Za izvoz vina Iz Slovenije. Narodni poslanec g. Franjo Žebot je v scji narodne skupščine dne 25. junija v razpravi o izvanrednih vladnih kreditih med drugim govoril tudi o trgovini, obrti in induslriji v Sloveniji. Naše kmetske vinogradnike in viničarje bo gotovo zanimalo, kako so se naši poslanci v Beogradu zavzeli za odpomoč našim vinorodnim krajem. Poslanec Žebot je izvajal: Trgovske pogodbe s tujimi državami so važna stvar za naš gospodarski napredek. Ne bom se lukaj pečal z raznimi diugimi strokami, ampak se bom omejil samo na izvoz našega vina. Naša država ima okoli 200 tisoč ha vmogradov in pridela okoli 4 milijone hl vina na lelo. Tri četrtine vina se uporabi doma, ena četitina približno je pa na vsak način pripravljena za izvoz. Kako so samostojni lagali slovenskim vinogradnikom. Prejšnje leto smo čuli, ko jc bila na vladi prejšnja demokratsko-radikalna-samostojna vlada, da se je skle nila s Čehoslovaško pogodba radi količine izvoza našega vina v Čehoslovaško. In ko je bil naš prijatelj, gospod Pucelj, na vladi, se je razkričalo po slovenskih listih, na zborih itd., sedaj je jugoslovansko vinogradništvo rešeno, sedaj je prišel angel varuh, ki hoče rešiti jugoslovansko vino. V «Kmetijskem listu«, v «Slov. Narodu« in v «Jutru« se je z debelimi črkami tiskalo, kako je dobro za naše vinogradništvo, kako je dobro za našo državo in kaj imamo vse pričakovati od tega «obilnega« izvoza našcga vina. Toda pozneje se je izkazalo, da iz vsega tega ni bilo nič. Naši vinogradniki propadajo, propadajo viničarji, propada vinska trgovina sploh. In zakaj? Ker naša vlada pri pogajanjih z čehoslovaško ni znala izrabiti one sile, katero je znala izrabiti Italija in Madžarska. Italija in Madžarska, sta dobile od čehosiovaške velike ugodnosti. Naša vlada pa, ki se vedno hvali s pobratinstvom iz z velikimi prijateljskimi odnosi z Čehoslovaško, je po svojih ministrih sklenila tako pogodbo, da bi morali mi plačati 5 čeških kron na vsak liter izvoženega vina bruto. To znači 50 naših kron ali 12 in pol dinarja na liter izvoženega vina. Kako velike so torej ugodnosti, katere so lansko leto naklonili naši prijatelji kot Pucelj, žerjav in Kukovec naši državi in našeniu vinogradništvu! Poldrug milijon ljudi živi od vinogrdaništva. V naši državi živi približno poldrug milijon ljudi samo od vinogradništva. V Sloveniji pa okoli 250.000 ljudi. Samo na Slov. Štajerskem se pridela letno 400 tisoč hl vina. Od tega se porabi do 150.000 hl doma, 50 tisoč hl se ga izvozi in 200.000 hl v vrednosti do 80 inilijonov dinarjev pa leži v naših kleteh. Naši ljudje tega vina ne morejo prodati, si ne morejo nabaviti najnujnejših življenjskih potrebščin, ne morcjo plačati že dosedanjih davkov, še manj bodo pa raogli plačati one davke, ki jim jih hočete tako povišati. Povdarjam, da je za našo državo edino avstrijski trg merodajen za izvoz vina. Čehoslovaška za nas ne pridc v poštev, četudi sklenete ž njo še tako ugodno trgovsko pogodbo, ker Čehi ne marajo rezkih vin, ampak imajo veliko rajši francoska in madžarska vina. Naš vinski frg je edino Ncmška Avstrija. Zato bi bila najboijša prilika, ako bi naša viada tekočega leta, ko se bo v jescni, kakor beremo v časopisju, sklepala trgovska pogodba z Neniško Avstrijo sklenila ugodno pogodbo glede izvoza vina. Nemška Avstrija se naj prisili, da bo pristala na to, da zniža vsaj za 50 odstot. uvozno carino iz Jugoslavije. Vinarski in sadjarski odsek slovenske Kmetijskc družbe v Ljubljani, ki ima svoj sedež v Maribom, jc dne 10. junija t. 1. poslal na narodno skupščino in na posamezna ministrstva obširno spomenico, v katcri navaja, da je nujno polrebno, da se na vsak način vpliva na Nemško Avstrijo, ko se bo sklepala ž njo trgovska pogodba, da ona odneha od svoje visoke carine. Dovolite mi, da vam na kratko navedem zahteve tega odseka. Nujne in opravičene zahteve vinogradnikov v Sloveniji. Doseči se morajo a) sklepi ugodnih trgovinskih pogodb z vinouvažujočimi državami, pri čemer se mi.ra poskusili doseči čiinvečje znižanje uvoznih carin na vina, ki so.danes povsod tako visoke, da onemogočujojo vsak uvoz naših vin. Za izvoz našega vina pridrjo danes v poštev: Avstrija in čehoslovaška, nadalje tudi Švicarska, Poljska itd. V svrho zaščite oziroma zastopstva interesov vinarstva bi se moralo pritegniti trgovskim pogajanjem vinarske veščake kot eksperte naš.m