Arnošt Adamlč r, , _ ,. .- Deček iz sirotišnice (povest) a>oveso Na Eogondrovem . , Vl , . . .,,, . Tam je naš Tonček našel slede- To je bil torej Tonkov novi dom, če osebe: Mlinarja »Kapo« — kar tu ob Soči je začel novo življenje. pomeni glavo. To je bil debelušen, Mirno je gledal v bodočnost, le tudi ob nedeljah vedno bel, že ves svetli spomini na življenje v siro- siv možak. Zelo zgovoren pri kaplji tišnici so še ostali in temu se je re- terana. Potem staro Lucijo s košče- klo Tonkova mladost. no brado in kljukastim nosom. Na Naslednji dan se je vrnil Lo- skrivnem je rada pokušala vsebino gonder iz Gorice. Poklicati je dal velikih sodov Logondrove kleti. To oba gosta. Jože mu je izročil Strgar- se ji je poznalo na nosu; dejali so ji jeve pozdrave in predstavil Tonka. prav za prav »Lucka«, ker ga je ra- ))Torej d si tisti junak ki bi rad da luckala, kakor so hoteli vedeti vidd svet?<( _ kratko se je na_ opravljivi jeziki Ko je zagledala go- smejal ))Syeta je tu okoli baš toU. - ste, je hitela zaklepat vrata v hram, ko ko tam doli t yas. drugačen je? v podstresje med jabolka m druge tQ je fes Kaj pa ko §e bo§ ^j. tu_ dobrote BHa je jezikava, prepirlji- kaj naveličal?(( Tonek je bu v za. va, ugnala bi se vraga, srca pa meh- dre^ na tQ možnost ni mislilj zato kega, čeprav ga ni nikomur kazala. sQ bUe n6gotove njegove besede V hlevu je pazil živino Pičino — t^., . o „ . ,,. i i u i. -j \ i i. * u ¦ >JTu je lepo m Soca je bhzu, mi- kakih tndeset let staro, majhno ln ^ zahrbtno človeče, ki je prišlo od la- • • • . > ¦ škega Vidma, bržkone je bilo zraslo )>Nikar Preveč ne misli- PoJdi k kje pod kalabrijskim soncem — čr- mlinarju, on ti pokaže delo. Ce boš na polt, kakor oglje črni lasje in P"den, bova prijatelja. — No, le spačen slovenski jezik so ga razo- pojdi.« devali. Naposled je Tonek spoznal Tonek je poparjen odšel, takega gospodarja Logondra, samca v naj- sprejema ni pričakoval. Molče je boljših letih, človeka ravne besede, P»slušal mlinarja, ki mu je zgovor- zlatega srca, ki ga ni nosil na dlani. no popisoval deloL Tonek je pa mol- Zahteval je popolno pokorščino, čal in brez zanimanja poslušal nau- kar je dejal, je bilo kakor pribito. ke- Mlinar ga je skušal tolažiti. Okolu njegovega doma so ležale ve- »Po domu se ti toži, nikar si ne like njive, glavne dohodke pa mu je ženi k srcu! Tudi jaz sem moral donašal mlin in kupčija z moko na zgodaj za kruhom v tujino.« Pričel debelo. Močna hiša iz rezanega ka- mu je glasno pripovedovati zgodbo menja je stala sredi murvinih dre- svoje mladosti, kajti ropot je bil v ves, mlin na pet koles in stop je bil mlinu velik: kamni so mleli, stope streljaj proč ob Soči. Skladišče mo- topotale in luščile pšeno, voda je šu- ke je stražil močan kraški ovčar Cu- mela skozi rake na ogromna mlin- vaj, ki je vsakemu pokazal vrsto ru- ska kolesa. Niti slišala nista, kedaj menih zob. je Lucija prišla in zavreščala: 21 »Pej mi postopata in dan kra- pokladali murvino listje. Ko se je deta, da bi vaju kopita! To bo go- gosenica zapredla v rumenkast ko- spodar vesel!« in že je odkinkala konček, so jih v vroči krušni peči v hišo tožit. Kapo je jezno zavpil umorili, da niso izlezli metulji in po- za njo: kvarili kokonov. Te so poslali v »Oj, Lucka, če bi znali sodi go- Strašice pri Gorici, kjer je bila to- voriti — leščerba zakajena! Te se varna za svilo. To delo je vodila Lu- pa le boj, Tonek. Če bo kdaj kaj hu- cija in hudobno dražila Tonka na dega, kar povej mi, ji bom že pod- ta način, da mu je vedno preiskava- kuril.« la žepe, da bi ne odnesel kakega ko- Lucija seveda ni opravila niče- kona. Tonek je tudi to potrpel, če- sar, ker je gospodar vedel, kako je prav bi ji najraje pokazal kremplje. z njo. Vse prilike pri hiši so bile ta- Z otroki iz Gradiške ni imel nobe- ke, da so že prvi dan zagrenile Ton- nega stika. Najbolj zadovoljen je ku veselje. Z neprijetnim občutkom bil, kadar je v prostem času sedel se je lotil odkazanega mu dela. Ka- ob Soči in se radoval njene tihe mo- po ga je ljubeznivo poučeval v drine, ali pa lovil rdečepikčaste po- vsem; tu je pomagal vzdigniti težko strvi; saj v tej vodi jih je več kot vrečo, tam je priskočil in nasul no- dosti. Naučil se je torej tudi te vega zrnja na prazna kamna in od- umetnosti, pri vsem tem pa ni bil piral težko zatvornico, da je voda ve- zadovoljen. Vsak dan je postajal selo zdrvela na kolesa. Sploh mu je bolj zamišljen, v njegovem srcu se skušal lajšati težki začetek. Tonek Je