristina brala na glas, je bila pogosto navzoča mati, pa tudi tuji ljudje so bili zraven, in celo Erlend je rad sedel pri bolniku in poslušal. Vsi ti ljudje so imeli pri tem veselje, ona pa se je razburjala in obupavala — mislila je na svoje srce, ki je tako natanko vedelo, kaj je dobro in prav, pa se je kljub' temu zmerom nagibalo h krivici. Poleg tega se je bala za svoje dete, ponoči si je komaj upala spati, od strahu, da ne bi umrlo nekrščeno. Venomer sta morali čuti pri njej dve ženski, in vendar se ni upala zaspati. Vsi njeni drugi otroci so bili krščeni, še preden so bili tri dni stari, toda pri tem zadnjem so čakali, ker je bil velik in močan in bi mu radi dali Lavransovo ime — v njeni domači dolini se je ljudstvo strogo držalo navade, da imena živečega prednika ne sme nihče dobiti.
Ko je nekega dne sedela pri očetu z otrokom na kolenih, jo je prosil, naj razvije povoje; doslej je bil videl edinole malčkov obraz. Storila je po njegovi želji in položila dečka v naročje. Lavrans ga je pogladil po malih vzbočenih prsih, in ga prijel za okroglo ročico:
"Čudno je to, sorodnik, da boš nekoč nosil moj oklep — zdaj bi te ne bilo več v njem, kot je črva v votlem orehu, in ta ročica bo morala še precej zrasfi, preden bo mogla objeti ročaj mojega meča. Kadar človek vidi takšnega fantiča, kot ,ie tale tukaj, tedaj skorajda lahko razume, da nas Bog ni ustvaril za orožje. Ti pobič pa boš komaj postal malo večji, in že boš zahrepenel po tem, da dobiš orožje v roke. Le hudo redki možje, ki jih je kdaj rodila žena, imajo v sebi toliko
Za fin premog
po nizkih cenah ter točno postrežbo, pokličite
ENdicott 1588 MAR-KET COAL CO.
1261 Marquette Rd.
F. J. Cimperman	A. M. Klemenčič
POZOR, VLAGATELJI CUSTODIAN HRANILNK
Mi vam zopet nudimo fino kupčijo v pohištvu. K dimo največ za vašo hranilno knjižico v zamieno za no' pohištvo.
PERUSEK FURNITURE
809 East 152nd St.	MUlberry 92l
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto tudi zjvečer Za boljše pohištvo in vrednosti pojdite k Perušku-
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE	)
THE MAY CO'S Januarska BEA RAZPRODAJA
DAMASK DINNER SETI
Rayon Damask Luncheon Sets
Lep, 52x52 inč prt in 6 ena-	Rejr. 1.98
kih servet. Krasni novi vzor-	ga ci in pastelne barve v pla-vem, zlatem, zelenem ali ivory
Rayon Damask namizni prti
Veliki, 58x78 inč prti, satiny	Re*. 1.59 rayon damask v izberi mnogo
lepih barv. Se lahko ponov-	I
ho operejo.	1
'Stevens' platnene omivalne brisače
Jako trpežne, vse iz platna	Res'. 29c
kuhinjske brisače v popular-	vsaka
nih merah 17x31 inč. Izbera	5 za
barv na robeh v plavi, zeleni,	An
zlati, rdeči.	| 'uu