VESTNIK
CELOVEC SREDA 10.FEB. 1988
Letnik XLI!I. Štev. 6 (2366)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.
Poročiio
pretMoženo
Afera se nadaljuje -Waldheim: ^Ostanem!"
Medtem, ko je za Mocka sramotna afera Waldheim zaključena, saj mu niso dokazali krvavih rok, pajeVranitzky v izjavah previdnejši. Trenutno poročilo komisije zgodovinarjev, oddano s pridržkom glede na manjkajoče dokumente iz Jugoslavije, bi lahko smatrali samo za vmesno stanje. V zadnjih dneh vse bolj vre tudi v Jugoslaviji. Dnevno se pojavljajo nove domneve, sklepanja in dokumenti, ki pa so po „za-
slugi" nekaterih uradnih krogov še preveč zaviti v skrivnostne megle. Splošno mnenje v novinarskih krogih bi lahko povzeli v ugotovitev:	Ko bodo uradne
institucije razčistile med seboj, bo tudi Waldheimova vojna preteklost jasnejša. V prid razčiščevanja so pomembna tudi pričevanja. Bogdan Grandič, ujetnik v juliju 42 pravi, da je srečal Wald-heima. Razgovor z njim in poročilo berite na 5. strani.
V spomin in opomin!
Spominske svečanost; Zveze koroških partizanov ob grobu Mafije l/erctnika-Tomaža v Svečah se je tudi /etos ude/eži/a /epo šfe vi/o demokratov in antifašistov. Pok/oni/i so se rojakom, ki so darova/i svoja živi/enja
za svobodo, mir in enakopravnost s/ovenskega in vseh svobodoi/ubnih narodov. Ma spominski svečanosti sta spregovorita Janez l/Vuffe-Luc in dtp/, inž. fe/iks fVieser. Za ku/furni program pa sta poskrbe/a KPPZ. tokrat pod vodstvom Simone Povšek, in Tonči Sch/apper. Več o prireditvi /ahko preberete na 4. strani.
Stranke še naprej za točevanje otrok!
Mednarodna komisija zgodovinarjev je predala poročilo o vojni preteklosti Wal-dheima. Na 202 straneh ugotavljajo, da je bil Waldheim kot višji pisarniški oficir, predvsem pa kot prevajalec o vojnih zločinih vsaj dobro obveščen.
Zakaj jih ni skušal preprečiti? Poročilo tudi na to vprašanje ne odgovori. Komisija pa je ugotovila, da je Wald-heim „svojo bližino do vojaških zločinov najprej skušal odriniti v pozabo, ko pa tega ni več mogel, pa jo je skušal omalovaževati".
Kancler Vranitzky je izjavil, da je prizadet zaradi nekaterih ugotovitev, sam Waldheim pa je novinarjem arogantno odgovoril, da kljub ugotovitvam komisije, da ni govoril resnice, ostaja avstrijski predsednik.
Koroška SPO se sicer hvali, daje menda edina ob pogajanjih o novi ureditvi dvojezičnega šolstva obdržala hladno kri, toda deželni tajnik SPO Ambrozy je izjavil, da bodo naslednje šolsko leto začeli uresničevati ločevanje:	„Z
realizacijo novega šolskega modela bomo začeli na prvih dveh šolskih stopnjah, leto za tem pa bomo vključili tretje razrede." Sicer pa koroška SPO še vztraja na
ločitvenemu modelu.
Tudi Fruhbauer se trudi ustvarjati klimo za ločitveni model. Do konca februarja, tako je napovedal, bo dokončano besedilo iniciativnega predloga parlamentu, nekoliko pa se zavlačuje formulacija glede delitvenega števila in kvalifikacije drugega učitelja. Očitno hoče ustvarjati vtis, da se trudijo za neke vrste kompromis, hkrati pa s tem skuša prikriti ločitvene
namere.
Koroška OVP pa je predložila kar nov zakonski osnutek, ki ga je izdelala deželna ustavna služba (torej dr. Unkart). V tem osnutku je govora o ..morebitnih posebnih rešitvah za posamezne šole." Tudi ta osnutek ne odstopa od ločevanja. Medtem pa so se prav za ta „mo-del" zedinili predstavniki vseh teh koroških strank in ga hočejo izsiliti tudi na Dunaju.
Velikovški mestni svet še naprej ne dovo-ijuje siovenskih prireditev v Neue Burg. Zdaj je odkionii revijo KKZ „Koroška poje", ki naj bi bita 6. marca. Naravnost nesramen pa
Koroška ne sme peti!
je argument OVP-frak-cije: „S!ovenci se niso ograditie od bombnih atentatov in mazaških akcij." Zaradi tega so menda „distancirani do Stovencev." Dejansko pa podpihujejo narodnostno mržnjo in vstrajno nadatjujejo getoizacijo stovenske kutture.
PREBEfMTE
na
strani
2	Enotnost -združitev organizacij?
3	Mednarodni obzornik
5 Diese VVoche im Siovenski vestnik
5	..Prepoznat sem VVatdheima"
6	Tribuna bratcev
7	dr. Erika VVeinzier) v Tinjah
8	Kotedar prireditev
9	Vestnikov roman
10	Športni vestnik
11	Tedenski radijski in tetevizijski spored
12	Pustni vestnik
Skupna pros!ava ob ku!tumem prazniku
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sta preteklo sredo v avli Zvezne gimnazije za Slovence priredili skupno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Sodelovali so mešani
pevski zbor (na sliki) in vokalni ansambel SPD Danica, inštrumentalni ansambel Drava ter mešani mladinski zbor slovenske gimnazije. Slavnostna govornika sta bila predsednika Tomaž Ogris in
dr. Janko Zerzer, Sonja Ban in Miha Vrbinc pa sta orisala zgodovino osemdesetletnega organiziranega kulturnega delovanja med Koroškimi Slovenci. Več na 6. in 7. strani.
Uradni
protest
proti
brošuri
Jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Borut Miklavčič je uradno protestiral proti informacijski brošuri tiskovne službe pri uradu deželne vlade, v kateri deželna vlada zagovarja načrtovano ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem na podlagi takoimenovanega koroškega pedagoškega, to se pravi ločitvenega modela. Vzrok za protest je slika - ^ objavljena na prvi strani brošure - na kateri je hčerka generalnega konzula. Razpošiljanje brošure so po protestu takoj ustavili, sliko pa bodo zamenjali z drugo. Kljub temu pa so razdelili že okrog 30.000 primerkov. Novi ponatis bo davčne obve-zance stal nad 100.000 šilingov...
KOMENTAR
NAŠ/ UBOG/ POH77K/
Než; po/;7;A; so res M^og/. V s;;;/;;; .sArb; za /)/ago.sraf]j<? ss'oyega //nd-.s/ra so o/;;/;;;;;' s s;;;;;;;;;; /až;;;vc/,	src;o/;/;7;c; /a
Aor;;;np;7;;;;c;.
Ko .se /e pofor;/ ^;;m, ba .so Aaaoa; wa<fe /a /fa.sfr/a VOE.S7*!, Ar; so - po waeaya s;roA*or-afaAor - aepo/reba; ;a aeaporaba; za ars;r;y.sAo ro/sAo. Aoaeao pr/spe/; A aore/aa /raasAeaa; K/:o-aie;a;)M, /e /1/eeba b;.s;roaao;o sprala/ odgovornega f/a/errre-gerya, če /o brž;'.' Ne, ara /e zago;ov;7 77/aerh'eger. Pr;ba; s;e, ye odvr;;;7 B/ecAa ;'a /o zago;or;7o po^redova/ Cra/za ;a 5;aonazM. .S'ebay v.s; /r;)e vedo. ba /e sre; pač .s/ab ;a ba yo ;;a.seb/; /ažn/vca.
Freb,seba;A r;ajraoč-ae/že ar.s;r;).sAe soeab;-sačae oAra/ae orgaa;za-c;ye Parorbea, baaapsA; rae.soa .sveOaA ;a pob-prebseb/aA s;ab;Aa;a pr;-ra;ab; aaraežčeaeer, //ebaa; Braaa ye pobp;-^ova/ Aar A/anAo čeAe aeAega /ažaaaa, Aa;e-rea;a ye preb.sebora/. Ko so se zaa.s"/; aa7;yoa; aa a/egorea; /a.sa;ea: Aoa;a, /e mora/ pr;zaaa, ba ob svoj; p reob rea; eayea o.sa jereba a; aioge/ vsega Aoa;ro/;raa, aapaaa^ pa že .svoj;/; /a.s;;;;7; podpisov. .S';oob.s;o;ao se ye zaae.se/ aa s ro/ega Ao/e-ga, A; pa se /e /zAaza/ aezaaes/pr.
Go.spodar.sA; aa;a.s;er Gra/ /e zgo// ;z „zbor-a;čae sobbaraosb" ;a;er-rea/ra/ za aeAega prZ/a/e-//a,' obAob/e Paso, b/reA-;or Baabes/aaber zava-rova/n/ce, vze/ beaar za pomoč njegove;;;;; pr;ja-;e/p;, seveda a; moge/ sebe;;. Brav;aAo aia/o Ao; b;rs7 Aajer.sA; deže/n; g/arar N/eder/, A; /e svojima s;novo;;;a ob Baso-jevl pomoči saa/ra/ Izgradnjo bofe/a aa -Semmeringa. /a Aam se /e zgabbo aaba/apb 90 mdljonov, o.s;aja ;ab; v ;em procesa ae/asao.
Zaradi „obča;Aa odgo-roraosa" fr /t ndro.se/; zapasb/ CA Ao;geaera/a; b/reA;or. N/ego ra rab/o-čabsos; raa bo pr/aes/a obprara/ao r vlžlnl ob 9 bo 22 m;7;jonov /r ;em oAr;ra se vrajo poba;A; ars;r;fsAega bsAaf p/as mesečno	/zp/ačaao
poAopaao, aeg/ebe aa Izid sobaega postopAa prob njema.
Dr.	Br/aAaiaaa
avs;r;jsAe ..IVa/bbeaaa;" /;aAo ga /e ozaačb pisatelj //as/;ageraa zabafea; Blstrove;;; baaafsAera reče ra/, /ran z VraabzAr je deja/, ba /1 v.strij; A/fab vsema še a; obzroabo /a se odpravi/ aa po/ r Avleo /a r Praac/fo.
Solidarnostne akcije tudi v Salzburgu!
Tudi v Salzburgu obstaja Komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, ki je zelo aktiven, saj ne prireja le diskusijskih večerov, na katerih informira salzburško javnost o ločitvenih namerah koroškega .,pedagoškega" modela, temveč prireja tudi špektakularne akcije.
Potem ko so pred nekaj tedni javno preimenovali salzburški „Mozartplatz" v „Mozartov trg", so prejšnji torek opozarjali na grozeče, apartheidu podobne razmere na šolah južne Koroške s kapucami na glavah.
„ Pozor pred Apart-Hai-derjem" in „Demokracija je več - Dva jezika namesto prisilno nemško" sta bili le dve gesli, s katerimi je salzburški komite opozarjal na zaznamovanje Slovencev. Člani komiteja pa so tudi poudarjali, da bi se stroški za personal zaradi uvedbe ločitvenega modela zvišali letno za 50 milijonov šilingov.

O A zč/č/n/cvn raz/za/bf/T/M v/<r;/;'šč oAc/;	org;/n/z;/('//' v f/j/v/Ar/-
n/M r/vo/čz/čnčgc; io/.s7r'b nn KorcA-Ačn; .se* mnog/ pr/pnJn/Ar/ s/orcnsAč nnroč/no.s/nč .s Anpno.s//, č/nn/ .s/ovcn-.sA/A	na por/čžč//';; /n /ne/;
zavezn//r/ A o rov A ;7; A/o^čnc^f v t^.sč t^čč/čn; v/bf;7n vpravn/g/o o vm/v/n poč/rofčno.s/; organ/zac//v/e;7/ s/rnA-
/nr. Apoe/Ane/^ za ze/mž/Zev vo e/^/omb z^/o g/asne, ž/ve. Prce/.sče/n/Aa ZAY) /n A/A7/A, e//p/, /nz. F^/;7tv MA'<čs<?/* /n e/r. Ma/čfz Gr//c, v/a v rae/psTc/ e//v-/:nv;p p o e/ gcv/on? „Eno/nov/ p raz//č-nov//?", /e/ yo /č voe/// foc//'a oe/e/č/Ab v/ovčnvA;7; oč/e/a/ cč/ovvAčga ORf v/ne/pa M/rAo Boga/a/, na /o vprava-ny'č zavzc/a v/a//vč/.
Enotnost
združitev?
IVAN LUKAN
Feliks Wieser je na to temo zelo precizno odgovoril: „Če bi uspelo izdelati platformo za eno narodno-politično organizacijo, ki bi imela izključno nalogo zastopati koroške Slovence tako na Koroškem kot v Avstriji in v mednarodni javnosti po vprašanjih narodnostnih pravic, 7. člena in ostalih vprašanjih, potem bi bilo to zelo učinkovito napram avstrijskim oblastem in drugim forumom. Seveda pa bi morali iz te organizacije izvzeti stran-karsko-politične oz. volilne grupacije, ki bi morale pri volitvah - tako kot drugod po Evropi - nastopati samostojno."
Predsednik NSKS Grilc je k tej temi povedal, da je to vprašanje načel pred dvanajstimi leti, ko je postal predsednik te organizacije, takrat sem resno mislil in tako mislim tudi danes, da bi morali iti v smer poenotenja organizacij." Po mnenju Grilca so „nekatere organizacijske strukture dvojne in bi se lahko poenotile." Opozoril pa je na potrebo, da bi moral biti tak korak zelo dobro pripravljen in temeljito predi-skutiran. Glavne ovire za združitev pa so po njegovem mnenju „približno 40 let stare strukture, prestiži, deloma
tudi različne ocene o nekaterih vprašanjih, strategije, kar pa bi bilo mogoče v pogovorih tudi izčrtati". Dodal pa je, da poenotenje organizacij verjetno še ne bi pomenilo take rešitve, ki bi izbrisala vse probleme.
