AMEKfCAN IN SPIRIT FOREICN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 103 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 1, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. NAJNOVEJŠEVESTI NEW YORK. — Samuel Harden Church, predsednik Carnegie inštituta, je poslal newyorske-mu dnevniku New York Times za objavo sledeče: "Z namenom, da se prepreči nadaljno prelivanje krvi v tej vojni nemških napadov, sem pooblaščen od zanesljivih Amerikan-cev, da ponudim nagrado $1,-000,000, ki se bo izplačala v gotovini osebi ali osebam, ki bi izročile Adolf a Hitlerja živega, neranjsnega in nepoškodovanega v roke Lige narodov ,kjer se ga bo sodilo radi njegovih zločinov proti svetovnemu nfiru. Ta ponudba je veljavna za ves mesec maj 1940." STOCKHOLM, 1. maja. — Nemški bombniki so včeraj enajst ur neprestano deževali bombe na pristanišče Namsos ter pri tem uničili nek angleški ruši-lec, pri čemer je izgubilo tudi večje število oseb življenje. BERLIN, 30. aprila. — Adolf Hitler je poslal osebne čestitke nemškim četam v Norveško, ter jim daje pogum k nadalj-ni akciji, da počistijo vso Norveško zavezniških čet. LONDON, 1. maja. — Sinoči je večje število nemških bombnikov priletelo v bližino 50 milj od Londona. Pri mestu Essex ob obali je streljala nanje obrežna baterija in sklatila eno nemško letalo na tla. To je treščilo v sredini mesta na tla, kakih 400 jardov od bolnišnice, pri Čemer je bilo nad 40 oseb ubitih in ranjenih. Vsa posadka letala je bila ubita. General Franco se noče ndati pritisku Italije in Nemčije Paris. — Španski diktator, general Franco, je baje zavrnil zahtevo Nemčije in Italije, da bi napadel Gibraltar, angleško trd-1 njavsko gnezdo v Španiji, odko-j der obvladujejo Angleži vhod iz' Atlantika v Sredozemsko morje. I Franco naj bi udaril na Gibral-1 tar takoj, ko bi stopila Italija v1 vojno na strani Nempije. Nem-' Kraji, kjer se vrše boji na Norveškem čija in Italija zagotavljata generalu Francu, da bo Gibraltar postal španska last, če bodo zavezniki poraženi. Gibraltarsko trdnjavo so Angleži zasedli še leta 1704. špansko časopisje je začelo zadnje čase veliko pisati, da se trdnjava vrne Španiji. --o- Italija se boji, da bo z nevtralnostjo zamudila dober plen London. —<■ Ko se je vrnil nemški poslanik za Italijo, Mackensen iz Berlina, je imel dolge razgovore z Mussolinijem in kmalu zatem je laško časopisje dvignilo proteste proti zavezniški blokadi v Sredozemskem morju in radi politike na Balkanu. Zato se sodi, da bosta začela Mussolini in Hitler z novo po-'itično ofenzivo na Balkanu, kjer se je sjadnje čase začutilo nagibanje proti zaveznikom. Potem je začelo laško časopisje zopet vpiti, da Italija ne sme stati v evropskem sporu na strani, ker je nevarnost, da bo ostala pozabljena. "Blokada zaveznikov v Gibraltarju in Suezu nas vsak dan opominja," piše časopisje, "da je naše življenje na vrvi, katere konec imajo v rokah oni, ki so povzročili znane sankcije proti Italiji. Tako ne sme iti dalje. Italija potrebuje prost izhod na Atlantik. Zahtevamo, da se nam odpro vrata, ki vodijo iz Sredozemskega morja na ocean." -o- Nov grob V mestni bolnišnici je preminul rojak John škodlar, star 61 let. Stanoval je na 1209 Norwood Rd. Doma je bil iz Brega pri Borovnici odkoder je dospel Obe sovražni armadi v Norveški se pripravljata na odločilen spopad Klobuk in košara Neiv York. —: Mošlci so dobiti zdaj vso pravico, da smejo ženskemu klobuku reči magari košara, če se jim to zdi umestno, pa ni to proti postavi. Tako je razsodila sodnica Anna M. Kross. Neki John Adami je namreč rekel v gledišču ženski, ki je sedela pred njim, naj si sname "tisto košaro" z glave. Pa je iz tega nastal mal pretep, ker je imela ženska s seboj močnejšo polovico. Sodnica je pa vso zadevo vrgla iz alctov, ker ženske včasih res pokrijejo zelo čudno obliko klobuka. Iz današnjih poročil je razvidno, da sta se združila armada, ki je prodirala od juga, to je od mesta Oslo in ona, ki je prodirala od nevera iz Trondheima, ter tako presekali Norveško na dvoje. Zavezniške čete stoje južno od Trondheima od Andalsnesa do Dambaasa in severno od Trondheima pri Namsosu. Nemci so napravili zvezo od Oslo do Trondheima, razdaljo 250 milj, v dveh tednih. Zavezniške pozicije južno od Trbndheima niso nic kaj ugodne in sliši se, da bodo zavezniki vzeli čete od lam proč in jih poslali na severno fronto, kar bo pa v zvezi z velikimi težkočami. v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, v Uniondale, Pa. pa mater in dve sestri, Frances in Johano. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ in Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb ranjkega se bo vršil,v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Calvary. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno so-žalje. Švedska gradi zaklonišča proti zračnim napadom Stockholm. — Električni svedri vrtajo n zavezniki potegnili svoje čete od tukaj in jih poslali na bojno fronto k Namsosu, to je severno od Trondheima, da bodo imeli tako samo eno fronto. V tem slučaju bi morali vojaštvo in muni-cijo naložiti na ladje, kar je pa jako nevarno vzpričo nemških letal, ki neprestano krožijo ob tem obrežju. V okolici Dombaasa se pričakuje odločilna bitka od katere zavisi, kdo bo imel v oblasti sredno in juž\io Norveško. Iz severne fronte pri Steink-jerju, katerega imajo še vedno Nemci v posesti, se poroča, da bedo zavezniki v kratkem začeli z večjo ofenzivo, da iztrgajo to mesto Nemcem, nakar bodo prodirali proti Trondheimu, za katerega se bodo vršili hudi boji. če zavezniki preženejo Nemce od tukaj, potem je Norveška za Nemce izgubljena. London, 30. aprila. — Angleška vlada je ukazala vsem trgovskim ladjam, ki plujejo v Indijo, naj se izognejo,poti skozi Sredo- zemsko morje in Sueški prekop in naj plujejo okrog Afrike. Ukaz je prišel nepričakovana in najbrže x.adi Italije, ki saje za-5e'čt zadnje dni zopet