delegatom. Avstrijska uvozna carina na vino znaša danes 60 zlatih kron za hl. Uvoz boljših nad 10 odstat. alkohola vsebujočih vin v Avstrijo bi bil omogočen, če bi se avstrijska uvozna carina znižala na polovi:o, navadnih namiznih vin pod 10 odstot. alkohola pa še le, če bi se ista znižala na 10 zlatih kron za hl. čehosl > aška uvozna carina znaša 5 čeških kron to je 12.50 O na liter. Tukaj bi bil uvoz najboljših vin mogoč, če bi sc uvozna carina znižala za polovico, lažjih na šestiako današnje visočine. Izvoz vina bi se nadalje znatno po- spešil: J v \ b) z odpravo vsch otežkočenj pri nakupu in prevo- zu vina, namenjenega za izvoz, ter pošiljatve inozem. ske prazne posode za polnjenje; : ¦ _O z olajšavo dobave potnih listov in vizuma za daljšo dobo in za polujbno pogosto potovanje sem in tja za vinske kupce; d) z naproslodajo uvoza prazne inozemske posode za polnjene in izvoza tuzcmskc izposojene polne posode samo proti primerni deklaraciji; e) z znižanjem železniških tarifov za pošiljanje vina, namenjenega za izvoz; f) z oprostilvijo za izvoz namenjenega vina vseh pristojbin; g) z dovolitvijo prcmij izvoznikom vina, kakor jih je svojčas plačevala Ilalija svojim izvozničarjem, da prepreči vinsko krizo; h) s čim hitrejšo odpravo za izvoz namenjenega vina ter v to svrho poslane prazne posode od strani naših železnic in končno i) s točno odpravo vinskih transportov, namenjenih za izvoz ter transportov za polnjenje poslanc prazne inozemske posode od strani naših carinarnic. Nadalje je polrebno: 1. Da se uvcde najstrožja konirola vina, ki se prodaja na debelo, glede prislnosli in 2. da se uvede najstrožja kontrola vina, ki se toči in prodaja na drobno v gostilniških in drugih obratih glede pristnosli in glede cen. Klctarski nadzorniki, kakor so zamišljeni po vinskem zakony, imajo tukaj vršiti vclevažno nalogo: ščitiii imajo koristi vinogradnikov in obenem konsumentov. Njihovo delovanje, ki se je zadnji čas vsled pomanjkanja kreditov zanemarjalo in znatno omejilo, se mora vnovič v polnem obsegu vzposlaviti, razširiti in poglobiti. V interesu vinarstva in konsumentov je tudi, da se veljavnost vinskega zakona razširi na celo državo. Pri tej priložnosti moram omeniti, da se kljub temu da imamo nadprodukcijo vina in ga ne morenio prodati, vrši na veliko ponarejanje vina v naši državi. — Imamo sicer pri nas v Sloveniji zakon, ki prepoveduje ponarejanje vina, a se ta zakon ne izvršuje, ker naša vlada za to nima nobcnega smisla, in pa za to, ker so ti ponarcjevalci vina po večini samo velebankirji in velekapitalisti. 3. če bi se trošarinske pristojbine znižale ali vsaj zenačile tako, da bi smele občine naložiti k večjemu 50 odstot. na državno trošarino. Nadalje bi se morala pospeševati poraba vina, ki je manj sposobna ali nesposobna za konsuni, v destilacijske svrhe. Dovoliti bi se moralo tedaj 4. davka prosta destilacija vina in znižali državna trošarina na vinsko žganje. Pri nas se uvaža razne špirituoze, ki bi se naj raje doma izdelovale. Uvoz alkoholnih pijač, alkohola sploh, bi se moral prepovedati. Ravno tako bi se nioralo prepovedati izdelovanja žganja iz umetnega alkohola. S tem bi se samo pripomoglo k boljšemu izkoriščevanju raznih vinskih in sadnih odpadkov, temveč obeneni onemogočilo daljno zastrupljanje ljudstva z raziiimi umetnimi alkoholi. Nadalje bi se moralo pospeševati 5. izdelovanje oceta (jcsiha) iz slabšega vina in sadja ter sadjevca in bi se lahko iz tega pridelalo toliko naravnega oceta, da je absolutno nepotrebno posluževati se raznih umetnih ocentnih esenc v užitne svrhe, ki so ¦aravnost slrup za želodec. V interesu vinarstva in sadjarstva, posebno pa v interesu narodnega zdravja leži tedaj, da se prodaja koncetriranih ocetnih esenc v užit»e svrhe prepove. ' Nadalje moram omeniti, da vinsko krizo poostrujejo tudi brezobzirne izterjatve davkov od strani davčnih «folasti. Zahtevati se mora 6. da se vinogradnikom za časa vinske krize dovoli odložiti plačilo direktnih davkov, dokler svojega vina ne prodsjo, oziroma vsaj do konca doličnega računskega leta. Centralistična vlada in predsedstvo ima gluha ušesa. To spomenico je poslal ta odsek visoki zbornici že pred enim mesecem, toda do danes še ni slišati, da bi se ta spomenica vsaj prečitala s tega mesta, še veliko manj pa. da bi se s strani vlade stavil kak primeren predlog y korisl našim vinogradnikom.