Skupni časopis?
Kot eno izmed predhodnih faz do take poti pa je po mnenju Wieserja bolj vskla-jeno sodelovanje obeh tednikov, ki naj ne bi izhajala skoraj na isti dan, po možnosti večkrat tedensko, in ki bi si zastavila cilj, da bi začela v doglednem času, mogoče že v petih letih, izhajati kot skupen časopis, ki bi bil mnogoter, odprt in bi nudil enim kot drugim možnost, da izpovejo svoje mnenje.
„To je tudi želja ljudi v bazi in zato bo potrebno, da politični funkcionarji v vseh organizacijah, to se pravi ne samo v obeh osrednjih, temveč tudi v kulturnih in športnih, o tem razmišljajo. Poudarjam pa, da so to dolgoročni cilji, brez dvoma pa je v naslednjih tednih najbolj važno, da bi v vprašanju šolstva, o katerem bodo v tem letu najbrž odločali v avstrijskem parlamentu, našli organizaciji skupno stališče v interesu celotne narodnostne skupnosti. Potrebna je najširša enotnost, da preprečimo ločevanje po
jezikovnih kriterijih danes v šoli, jutri v cerkvi, potem pa še na drugih področjih!" je dejal Wieser.
Na Grilčevo trditev, da je „majhna skupina", imenoval je „K!adivo", izdala parolo „Vse ali nič", in da je ta skupina s svojim stališčem prodrla tudi v nadstrankarskem komiteju in Zvezi slovenskih organizacij, je predsednik ZSO jasno odgovoril, da so vsi, to se pravi obe osrednji organizaciji in solidarnostno gibanje, v tej borbi nastopali s ciljem, da preprečijo pedagoški model" in ohranijo se-
danji status, ki ga je koroška stvarnost tako ali tako že uvedla, ki pa ga Slovenci niso akceptirali. Ni pa bil cilj borbe, da bi znotraj pedagoškega modela" Slovenci in komite pristajali na število deset ali kako drugo." Zaradi tega trditev, da je „majhna skupina" takorekoč silila neko strategijo, ki bi Slovencem lahko škodovala, ne drži", je poudaril Wieser.
Nasprotno. Če je bilo 27. novembra 1987 na zborovanju v Mladinskem domu v Celovcu soglasno sprejeto, da koroški Slovenci nismo in ne bomo soglašali niti z enim predlogom, ki uvaja ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih oz. narodnostni pripadnosti, potem je nekdo drugi šel svojo pot (Narodni svet -op. uredništva).
A.LD.L.C.M podpira koroške Slovence!
Glavni odbor Mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur (A.LD.L.C.M.) je na svoji zadnji seji v Lyonu glede položaja slovenske narodne skupnosti naslovil kanclerju Vranitzkemu sledeče pismo.
„Z velikim razočaranjem smo prejeli na znanje poročilo, da obstajajo slej ko prej nacionalistična stremljenja, da bi v dvojezičnih šolah na južnem Koroškem uresničili ločitveni model tako imenovane pedagoške komisije koroške deželne vlade in s tem prisilili ne le slovensko govoreče šolske otroke, marveč nazadnje vso slovensko narodno skupnost v geto. Kdor namreč - kakor A.LD.L.C.M. - pozna zgodovino takih ločitev na šolskem področju pri posameznih narodnih skupnostih, ve, da so
taki ukrepi samo začetek segregacije iz narodnih vzrokov na vseh področjih javnega življenja in konec koncev vodijo do pogubnega zapostavljanja ljudi zaradi rase ali etičnega izvora.
Nikakor si ne lastimo sposobnosti, da bi presodili dejansko razsežnost tega ločitvenega modela, opozarjamo pa na splošno priznana mednarodna načela manjšinskega varstva, po katerih zgolj prizadeta manjšina sama lahko presodi, kaj ji je v korist in kaj v škodo, da odločanje večine o vprašanjih manjšine nasprotuje demokratičnim načelom in da je torej mogoče življenjska vprašanja narodne skupnosti demokratično reševati le v sporazumu z njo. Vsaka druga rešitev namreč konfliktov ne odstrani, marveč nasprotno ustvarja nove probleme.
Glavni odbor A.LD.L.C.M. zato prosi avstrijsko zvezno vlado in avstrijskega zakonodajalca, da tako imenovanega pedagoškega modela koroške deželne vlade slovenski narodni skupnosti ne vsilita samovoljno, marveč, v korist odprave mednacionalnih sporov, odstranitve predsotkov in razvijanja	razumevanja,
strpnosti in prijateljstva med narodi upošteva upravičene pomislike in želje prizadete narodne skupnosti in z njo iščeta skupno vzajemno rešitev občutljivega šolskega vprašanja.
Spričo diskriminacijskih izpadov s strani vodje opozicijske stranke zoper tuje delavce in manjšine bi bilo posebno važno, da v narodnih skupnostih ne bi nastal vtis, da so izpostavljene novim pritiskom nestr-
pnosti, zlasti ker iz poročila izhaja, da sta v zadnjih mesecih med prebivalstvom in zlasti med mladino Avstrije antisemitizem in sovraštvo do tujcev znatno popustila in se vedno bolj uveljavlja pozitivno demokratično razpoloženje.
Glavni odbor A.LD.L.C.M. je prepričan, da bodo različne dejavnosti - v letu 1988, ki ga je avstrijska vlada proglasila za leto razmišljevanja o dogajanjih v letu 1938 - prispevale k strpnosti, razumevanju in prijateljstvu tudi napram narodnim skupnostim in pričakuje zlasti tudi v vprašanju dvojezičnega šolstva na Koroškem v tem duhu konstruktivno rešitev na osnovi dialoga in medsebojnega razumevanja, nikakor pa ne na osnovi zaostrene konfrontacije in nacionalističnega ..sovraštva."
Diskusija medpredsednikoma ZSO Fe//7rsom kl/iesegem /n /VSKS Malejem Gri/cem (moderator Mirko Bogota;) ;'e /me/a širok odmev med s/ovensko narodnostno skupnost/o.
Stranke prekinile pogovore
Jasno je Wieser odgovoril tistim, ki tudi danes trdijo, da koroški Slovenci v strokovnih razgovorih nismo bili pripravljeni na kompromis. „Tisti enostavno niso pozorno prebrali vmesnega poročila zvezne strokovne komisije in tudi niso sprejeli izjave člana te komisije, ravnatelja dr. Reginalda Vospernika z dne 1. decembra 1987, v kateri piše, da prekinitev strokovnih razgovorov s strani strank in sprejetje tristrankarskega sporazuma z dne 19. novembra 1987 pomeni največjo žalitev koroških Slovencev, ki smo jo lahko pričakovali od treh strank."
Tu je bil prekinjen dialog, ki smo ga koroški Slovenci in z nami tudi univerza in rektorska konferenca vodili v globokem prepričanju, da je treba poiskati sprejemljiv dogovor oz. skupno rešitev, ki bi lahko privedla do tega, da ne bi prišlo do ločitve.
Gre za skupno šolo!
„In še eno novost je treba dodati", je dejal predsednik Wieser: „Če smo se koroški Slovenci odločili za skupno šolo, kar smo se, in kar tudi raziskava IT-inštituta jasno potrjuje, potem se moramo zavedati, da v tej dvojezični
šoli oz. v dvojezičnih razredih sedi tudi gotov odstotek nemško govorečih otrok in otrok iz nemško govorečih družin, ki so naši zavezniki in si želijo naučiti slovenskega jezika."
In prav tu se stališči med ZSO in NSKS razhajata. ZSO je mnenja, da je treba pripustiti tej skupini, to se pravi komiteju in solidarnostnemu gibanju, možnost soodločanja in sooblikovanja ureditve dvojezične šole, ker Slovenci nimamo pravice, da to gibanje izkoristimo samo pri volitvah.
„Ce bi se koroški Slovenci odločili za slovensko šolo, to se pravi za ločene šole, potem bi bilo stališe NSKS pravilno, Ker pa gre za skupno šolo, moramo članom komiteja, ki so iz vseh političnih taborov -od Kiadivašev preko socialistov do katoliške mladine itd. - nuditi tudi to možnost enakopravnega soodloča-nja."
V tej zvezi pa je Wieser jasno povedal, da komite seveda ne bi soodločal o celotni politiki obeh osrednjih organizacij, da pa gre v konkretnem primeru dvojezičnega šolstva za vprašanje, kakšno bo jutrišnje sožitje med obema narodoma na južnem Koroškem. Tu je Wiser navedel model katoliške cerkve, katerega sta močno sooblikovala s slovenske strani
dr. Valentin Inzko, z nemško govoreče pa dr. Ernst Wald-stein. Ta model je namreč dokazal, daje mogoče ustvarjati takšno sožitje, da oba partnerja, to se pravi slovenski in nemški verniki, oblikujeta skupna stališča v cerkvi. „In tako je treba videti tudi vprašanje šolstva, saj gre za skupno šolo, ki ni slovenska, ampak dvojezična!"
KEL je volilna grupacija
K vprašanju KEL je Feliks Wieser poudaril, da je včasih res vprašljivo, v čigavem imenu državni poslanec Karel Smolle daje izjave, ki se ne nanašajo na zeleno gibanje, ampak kar na vso slovensko narodnostno skupnost: „Za-radi tega bi bilo prav, da bi se Slovenci o tem vprašanju pogovarjali brez emocij in odprto!
Grilc, ki je seveda branil KEL, se je moral izjasniti in je ,* dobesedno rekel, „da Koroška enotna lista ne more biti neka tretja sila v narodnostnih vprašanjih, ampak je volilna grupacija, ki ima ' seveda interese in cilje tudi daleč preko tega."
Za takšno in ne za tretjega zastopnika koroških Slovencev, kot je to izjavil Smolle v intervjuju za KTZ, jo smatra tudi Zveza slovenskih organizacij !
Kajžnikov
Hanža
Waldhcim' sc v Ilof-burg' zvo dupade. Zato ča bo puzabu, da je avstrijšč' pt ezidcnt...
BRZOJAVKA
I'°		i	M j..,.	,	-M,,...-,-.,..,..				
!		09	V ... m .	j	V < 1 . -.	: 2?<Ytt"-^2	'	-	-	.... m				
IIOO-V ti : i*n.. t		1 CH.ZDRUOA				
		u;.U ŽUt<MO.?oru< ^4.224 ličob!..	nik Kurta * e;iika	ultihaim ^iz 4-ru j2-f4ca,upu	H3b* gjuer	n	od		 rubUirto
		na u				
			— 4-.'-	1 ' >, '"i		1		
			.. ' 		 ! !			
Vse govori proti Waidheimu
La kop/ja brzojavke, objav//e/ia vzahodnonemškem magazinu „Der Spiegel", je povzroči/a nov va/ dokumentov in dokazov, ki trditve 1/Vaidbeima, da ni bi/ vp/eten v vojne z/očine, posta v//ajo v drugačno /uč. Brzojavko je javnosti posredovat jugoslovanski zgodovinar Dušan P/enča. 1/ njej pa je rečeno, da je lA/a/dbeim ukaza/ deportac/jo več kot 4000 civi/istov, med njimi otroke, žene ter okrog 15 odstotkov starejših moških.
Matija nudi finančno pomoč jugosiovanskemu gospodarstvu
RIM. Prejšen teden sta ob uradnem obisku predsednika jugoslovanskega ZIS Branka Mikuliča v Rimu Italija in Jugoslavija podpisali triletni sporazum o gospodarskem sodelovanju. Z listino se Italija zavezuje, da bo finančno in znanstveno pomagala jugoslovanskemu gospodarstvu. Vrednost	predvidene
pomoči je 500 milijard lir (približno 425 milijonov ameriških dolarjev).
Predsednika Mikuliča so ob obisku v Rimu sprejeli predsednik republike Fran-cesco Cossiga, šef vlade Goria, predsednika obeh parlamentarnih domov Gio-vanni Spadolini in Nildo Joti ter drugi visoki predstavniki italijanske politike in gospodarstva.
V posebni izjavi za jugoslovanske novinarje je Mikulič poudaril, da je tudi razgovor o manjšinah, kot vsi pogovori s predsedni-
kom Gorio, potekal v konstruktivnem vzdušju. Mikulič je izpostavil vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, in sicer v vseh treh pokrajinah, ter s tem v zvezi zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu za Slovence na teh območjih. Izrečena je bila tudi zahteva po ponovni izgradnji Slovenskega narodnega doma. Ob koncu svoje izjave je Mikulič poudaril, da sta obe strani izrazili prepričanje, „da je vloga manjšin v funkciji krepitve prijateljstva med državama v interesu tako Italije kot Jugoslavije."
Hud poraz za Reagana
WASHINGTON. Ameriški predsednik Ronald Reagan je pretekli teden doživel hud politični poraz. Kongres je namreč odklonil finančno pomoč ..Contra-som" v Nikaragvi!
s/ika; AP
Chirac !e sprejet Vranitzkega
PARIZ. Šef francoske vlade Jacques Chirac je vendarle sprejel avstrijskega zveznega kanclerja Franza Vranitzkega! Meddržavnim obiskom v Švici je Vranitzkega namreč presenetila vest iz Pariza, da ga Chirac noče sprejeti, ker je Avstrija preveč ostro protestirala proti odločitvi francoske
vlade, da zahteva obvezno vizo za vse države, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti. Pogovor med Vranitzkim in Chiracom (desno) je potekal v odprtem, a zadržanem vzdušju. Avstrijskega kanclerja pa je med njegovim obiskom v Franciji sprejel tudi predsednik Francois Mitterrand.
Bo papež Janez Pave! M. tetos potovat v Jugostavijo?