obnašati sovražno protizaveznikom. Demonstracije po Italiji proti Jugoslaviji in sovražno pisanje laškega časopisja proti zaveznikom je prignalo angleško vlado, da je podvzela te varnostne korake za svoje ladje, poroča vlada. Napetost med Italijo-Jugoslavijo Rim, 30. apr. — Laško časo- ] pisje je danes zopet z vso silo napadalo Jugoslavijo, kar kaže, da so bile zadnje demonstracije v Florenci proti Jugoslaviji vpri-zorjene z ukazom fašistične vlade in z namenom, da se posvari Jugoslovane pred nadaljnim izzivanjem. To se nanaša na letake, ki so jih raznašali po Ljubljani in v katerih se je zahtevalo od Italije Primorje in Istro, od Nemčije pa Koroško. Nepotrjena poročila vedo povedati, da je papež Pij naročil) svojemu nunciju v Belgradu,| msgr. Saliciju, naj naprosi vsei jugoslovanske katoličane, naj ne store ničesar, s čemer bi se poslabšalo itak kritičen položaj med Italijo in Jugoslavijo. Ta poročila tudi zatrjujejo, da papež ne bi rad videl vpliva Rusije na Balkanu. Belgrad, 29. apr. — Jugoslovanska vlada je danes uradno ] zanikala, da bi zagrozila Nemči-j ji, Ogrski in Italiji, da bo stre-jljala na bojna letala, ki bi se pri- -v-»-* Petje in komunisti V Poljskem narodnem domu na Fullerton Ave. so imeli sinoči poljski komunisti shod. Ko so začeli govoriti, je govore naenkrat prekinilo petje. Kakih 100 mladih Poljakov, članov poljskega Sokola, je začelo prepevati poljsko narodno himno, zatem razne narodne pesmi in končno še ameriško himno. Hoteli so s petjem prevpiti govornike. Toda komunisti so poklicali policijo, ki je rekla rodoljubom, da morajo iz dvorane, ki je najeta za komunistični shod. Komunisti so razdajali tudi letake, v katerih vabijo nocoj na Public Square, kjer bodo komunisti praznovali 1. maj. John Galič umrl Danes zjutraj je umrl v bolni, šnici v Geneva, O. poznani John Galič, ki je dolgo let oskrboval farmo Frank Klausa v Genevi. Šele včeraj so ga bili pripeljali v bolnišnico. Kdaj se bo vršil pogreb se še ne ve. Truplo bo v pogrebnem zavodu Webster v Genevi. Poroka v Madisonu V soboto 4. maja se bo vršila v slovenski cerkvi v Madisonu poroka priljubljenega slovenskega para, ko si bosta obljubila večno zvestobo Mr. Viljem Les-kovic, sin splošno poznane Les-kovčeve družine iz Hubbard Rd. in gdč. Angela Gole iz Bonna Ave., Cleveland, O. Poročna maša se bo vršila ob desetih dopoldne, katero bo opravil domači župnik, Rev. Virant. Prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Naše iskrene Čestitke mlademu paru ter mnogo sreče v novem stanu! Na obisku v Madisonu Pretečeno nedeljo so bili na obisku pri Leskovčevi družini na Hubbard Rd., Madison, O. Mr. in Mrs. Sternen iz Clevelanda, Mr. Jug in njegova družina, Mr. Lunder in hčerka) iz Warren, O,., Mr. in Mrs. Rudy Jerina, Mrs. Frances Rogardi, Miss Kosoglav ter Mr. Louis Bučar iz Claridge, i Pa. Vsem se je tukaj prav zelo dopadlo. WPA kvota za maj Kvota WPA delavcev v Cleve-landu za mesec maj je določena na 29,000. Zadnji teden je bilo na plačilni listi še 32,480 delavcev, torej bo treba odsloviti 3,-500 delavcev. škem tribunalu obsojena v smrt radi vohunstva. V Euclidu gredo naprej za gradnjo projekta Ernest Bohn, direktor Cleveland Metropolitan Housing Autprity je naznanil, da je začel kupovati parcele od Sedmih lastnikov, ki posedujejo 50 akrov zemlje med 200. in 207. cesto, severno od NYC železnice, kjer se bo postavilo znani hišni projekt. Bohn pravi, da mu daje k temu polno moč pogodba, ki jo je podpisal euclidski župan Sims. Proti gradnji tega projekta se je že nabralo preko 7,000 podpisov in Zveza euelidskih davkoplačevalcev je šla na sodnijo, da ustavi gradnjo, toda kljub temu namerava iti gradbena organizacija naprej. Prestala operaeijo Poznana društvena delavka in gl. odbornica SDZ Mrs, Helen Tomažičiz Vineyard Ave. je srečno prestala operacijo v Charity bolnišnici. Obiski so dovoljeni. kazala nad jugoslovanskim ozemljem. Toda razni diplomatski krogi zatrjujejo, da se je Jugoslavija tozadevno pritožila na omenjene države. Nemški poveljnik zrakoplo-vnega oddelka v Celovcu je danes izjavil, da so nemška letala pač letela nad Mariborom, toda pomotoma, ker so bila vodena po neizkušenih letalcih. ■ Ljubljana, 30. apr. — Policija jji odkrila v neki tovarni lepenke, katero obratuje nemška tvrdka, tajno zalogo orožja. Policija je zaprla poslovodjo. Orožje, municijo in nemške unifor- London, — že dlje časa se vrše pogajanja, da bi se med Rusijo in Anglijo napravila trgovska pogodba. Angleži zahtevajo od Rusije, da se zaveže, da ne bo prodajala materiala, ki ga bo dobila v Angliji, svoji zaveznici Nemčiji. Rusija je včeraj na to pristala. Dalje je Anglija zahtevala od Rusije, da zmanjša izvoz raznih potrebščin v Nemčijo. Temu se me je policija našla v skriti sobi te tovarne. Zagreb, 30. aprila. — Govorice, ki poročajo o aktivnosti laške armade ob jugoslovanski meji, so zelo oplašile narod po Sloveniji in Hrvatski, zlasti pa v Dalmaciji. V Zagreb je prišel premier Ovetkovič, ki je dospel naravnost iz Dalmacije in je narod zagotovil, da bo Jugoslavija ostala nevtralna ter da se ni treba bati vojne. Poroča se tudi, da je Italija popolnoma ustavila dovoz premoga iz Nemčije preko Jugoslavije. Nekateri trdijo, da je to radi velikega transporta vojaštva na železnicah, ki vodijo proti Jugoslaviji, železničarji, ki prihajajo od italijanske meje, pripovedujejo, da so videli en vlak bojnih tankov in da Italija postavlja obrambne baterije na Reki in v Trstu. -o-- *Za danes se obljubuje nevihta z dežjem, jutri bo pa lepo. je pa Rusija enostavno uprla. Vendar je videti, da se bodo vse ovire med obema državama pre-; mostile in da se bo sklenila trgovska pogodba. Zadnje čase si Anglija na vse kriplje prizadeva, da bi sklenila ugodne trgovske zveze z dvema največjima prijateljicama Nemčije, z Rusijo in Italijo. Govori se, da je bila Rusija prva, ki je napravila prvo ponudbo v tej smeri. RUSI NE BODO DALI ANGLEŠKEGA BLAG^ NEMČIJI, SVOJEGA PA ŠE KAR NAPREJ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ No. 103 ~Wed., May 1, 1940 i. BESEDA IZ MBOM Nekaj za matere "že slavčki žvrgolijo se naj vesel budi..." Res krasen je mesec majnik in za nas matere tudi pomemben, saj je posvečen materam. Vsepovsod se vrše materinske proslave, kar je več kot prav, da se jim priredi nekoliko razvedrila in zabave. Mati je vedno zaposlena in njeno delo ni nikdar končano in poplačano. Tudi naša podružnica št. 10 SŽZ priredi vsako leto enako proslavo in letos se bo vršila v nedeljo 5. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek točno ob 7:30 zvečer in bo ena najlepših predstav, kar smo jih še imele. Izbrale smo si lepo igro "Lurška pastirica," ki je poznana kot ena najlepših iger že v starem kraju, seveda tukaj se jo še bolj lahko izpopolni, ker imamo boljše odre kot v stari domovini in igralci so pa tudi mojstri in pod spretnim vodstvom Father Jagra. Poleg igre bo pa še tudi lep program, pri katerem nastopi naš mladinski oddelek in sicer sedaj prvič v svojih krasnih narodnih nošah. To so- deklice od 4. do 14. leta, ki bodo proizvajale starokrajske plese kakor: šta-jeriš, šuštar polko in druge. TO jih bo veselje gledati. Po končanem programu pa se bo vršil ples in domača zabava. Fina godba in splošna postrežba bo vsem na razpolago. Za vse to pa bo vstopnina samo 50 centov in le nekaj bo rezerviranih sedežev po 75 centov, za ples pa bo samo 25 centov. Apeliramo na naše članice, da se prav vse udeležite te pomembne slavnosti in pripeljite še svoje znance in prijatelje s seboj. Vabljene ste članice tudi od so- Zamorec se pere Ves svet je široko odprl oči in usta, ko je v soboto nemški zunanji minister von Ribbentrop "razkrinkal" namen Anglije in Francije, da sta nameravali zasesti Skandinavijo, da sta imeli topogledno že vse skovano s pomočjo norveške vlade in da je Nemčija udrla v Norveško samo zato, da je prehitela Angleže in Francoze. Težko, da bi se dobil kak diplomat na svetu, ki bi verjel tej lari-fari razen, če je naklonjen Nemčiji oziroma nacijem in da vse sprejme za pribito resnico, kar pride iz Berlina. Kdor je pa zasledoval dogodke od 9. aprila naprej, ki so se vršili s tako bliskovito naglico, bo zmajal z glavo in se pomilovalno nasmehnil naivnosti nemških nacijev, ki mislijo, da bo svet verjel njih "absolutno originalnim" dokumentom, s katerimi podpirajo svoje dokaze. Pomniti je namreč treba, da se je na 9. aprila, ko je nemška vojska udrla v Norveško, hitelo pojasnjevati iz E^grli-na radovednemu svetu, da je Nemčija storila ta korak samo kot dobra in iskrena prijateljica Norvežanov in bi ne šla nikdar v Norveško, če ne bi bilo to samo v korist nje. Na jutro 9. aprila, ko so se nemške čete izkrcale v glavnem mestu Norveške, je nemška nacijska vlada uradno izjavila, da Nemci niso stopili na norveška tla v sovražnem namenu. Nemci da so šli na Norveško samo radi tega, da Norvežane branijo pred vpadom Angležev in Francozov. Dalje je nemška vlada zatrdila, da se Skandinavija ne bo spremenila v bojno polje in da bo Norveška rešena pred barbarskim napadom Anglije in Francije samo z varstvom od strani Nemčije. Taka je bila uradna izjava nacijske nemške vlade in to bi bilo njeno zatrdilo še danes, če bi se bila norveška vlada pohlevno udala Nemcem. Toda norveška vlada se ni udala, ampak si je izvolila raje boj proti vsiljivcem. Dnevi tečejo naprej in Norvežani se še vedno niso udali nemškim roparjem. Nemški vojaki so še vedno v Norveški, čeprav ves svet ve, da niso zaželjeni, in da ni zaželjen nemški protektorat. V tem pa divja po prej miroljubni Norveški ena najstrašnej-l^dnjih podružnic, da pridete^, ških bitk, dežela se ruši in žrtve padajo pod nemškimi bom-'1'""'" — bami. Kako se to strinja z zagotovilom nemške vlade od 9. aprila, da je prišla Nemčija v Norveško samo radi tega, da jo reši razdejanja pred brutalnostjo Angležev in Francozov? Malo čudno je#to varstvo Nemčije nad svobodoljubno Norveško. Zdaj, ko že tri tedne nemški topovi razbijajo norveško zemljo in ni videti, da bi se hotel norveški narod sprijazniti z pokroviteljstvom Nemčije, se je moral Hitler oprati pred svetom in na kak način izgovoriti svoj vpad v nevtralno norveško deželo. Zdaj svet ni več verjel, da so Norvežani z odprtimi rokami sprejeli Nemce, ko si prizadevajo na vse načine, da bi jih pognali, odkoder so prišli. Torej je treba hitro dobiti drugo opravičilo za vpad nacijev pred svetom in morda tudi pred nemškim narodom samim. Treba je bilo svetu dokazati, da Norvežani niso res tako pohlevne ovčice, kakor so se kazali, ampak pravi zahrbtneži, ki so kovali z Angleži in Francozi zaroto, da uničijo Nemčijo. In to nalogo je dobil od Hitlerja nemški zunanji minister von Ribbentrop, ki je "razgalil" črne naklepe Angležev, Farnco^ov in Norvežanov proti samemu nemškemu rajhu. Naenkrat so Nemci našli "neizpodbitne" dokaze o "izdajal-stvu" Norvežanov in da je Nemčija vpadlav Norveško samo zato, da je prehitela Anglijo in Francijo. Pa so ti dokazi zelo šepavi. Zdaj pravi Nemčija, da je iz teh listin, ki jih je baje dobila pri zajetih angleških štabnih častnikih razvidno, da so bili angleški vojaki že na potu v Norveško pred 9. aprilom in da je Nemčija o tem zvedela pravočasno, pa naglo sama planila tje ter prehitela zapadne zaveznike. To je jako čudno. Ko je vpadla Nemčija v Norveško 9. aprila, 'ni rekla, da je hotela prehiteti zaveznike, ampak da je šla tje samo varovat miroljubno norveško deželo. Zdaj pa pravi, da je prehitela s tem zaveznike in Norvežane same, ki so bili v zvezi z Anglijo in Francijo. Kako je to, da Nemčija tega ni rekla takoj prvi dan vpada v Norveško na 9. aprila7 Takrat ni Hitler rekel, da je hotel prehiteti Anglijo in Francijo, ni rekel, da sta imeli ti dve državi namen zasesti Norveško. Šele zdaj, po treh tednih boja na Norveškem pride s tem izgovorom