oglašal oni ciganski nemir, ki že- se je hitro oklenil dobrega mojstra ne človeka iz kraja v kraj. Vsak dan in postal razumen dečko, da ga je Je delal, vedno isto, in to ni prijalo bil starina vesel. Kmalu je spoznal njegovi nemirni naravi; zato ni ču- vse skrivnosti v mlinu. Zgodaj je dno, če se je vedno odločneje ogla- vstajal, pozno legal, kajti obljubil šalo: proč, v svet! Spomnil se je go- si je vztrajati in se učiti, pa makar spodarjevih besed. Kako prav je če Lucija zbesni nad njim. Kadar je imel takrat, ko mu je dejal, da se bo godrnjaje postavila predenj trdo naveličal! zasluženo jed, ga niti pogledala ni, Minila je zima, ki je bila prinesla vedla se je, kakor da ga ne vidi. nekaj snega. Prejel je pismo od Bi- »Nič si ne stori iz tega, Tonek! neta. Temu se je godilo dobro, v Lucka je brljava, da nikogar več ne trgovini je bil že za »višjega« u- vidi; čudno, da še sode najde v kle- čenca. Tudi Ivček in Strgar sta se ti,« je modroval in tolažil Kapo. ga spomnila s par vrstami. »Meni je še ljubše da me ne vi- Nekega dne ge ogksU Qni tu_ di,« Je odvrml Tonek In res! vse jec jz Tfžiča s u jfi y ^ ko eno mu je bilo. Logonder je vcasih Tonek slond ofa ,ijaku ifl opazoval pokukal v m in rekel pa ni nobene. zrnje> k- ge . počasi kotalilo med lako je potekalo lonkovo zivljenje , , ,.» rr i - • Kamna. zelo enolicno. lekom casa se je na- T. , , , „ učil, kako se goje sviloprejkine go- >>Kako tx >e> mo) mladl ™anec?« senice. V zaprtih prostorih so jim Tonek se ga je razveselil. 22 ¦. ¦ »Hvala lepa, gospod, samo — »Vidiš, to je naša sončna Gori- dolgčas mi je postalo.« ška; tam je Vrtojba, Bilje, Špacapa- »Dolgčas? Po čem?« se je nena- ni.« doma oglasil Logonder izza vrat. Zdrvela sta čez Vipavščico, ki se »Pusti dečka, naj pove, kar ga je privila izpod Nanosa. teži. No, le povej!« Tonek se je obo- »Glej v daljavi Gorico! Tista ko- tavljal, sram ga je bilo gospodarja. pa nad njo je hrib Sabotin, Sv. Mi- »V Gorico bi rad šel in kako hael v ozadju in vmes Sv. Gora, knjigo si želim, tako o tujih deže- še bolj desno je Trnovski gozd. Le lah.« naglej se, radovednost mlada. Čisto • i i „ L \ [ n : »Glej, glej! Gospod mlinarček bi tam daleč v ozadju so tirolske go- rad odpotoval, haha!« re.« . - »Jaz sem dečkovega mnenja, Tonek je kar požiral. Poletje je prosim zanj — Ivan — čuj, tomu valovalo nad tem zemelj skim ra- lahko ugodiš.« jem. Sonce je z milo lučjo blagoslav- »Meniš?« Logonder je pomežik- ljalo plodno ravnino, z nizkimi vi- nil tovarišu in ga prijel pod roko, norodnimi brdi zaraslo. Bele hišice odšla sta proti polju. Tonek je z so bile vse okoli, kakor bi nametal negotovim upanjem zrl za njima, drobnega peska v sočen travnik. potem se je žalostno obrnil k delu. »Tudi ta zemlja je moja domo- Neko jutro sta z Logondrom od- vina!« Je vzdihnil s kipečim srcem. potovala v Gorico. Skozi rodovitno, Logonder se je ganjen nasmejal. že vso obdelano ravnino je drvel »Najina je, naši ljudje so še vse vlak in Tonek ni mogel odtrgati oči povsod tod okoli. Tja preko« — po- od te krasote. Kmetje so delali po kazal je na zahod — »je že Itali- poljih, iz vinogradov je pozdravlja- ja.« Obraz se mu je zmračil in do lo zelenje in viničar je privezoval Gorice ni črhnil besede. Tonek se dolge trtne odganjke. Vsepovsod je ga ni upal vprašati po vzroku, kaj kraljeval mir, sto in sto pridnih rok kmalu je pozabil njegove besede in je imelo opravka z zemljo. srkal neskončno lepoto Goriške. Na 23 postajah so vstopali zdravi ljudje, domačih tleh, Ijub, miren in prija- krepko življenje je sijalo z obrazov zen je njegov dih. Močna domovin- in sleherni je govoril Tonku prijet- ska ljubezen je bila tista moč, ki je no zvenečo domačo govorico. Z ža- Tonku vlila novih sil. Ko sta z Lo- rečimi očmi je gledal sedaj ljudi, se- gondrom merila živahno Gorico, je daj vasi in brda, kjer je domoval stopal za njimkakorbi bil na doma- rod, po jeziku brat. Nič več ga ni čem dvorišču, ni ga strašila množica prevzemal občutek osamelosti, bil je vtisov kakor takrat v Trstu. brat med brati, ki so čutili eno: lju- Opoldne sta stopila v gostilno in bezen do iste domovine, kjer se ču- zaužik kosilo v kavarni mu je go. je ob vsakem kamnu slovenska go- spodar naroLil sladoled Tonek se vorica, kjer kmetič poganja vola - ga je močnQ razveselil> zakaj bilo je tihot! in razume ga delavna zivma, vroče) kak()r w sedd na kru§ni pe5i kjčr se je naucila ptica pesmi m se vetrič — kakor bi se bil porodil v . (Dalje prihodnjič.)