VATIKAN. Povabilo, naj papež Janez Pavel II. še letos obišče Jugoslavijo, je še vedno aktualno, vendar ni s tem v zvezi nič novega. Po obisku predsednika jugoslovanske vlade Branka Mikuliča prejšni teden v Vatikanu je moč sklepati, da sveti oče letos ne bo obiskal Jugoslavije. Po sprejemu pri papežu je bilo namreč rečeno, „da naj bi jo Janez Pavel II. obiskal, ko bodo razmere dozorele."
Vztrajamo na poti enotnosti
V ac<7r7j<9 r/opo/r/aa sg je zAra/a vč7/'Aa /Množica oA groAtt Maa)'c Verr/a/Aa-Totnaza v ^večaA, A/pr vp je poA/oat/a ^potzz/aa Aorcpv za AuoAor/ao m JptnoArat/pao r/owovt7to. ,S'r*ppa/;rz.sf je At7a prer7-u.sp/a v z/;aweaja grozečega /oeevaaja otroA a a Jvojez/čaeoi ozea;/ja, o A lej /7/7AA/ pa je .spregovori tar// pre<7.se<7roA	Fp//A.s VVleser, A/ se je
posveli preivsem perečzm vprasarzjerr; s/ovea.sAe naroiae sAapaosi.
S//Aa. Pas/erA
Na spominski svečanosti ob grobu Matije Verdnika-Tomaža je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser podkrepil doprinos koroških partizanov k nastanku 2. avstrijske republike. Poudaril je, da uradna Avstrija danes pozablja na svoje temelje. V svojem govoru je predsednik ZSO izpostavil tudi t i. koroški pedagoški model in s tem v zvezi načrtovano novo ureditev dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem. „Smo za skupno rešitev, vendar ne za ceno ločevanja. Vztrajamo na poti enotnosti in solidarnosti", je dejal Feliks Wieser.
Pravtako pa je podkrepil tudi pomen dogovora s komitejem, ki je bil sklenjen pretekli teden na zborovanju v Mladinskem domu. Kot je menil predsednik ZSO, se bo sedaj odločilo, ali bomo šli skupno ali ločeno v 21. stole-
tje. Pozval je koroško in zvezno vlado, naj ne uveljavita ločitve. V svojem govoru pa je omenil tudi trenutno diskusijo med organizacijama in zanikal, da osrednji organizaciji koroških Slovencev ne bi bili enotni.
Zbrana množica antifašistov in demokratov, je kljub slabemu vremenu izkazala čast borcem za svobodno in lepšo domovino. Poleg zvokov Koroškega partizanskega pevskega zbora so navzoči prisluhnili tudi Tončiju Schlapperju, ki je prebral nekaj misli velikega umetnika slovenske besede Ivana Cankarja, ki je razmišljal o domovini in temeljih narodnega boja. S polaganjem vencev pa se je spominu padlih borcev poklonila Zveza koroških partizanov.
Miha Pasterk
POSOZ/A/V/C/t-BAJVA
EL/RERE
razpisuje mesto tajnice. Pogoji:	zaključena
trgovska ati pokticna šota, znanje strojepisja in obvladanje obeh dežeinih jezikov. Inte-resentke naj se prijavijo pismeno Posojiinici Pii-berk in pritožijo zadnje spričevalo in živtjenje-pis. Ptača po dogovoru.
OGLAS
Brošuro „Zakaj si rojen -cilj in smisel tvojega zemeljskega življenja" lahko brezplačno naročite pod naslovom: Univerzalno življenje/ Universelles Leben, Postfach 140, 5016 Salzburg.
Offener Leserbrief Dr. Peter Gstettner: „Sch<eichender Faschismus" bzw. die „Ermahnung"
SPDRadiše nemštvu sovražno?
Zdaj je postalo jasno, zakaj MGV Radsberg ne sodeluje na prireditvi „Kulturtreff", ki jo vsako leto v adventnem času prireja občina Žrelec. Na zadnji občinski seji je namreč	odbornik	SPO
Ludvik Ogris o tem vprašal župana Woschitza. Ta je v odgovoru povedal, da je prejel pismo MGV Radsberg, v katerem	zastopniki	tega
zbora ščuvajo proti slovenskemu prosvetnemu društvu na Radišah. Med drugim pravijo, da se ne udeležujejo, ker SPD Radiše izvaja „nemštvu sovražno dejavnost" ter menda „stalno difamira".
Občinske kulturne prireditve se vsako leto udeležujejo vsi zbori in kulturne skupine iz občine, pa bodisi da prihajajo iz Radiš, iz Podkrnosa, Medgorja,... Le MGV Radsberg zadnja leta ni sodeloval. Hkrati seje tudi izvedelo, da so predstavniki MGV napadali tudi župana, kije ob predlanski prireditvi tudi javno ugotovil, da MGV „na žalost ne sodeluje." Mar vidi MGV v tem ..podpiranje slo-
venstva?" Na vsak način je župan Woschitz na občinski seji ponovil svoje obžalovanje, da MGV noče sodelovati, hkrati pa ugotovil, da druga društva, ki se ukvarjajo „z gojenjem nemške kulture" sodelujejo. Sicer pravilna ugotovitev, kljub temu pa bi bila lahko dosti konkretnejša. Moti pa tudi - še prav posebej v spominskem letu na anšlus-beseda „nemška." Prav tako, kot da ne bi imeli tudi demokratične, napredne avstrijske kulture v nemškem jeziku...
Občinski svet je razpravljal tudi o zahtevi OVP, naj bi cesto pred ljudsko šolo v Dvorcu razširili. Odborniki SPO te zahteve niso podprli. Detajl ob robu: Woschitz je vprašal člana občinskega predstojništva Rauniga (VP), če morda njegov otrok zaradi preozke ceste ne obiskuje šole na Radišah. Raunig je odvrnil, da je to privatna zadeva - pač taka kot naše vprašanje, če ga moti morda le dvojezičnost radiške šole!
-ma
Herr Adolf VVinkler hat bei der Pressekonferenz im Concordia in VVien am 22. 1. 1988 freimutig eingestan-den, da6 er in mein neues Buch „Zwanghaft Deutsch" (Drava Verlag) erst „hinein-geblattert" hat. Trotzdem war es ihm tags darauf mog-lich, in seinem KTZ-Kom-mentar „Ermahnung" sich wenigstens in einem halben Satz auf den Inhalt des Bu-ches zu beziehen.
Der von ihm zittierte Halb-satz steht auf S. 47 des Bu-ches und wird so vviederge-geben, als hatte ich ge-schrieben, „daB sich hier schon seit Jahren der schlei-chende Faschismus... breit-macht."
Leider ''hat Herr VVinkler „vergessen" zu erwahnen, daB der Ausdruck „sch!ei-chender Faschismus" vom sozialistischen VViderstands-kampfer J. Hindels stammt. .Richtig zitiert heiBt namlich der Satz in meinem Buch auf Seite 47:
„Mit einem Ausdruck von Josefs Hindels konnte man sagen, daB sich hier schon seit Jahren, der schleichen-de Faschismus, der das Klima vergiftet, der die Demo-kratie ausholt', breitmacht."
Durch die Manipulation an meinem Text (VVeglassen der Anfuhrungszeichen) und durch Auslassung des Na-mens versucht Herr VVinkler seine vorgefaBte Meinung weiterzugeben, ich sei der Schopfer solcher Formulie-rungen.
Seine Absicht dabei ist klar durchschaubar: Es soli nicht kenntlich werden, daB sich Prof. Gstettner, den man gerne der „Scharfmacherei"
bezichtigt hatte, in volliger Ubereinstimmung mit einem prominenten Sozialisten und Antifaschisten befindet.
Ich glaube aber nicht, Herr VVinkler, daB unredlichejour-nalistische Mittel diesen Ih-ren Zweck heiligen. Da um-fassende Information immer besser ist als verkurzte, ersu-che ich die KTZ dies richtig-zustellen und ihre Leser noch daruber hinaus von folgen-der Passage (aus der „Zu-kunft" 1985, S. 14) zu unter-richten. Mein Zitat steht namlich in einem groBeren Sinnzusammenhang, der sich an einem Aufsatz von Johanna Dohnal (mit dem Ti-
SMa. Mo/iar
Dr. Peter Gstettner
tel ..Faschismus: gestern, heute, nie wieder!") orien-tiert:
Die Gefahr kommt aber nicht nur von jenen kleinen Gruppen, die sich offen als neonazistisch deklarieren.
Genosse Hindels nennt es den „schleichenden Faschismus, der das Klima vergiftet, der die Demokratie ausholt." Er meint damit „Or-ganisationen, die nicht pau-scha) als faschistisch be-zeichnet werden konnen, aber einen gunstigen Nahr-boden fur faschistische Ver-seuchung bilden."
Diesen ..schleichenden Faschismus" finden wir aber nicht nur in bestimmten Or-ganisationen (deutsch-na-tionale Landsmannschaften, Karntner Heimatdienst, Ka-meradschaften der ehemali-gen VVaffen-SS und so wei-ter). VVir finden ihn auch in ei-ner zunehmenden Auslan-derfeindlichkeit, in Aussa-sagen, die sich gegen Men-schen richten, die „anders" sind, gewissen Normen nicht entsprechen, sei es nun, was ihr Aussehen oder ihre Le-bensform betrifft" (Dohnal in „Zukunft", Oktober 1985, S. 14).
So viet ich weiB, sind Frau Dohnal und Herr Hindels immer noch Mitglieder der SPO. Und ist nicht auch die SPO die Herausgeberin der Zeitschrift „Zukunft?"
Ob sich Herr VVinkler durch diesen ihm .zugedachten VVink zum Nachdenken anre-gen laBt und in Hinkunft sein Interesse eher mehr auf jenen „Nahrboden" hinlenkt, auf dem das so prachtig ge-deiht, was Dohnal und Hindels so richtig beim Namen nennen?
Ob er merkt, daB ein mani-pulativ-schlampiger Journa-lismus diesen „Nahrboden" eher unterstutzt denn aus-trocknet?
l—zellstoffabrik ges.m.h.h.
!D!I tovarna celuloze družba z o. j.
A-9133 Miklauzhof- Miklavčevo Tel.: 04238 504-0
Za takojšen nastop službe iščemo
KNJIGOVODJO
s prakso (knjigovodstvo do bilance) in znanjem elektronske obdelave podatkov (EDV).
Zaželjeno znanje slovenščine.
Prosimo za pismeno prošnjo.
Afera Wa!dheim
v Jugos!aviji
A7e J/cm, /to Aro/z/As//// zgoJovma/ye^ za////MČn/c .svo/f /Y/z/'.s7:otY////c /r/cJt-o/Z/c Jc/7/u/;o.s7/ ov.sTr//sAego /?/cJ.scJ-///7or/ lL///J/;c/7//<r/, A/ /e O o// /?o ,,zo.s/og/" /ogos/oroo.sAre v/a Je aeJorečeno, ve /e „a/e/*a kL///J/;c/m" prenev/a aa j'ago.s/ova/rsAo p/-/zor/vče. te/egraar, oZv/av//'ea v .S/a'eg/a /e vawo eJea or/ /ra/aeač/sov v raozra/sa ce/ov/fe poJo/re ay'egove Je/avaovJ v o Ar v/ra aear.sAe vojske v 7agos/av;)7 v ea.sa o J 7942 Jo &a/aaJac//'e.
Ob vstrajnem molčanju, nerazumljivem evropskemu svetu, predvsem pa borcem in žrtvam v Jugoslaviji, je plaz razčiščevanja sprožila akcija zgodovinarja Dušana Plenče z brzojavko, ki jo je objavil Spiegel. S to akcijo je vsplamtela borba med novinarji in vlado, ki se nadalje obnaša, kot da je Waldheimova dejavnost v enotah Wermachta v Jugoslaviji samo notranja zadeva Avstrije.
Strani jugoslovanskih osrednjih časopisov so polne polemičnih člankov, v katerih je čutiti ost tudi zoper uradni molk. Zanimivo pa je. da v njih ni zaslediti dvomov o obtožbah zoper Wal-dheima. Članke bi lahko rezimi-rali takole: Kdor pozna dejavnost nemških enot, kdor pozna kozar-sko ofenzivo "Zahodna Bosna", kdor ve, zakaj je Pavelič (ustaški poglavnik) delil Zvonimirjeve medalje, ve, da so obtožbe opravičene. Za jugoslovansko javnost je bolj vprašljivo, zakaj ga je OZN izvolila za generalnega sekretarja, kdo je kriv, da ga je Tito odlikoval z visokim državnim priznanjem, kakšne so zakulisne politične igre okrog Wald-heima v vsem povojnem času do danes.
V času intenzivirane afere seje
poleg zgodovinarja Plenče oglasil tudi diplomat Dr. Anton Kolen-dič, član jugoslovanske misije na Dunaju iz leta 1947, ki je preko beograjske televizije spregovoril o dogodkih iz časa, ko je jugoslovanska vlada uvrstila Waldheima med vojne zločince, Dušan Plenča pa je v isti oddaji ponovil trditve o originalu brzojavke in napovedal še vrsto drugih obremenjujočih dokumentov. V časopisu Večernje novine govori Drago Šormaz o Waldheimovem bivanju v Hrvatski Kostajnici in o njegovem vedenju za streljanje talcev v neposredni bližini. Božidar Dikič opisuje v beograjski Politiki kronologijo Waldheimo-vega bivanja v Jugoslaviji v 20 mestih od marca 42 do maja 1945. Medtem so se oglasili tudi v Prištini, kjer trdijo, da imajo obremenjujoč dokument. Iz Banjaluke se je oglasil novinar tamkajšnjega dnevnika „Glas" Jelenko Slatinac in nam sporočil, da lahko opravimo razgovor o Waldhei-movem bivanju v tem komandnem mestu zloglasne ofenzive proti Kozarčanom, iz Beograda pa nam je zgodovinar Nikola Anič sporočil, da so našli avtentičen film, na katerem je jasno videti Waldheima v družbi s Paveličem in generalom Stalom.