na dan. Pri tem nemškem zatrdilu je malo čudno tudi to, da trdi, da so bile zavezniške čete na potu v Norveško, pa je vendar vsemu svetu znano, da je preteklo več kot en teden dni, p redno sta zaveznika izkrcala prve čete na norveški obali, da udarijo proti Nemcem. Zdi se, da so se morale voziti zavezniške čete čez severni tečaj, da jih je vzelo tako dolgo. Saj je znano, da so bili nemški vojaki Že več dni v Norveški, ko so se Norvežani spraševali: kje vendar so zavezniki, da ne pridejo na pomoč! Hitler tudi pravi, da se je odločil za napad v Norveško šele potem, ko so zavezniki položili mine v norveške vode. To se je zgodilo v noči od 7. na 8. aprila. In drugi dan, na 9. aprila je Hitler udaril in sicer so se prikazale nemške bojne ladje tisto jutro že v Narviku, ki je oddaljen en tisoč milj od | Videli so v Nemčije. Kako so mogle prevoziti te ladje en tisoč milj dol- ki gre po potih skrivnostnega la-go pot v 24 urah je nekaj, ki mora Hitler svetu šele pojasniti. Svet tudi teh bajk nemških nacijev ne bo prebavil. Bodo morali priti na dan že s čim konkretnejšim. krat pogledat tudi k nam, boste V3aj videle kako se imamo pa pri naši podružnici. Jamčimo vam, da boste prav zadovoljne, saj vreme je postalo tudi malo bolj ugodno, torej ni nikakega izgovora. Taka prilika kot se vam nudi sedaj je malokdaj. Vabimo tudi naše glavne uradnice in vse nice sosednjih podružnic kakor tudi Slovensko moško zvezo ter splošno občinstvo, da nas pose* tite omenjeni večer. Sodelujmo skupno, saj smo vsi potrebni pomoči. Torej na veselo- svidenje v nedeljo 5. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vabi odbor. --o- Učenci slovenske šole SND materam Mi ne bomo proslavljali matere kot umetniki. Mi se spominjamo vseh naših mater, ki so vzgojile ali vzgajajo svoje otroke v večinoma bornih delavskih hišicah, v mestih in na deželi od Atlantika do Pacifika, a druge starejše pa v starem kraju pod slamnatimi strehami vasi in pod opečnimi strehami v mestih in trgih ter jim prepevajo slovenske in ameriške uspavanke . . . Vsem tem našim materam moramo biti hvaležni za to, ker so izpolnile veliko nalogo, ki jim jo je naložilo življenje žene. Njim smo dolžni plačati veliki dolg njih trpljenja in žrtvovanja. Mater vidimo kakor sliko velikega po slanstva človekovega življenja, njeno žrtev kakor žrtev prineše-no v življenju, njeno trpljenje kakor trpljenje človeka, ki se zaveda svojega poslanstva. Tega dolga ne moremo drugače plačati kakor s priznanjem, s toplo ljubeznijo in z globokim spoštovanjem. Ničesar ni, s čimer bi mogli poplačati žrtve, ki jih žrtvuje mati. Ni jih mogoče nagraditi, poplačati prebedenih noči ob postelji bolnih otrok — ni mogoče vliti v oči vseh tistih solz, ki jim jih je izžela skrb za življenje drugih. Učenci Slovenske šole S. N. Doma na St. Clair Ave., želijo za ta slučaj razveseliti svoje matere s tem, da jim pokažejo na odru Doma v obliki krasne mladinske igre "Martin Napuhek," ki jo je spisal J. špicar, kako pridno so se učili v šoli slovenskega jezika, govorice svoje mamice. Slovenski jezik je poleg angleščine še vedno svetinja, najdragocenejša pridobitev posameznika, ki se res še zanima za svojo mater. Ta krasna igra bo vprizorjena na Materinski dan, 12. maja, ob 3. uri popoldne~v avdjtoriju Doma na St. Clair Ave. Učenci prosijo vse slovenske matere in očete, kot tudi njih sinove in hčerke, da pridete ta dan na predstavo, da eden z drugim praznujemo ta pomemben dan. Učenci bodo jako žalostni, ako ostane ta apel na mrtvi točki, ker od poseta je odvisna Slovenska- šola, ki ob tej priliki skončuje že skoraj 16-leto svojega dela. Vstopnina je nizka, samo 25c, če kupite v predprodaji in pri blagajni bo 35c. Zvečer se bo vršil ples. Igra Eddie Zay orkester. Vstopnice se dobijo pri vseh tajnikih društev, v uradu Doma in v slaščičarni Mrs. Makovec v Domu. Proslavimo Materinski dan vsi v S. N! Domu, na St. Clair Ave. Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. __—o- davči bratske, dobrodelne in podporne organizacije. Člani takih organizacij sami plačujejo v te sklade svoje asesmente in če postavijo organizacijo na dobro stališče in nadsolventno podlago ni pošteno, da take organizacije plačujejo od prebitka davek. Bratske organizacije služijo občemu blagru v pomoč v nesreči zato ni pravično, da se od njih zahtevajo davki. Veliko je bratskih organizacij, ki so članstvu odpomogle, da niso ti ljudje padli državi v breme in na rame davkoplačevalcev, če ti člani vzdržujejo svoje organizacije v dobrem stanju, to indirektno koristi državi sami. Redukcija obresti: Nepošteno je od finančnih korporacij, da zahtevajo visoko obrestno mero, ko na drugi strani plačujejo malo na bančne vloge. Po mojem mnenju bi bila obrestna mera dovolj na na tri odstotke z.a one, ki imajo vknjižbo na posestvih. V prihodnjem in zaključnem članku hočem povedati svoje mnenje o davkih. Anthony J. Tomše, kandidat za državno zbornico. --o- Slovencem v Kansas City, odkoder smo dobili največ pisem. Prejeli smo pisma celo iz Cali-fornije, Montane in več drugih daljnih držav. Nekateiu ste želeli, da bi zraven velikonočnih pesmi zapeli tudi kako narodno. Po mojem mnenju, na takšnem programu se morajo peti samo cerkvene ali pa samo narodne pesmi, ne pa oboje. Kako bi se slišalo, ako bi zbor zapel "Gospod je vstal, Alaluj^" takoj potem pa "Pod okencem sva se srečala in milo sva se gledala." Torej, to je moje mnenje. Drugič mogoče bomo dobili pol ure časa jn vam bomo zapeli vse "ta luštne" narodne pesmi za spremembo, tako da boste vsi zadovoljni. Omenil bi še, da še lahko dobite naš velikonočni radio program na ploščah. Ako se zanimate, pišite meni za pojasnila in povejte ali imate navaden gramofon ali na elektriko. Naslov: Jerry Koprivšek, Jr., 416 East 9th St., New York, N. Y. Pozdravljeni, bratje in sestre, Slovenci, Srbi in Hrvati, Jerry Koprivšek, Jr. ItttitttJtJ Za pouk m Jugoslovanski