„Prepoznai sem ga preko tetevizrje"
Bogdan Grandič, danes 67 letni upokojenec, živi v prijetni, z ljubeznijo urejeni hiši v Veliki Topoli, 30 km severno od Banjaluke. Novinar Jelenko Slatinac nas je predstavil in izjemoma je pristal na razgovor. Njegova zgodba je težka. Leta 42 so ga Nemci zajeli skupaj z več partizani na Kozari. Po bivanju v zaporu, imenovanem črna kuča (črna hiša) so ga obsodili na taborišče Staro sajmište pri Beogradu.
Tam je bil med drugim tako pretepen, da je zaradi notranjih poškodb bruhal kri. Tak je 14 dni ležal na betonu in staknil tuberkulozo. Po srečnem naključju je ušel, toda zdravje si je izboljšal šele po 18 letih. Bogdan Grandič ni nikoli uveljavljal svoje preteklosti v karieristične namene. Delovno dobo je zaključi! kot delavec. O svoji preteklosti govori sicer prizadeto, vendar ne tedenciozno. Mirno, umirjeno, brez sovraštva...
S/o venski vestnik. Tov. G'run -t/ie, /nitko /tu krotko poveste, ko/ se /e t/ogo/o/o, ko ste /u/i privedeni iz Črne /ttie v netnsko kotnondun-tttro no zo.s/isevott/e?
Grandič: Julija 42 (v času ofen žive op. ured.) s« nas pripeljali v zapor Grna kuča v Banjaluko. Drugi ali tretji dan so mojo grupo (trojico) prepeljali v komandan-turo pred nemško vojaško sodišče. Bili smo na koncu dolgega hodnika z več vrati, ki so vodile v sodno dvorano. Tam je hilo več ujetih partizanov, gotovo od !<) do 2«. Klicali so enega za drugim na zasliševanje. Medtem je vstopila skupina nemških oficirjev. Med prvimi je hil ta lik današnjega Kurta VVatdheima. To je hii mlajši človek, višje rasti. Po njegovem ohrazu, mislim, dolgem nosu, sem ga pozneje prepoznal, ko ga je odlikoval Tito. Po tem smatram, da je hil to Kurt Waldheim. Ko smo hiti zaslišani in ko smo izstopili iz zasliševalni-ce; vsak je čakal svojo grupo, da
hi nas stražar vodil nazaj v zapor, so hila ta vrata slučajno priprta. Videl sem, da so v sobi sedeli višji oficirji in med njimi ta, ki sem ga jaz prepoznal. Nekaj so nazdravljali ali kaj, videl sem pač, da so sedeli z obeh strani mize.
3'V,- L/ tore/ tu/sV/tc, c/u /c to človek vet/e/ zn n/ettt/ke, zu.s7/.s'cvut;/u ttt drogo.
Grandič:„Videl nas je na hodniku, ko je vstopil, saj smo bili zvezani, odrešili so nas samo, ko smo vstopili v zasliševalnico.
S L' Mn/df tore/, du /</ moro/ vedet/, ko/ se /e dogo/u/o v te/ komundoturt/
Grandič: Ja, mislim, da je moral vedeti, saj seje družil z njimi, sedel je z njimi za skupno mizo.
3'L. Tov. Grnttdtč, pove/te, koko ste po to/tk/k /etdt zučnt///, do k/ moro/ k/tt to tt.sf/ č/ovek, k/ ste go v/de// v tek u.sod;dk dttek.
Grandič:„Videval sem ga na televiziji ob poročilih iz OZN in sumil sem ga. Ko pa je prišel v Jugoslavijo in ko gaje Tito odlikoval, tedaj sem ugotovil, da je to ta človek, kije vodil grupo oficirjev v komandi nemške vojske. Rekel sem ženi: „Jaz sem tega človeka videl v Banja luki, ko se nam sodili."
SL. .Ste v tek /et/k kdo/pom/.sk-//, do k/ spregovori//?
Grandič: „To sem govoril Gojku Serhuli, direktorju radia Bosanska Gradiška. To meje tiščalo, kako je človek, ki je hil takrat v Banjaluki, sedel skupaj z nemškimi oficirji, danes generalni sekretar OZN, še bolj pa me je bolelo, ko gaje odlikoval predsednik Tito. ( udil pa sem se tudi. da so Avstrijci izvolili človeka, ki je v vojnem času služil Nemcem.
Poročilo in razgovor pripravil Jože Rovšek
DtESE W0CHE <M
Die Seite fiir unsere deutschsprachigen Leser/innen
KARNTEN-INFO
An einen Haushalt
Postgebuhr bar hezs
Das /s/ Jas Faks/m/7e Jer /n/orniaZ/onsJroscJure Jes /Im/es Jer Kamfner LanJesreg/erung m// Jem Ttfe/MJ, au/Jem J/e Toc/Jer Jes /ugos/andsc/ien Getiera/konsa/s abgebt/Je/ /s/. Mach Jem o/kz/e/Zeti Pro/es/ wurJe Jer LersanJ Jer Bro-sc/iure e/nges/e/// un J etn neues TJe/J/7 J /n AaJrag gege Jen.
Eine Information des Landespressebiiros Karnten-Ptihlikationen
OffizieHer Protest gegen !nfo-Broschure
Das jugoslawische Gene-ralkonsulat in Klagenfurt hat in der Vorwoche offiziell gegen die vom Landespressebu-ro herausgegebene Informa-tionsbroschiire, in der das so-genannte Karntner Padago-genmodeil (und somit auch die Trennung von Kindern nach sprachiichen Kriterien) verteidigt wird, protestiert. Der Grund fiir den Protest ist die Tatsache, daB auf dem Ti-telbitd dieser Broschure die Toehter des jugoslawischen Generalkonsuls in Klagenfurt, Borut Miklavčič, abge-bildet ist. Das Foto wurde oh-ne Wissen und Zustimmung der Eltern des Kindes ge-macht und auch veroffent-licht. Wohi wurde gegen die mit der redaktionellen Bear-beitung der Broschure be-trauten Mitarbeiter eine Un-tersuchung eingeleitet, nicht jedoch gegen den beim Lan-desschulrat zustandigen Be-amten, der bei den Aufnah-men selbst anwesend war. Der Direktor der VS Maria Rain/Žihpolje im Gesprach mit SV: „LSI Wjegele sagte, daB keine Extragenehmigung erforderlich ist."
A!DLCM-AppeH an die Bundesregierung: Schuifrage mit den Siowenen iosen!
Der Vorstand der Internationalen Organisationen zur Ver-teidigung bedrohter Sprachen und Kulturen (AIDLCM) be-faBte sich in seiner letzten Sitzung Ende Janner in Lyon (Frankreich) ausfuhrlich mit der Karntner Schuifrage. In der AIDLCM sind die Karntner Slowenen durch den ehemaligen Vorsitzenden des Zentralverbandes slowenischer Organisationen, Dr. Franz Zwitter, der die Funktion des Vizeprasiden-ten bekleidet, und Dr. Marjan Sturm als Regionalsekretar vertreten.
In einem an die osterreichi-sche Bundesregierung ge-richteten Schreiben nimmt der Vorstand dieser internationalen Organisation zut Schuifrage wie folgt Stellung: „Mit groBer Enttauschung nahmen wir andererseits den Bericht entgegen, daB nach wie vor starke nationalisti-sche Bestrebungen im Gangc sind. um in den zweisprachi-gen Schulen in Slidkarnten das Trennungsmodell der so-genannten Padagogenkom-mission der Karntner Lan-desregierung zu verwirkli-chen und damit nicht nur die s!owenischsprachigen Schul-kinder sondern letzten Endes die gesamte s!owenische Volksgruppe ins Getto zu verbannen. Wer namlich wie die A.I.D.L.C.M. die Ge-schichte derartiger Trennun-gen auf dem Unterrichtssek-tor bei den einzelnen Volks-gruppen kennt, weiB. daB sol-che MaBnahmcn nur den An-fang der Segregation aus na-tionalen Grunden in allen Be-reichen des offentlichen Le-bens bilden und letzten En-
des zu unheilvollen Diskrimi-nierungen von Menschen aus Grunden der Rasse oder der cthnischen Herkunft ftihren.
Wir maBen uns nicht an, die tatsachliche Tragweite des gegenstandlichen Schul-modells beurteilen zu kon-nen, verweisen jedoch auf die allgemein	anerkannten
Grundsatze des Minderhei-tenschutzes, wonach nur die betroffene	Volksgruppe
selbst beurteilen kann, was ihr zum Vorteil und was zum Nachteil gereicht, daB es den demokratischen Prinzipien widerspricht, wenn die Mehr-heit uber Minderheitenfra-gen entscheidet und daB somit eine demokratische Lo-sung von Lebensfragen einer Volksgruppe nur im Einver-nehmen mit dieser getroffen werden kann. Jede andere Losung beseitigt namlich nicht nur nicht die Konflikte, sondern schafft im Gegenteil neue Probleme.
Der Verbandsvorstand der A.I.D.L.C.M. ersucht daher die osterreichische Bundesregierung und den osterreichi-
schen Gesetzgeber, das soge-nannte Padagogenmodell der Karntner Landesregierung der slowenischen Volksgruppe nicht willkur!ich aufzuok-troyieren, sondern im Inter-esse des Abbaus der zwi-schenvolkischen Konflikte, der Beseitigung von Vorur-teilen und der Forderung des Verstandnisses, der Duld-samkcit und Freundschaft zvvischen den Volkern auf die berechtigten Bedenken und Wunsche der betroffenen Volksgruppe einzugehen und mit dieser eine gemeinsame cinvernehmliche Losung zu suchen.
Dies ware in Anbetracht der ausfalligen Diskriminie-rungspolitik seitens des Ob-mannes der Oppositionspar-tei gegen die Gastarbeiter und die Minderheiten beson-ders wichtig, um bei den Volksgruppen nicht den Ein-druck aufkommen zu lassen, daB sie neuen Pressionen der Intoleranz ausgesetzt wer-den, zumal aus dem Bericht erfreu!icherweise hervor-geht, daB in den letzten Mo-naten der Antisemitismus und FremdenhaB in der Be-volkerung und insbesondere in der Jugend Osterreichs merklich abgenommen ha-ben und eine positive demokratische StimmungderTole-ranz sich immer mehr durch-setzt.
Demostracija!
En/ reko.*
„Gremo na demosfrac/jo..." Drug/ men/jo.*
„SUsn/mo pesi/
/n os/an/mo doma, saj je vse zaman saj n/č ne /zda/"
/Veka/er/prav/jo .*
„Kaj doče/e /raj kr/č/fe?
Predobro vam je bož/7 //ud/e?"
Demos/ran//' pa kr/'č/jo.'
„ Daj/e nam šo/e... otroške vdce... dvojez/čno je bo//e za naše oko//e, ena dva fr/, šo/ažegon..."
Protestna de/egac/ja pa
dostav/7
„ Strankarska troj/ca je že
s/den//a,
s lem č/en sedem je
spo/n/Va."
7renufe/( s/7en obup v očeh v src/d srd na ust/d kr/k...
„kje je vaša vest...
/ge je naša prav/ca?"
Ze s/o/e/ja za pravico se
bor/mo,
a vedno /e po drbti/i j/d
dob/mo...
d/ader/ap Karo/ina Lepena
Kakojez„ritmi"?
V Šentprimožu sem gledala Drabosnjakovo Pastirsko igro, Miklovo Zalo '87 pa poleti v Svatnah. Obe predstavi sta mi ugajali. Pastirska igra je po vsebini in po jeziku takšna, kakršno si predstavljamo kmečki ljudje, ki še poznamo sveto pismo in govorimo po domače, ne da bi olepševali nekatere besede, kakor sta „rit" ali „kurba", in ju imenovali ..zadnjica" in ..vlačuga", ..pocestnica", če so naši otroci v vasi ..strucani" in jim mati popusti, pravi:„Tu imaš, da ti ne bo rit na Pecu ušva!" ne pa zadnjica.
No, in tam v cerkvi pri Pastirski igri sem naštela, če se ne motim, kar tri riti in dve kurbi, se pa zelo čudim, da se še do danes ni vzdignil noben prah zategadel, kakor se je zaradi Messnerjeve pesmi, ki pravi, da Miklova Zala nosi dolgi zlati kiti častitljivo dol do riti. Rada bi vprašala gospoda dr. Reginalda Vospernika, zakaj se zdaj ne razburja, ko vendar Drabosnjakov birt celo mater božjo s kurbo zmerja. Zelo bom pomirjena, če mi on ali pa kateri naših gospodov župnikov, morda gospod Zaletel, razloži, v čem je razlika med eno in drugo ritjo?
Marija Kuežnik, Dob
„Knochenfische..."
Als VVagner mit seinem „Paukenschlag zu Jahrps-beginn" die Trommel tur das Karntner Padagogen-modell ruhrte, warnte er vor einer Uberbevvertung der Einmischung von „tntel!ek-tuellen."
VVagners Wort geriet prompt in „Stichlings" Ohr. In der Karntner Krone greift P. Stichauner zur Feder: „Gegen Linksfaschisten", „exzentrische Fanatiker" und „Gefangene eines wahnwitzigen Ehrgeizes" u.v.a.m. Wer war gemeint? Professor Gstettner von der UBW in Klagenfurt. In zahl-reichen Publikationen pla-diert der anerkannte Exper-te „in seinem schranken-losen Ehrgeiz" tur: „Zwei-und Mehrsprachigkeit, in-terkulturelles Lernen, Erzie-hung und Solidaritat." Das darf nicht sein", das belei-digt die ubervvaltigende Mehrheit der Karntner" so Stichauner. DerStichling ist ein schuppenloser Kno-chenfisch. Schutz und Pan-zer bekommt er von Hai-ders und Scheuchers Lieb-kind, dem Dreiparteien-pakt, wie VVagners Andro-hungen gegen jede vveitere Diskussion uber ein demo-kratisches Schulmodell: „Sonst mobilisiert er selbst eine Demonstration" (am Alten Platz?) „oder eine Volksbefragung" (am Neu-en Platz?) Eine Neuauflage von Stimmungsmache und „Vo!kszorn" statt Ana!yse und Diskussion sollen „Stichlinge" vorbereiten.
Reinhoid Steindorfer, Ludwig Hartinger, beide Satzburg
Nismo sami
20. januarja sem referiral na Pedagoškem inštitutu v 21. dunajskem okraju o aktualni šolski problematiki na Koroškem. Dunajskim učiteljem sem predstavil ..koroški pedagoški model" in jim tolmačil dejansko ozadje. Z velikim zanimanjem in začudenjem so sledili predavanju. Mnogi dežele Koroške iz tega vidika sploh niso poznali in so zato živahno diskutirali.
Ob koncu pa je dejansko vsem zmanjkalo argumentov za uresničitev ločitvenega modela. Obljubili so nam podporo v boju za naše pravice in da se bodo v prihodnjosti še posebno zanimali za probleme koroških Slovencev. Ponovno so nam pravi avstrijski demokrati pokazali, da nismo sami.
Prosim, da objavite pismo v Vašem listu.
S slovenskimi pozdravi
Marjan Pande), Dunaj
7*omaž Ogris, predsednik S/o venske prosvetne zveze
Fetošuju pr/rcd/tcv od .s/oven.skcm ku/n/racm prazniku, k/ je posvečen največ/cmu .s7oven,ykemu pes///'A// Francetu Prešernu, pomen/ za koroške 5/ovence brez dvoma ^vedo točko v ,sode/ovnn/7/ med 57oven.sko prosvetno /n /čršea//sko k///t//r//o zvezo, kr' sta /etos odenem prov/av/7/ tud/ od/etn/co organ/z/ranega ku/turnega de/o vanja /n s tem v upanju začrta// novo pot pogostejšega vzajemnega ku/turnega ^ode/ovan/a.
Mešan/ m/ad/nskizborZvezne g^ S, z optimistično pesm/jo zak//'uč/7 s#ro;
SPZ in KKZ
sio venskem kth
ANDREJ KOKOT
Dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske ku/turne zveze
Pobuda, da bi Slovenska prosvetna in Krščanska kulturna zveza skupno praznovali slovenski kulturni praznik, ni nova, saj sta ga že dvakrat, zato pa je vest, da bosta letos ob tej priliki skupno proslavili 80-letnico
M/da Vrbinc /n Sonja l/Vakoun/g sta v veznem desed/7u pred-sfavi/a zgodovino predhodnice ter njen/d nas/edic SPZ in KKZ.
osrednje kulturne organizacij^! naletela na odobravanji. Pr^ Posebno se je to odrazilo v veneli kem številu obiskovalcev, ki ^ j minulo sredo napolnili avlo Zv^Jeg zne gimnazije za Slovence t^r Celovcu.	pVe
Slovenska prosvetna zveza Tj Krščanska kulturna zveza smatrata za naslednici Slovenski v krščansko-socialne	zvezyo\
Skupna slavnostna prireditev OTaši njeni 80-letnici pa ima v času, se borimo za ohranitev skupnost, dvojezične šole na KoroškePpo tem večji pomen za nas koroški Zg Slovence. To tudi zato, ker pP^ej: v tem vprašanju prihaja na po/Tto tičnem področju do različn^Mi gledanj, zato so besede Preše)''i'prti ..Edinost, sreča, sprava, k na*TV naj nazaj se vrnejo; otrok. k#ov ima Slava, vsi naj si v rokTCrt sežejo..." tudi danes aktual'#^ roteče naročilo, da se združCTOs zoperstavimo nameri po delitu^a skupne dvojezične šole.	jja/
To je prišlo do izraza tudi Tot govoru predsednika SPČjrn Tomaža Ogrisa, ki je med druida gim dejal: ..Slovesni trenutek, k'te.


Ansambe/ „ Drava "je navduši/z modernim/ priredbam/ besed// s/ovensk/d pesnikov, voka/u/ ansJ^ _ SPD „Dau/ca" pa je prav tako izvaja/ sodobno zborovsko g/asbo.	Vse slike: A

?;wa S/ovence je pe/pesmi raz/i/7i evropskih av/ogev, pa /odi koroško pesem zZ/7/'e /er spforog/ra pom/ad."
kupna oMetnicaob rncm prazniku!
sk''
:ijC^Življamo, vabi, da bi zaprli njč.pred sedanjostjo, da bi ei'^)i v našo slavno zgodovino, i sde jg odigravala tam okoli Tujega stola, da bi zbežali v ; ' Primoža Trubarja in verske ,^e, v čase Miklove Zale in t i< v proti Turkom, v čase s% Gubca in kmečkih upo-čase Ilirije in mogočnih z^Tov, v čase trpljenja pod ^fašizmom in krvavega upora k^dov. Ne bomo bežali v pre-čeprav se iz nje učimo. :rH'Ftio se tudi, da bi bila slava škT zgodovine mnogokdaj veli-''^ejša, če bi jo spremljala
o!''inost!"
ni^ t<di predsednik Krščanske ri^rne zveze dr. Janko Zerzer svojih izvajanjih dotaknil kovine in šolskega vprašanja 'k' *etrt v zvezi dejal: ..Danes, ko h^ 'a diskusija delno že hromi e" Ostale dejavnosti, seje treba da so bila ustanovljena .aževalna društva v času, ko i'Šolstvo služilo v glavnem ločevanju naših otrok, kot ' ^ sča narodnostne in jezikovne k ^e. in to nalogo so
izpolnjevala s takim uspehom, da se danes sprašujemo, kako je to bilo mogoče. Društvene knjižnice in igralski nastopi so mnogim več kot nadomestilo za pomanjkljivo šolsko izobrazbo v materinščini..." O trenutku skupne prireditve pa je Zerzer menil: „ln če tu iz večletnih izkušenj povem, da (SPZ in KKZ op. ured.) še nikoli nista delovali tako skladno kot zdaj, je to ob priliki 80-letnice ugotovitev, ki gotovo ne razveseljuje le tistih prosvetašev v naših društvih, ki trpijo ob vsaki razprtiji v lastnih vrstah, temveč tudi tiste, ki so se leta dolgo trudili za take vzajemne odnose."
Zgodovino organizirane kulturne dejavnosti sta v veznem besedilu nazorno predstavila Sonja Wakounig in Miha Vrbinc ter s tem obiskovalcem predočila jasnovidnost naših prednikov, ki so že tedaj spoznali, da je obstoj naroda možen le na osnovi široke kulturne razgledanosti, ki je tudi pogoj za zdravo narodno zavest. V teku zgodovine pa so naše kulturne organizacije vedno
spet - zlasti v povojnih letih -navezovale stike s kulturnimi organizacijami in ustanovami v matični Sloveniji, kar je za sleherno manjšino, za njen kulturni obstoj in razvoj, tako pomembno.
Kulturni spored slavnostne prireditve so oblikovali mešani pevski zbor in vokalni ansambel SPD ..Danica" (dirigenta Hanzi Kežar in Stanko Polcer), ansambel ..Drava" (vodja Roman Ver-del) in mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence (dirigent prof. Jožko Kovačič). Spored je bil na visoki izvajalski ravni in je zajemal narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov.
Slavnostno prireditev so s svojim obiskom počastili tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič s člani konzulata, predstavniki kulturnih organiza-cij Slovenije Vlado Ravnikar, Vojko Stopar in Slavko Mežek, kakor tudi predstavniki sloven-skih političnih in drugih organi-zacij na Koroškem.
Sokrivde zaradi brezbrižnosti se ne moremo otresti
,,ATit' zaradi hrczhrizno.s/i - .ST/rnid dnrch G/cic/rgd i/ig ke;'?'' .s'g je g/a^i/o drago predavanje iz c;'k/a ,,VeZiki /aha" c Ka/o/i.fkem doma pro.sve/e c Tinjah. .Spregovori/a je aniv. p roj. dr. Erika JVeinzier/ (na s/iki /ero), preds/ojniea /nd/i/n/a za .S'odohno zgodovino na danajski aniverzi. Ve/iko de v do po.s/n.dd-cev je indi /odra/ po/rddo od/oei/ev organizatorjev, da v /e/n oZde/nice ,,p/ikijači/ve" izvedejo niz zgodovinskih predavanj.
MIHA PASTERK
„Zmotno je bilo verjeti, da bo po smrti zadnjega nacionalsocialista minilo grozodejstvo", zmotno spoznanje po mnenju predavateljice zato, ker se nacionalsocializem pojavlja v vedno novih oblikah današnje družbe. Le tako je mogoče, da smo po petdesetih letih ponovno priče podobnim dogodkom kot v letih pred veliko katastrofo. Če se danes v dunajskem Wertheimparku, kjer se sprehajajo ostareli Židje, ki so preživeli grozodejstva in se vrnili, na klopeh pojavljajo kljukasti križi in napisi „Židom prepovedano", ta dejanja le težko označujemo za pobalinska. To so pojavi neonacizma in, kot pred petdesetimi leti, ljudje tudi danes gledajo v stran. Le to pa je izraz brezbrižnosti do usode soljudi. Iz tega sledi „krivda zaradi brezbrižnosti".
Dr. Erika Weinzierl se je v svojem predavanju omejila na prikaz življenja dunajskih Židov v času pred priključitvijo. Kdorježivelv sosedstvu z Židi, je komajda mogel spregledati odprto sovraštvo, ki se je iz dneva v dan stopnjevalo in končalo z deportacijo ali umorom. O
tem priča vrsta zgodovinskih dokumentov. Postavljajo se vprašanja, kako je bilo to mogoče in kaj so ljudje vedeli. Iz tega seveda sledi vprašanje krivde, kolektivne in posamezne.
Med ljudmi manjka solidarnosti, je menila Weim zierlova, ki v predavanju ni mogla mimo grozečega ločevanja otrok na južnem Koroškem. Obvezna solidarnost bi bila v tem, meni Weinzierlova, da se zavzamejo za Slovence. To danes pogreša tudi pri strankah.
V diskusiji pa se je poleg tematike predavanja izjasnilo nekaj, pred čemer posamezniki že nekaj časa svarijo. Naenkrat je bila v žarišču diskusije uporaba slovenščine v cerkvi, kajti nekateri nemško govoreči diskutanti niso mogli mimo tega, da začnejo napadati obrede slovenskih duhovnikov na južnem Koroškem. To je dokaz za to, da diskusija med slovensko in nemško govorečimi tako dolgo ne bo umirjena, kakor dolgo bodo živeli Slovenci. Niti nismo še uredili šolstva, že se je začela gonja proti uporabi slovenščine v cerkvi. Tudi danes pa bo sokriv vsakdo, kdor temu brezbrižno privoli.
SMa; Pasfer/t
Zgodovinarka dr. Erika kl/efnzieri(e predavala v Tinjah.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Četrtek	pri Lenčiji	DEBEL) ČETRTEK	Slovensko prosvetno
11.2.	naBajdišah	Prispevke za srečetov oddajte najkasneje do 7.2. pri Marti v šoti ati pri Pepci.	društvo Herman Velik
Petek	Katotiškidom	O PRIMERU KOROŠKE	Sodalitas
12.2.	prosvete	Wotf in der Maur, Dunaj,	
19.30	v Tinjah	iz cikta ..Vetiki tabu"	
Petek	farna dvorana	PUSTNA PRtREDtTEV	SPD Zarja
12.2.	vžetezni	Pustovati bodo: Rendez-vous, Neustrašeni in	
19.30	Kapti	bojaztjiv D' Wayd'tband, otroški rock'n rott, kapetški TOF.	
Sobota	v Kovačevi	PUSTN!PLES	Slovensko prosvetno
13.2.	gostitni	Za ptes igrata ansambet ..Ravenski kovinarji"	društvo Vatentin
20.00	naObirskem	Nagrade za šeme!	Polanšek
Sobota	farna dvorana	..RENDEZVOUS" IN „V REGIMENTNI JEČI"	Farna mladina
13.2. 19.00	vŽvabeku	Nastopa,amaml.dinažvabek	Zvabek
Nedetja	Kutturni dom	OTROŠKI PUSTNI PLES	Stovensko provetno
14.2. 14.30	na Radišah	(maske zažetjene)	društvo Radiše
Nedetja	farni dom	PUSTNA PRtREDtTEV: PREMtERA tGRE	Katoliško prosvetno
14.2.	v Setah	..KJEJEMEJA?"	društvo Ptanina
14.00		(J. Ogrines/Marjan Betina) Nastopa: tgratska skupina KPD Ptanina po igri: rock'n rott - nastop ptesne skupine; ob 19.00: ptes in zabavni spored	v Setah
Nedetja	Kutturni dom	OTROŠKI PUSTNI PLES	Stovensko prosvetno
14.2. 14.00	Danica Šentprimož		društvo Danica
Torek	Mtadinski dom	NOGOMETNtTURNtR	Pust
16.2.	Mikschattee4,	Sodetujejo: moštva ..Nedetje", ..Našega tednika",	
15.00	Cetovec	..Stovenskega oddetka koroškega radia" in ..Stovenskega vestnika".	
16.2. 13.30	hotet Obir v Žetezni Kapti	OTROŠKO PUSTOVANJE	SPD Zarja
Četrtek	gostilna Kolleritsch KMEČKO POLJEDELJSTVO PRED		Sodatitas in
18.2.	v Dobrti vasi	UNtČEN JEM - KAJ JE TREBA STORtTt, DA SE	Kmečka gospodarska
19.30		TO PREPREČt? (nem.) Predava: inž. Josef VVitti	zadruga Dobrta vas
Petek	gostitna VVeidinger, SLOVENSK! VESTNiK - NOVA OBLtKA,		Dunajski
19.2. 19.00c.t.	1040 Dunaj	NOVAVSEBtNA	krožek
Petek	Katotiški dom	ZAKASNELO SPOZNANJE? (nem.)	Sodatitas
19.2.	prosvete	O zadržanju cerkve teta 1938. tz cikta ..Vetiki tabu".	