radio program V koledarju vidimo dneve kakor členke dolge verige, posvečene mnogo in mnogo ljudem. To so dnevi svetnikov in spominski dnevi velikih zgodovinskih dogodkov. Ni še tako dolgo, odkar je bil posvečen poseben dan vsem materam, dan, ko se prebude otroku čustva ljubezni do nje, ki ga je rodila. Res je, da se morata hčerka in sin vedno skozi vse življenje spominjati svojih staršev, toda zakaj bi ne bil materi kot simbolu večne poti pozernelj-skega življenja posvečen poseben dan? Zato nam je torej tisti lepi običaj, da se spominjamo vseh mater ob določenem dnevu leta, Čemu kandidiram? Obljubljeno danes nadaljujem in s tem razjasnujem moj program, ki sem ga začrtal, če bom izvoljen v državno zbornico: Znižani davki: Vsaka, administracija pjorabi veliko davkov za vzdrževanje administracije oziroma v svoje osobje. če opažamo celotni sistem se nam zdi, da je odprtih veliko uradov, ki so za ljudsko postrežbo absolutno nepotrebni. To kar bi bilo lahko storjeno skozi ene roke gre skozi tri ali štiri. Visoka najemnina državnih uradov in visoke plače posameznih uradnikov vzamejo vsako leto davkoplačevalcem mi-ljone iz žepov. Politikarji plačujejo svoje privržence z ljudskim denarjem neglede, kako ljudstvo težko plačuje davke. V državni upravi naj s^ plačuje delo uradnikov in ne političnemu Stroju, ki ustvarja nepotrebne urade, da se izkorišča davkoplačevalce. Obdavčenje dobrodelnih organizacij: Absolutno sem proti, da se ob- tako ljub in tako pripraven, da se spomnimo požrtvovalnosti, ljubezni in vrednosti življenja naših dobrih mater. Mati je bila že od nekdaj motiv umetniških del velikih kiparjev, slikarjev in pesnikov. Vsi ti so čutili globoko spoštovanje do njenega življenja in poslanstva. njej simbol življenja, jtih skrivnostnega labirinta od vzhoda do zahoda in od severa do juga, ki ne umira smrti poedinca, ker je življenja. New York, N. Y. V pismih, ki smo jih prejeli od našega velikonočnega radio programa, se je vsak izrazil, da bi želel slišati slovenski program bolj pogosto, ali vsaj pol ure vsakikrat, ko nastopimo. Kakor sem že prej omenil, to je težko dobiti na veliki postaji. Veseli me pa oznaniti, da bomo začeli jugoslovanski program, ki bo izvajan vsako soboto popoldne od 3:45 do 4, (Eastern Standard Timp), na newyorški postaji WBNX — 1350 kilociklov. Prvi teh programov se bo izvajal v soboto 4. maja ob določenem času. Na programu bodo imeli priliko nastopiti Slovenci, Srbi in Hrvati, s solo petjem ali v zboru. Vsak, ki bi se rad pridružil našemu programu, solisti ali pevski zbori, naj piše meni za pojasnila. Ta program se seveda ne bo slišal tako daleč kot naš velikonočni program na WEAF, slišati bi se pa moral v Connecticut, Pennsylvanijo in seveda v okolici New Yorka. Želel bi, da vsi tisti, ki boste ta program slišali, da bi mi pismeno sporočili na sledeči naslov: Jerry Koprivšek, Jr. c/o Station WBNX 260 E. 161st St. New York, N. Y. • Upam, da vam bo ta, program ugajal in prosim za vašo podporo. Ako hočete :(lišati jugoslovanski program vsak teden, bo zdaj odvisno od vas, dragi rojaki. Govori se toliko od združenja naših društev in drugih organizacij. Torej upam, da bo naš radio program pripomogel k temu cilju in sploh kar se tiče uspeha in napredovanja našega kulturnega življenja; v New Yorku. Hočem se javno zahvaliti pevcem našega cerkvenega pevskega bora, kakor tudi članom društva "Slovan" za njihovo sodelovanje in trud posameznih članov, pri vajah in nastopih, prvič za naš velikonočni radio program, cerkveno petje in zraven pa še vaje za opereto "Mlada Breda." Vsak član in članica je več kot vreden priznanja in jaz kot pevovodja, kakor tudi vsi Slovenci, smo lahko ponosni na naše pevce. Hvaležen sem tudi listu Ameriška Domovina, in vsem drugim listom, ki so objavili poročila o našem programu kakor tudi Mr. Anthony Svetu kot poročevalcu o vseh naših prireditvah. Končno se hočem tudi zahvaliti vsem našim rojakom, ki ste nam pisali od vseh krajev Amerike na postajo o našem velikonočnem programu, posebno pa Šerif Martin L. O'Donnell in njegovi kegljači bodo tekmovali proti Lindy Lokarje-vim kegljačem na, kegljišču SDD na Waterloo Rd. danes zvečer točno ob 7:30. Po tekmi bo priredil O'Donnell Booster klub ples in card party v obeh dvoranah Slov. delavskega doma. Vsakdo je prijazno vabljen, da pride, gledat tekmo in da se udeleži plesa. IZ PRIMORJA —Izpred Goriškega sodišča. Ker je kupila 80 g pritihotaplje-nega saharina, je bila 29-letna Julija Velikonja iz Sv. Lucije obsojena na 15 dni zapora, 350 lir den. kazni ter na eno leto policijskega nadzorstva. Josip Jug iz Zabrda pri Kanalskem Kalu star 28 let, pa bo moral plačati 3150 lir ker je pritihotapil 4 kg saharina in nekaj tobaka. Franc Jeram, star 66 let, iz okolice Cerkna je bil zaradi tihotapstva tobaka kaznovan na 15 dni zapora in na plačilo 350 lir ter na eno leto policijskega nadzorstva. Zaradi amnestije je odpadel sodni j ski postopek proti 29-letnemu Matiji Erženu iz Gorka pri Idriji (tihotapstvo surove kave), 46-letni Mariji Gold iz Zakojce pri Cerknem (kava in saharin) 70-letnemu Antonu Ogriču iz Slapa pri Idriji (saharin), 78-letnemu Francu Obidu z Ledin (saharin) in 57-letnemu Antonu štrem-feljnu iz Zg. Novakov (vžigalniki in^kremeiji kamenčki). —Mussolinijev polk. Od leta 1926. je v Gradiški ob Soci nastanjen 11. bersaljerski polk, v katerem je svetovno vojno služil Mussolini. Pred dnevi so v * parku vojašnice slovesno odkrili vodjev doprs.ni kip iz brona. Kip so podarili tovariši bersalje-ri iz vse Italije, da počaste polk in ovekovečijo to zanimivo zgodovinsko dejstvo. izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK članek 32 DOBER NASVET Starši ne bodite preveč radodarni! Denar je velika skušnjava za vse ljudi posebno pa za mladino v teh nevarnih letih od 12. do 15. leta starosti. Ljudje kradejo, goljufajo, lažejo, po krivici prisegajo in delajo vse vrste