19.30	v Tinjah	Referent: dr. Kart-Heinz Frank), generatni vikar krške škofije.	
Sobota	Kamot	KRANJSKt-D)X!E-BAND	Jazz-ctub Cetovec
20.2.	Bahnhofstr. 9,	Saksofonist Tone Janša s sedmimi moškimi z	
20.30	Cetovec	dixie-instrumenti in pevko Metko Stock. Vstopnina v predprodaji 70 šit., ob večerni btagajni 90 šit.	
Sreda	Katotiški dom	PRAVtLNO OBREZOVANJE SADNtH DREVES	Sodatitas
24.2. 9.-16.00	prosvete v Tinjah	Predavatetj: Roman Ouendter, Šentandraž	
Petek	Katotiški dom	SLOVENSKE PRIČE ČASA POROČAJO	Sodatitas
26.2.	prosvete	tz cikta Predavanj ..Vetiki tabu".	
19.30	v Tinjah	Katarina Petschnig, Janko Tomajer in dekan žpk. Kristo Srienc.	
Sobota	Kutturni dom	..TOLMUN IN KAMEN" - „NICHT VVAHR,	Stovensko prosvetno
27.2.	na Brnci	JOHANN!"-Tone Parttjič.	društvo Dobrač
19.30		predstave: Regina Wutti. igrajo: trena Černut, Hanzi Urschitz, Marija Horvath, Lojzi Gattob, Zofija Debevec. Marjan Gattob	na Brnci
RAZSTAVE	
Kutturna taborna Pri Joktnu	Risbe sovjetskih mtadostnikov (Dušanbe) skupno z Avstrijsko-sovjetskim društvom 22.1.-8.3.
Gaterija Tinje	Razstava det Deskoskija Ljubča (akvareti in risbe) do 19.2.
Ljudska dvorana v dunajskem Beograjska razstava o Vuku Karadiiču rotovžu	do 10.2.	
Gaterie des Stadthauses, Cetovec	Hommage d Andre Masson - grafike do 28.2.
Karntner Landesgaterie, Cetovec	Deta Christofa Šubika, otvoritev 3.2., 19.00 do 28.2.
Mohorjeva zatoiba Cetovec	do11.2.
OBIŠČtTEVSLOVENtJ)	
do 29.2. Narodni muzej. Trg osvoboditve. Ljubtjana	ANTtČN! PORTRET V JUGOSLAV) J! Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedetjah od 10.00 do 13.00; ob ponedetjkih zaprto.
SLOVENSKI
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.
V spomin Francetu Prešernu!
Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku je ob spominskem dnevu Franceta Prešerna, naj večjega slovenskega pesnika, priredilo posebno	proslavo,
katere jedro je bil recital Odra 73. Pod naslovom „Komur je sreče dar bila klofuta" je Anita Hudi spletla venec Prešernovih pesmi, dodala pa jim
je vezne tekste, ki so prikazali važne vmesne stopnje Prešernovega razvoja. Že uvodoma pa je Krista Messner zbrani publiki na kratko predstavila osebnost, delo in življenje Franceta Prešerna.
Po recitatu, ki je bil spretno pobarvan in poudarjen z glasbenimi in lučnimi efekti, pa so
nastopili še učenci slovenske glasbene šole, ki so z odličnimi prispevki prikazali svoj velik napredek.
Prireditev je bila le začetek, obenem pa tudi spodbuda drugim društvom, ki jim še ni segla v kulturno zavest. Proslavo so izvedli tudi v Železni Kapli. O tem pa več v naslednji številki.
Ansambel ..Zmeda' (Marija Kežar. Helmut Sadnikar. Marijana Polcer. Vladimir Pnlcer. Kristijan Sadnikar. Heinz Lušnik, Michael Štern in Hanzi Kežar) je na 16. plesu Danice v Šentprimužu v zadovoljstvu vseh kar najbolje opravil svoj ..zrelostni izpit." Pa tudi sicer gostom sobotnega plesa ni ničesar primanjkovalo, saj so se društveniki SPD ..Danica" potrudili za dobro počutje svojih gostov.
Vrtec na obisku v knjižnici
A/a ob/s/cu v S/ovensk/ šfuck/sk/ knj/žnici, k/ /ma prostore v stavb/ M/ad/nskega doma SČD v Ce/ovcu, so b/7/ otroc/ /z dvojezičnega vrtca SČD /z Ce/ovca. Z vzgp//te//7cama F/e/go /n /vano so s/ og/eda// knj/žn/co, k/ bran/ /n brezp/ačno posoja tod/ ve//ko štev/7o knj/g /n s//kan/c, pr/mem/h za predšo/ske /n /judskošo/-ske otroke. /Vavdušeno so brska// med knj/gam/ /n s/ j/b og/edova//. Vsak s/ je /zbra/ eno /n s/ jo /zposod/7, da so mo jo starš/ doma /abko prebrat/, čas v knj/žn/c/ j/m je kar pre/i/fro m/n/7. Ob//nb/7/ so, da bodo še pr/š//, tod/ z očk/ /n mam/cam/. 1/ /mj7zn/c/ bodo vese//, če j/b bodo ob/ska// tod/ otroc/ /z drog/b dvojez/čn/b vrtcev.
Predstavitev manjšin v LjuMjaiu
Nekoliko bolj vsakdanji utrip v narodnostnih kulturnih skupinah - pa ne samo kulturnih - je zvišan zavoljo priprav na prvi nastop v Cankarjevem domu. V soboto, 21. maja se bosta namreč prvič skupaj predstavili madžarska in italijanska narodnost iz Pomurja in treh obalnih občin. Poudarek prireditve bo sicer na kulturnem življenju, vendar ne bodo zanemarili tudi ostalih vidikov narodnostnega in političnega življenja.
Scenarij za kulturni večer v Cankarjevem domu pripravlja dramski igralec iz Lendave Rajko Stupar. Prva podoba je zdaj približno takšna: prve pol ure bo skupni madžarsko italijanski kulturni program, na to pa bosta sledila samostojna, vsak po pol ure.
V programu bodo sodelovale narodnostne kulturne skupine - žal zavoljo velikega števila ne vse - poklicni kulturni ustvarjalci, denimo dramski igralci, po vsej verjetnosti pa bosta še dve razstavi, in sicer razstava likovnih del, ki so jih ustvarili slikarji iz narodnostnih vrst in razstava književnih del piscev madžarske in italijanske narodnosti. Kajti prava škoda bi bila, če bi razstavo, ki jo je pripravila murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pod naslovom Prekmurska madžarska književnost, ne videli še kje drugje, kakor v domačem kraju. Osrednjo kulturno prireditev bodo popestrili tudi z video posnetki, s čimer bodo dobili gledalci zaokroženo podobo o življenju madžarske in italijanske narodnosti v Sloveniji.
Dogovorjeno še ni, vendar bodo skoraj zagotovo pripravili tudi pogovor o položaju obeh narodnosti.
Zapisati velja, da se je madžarska narodnost s svojo celovito podobo predstavila leta 1986 v Szombathelyu na Madžarskem. Prireditev, ki je trajala dva dni, je bila zelo odmevna v Železni županiji in v celi državi. Tamkajšnja izkušnja je sedaj gotovo dragocena, čeravno gre sedaj za drugačen koncept, zlasti pa za skupno prireditev dveh narodnosti. Sicer pa Cankarjev dom pogosto sprejme pod svojo streho narodnosti. Najbolj znane so prireditve zamejskih Slovencev; doslej so se predstavili po dvakrat iz vsake države, nazadnje porabski Slovenci z Madžarske.
Ernest Ružič
Žaiostni pesnik izpod Dobrača
Pred kratkim je založba Yugoslav Canadian Publis-hers, Toronto, izdala drobceno dvojezično knjižico pesmi sodobnega slovenskega koroškega pesnika Andreja Kokota, Silence of Stone. Gre za izbor iz mnogih pesniških zbirk, ki jih je Kokot izdal od leta 1969 od danes. Pesmi je v angleščino prevedel torontski Slovenec France Šehovič, avtorja pa je na kratko predstavil Ivan Dolenc, torontski pisatelj, publicist in profesor.
Silence of Stone vsebuje nekaj čez sto strani. Pesmi so razporejene tako, da na levi strani beremo pesem v slovenskem originalu, na desni pa njen angleški prevod. Taka ureditev je praktična za dve vrsti brplcev; za tiste, ki jim slovenščina „šepa", pa si lahko razjasnijo original s prevodom, posebej pa še za izvedence, kritike, ki primerjajo Kokotovo poezijo z njeno angleško podobo.
Kokot je pesnik vdane žalosti, resignacije, v onemoglem in onemelem srdu stisnjenih usten. Gre za čustva, ki jih porajajo družbeno-poli-
tični položaj odkritosrčnega poeta-preroka-budilca med strahopetci, hinavci in maščevalci, pa spet nemoč in bridkost človeka, ki mu lepoto rodne pokrajine razjeda požrešna plehkost trgovcev s turizmom.
Pretresljive so Kokotove žalostinke za „stezicami, ki so včasih bile", še posebno tople pa so njegove ljubezenske pesmi, zbrane v ciklu „Dew of My Morning"; gre za drobcene presmice, za komaj slišne vzdihe, vse prepletene z dihom pomladnih rož in prepojene z roso meglic in vigrednih juter.
Poezije ni mogoče prevajati ne da bi delali nasilje originalu. Zgubijo se zvoki originalnih glasov, muzika se sprevrže v govorjeno besedo delavnika. Kdo bi podal odtenke slovenskega glagola in njegovega aspekta z eno samo potezo? Kratke, odsekane vrstice originala se raztegnejo, včasih se kitica poveča za vrstico, dve.
Pa še avstrijski tiskar, ki se bori z neznanim jezikom (jezikoma?) in je nametal kopico „tiskarskih škratov."
Vse to - pa vendar. Ta drobna knjižica ni le dokaz neuničljive ljubezni do rodnega jezika in sad velikanskega idealizma prevajalca in založnika; je izreden dosežek za afirmacijo slovenske kulture.
V angleškem prevodu je moderna slovenska umetniška beseda dostopna ljudem na Zapadu, ki ne vedo niti, da Slovenci obstajamo. Nadvse važno pa je, da je dostopna Slovencem tretje in četrte generacije, ki slovensko sicer ne znajo več, ki pa se zavedajo, da so njihove korenine v tisti daljni zemlji pod Triglavom, ki so jo njihovi dedje zapustili v stiki in bolečini.
Če bodo ti potomci slovenske krvi prebrali kako pesem Andreja Kokota, bodo začutili, da je ta moderni, v sebi razklani, zunanjemu svetu neprilagojeni slovenski poet ne le produkt neke tipično slovensko-koroške danosti, ampak tudi predstavnik nemoči in strahu, ki trpinči ljudi vsega sveta v tem grozljivem in grozečem dvajsetem stoletju.
Irma M. Ožbalt Montreal, Canada
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1988/89 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 8. do 26. 2. 1988, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2- Sprejemne izpite bo treba prijavljenemu učencu opravljati le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike.Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda 6. julija 1988.
3.	Konec maja 1988 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Pl. 1,9020 Kla-genfurt/ Celovec.
ravnatelj: dr. Reginald Vospernik i.r.
Strokovna šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu VPISOVANJE DEKLET IN FANTOV v 1. razred 3-letne strokovne šole za gospodarske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo od 8. -29. februarja 1988.
Formularje za vpis lahko že sedaj dobite v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba oddati na šoli najkasneje do 29. februarja 1988. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, 04253/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega potreben še pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 8. julija 1988.
Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Vodstvo šole
- KAROUNA KOLMANtČ -	.
Izzvenela je pesem
Nenadoma pa roka otrpne, misli se vključijo, možgani bistro obnovijo besede in premlevajo zase:
„Pri njej... Torej je kriva ona? Nima imena? Ali je to še Irena?"
Moža je očitno ta poraz skoraj strezni). Vera je v rahli mesečini dobro razločila nekoliko naprej nagnjeno postavo, sedečo za mizo. Prižgana cigareta se je v tej moreči tišini kot v posmeh veselo rdeče svetlikala. Dim se je vrtinčil proti odprtemu oknu.
„Pridi spat. Jutri je delovni dan", ga je mirno vabila.
„Vem, vem. Ti kar spi."
In kanila je druga kaplja pelina...
Dva dni pred prvim majem,
zbrani so bili pri večerji, je tašča odkrila skrivnost:
„Vesta, da praznike se odpravljam na morje."
Najprej se je zapičila v sina. Ko je opazila, kako je nabral čelo v gube, je nekako dopolnila:
„Neka znanka iz mladih let mi je ponudila svoj vikend."
„Prav. Že dolgo nisi bila nikjer, zato me je zdaj začudilo. Kako pa boš potovala? Lahko bi te odpeljal."
„Ne, ne!" je kategorično odbila. S prijateljico se peljeva."
„Dobro, sem se samo ponudil."
„tn kje bosta vidva? Zaradi muce in psa, mislim."
28
„Za kak dan bova pogledala domov."
„ln na Pohorje, sva rekla", je dopolnil Vero Emil.
..Zjutraj nahraniva živali, jim pripraviva za ves dan in zvečer se vrneva", je mirila snaha zaskrbljeno taščo.
„Ti, to pa je nekaj novega pri nas", se je smejal Emi! zvečer, ko sta bila že v postelji.
„Veš, Emil, morda pa je mami tesno z denarjem. To, kar midva dajeva, tudi zajeva, njena pokojnina je nizka."
„Meniš, da bi ji ponudil? Lahko. Vendar je njena bančna devizna knjižica še dovolj zajetna. Oče je že sedmo leto tam. In prej, ko je bi! še brez ženske, je veliko pošiljal domov - za hišo. Mnogo je ta
zgradba že požrta, vsega pa gotovo ne."
„Tašč sem se vedno bala, a moja je gotovo izjema. In to je košček najine sreče."
„Sem jaz šele drugi košček?"
„Ne, ti si prvi!"
„ln tretji bo najin otrok, kajne?"
„Recimo. Si ga zelo želiš?"
„Želim že. A ni treba, da ga naročiva danes ali jutri. Mlada sva in časa je dovolj!"
„M!ada? To je zelo relativno."
„Če pomislim na mojih dvaintrideset let, se ne smem preveč bahati. Ti, ki jih imaš kar osem manj, si res še skoraj otrok."
„Hvala. Ob mojih pičlih letih že kar dolgo službujem. Tretje leto, fant!"
„ln kljub temu trepetaš pred inšpektorjem, ravnateljem in pevskim nastopom."
„ Pevski nastopi so na prvem mestu. Saj veš, da sem se prej ubadala z varstvom na mestni šoli. Dokler nisem diplomirala, na zbor še pomisliti nisem upala."
Šolska proslava, združena z ustanovitvijo OF in prvim majem, je bila Verina trda preizkušnja, čeprav je dirigirala samo srednjemu zboru. Mladinskega je vodil tovariš Lojze. Čeprav je ves čas prestopala, zardevala in zopet bledela, je zborček dobro odpel. Tovariši, ki so jo prej bodrili, so jo laskavo ocenili. Vendar so bile to več ali manj povsem laične sodbe. Tehtno, za njo smiselno, bo izrekel tovariš Lojze. To je nestrpno čakala. Njegove bogate izkušnje, nastopi, ki so mu prinašali priznanja in diplome, iz Celja, Zagorja, so zaslužili njeno spoštovanje.
(r/a//'e
#	FF^pg/FF
SEOVENSK!
VESTNIK
ŠPORT
Šahovska ekipa Slovenske športne zveze I je v prvenstvu spodnje lige spet presenetila. V Celovcu so Cartranžani namreč premagali moštvo Finanz-KDR s 5:3. Posebej je treba izpostaviti igralca Justina Polanska in Lojzeta Galloba, ki sta prepričljivo zmagala. Ostale točke za SŠZ J so priigrali Gorazd Živkovič (1), Ivko Ferm (1) ter brata Herbert in Franci Rulitz (po 0,5).
***
Sankači SŠK Obir so na deželnem prvenstvu odlično odrezali. Pri moških je v konkurenci športnih sank zmagal Fridi Osojnik pred Vilijem Uršičem in Selanom Florijem Hribernikom. Pri mladincih pa je Adi Miklau osvojil bron. Pravtako sta v dvojicah bron prisankala Hanzi Smrtnik in Joži Karničar.
Richard Burger je v pripravljalnih tekmah SAK-ja dosegel kar štiri zadetke. Tako je drugoligaša Spittal premagal takorekoč sam, saj je dosegel vse tri gole. Sploh je SAK zaigral zelo prikupno in zasluženo zmagal s 3:0. Dan za tem pa je igralcem slovenskega kluba očitno primanjkovalo sape, tako da so proti celovški Austrii podlegli s 5:1. Edini gol je dosegel spet Burger.
Senzacija! Na pustni torek bo v Mladinskem domu senzacionalni turnir. V nogometu se bodo pomerili člani uredništev Nedelje, Našega tednika, slovenskega oddelka celovškega radia ter Slovenskega vestnika. Menda gre kar za celega prašiča. Prisrčno vabljeni. Začetek: ob 15. uri.
Štefan Pradetto
že Jo/ga /efa t/e/a/e v Ko/vAG ro/jcmefm' zvezi, prec/v.sem pa pri .svrpernu „<rio/r:učem" Ma/ia, ce/ovžicem /?-/;ga.ŠM ,S'FHT. Po ueA:merii: raz-prfi/o/r znotraj KorožPe rokometne zveze - prejšnji predsednik Perkonig je z n rudi rego od.stopi/ je zdaj .skupini oko/i ProdeUu u.speio pomiriti d;d;ove in utrditi zavest, da /e konkretno in dokro deio prinese tudi nspe/te. .'dejana Pra-detta so na odenem zdorn izvoii/i za novega predsednika deže/ne zveze, sam pa si je zastavi/ za najpomemdnejši ei/j, pritegniti še vee m/adine.
NIK Celovec zmagal v pripravljalni tekmi 12:5
Igralci namiznoteniškega kluba iz Celovca se vestno pripravljajo na vigredni del koroškega prvenstva. Kakor smo obširno poročali, zaseda prvo moštvo NTK trenutno prvo mesto v drugem razredu in ima - seveda ob ustrezni sreči, ki seveda sodi k igri z malo celuloidno žogico -dobre izglede za osvojitev naslova prvaka. Druga ekipa, ki v jesenskem delu ni imela preveč sreče in igralske moči, pa hoče vigredi na vsak način izboljšati pozicijo na lestvici.
V pripravah na prvenstvo pa igralci poleg tedenskega treninga igrajo tudi pripravljalne tekme, tako so prejšnjo sredo trije igralci NTK (Marko Kupper, Andrej Mohar in Mirko Picej), z njimi pa še Herman Oraže (DSG Sele) igrali proti četverici HSV Celovec in zanesljivo zmagali z 12:5. Točke so dosegli: Kupper (4), Mohar (3), Picej (2), Oraže (2), Kupper/Mohar. To sredo pa se bodo pomerili z moštvom Modestus iz Celovca.
SMa; Mohar
Marko Kupper (7VTK)
DEV!ZE/VALUTE
Devizni tečaji 8. 2. 1988 Nakup Prodaja		
us $	11.919	12.019
can $	9.41	9.51
angl. E	20.82	21.08
irl	18.57	18.83
sfr	857.25	859.65
bfr	33.50	33.70
ff	207.16	209.04
hfl	624.16	627.04
dm	701.18	704.02
lit	0.947	0.965
dkr	183.40	184.80
nkr	185.17	186.63
skr	196.09	198.11
fmk	288.70	291.10
esc	8.44	8.80
ptas	10.42	10.58
yen	9.258	9.288
Posreduje E3 Zveza/Bank
Valutni tečaji 8. 2.1988
din
us $
can $
angl. f
irl
str
bfr
ff
hfl
dm
lit
dkr
nkr
skr
fmk
esc
ptas
yen
0.60
11.75
9.20
20.45
18.20
847.00 32.80
203.50
618.00 693.60
0.925
179.50
181.50
191.50
283.50 8.10
10.20
9.00
0.90
12.35
9.80
21.65
19.20
867.00 34.00
213.50
634.00
710.00 0.975
186.50
188.50
198.50
294.50 9.30
10.90
9.30
9 IS 29 35 37 41 (31)
brez jamstva!
21XX11 111 111
brez jamstva!
Anagramna mreža
1		2		3	G	h		5		6
	e		G	?			G		G	
9					G	3				
	o		G	10			G		G	
H					G	11				
O	e		G	G	G	G	G		G	G
13				ib	G	if				16
	e		G		O		G		G	
1?	19				G	13			lo	
21			G	22			G	23		
		G	2t					G		
Rešitev zadnje križanke %
-f	rL		5		42	42	C?	c	tf	F	4 A/	r 4
*r	/2	O	c	Al	/	42	4	c	7*	O		
/		O	42	X	*	/	42	Af	/		e*	A7
	4	5	42	4		-r	4	42	K	/		O
	<e.	C		42	/čl	4	Až	7*	4?	42	G	
	42	V	/	v	4	<-	Z)	/	42	4	/	^
42	A7	E*	5	O	%	42	/	A^	Z)	/	7	4
Af	4	C	4	G	4	42	42	7"	u	c	4	42
/	<	7*	42	e	-s	7*	4	4	Z)		42	42
/7	5	42	42	L	4	*	4	42	4	A/	7	
/V	/	At		4ž	A7	C?	A/	Z)	42	V		
O	/"7	4	/2	4	4>	T	/4	/	42	4	4	L
-5	/	2)	A/	E*		4>	C	1^	4	c	4	4
-r		/	/4	Z?	4	%	4ž	4	/2			Z)
Spodnjim besedam poiščite anagrame (besede sestavljene iz istih črk) in jih vpišete v lik. Primer: pri besedi Kisar pod 1. vodoravno črke premečete tako. da dobite besedo Iskra.
Vodoravno: 1. kisar; 4. prema: 7. son; 8. alice; 9. start; 10. mol; 11. nitra; 12. arago; 13. trkač; 15. stiks; 17. kamen; 19. levak; 21. rak; 22. ria; 23. črv; 24. denar.
Navpično: 1. tilen; 2. zakramenti;3. liana; 4. matas; 5. svetlo pivo; 6. kurat; 13. krčan; 14. aliani; 15. vrsta; 16. kačar; IS. oer; 20. rik.
sestavit Jože Petelin
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23. 7.-23.8.)
Radi bi videli, da se okoli vas dogajajo samo normalne stvari. Je pa ravno obratno. Tudi v tem tednu se bo zgodilo nekaj nepričakovanega.
DEVICA (24. 8.-23. 9.)
H# ^ Ne bodite preveč ambiciozni! Lahko se TN ^ zgodi.da boste nehote pretrgali stike z ljudmi, ki vas imajo radi. K/lnogi zamudijo najlepše trenutke v življenju, ker se ne znajo ustaviti ob pravem času. Vaša srečna številka je trideset. TEHTNICA (24. 9.-23.10.)
V človekovi notranjosti se rojeva marsikaj, kar se ne da razložiti. Ne pustite se zmesti zaradi tega! Raje se odkrito pogovorite z osebo, ki vam zvesto stoji ob strani.
ŠKORPIJON (24.10.-22.11.)
Kakršnekoli razloge že imate za vašo ravnodušnost. vam tega ne bi bilo potrebno
______počenjati.
Vaša srečna številka je petinštirideset.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Pustite iz igre osebe, ki še ne dojamejo, za kaj gre! Lahko vas zapeče vest, ker niso enakopravni tekmeci. Najlepše vam bo, če se ustalite ob sorodni duši, ki vas bo razveselila. KOZOROG (22.12.-20.1.)
Marsikaj boste doživeli, če boste malo manj zadržani. Opustite že enkrat tiste vaše sanjarije, sicer boste zaman čakali, da vas bo silno draga oseba, jemala resno.
Vaša srečna številka je osem.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Vsakdo v svoji duši doživlja skrivnostno bitko. Iskanje izgubljenega časa je neuspešno! Lepe občutke prinaša samo življenjska radost, ki bo vam dala dovolj moči.
RIBI (19.2.-20.3.)
Navidezno družabnost neke osebe ne jemljite preveč resno. Skušnjavi, ki bi pretresla vašega duha in vas navdala z nemirom, se raje izognite! Vaša srečna številka je tri. OVEN (21.3.-20.4.)
Sama od sebe nobena stvar ne pride! Za izpeljavo vaše zamisli bo potrebno kar pošteno pljuniti v roke. Borite se tudi za srečo v zasebnem življenju.
Vaša srečna številka je dvajset.
BIK (21.4.-21.5.)
Vsi imamo določene šibkosti, ki jih nočemo priznati. Vseeno pa je bolje, da ne povzročate družinskih zapletov. Prepustite se stvarem, ki delujejo na vas blagodejno.
Vaša srečna številka je dve.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
Vse imate dovolj premeteno zasnovano, vendar si kljub temu ne delajte utvar glede realnega stanja stvari. Splošno znane resnice so tudi za vas.
Vaša srečna številka je oseminpetdeset.
RAK (22.6.-22. 7.)
Neki dogodki bodo v tem tednu terjali od vas določeno ravnanje. Pokažite, da se znate spoprijeti s težavami, in nikar ne izgubljajte živcev! Za srečo se je potrebno boriti. Vaša srečna številka je osemindvajset.
E
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
18.00	Mi; 18.30 Trdo, a prisrčno- zabavna oddaja;
19.30	Časvsliki; 19.57Šport;
20.15	Vozliščna točka Bhovvani - film; 22.00 Reč iz drugega sveta-film; 23.45 Petroceili; 0.35 Aktualno.
18.00	Mi; 18.30 Trdo, a prisrčno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Pomivanje krožnikov - kabaret; 21.50 Bal pare - pregled plesnih scen v filmih; 21.00 Studio lota; 22.00 Dunajski operni ples - prenos; 0.10 Aktualno.
18.00	Mi; 18.30 To je bi) dunajski operni ples - reportaža;
19.30	Časvsliki; 19.57Šport;
20.15	Stari - kriminalka; 21.20 Mainz ostane Mainz, kakor poje in pleše; 23.20 Aktualno; 23.25 Režasta vrata Higwaya-film; 0.40 Poročila.
18.00	Mi; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Veselo v soboto; 19.30 Časvsliki;19.57Kulturnižur-nai; 20.15Filmi naših sosedov: Zvezna republika Nemčija „Moški - film; 21.55 Agentje želijo, da jih prosijo-film; 23.25 Yes minister; 0.00 Aktualno; 0.05 Mad mission - agentska parodija.
11.00	Ura tiska; 14.2o Samo nezgubitiglavo-film; 17.15 Klub seniorjev; 19.30 čas v sliki; 20.15Topaki-film; 22.10 Divje postelje -film; 23.50 Aktualno; 23.55 Mali črnec z rdečim klobukom - film.