zločine in vse to samo radi denarja. Zato svetujem tudi staršem, da naj ne dajejo preveč denarja svojim otrokom, ker bi jim to lahko škodovalo. Avtomobili in denar, to je pravi strup za otroka, kajti, če bi fant pri 16. letih ne znal voziti avtomobila, tudi svoje ljubljenke ne bi mogel pre-peljavati. Starši nimajo najmanjšega pojma kaj delajo otroci, kadar so brez nadzorstva. Kadar sin vzame očetov avto za mal izlet, potem naj oče kar lepo mirno počiva in naj bo precej siguren, da sin ne dela tako kakor bi bilo očetu všeč, če bi bil sam navzoč. Marsikatero mlado dekle, da celo v šolski dobi, zgubi tisto, kar bi ji moralo Biti najdražje, kar ne bo mogla nikdar več poravnati. Kajti če človek zgubi spoštovanje do samega sebe, poleg tega zgubi tudi čut do dostojnega obnašanja v besedi in dejanju. Za takega ni več upanja za poboljšan je. Starši dobro premislite kako veliko zgubo lahko povzroči vaša dobrosrčnost. Vsaki starši, ki dajajo preveč prostosti svojim otrokom, so lahko kar gotovi, da bodo otroci zašli na kriva pota in to samo po krivdi staršev. Poleg tega pa se taka prosta mladina prične še udajati pijači in kadar se tega privadi, tedaj ni pričakovati nič dobrega od takega sina ali hčere, ker bodo storili vse kar jim pride na misel. Z denarjem lahko storite veliko dobrega, a tudi veliko slabega, ker mladina ne ve kaj je prav in kaj ni prav, zato pa je potrebno, da so starši vedno na straži in da poučijo svoje otroke o pravem času. To vam povem iz svoje lastne izkušnje, ker sem slišal in videl kaj mladina počne, kadar ni pod nadzorstvom staršev. Pred dvajsetimi leti mladina ni imela toliko prilike in ni bila izpostavljena takim izkušnjavam, ker tedaj še ni bilo toliko avtomobilov in če je oče imel avto, ga gotovo ni pustil sinu, da bi se prepelja-val z njim. Toda dandanes pa so razmere drugačne in vsak je dobrodošel, da le drži za kolo. Dokazano je po šolskih oblasteh, da mladina >n§ dtfbi dovolj spanja, ker se pozno po noči prepeljava okrog. Torej svetujem vam starši, čeprav imate denar, ne dajajte ga otrokom več kar resnično in nujno potrebujejo in prav tako ne dajajte svojim sinovom svojih avtomobilov dokler ne dopolnijo vsaj osemnajstega leta, ker nekateri še tedaj ne vedo kaj je prav in kaj ni. (Dalje prihodnjič.) -:—L0--- —Smrtna nesreča. 58 letni Mohor Blažič je šel skozi železniški predor postaje v Kanalu. Privozila je litorina, kateri se mož ni utegnil umakniti, ker vozi hitreje kot drugi vlaki, ter ga je podrla. Bil je na mestu mrtev. —Za družine ponesrečencev v raškem premogovniku v Istri je vlada nakazala 120,000 lir kot prvo pomoč. Zavod za zavarovanje proti nezgodam pa je v isti namen izročil pristojnemu obla-stvu 300,000 lir. Vlada je tudi sklenila ustanoviti vzgojni zavod za osirotele otroke ubitih delavcev. Zavod bo blizu Pulja. gospodična je nenehamo zatr-1 nico iz žepa, jo položil na mizo y.-Xv Moj sum se mi je še bolj utrdil. Drogi so bili napačno postavljeni, to sem vedel čisto za gotovo. Ako je torej res tako dobro poznal Liano, bi bil tudi moral opaziti, da z drogi ni vse v redu. In vendar je dejal, da smo na pravem potu —. Pa še en dokaz sem si hotel poskrbeti. Vprašal sem ga: "Kako da vas vaša družba pošilja tako daleč doli na jug? .Človek bi mislil, da je v hladnejših severnih krajih več kožuhovine najti ko tu spodaj na jugu." "Kako modro in pametno govorite! Kožuh je kožuh, pa najsi bo s severa ali z juga. Tudi tod najdete dovolj črnih in sivih medvedov, racoonov, opos-sumov in drugih kožuhov. Razen tega pa smo prišli na jug tudi zato, da nakupimo jeseni' nekaj tisoč bizonovih kož. Tudi s,ami bomo lovili. Saj menda veste, da se bizoni jeseni selijo na jug in da je jeseni čas za lov na bizone?" "A tako —? Mislil sem, da bi bizone prav tako lahko tudi na severu dobili. Sicer pa ste kot zastopnik družbe čisto varni, ni se vam treba bati Indijancev. Pravili so mi namreč, da uporablja družba svoje lovce tudi za brze šele, da jim daje pisma na pot. In tako pismo je baje najboljši talisman zoper različne sovražne namene Indijancev. Je res?" "Da. Rdečkarji nam ne le ničesar ne storijo, še pomagajo nam, če potrebujemo pomoči." "Torej imate gotovo tudi kako pismo?" "Seveda ga imam. Treba je le, da pokažem pečat, pa me vzame vsak Indijanec v varstvo." "Sem res radoveden, sir! Nisem še videl pisma in pečaja, ki ima tako moč. Bi mi ga pokazali?" V veliko zadrego sem ga spravil. Pisma seveda ni imel, ker Tudi Sam je oskrbel svojo Tony. Pogledala sva se, pa besedice nisva zinila. Tudi ni bilo treba med nama mnogo besed. Razumela sva se. če se dva lovca tedne in tedne potikata po prerijah, se vživita drug v drugega in si bereta misli z obraza in z oči. Tudi Marshalu nisem ničesar povedal in dan je minil v brezpomembnih pogovorih. Ko se je zvečerilo, sem dejal Williamsu: "Razdelite straže, sir! Utrujeni smo, spat pojdemo." Imel sem posebne namene, da sem njemu naročil, naj oskrbi stražo. Šel je izbirat ljudi, za vsako stražo po dva. In res sem o-pazil, da v nobeni dvojki nismo bili jaz ali Sam ali Bernard skupaj s katerim izmed njegovih ožjih tovarišev-lovcev. Kar se mi je zdelo zelo sumljivo. Šepnil sem Marshalu: "Ležite sredi med nje, da se ne bodo mogli po noči pogovarjati!" Začuden me je gledal, pa u-bogal. Legli so v krogu okoli prtljage in si djali sedla pod glavo. Konji so polegli zunaj kroga. Šel sem k svojemu mustangu, razgrnil odejo in se zleknil po njej, glavo pai naslonil na mustangov hrbet. Sam in Bernard sta me dobro razumela, izbrala sta si ležišče sredi med lovci. S tem sem dosegel, da se niso mogli drugje pogovarjati ko na straži. In tam sem mislil sam prisluškovati. Zato sem legel zunaj kroga. Razume se, da sem na vsako malenkost ostro pazil. iZvezde so prisijale. Pa-v zraku je ležala lahna meglica, morebiti posledica dežja, in noč ni bila tako svetla kakor je običajno V teh zemeljskih širinah. Prvo stražo sta imela dva trgovca. Nič posebnega se ni zgo- ZAHVALA Ob priliki pet in trideset letnice naj nega zakonskega življenja sva bila dne 2. marca prijetno presenečena na 141. cesti in Haward Ave. Med tem, ko so bile hčere zaposlene v dvorani z pripravami za presenečenje, so naju sinov vozili po mestu v namenu, da si ogledava okolico po hudi zimi. Nič posebnega sluteča so naju povabili V neki prostor, da se malo ustavimo predno se vrnemo na dom k počitku. ^Dvorana se odpre, in nasproti nama zadoni veseli "surprize" k tlom ukova-na vsled velikega presenečenja opaziva okrog sebe najne sinove hčere, sorodnike in prijatelje. Bila, sva nepričakovano presenečena in veseli večer nama bo v hvaležnosti ostal v trajnemu spominu. Na tem mestu se želiva naj-iskrenejše zahvaliti najnim otrokom, sinom in hčeram ter sorodnikom in prijateljem za skrbno pripravljeno presenečenje in veselo obletnico srečnega in zado-volnega zakonskega življenja. Iskreno zahvalo naj prejme Mrs. Frances Hrovat iz 82. ceste za izvrstno napravljeno večerjo in pecivo. Iskrena hvala za krasni dar in vse kar ste nama dobrega storili ob tej veseli in nezabni slavno-sti. Vam hvaležni sinovi in hčere iz srca kličeva; sto tisočera hvala in enako sorodnikom in prijateljem izrekava najglobo-kejšo zahvalo. Mr. & Mrs. ,F. Chesnik sr. Warrensville Hts. Mali komisar To popoldne je bila kavarna "de la Rotonde", ob nekem velikem pariškem buljvarju, natlačeno polna. Vreme je bilo slabo, terasa je bila) prazna in vse se je nagnetlo v notranje prostore. Dobil sem prostor za neko majhno mizo, kjer sta sedela še dva druga gospoda, izmed katerih je bil neki starejši gospod z majhno, sivo kozjo bradico. Med ustnicami mu je tičala debela smotka, ki jo je večkrat vzel v roko, jo pozorno opazoval in je, nato, dozdevno z največjim veseljem puhal dim krog sebe. Drugi je bil mlad plavolasec. Njegova gojena, lepo prilegajoča se obleka satje jako dobro ujemala z gladko počesanimi lasmi, z roženimi naočniki in z načinom, kako je kadil cgiareto. Ta se je pa bolj zanimal za svojo osebo; gladil si je lase, opazoval roke in nohte in je zdaj pa zdaj prav vzvišeno srknil po-žirek likerja iz šilca. Komaj mi je bil natakar prinesel kavo, je vstopila neka mlada gospodična in se je ozirala po kavarni, hoteč dobiti kak prostor. Naročila si je nekaj nekakšne pijače, se usedla k nam na prazni stol in zdelo se je, da se ji j.ako mudi, saj ko sem bil šel po časopis in prišel nazaj k mizi, je ona že plačevala, stala in odšla. A čez nekaj minut je bila že nazaj. Vsa razburjena je pristopila k naši mizi in je rekla, da je tu izgubila tisočak ali da ji je padel na tla in da je brez dvoma jevala, da je denar na vsak način izgubila tukaj. Tedaj je dejal neki gospod, ki je nedaleč od nas pil svojo kavo, da je videl, kako je mladi gospod pri naši mizi nekaj pobral in dal v svoj žep. Seveda je zdaj Vsa zadeva jako oživela. Ljudje so delali opazke za in proti in osumljeni gospod je bil v jako sitnem stanju, čeprav so nekateri gostje javno pokazali z besedami in s kretnjami, da nič kaj ne verjamejo gospodični. Stvar je postajala vedno bolj razburljiva, zakaj mnogo okoli stoječih ljudi je izrekalo do-vtipne in hude opazke, ki so bile večinoma smešne, časih pa tudi strupene, tako da je bilo vse bolj in bolj napeto. A mladi gospod za našo mizo, ki mu je večinoma vse to veljalo, je ostal popolnoma miren in ni hotel ničesar vedeti o kakem bankovcu, a gospod s sosednje mize je pa nasprotno venomer zatrjeval, da je videl, kako je ta gospod bankovec pobral. Po prerekanju sem in tja, so se oglasili nekateri, naj gredo vendar na policijo. Gospodična, osumljeni gospod in oni, ki ga je sumničil, so bili s tem zadovoljni in odpravljali so se iz kavarne. Pridružilo se je še nekaj drugih kavarniških ' gostov in ker sem bil radoveden, sem šel tudi jaz z njimi. Na bližnji policijski stražnici so vso zadevo predložili komisarju. Gospodična je govorila, gospod, ki je videl, je tudi govoril in osumljenec je zatrjeval prav tako mirno in vzvišeno ko pnej, da ga vsa stvar popolnoma nič ne briga vobče ni bil nastavi j enec družbe,' dilo. Drugo stražo si je Wil-ampak vse kaj druga. Da bi zadrego skril, se je naredil jeznega. "Ali ste že kedaj čuli o pisemski tajnosti?" me je vprašal. "Povem vam, da smem svoje pismo le rdečim pokazati!" "Saj nisem hotel zvedeti za vsebino pisma. Le pečat sem hotel videti. Torej bi tudi pisemske tajnosti ne bil kršil. In čudno se mi zdi, da bi smeli le rdečim pokazati pismo —. Kaj pa, če se z belimi srečate? Njim se vobče ne-morete izkazati —.' Prijel je za puško. "O, za bele pa imamo tole izkaznico. Razumete?!" Naredil sem se, kot da sem ves preplašen in v veliki zadregi. Mali Sam pa je pomežiknil — ne meni, izdal bi se bil, ampak svoji kobili, kot bi hotel reči, da je z njo silno zadovoljen. Nekaj časa sem molčal, pa se obrnil k Bernardu. "Bob mi je pravil, kaka nesreča vas je zadela —." "žal, da! Pa ne samo to, tudi oropali so nas!" "Tudi to sem zvedel. In kam da potujete, mi je tudi pravil. še niste našli nobenega sledu o morilcih in roparjih?" ' "Niti najmanjšega. Sicer pa jih je bilo več, se nam zdi." "Kje je sedaj Allan?" "V San Franciscu. Vsaj vsa njegova pisma, kolikor sem jih prejel, so prišla iz San Franci-sca." "Well! Upam, da ga bodete našli. Govorila bova še o tem. Ali mislite danes tukaj taboriti?" "Da." "Torej pa bom svojega konja razsedlal." šel sem ter vzel konju sedlo in uzdo pa mu dal pest koruze. ■Paše ni bilo, taborili smo kar na £olern pesku. liams izbral za sebe in za naj mlajšega lovca. Ko je prišla vrsta na nju, še nista spala, vstala sta in stopila ob taboru gor in dol. V polkrogu sta hodila vsak po svoji strani, na vsakem koncu polkroga sta se se-šla. Natančno sem si zapomnil o-be točki, kjer sta prišla skupaj. Ena je bila čisto blizu Bohovega konja. To je bilo za moje namene zelo ugodno.. Nisem verjel, da bi bili dali črncu