18.00	LindenstraBe; 18.30 Trdo, a prisrčno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žur-nal;20.15 Klinika v Schwarz-vvaldu; 21.00 Novo v kinu;
21.15	Mike Hammer - nadaljevanka; 22.00 M.A.S.H. -film; 23.55 Aktualno; 0.00 Aba-oba - nočni klub po brazilsko.
18.00	Eichbergerjevi posebni primeri; 18.30 Avstrija v sliki;
19.30	Čas v sliki - znanje aktualno - kulturni žurnal;
20.15	Avstrija 1 - dokumentacija; 21.45 Obrazi Evrope;
21.55	Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Stadion hrepenenja - film o ljudeh na postajah.
18.00	Magazin iz prostora Alpe-Jadran; 18.30 Avstrija v sliki; 19.30 Časvslikl-Znanje aktualno - kulturni žurnal;
20.15	Dynasty - Denverjev klan; 21.55 Stranski pogledi;
22.00	Čas v sliki; 22.22 1 -2-X -nogomet in toto;22.45 Moja žena, čarovnca- film; 0.00 Aktualno.
18.00	2x7 - 7 dni sporeda na 2 kanalih; 18.30 Avstrija v sliki; -Znanje aktualno - Kulturni žurnal; 20.15 Naj živi trma in moč -dokumentacija; 21.20 Sodobniki; 21.50 Stranski pogledi;
22.00	Časvsliki; 22.22 Šport; 22.50 Popolna blaznost - satirika; 23.55 Max Hedaroom -film;1.00 Poročila.
18.00	Trailer - oddaja za ljubitelje filmov; 18.30 Zimske olimpijske igre; 19.00 Časvsliki-znanje aktualno - kulturni žurnal - šport; 20.15 Pridi v gondolo - karneval v Bene-tkah;21.50 Zimske olimpijske igre; 22.45 Aktualno; Pridi v gondolo - 2. del; 1.00 Zimske olimpijske igre.
9.00	Zimske olimpijske igre;
16.00	Hiša v gozdu; 17.00 Avstrija v sliki; Zimske olimpijske igre; 19.00 Čas v sliki -Zimske olimpijske igre - smuk za moške, skoki, drsanje, sankanje.
18.00	Avstrija v sliki; 18.30 Zimske olimpijske igre; 19.00 Čas v sliki - Znanje aktualno; 19.30 Zimske olimpijske igre; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Vojna za Trojo - 4. del; 23.55 Aktualno; 0.00 Sher-lock Holmesov prebrisani brat - film; 1.30 Zimske olimpijske igre.
10.00	Mozaik - Šolska TV;
15.45	Videostrani^ 7.00 Pamet je boljša kot žamet; 17.10 Dnevni pregled z ZOI; 17.45 Periskop; 18.45 Risanka; 19.01 Obzornik; 19.19TVokno;19.30 Dnevnik; 20.05 Dopust -drama; 21.00 Osmi dan; 21.40 2. dnevnik; 22.00 Videogodba;
22.45	Dnevni pregled z ZOI.
10.00	Zrcalo tedna; 10.16 Naš utrip; 18.15 Boj za obstanek: Škurhova pesem; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani;
19.01	Obzornik; 19.19 TV okno;
19.30	Dnevnik; 20.05 Mistra— lova hči; 21.05 Aktualno; 22.30 2. dnevnik; 22.40 Dnevni pregled z ZOI 88; 23.10 Videostrani.
15.00	Posnetek otvoritve ZOI 88; 15.55 Pust; 16.05 Kako zelena je bila moja dolina;17.05 Prijateljčka; 18.40 Risanka;
18.55	Videostrani; 19.01 Mernik; 19.19 TV okno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vuk Karadžič; 21.20 Zdravo - pust - ZOI;0.00 Dnevni pregled.
9.15	Ta čudoviti notni svet;
17.00	Pierrede Coubertain;
18.30	Občan Urban; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani;
19.01	Knjiga; 19.16 TV okno; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.59 Naš utrip; 20.20 Glasbena oddaja; 20.55 Zimske olimpijske igre 88; 22.45 2. dnevnik.
10.00	Tednik; 11.00 Po sledeh napredka; 11.40 Igrani film; 16.35 Mozaik; 17.35 Kljukčeve dogodivščine; 17.50 Grizli Adams; 18.15 Zgodba o čaršiji;
18.45	Risanka; 18.55 Videostrani; 19.01 Obzornik; 19.19 TV okno; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 21.10 Sarajevski spomini na Calgary.
17.30	Pisma iz TV klobuka;
18.15	„Pa se sliš" - ob 80-let-nici P. Šivica; 18.45 Risanka;
18.55	Videostrani; 19.01 Obzornik; 19.19TVokno; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 Na robu teme; 22.20 2. dnevnik; 23.00 Videostrani.
18.00	Avstrija v sliki;18.30 Trdo. a prisrčno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal;
20.15	Pustovanje v Beljaku;
22.00	Superflip; 22.22 Ponoči v Parizu - kabaret; 23.25 High Chaparra); 0.15 Aktualno.

18.30	Zimske olimpijske igre;
19.00	Čas v sliki - Znanje aktualno; 19.30 Zimske olimpijske igre; 19.57 Šport;20.12 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Inšpektor Clouseau;
23.55	Aktualno.
17.05 Z besedo in sliko P. Voranc:	Levi devžej;18.45
Risanka; 18.55 Videostrani;
19.01	Obzornik;19.19TVokno; 19.24 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Če; 21.50 Mali koncert; 22.05 2. dnevnik; 22.20 Mednarodna obzorja;
23.00	Videostrani.
Pust na Koroškem
Torek,16.2.1988
Pust odpira usta in čeprav na Koroškem ni takšnih tradicionainih pustnih sprevodov in prireditev kot v Ptuju (kurentovanje), v Benetkah, Nici, Baslu, Kolnu in Riu de Janeiru, so ljudje na pustovanjih, ki jih prirejajo naša slovenska prosvetna društva, prav tako sproščeni in nasmejani. V oddaji na pustni torek bomo zbrali viške teh prireditev in vam predvajali najboljše skeče in najbolj „mastne krape".
Sreda, 10.2.
Dobra volja je najbolja. Pesmi in melodije, ki jih radi poslušate.
Četrtek,11.2.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 12.2.
Nova literatura A. Kokot: Usodna poslušnost - satira
Sobota, 13.2.
Duhovni nagovor (žpk. Ciril Demšar) Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 14.2.
Vascit pr' Zil' (N. Kriegl)
Ponedeljek, 15.2.
Z glasbo in besedo za dobro voljo:
Pozni zobje
Torek, 16.2.
Pust na Koroškem
Literarno-gtasbena oddaja Andrej Kokot: Usodna poslušnost -zgodba z tragikomičnim Koncem Petek, 12. 2.1988
Vohuniti, to že od nekdaj vemo, je težak posel, ki terja pravega moža. Da takemu pravemu moškemu, ki je noč in dan za petami sovražniku, niz dogajanj včasih lahko zmeša nit, da končno sam ne ve več, ali je zasledovalec ali zasledovanec, to je preizkušen model satiričnih kriminalk. Andrej Kokot s pripovedjo „Usodna poslušnost" prikazuje zaplankanega Jamesa Bonda. Kokotovo zgodbo bo na radiu interpretiral Sigi Kolter.
Kdo bo s kom obračuna!?
Četrtek, 11. 2.1988, TV Al, 20.15 Tudi na avstrijski televiziji bo stekla oddaja po vzorcu angleške oddaje „Spitting image". Gostje prve bodo med drugim pevci skupine „Erste Allgemeine Verunsicherung". Kdor pozna delo skupine, si lahko tudi predstavlja namene oddaje - na prijeten način opozoriti na mnoge nepravilnosti našega življenja. Zaenkrat še ne vemo, ali bo tudi avstrijska oddaja tako neprizanesljiva kot je angleška?
!z teta '68 Biti tam
Sreda, 10. 2. 1988, Petek, 12. 2. 1988, TV LJ1, 20.05 - TV LJ1,22.15 Peter Nemirnega leta 1968, Sellers, eden naj-ko so mladi z vsega večjih angleških igral-sveta v okviru dokaj cev je zablestel v enotnih programov filmu Biti tam. Preko skušali spreminjati njega se je modrost svet, ie nastal tudi zemlje pričela pola-film „Ce". Posebnost goma prelivati v filma je soglašanje s modrost vodenja takratno radikalnos- sveta. Zaradi tega tjo mladih. Današnji krene preko vode in pogled na film izpred hodi po njeni gladini. 20 let je za nas še Ne kot Kristus, tem— vedno presenetljivo več kot navadni člo-aktualen.	vek.
Živ!jenje je hrepenenje
Sreda, 10. 2. 1988, TV A2, 2.22 - Železniška postaja, odhod in prihod vlakov, čakanje na sočloveka, to so znani motivi iz literature in filma. Največkrat se rabijo kot metafora za človekovo počutje. Oddaja, ki sta jo pripravila Karo Wolm in Peter Resetarits, je večinoma posneta na Dunaju, oba pa se skušata dokumentarno približati železniški postaji.
!nšpektor C!ouseau
Torek, 16.2.1988, TV A2,22.22 - Že omenjeni igralec Peter Sellers igra tudi znanega policijskega inšpektorja Clouseaua iz otroške risanke „Pink Panther". Sellers seveda ne nastopa v risanki, temveč v igranem filmu, kjer ga predsednik države odlikuje. Spreten, kot je ta naš inšpektor, se znajde v vseh situacijah. Film se konča kot treba.
Altemativkino
Wu)fenia-Kinozentrum Cetovec
10.-16.	16.20	18.30	20.40
Sr.10.	Lasse Hallstrom Mein Leben alsHund	John Huston The Dead	
Če. 11.			
Pe.12.	F.Fellini Gauner (H Bidone)	Patricia Rozema Fhave heard the Mermainds singing	
So.13.			
Ne. 14.			
Po. 15.			
To. 16.	Louis Malte Auf Wiedersehen, Kinder		M. Gorris Diegekaufte Frau
Koroški
šport...
V ..jubilejnem" letu bo42. povojni derbi med moštvi ..Slovenec" in „Deutsch-Karn-ten-Einfalt".
Kljub 4) zmagam in enemu remiju se je nemško moštvo letos okrepilo in je sedaj „Deutsch-Karn-ten-Dreifalt."
Ekskiuzivna novica posebej za "SV":
Matevž Grilc odstopit
Zdaj je končno res, saj je to na dragem beiem papirju oznanil njegov nečak Roland. Predsednik NSKS je namreč Rolandu ostopil polovico svoje odvetniške pisarne. Iz deloma še nepotrjenih virov pa smo zvedeli, da se je Matevž že tega odstopa dolgo branil.

NAMESTO
VMESNEGA
POROČiLA
ENOTNOST!
Na Koroškem smo dosegli izjemno složnost, izjemno enotnost. Pred nekaj dnevi je bilo po .vsej deželi slabo vreme...

Nobelova nagrada Smolleju?
Prav /z svo/e rezidence v južnokoroškl gor/ Peca je Kraj/ Matjaž naslovi/ posebno pismo komisiji, ki pode/uje Nobelove nagrade v Stockholmu. Pos/a/ je sicer presenetljiv, vendar znanstveno zelo utemeljen predlog.*
..Predlagam, da državnemu poslancu Karlu Smo/leju dodelite letošnjo Nobelovo nagrado za kem/jo! Lltemel/itev.* Prvemu na svetu je namreč uspelo, da baza reagira kislo!" Kakor smo izvedeli v posebnem ekskluzivnem razgovoru s predsednikom komis/je za z Nobelovo nagrado, ima Smo/le po tem predlogu zares dobre izg/ede, saj tudi strokovnjaki v Stockholmu prav/jo, da je to v kem/ji doslej neponovljiv fenomen.
Poseben koš za F. Wiese!ja
Delavski svet Tovarne celuloze „Obir" na Rebrci je podelil direktorju tovarne, dipl. inž. Feliksu Wieserju košaro (slika spodaj). Z njo, tako so ta korak utemeljili, naj bi mu uspelo zbrati toliko denarja, da bi nadoknadil popolnoma neutemeljeno razsodbo finančnega urada, ki mu ni priznal dodatka za stalno nihanje med Obirjem in sedežem ZSO. Kot je Slovenski vestnik izvedel iz običajno zanesljivih virov, so uslužbenci ZSO zbrali prvo znatno vsoto za svojega brata vstiski!
PREBERiTE
Tokrat ne pri nas, temveč v Družini in domu!
Kersodosedanjidatum-ski premiki izhajanja Našega tednika dali odlične rezultate, zeli iti novi glavni urednik magister tanko Kulnteseh še delj in napoveduje izhajanje NTže ob tretji uri zju-trajtko petelin prvič zapoje). Hkratiohljuhlja.da bo izdal posebno številko NT. v kateri bodo zbrane vse recenzije dosedanjih številk Celovškega Zvona, ki jih ho napisni športni star-teporter Silvo Ktmter-ttrčej.
tskreno!
Na Slovenskem plesu je župan Guggenberger prizna/ predsedniku Zveze koroških partizanov.*,, l/saka pesem ml je še šla, pri partizanski pa se ml je zataknilo/"
Svinjarija!
I/ Magdaleno sem požrla že vse subven-c/je. Ravno zdaj. ko sem se hotela odpraviti še v Obir. pa je deželna vlada najavila, da Obirju noče dati ničesar. Od česa pa bom, sirota jaz. sedaj živela?
Zadnje vesti
Pravijo, da bomo morali sedaj zares pljuniti v roke. Načelno bi, praktično pa se sprašujemo, kako bi to storili, ko pa nas ima v rokah menda kladivo... ^
Lektor našega lista si je za nas urednike izmislil novo geslo, katerega se bomo, obljubljamo, v bodoče še dosledneje držali: „Tujce v turizem, tujke iz Slovenskega vestnika!"
Kar pa smo danes pisali, je vse ..gola resnica."