dobrega, šolanega prerijskega konja, ki prha, če zasluti kaj sumljivega v bližini. Upal sem, da se bom brez skrbi lahko skril za njegovim hrbtom. Videl sicer nisem, ali se moža pogovarjajta, ko se na (koncu polkroga srečata, pa njuni koraki so se pri srečanju za hip obotavljali in zdelo se mi je, da si vsakikrat povesta nekaj besed. Če me ni vse varalo, sta bila ta dva človeka nevarna in premetena .zločinca. Slišati sem moral, kaj si pravita. Prisluškovanje bi bilo zelo tvegano, noč je bila le precej svetla, utegnila sta me opaziti, lahko da tudi v taboru še niso vsi spali. Pa tvegati sem moral. Skrajno previdno sem zlezel k Bohovemu konju. Zelo potrpežljiva in zaupljiva mrha je bila, niti genila se ni, ko sem prilezel k njej, tudi prhala ni. Stisnil sem se k njej, nista me izlahka opazila. Kmalu nato sta prišla vsak od svoje- strani, in preden sta se obrnila, sem razločno čul: "Jaz vzamem njega, ti pa črnca!" Wiliams je tako povedal. Razšla sta se. Kaj sta si na drugem koncu povedala, seveda nisem, čul, pa ko sta speti prišla, je rekel Williams: "Seveda tudi tista dva!" IZ DOMOVINE —500 hiš pod vodo. Hitro tajanje snega je imelo hude posledice v okolici Stare Kaniže. V vasi Zimoviču je voda poplavila 500 hiš. V okolici Stare Kaniže je bilo poplavljeno 10,000 oralov zemlje. —S kredo je napisal svojo oporoko. V Crkvern "na Hrvatskem se je obesil bogat kmet in kovač Nikola Gudelj. Pred smrtjo je napisal s kredo na železno ploščo, da zapušča vse svoje premoženje svoji ženi. kje tu pri naši mizi. Ona in mi trije smo začeli iskati bankovec. Spet in spet je zatrjevala, da. je tisočak brez dvoma tu. da ji je bržčas padel iz torbice' in da ga kje drugje brez'dvoma ni izgubila. Ves čas je neprestano in prav hitro govorila. Dasi je to trajalo le nekaj minut, je vendar izzvalo radovednost gostov, ki so sedeli blizu nas. Nekateri so se le ozrli k nam od svojih miz, drugi so prišli prav do naše mize in in da je sploh smešno o tem go voriti. Komisar, majhen, suhljat, starejši gospod, je sedel za veliko mizo, je vse potrpežljivo poslušal in nas nato pozval, naj sedemo. Nato se je obrnil k gospodu z naočniki: "Povejte nam, a]j .ip^e.Jvik . tisočak v žepu in nam pokažite svojo denarnico! — "Zakaj ne," je odvrnil, "saj imam celo dva taka bankovca." To rekoč je potegnil denar- Trideset mrtvih in krog 250 ranjenih je bilo v železniški nesreči, ki se je pripetila nedavno v bližini mesta Little Falls, N. Y. Nesreča se.je pripetila- ponoči, ko je bilo največ potnikov pri počitku. Na levi je vide,ti narastlo Mohawk reko. Slika iz pomorske bitke, Ici (te je vršila ob norveški obali 18. aprila v. bližini pristanišča Narvik. V sredini na sliki je angleška križarkn Coftsack, katera je bila tudi pozneje potopljena in križarka Forester, ko sta na padli nemško, trgovsko ladjo in jo potopili. jo odprl in vzel dva tisočaka iz nje. Vsakdo je vedel, da bo težko kaj dokazati, saj so bankovci vsi enaki. Policijski komisar tudi ni bil videti torej, da bi mogel to stvar pojasniti. Zdel se je utrujen in brezbrižen. Njegov bledi obraz ni izražal ne inteligence in ne zanimanja za to stvar in jaz sam sem dobro čutil, "da pri najboljši volji ne bo mogoče najti prave poti, da bi dognali resnico. Položaj je bil jako mučen in zamotan. Nastala je tišina, ki je še bolj podčrtala splošno mučno težavnost vse zadeve. Tedaj je komisar vprašal gospodično : "Ali ste imeli bankovec v tejle torbici?" "Prav v tej," je rekla. "Dajte mi jo sem!'" Gospodična mu jo je dala v roko in komisar jo je odprl. . . V tem hipu se mi je zazdelo, da so se komisarjeve brezbrižne oči hipoma zasvetile. Nekakšna iskrica se je utrnila v njih, ko je dvignil torbico k nosu in jo poduhal, ko da ga zanima njen vonj. Potem je vzel ona dva tisočaka, ki sta bila pred njim na mizi. Poduhal je prvega, poduhal drugega. Drugega je malo dvignil, ga še nekoliko-krat poduhal—in njegov prsteni obraz je kar zardel. Videti je bil celo bolj inteligenten, kot se mi je adel prej Dal je bankovec gospodični, rekoč: "Brez dvoma — tale tisočak je vaš!" IZ PRIMORJA skem trgu. — V visoki starosti je umrla gospa Casagrande, že-ah znanega nekdanjega trgovca v Ajdovščini. — V Svetem pri Komnu je umrl 70-letni Ivan Pipan v škrbini pa mladenka Fe-licija Fakin. —Planina pri Vipavi. V zadnjih zimskih mesecih so tukaj umrli: 75-letni Alojz Bačar, 79-letni Ivan Kobal, 2 in polletni Milan Rovan in 74-letni Rozali-ja Rešeta. —Gorica. Pred goriškim sodiščem se je moralo zagovarjati sedem mladeničev domačinov, zaradi tega ker so pobirali staro železo in niso imeli za to dovoljenja. Ker jim niso mogli ničesar dokazati, so bili oproščeni. —Ajdovščina. Po smrti Ivana Lukežiča je ostala ajdovska župnija prazna. Sedaj pa je razpisano zanjo mesto župnika. Vaš-čane zanima, kdo jim bo sedaj duhovni pastir. —Kal nad Kanalom. Po dolgi vrsti let je odšel iz občine občinski komisar ing/ E. Casane-go. Na njegovo mesto je bil postavljen Albert Bodigoi. MALI OGLASI Ali gledate za poceni hišo? Fina hiša za 2 družini, Neff Rd. cena $5,500. Zidana hiša za 1 družino, 6 sob, cena $4,800. Lot na Neff Rd. ob jezeru, 31,500. 2 lota na 185. cesti, oba za $700. The Strainic Realty &• Development Co. 18000 Lake Shore Blvd. KE-0334-J. ■Smrt žanje. V Gorici je umrl državni upokojenec g. Štefan Cigoj, po rodu Vijavec. Dočakal je nad 70 let. Pred vojno je dolgo vrsto let služboval pri finančni straži v Istri, kjer se je poročil z zavedno Hrvatico. Kot upokojenec je živel v Gorici, kjer, so njegovi sinovi ugledni trgovci. Bil je pošten, značajen mož. —Komen. Oni dan je začel goreti velik senik posestnika Lu-dovika Kočevarja. Zgorela je streha, nekaj slame in sena. škoda znaša nad 1,000 lir, a je pokrita z zavarovalnino. -Smrtna nesreča idrijskega veletrgovca Grilca. Te dni se je ugledni veletrgovec g. Josip Grilc iz Idrije vračal iz Gorice v svojem avtomobilu v družbi s trgovcem g. Bajtom, ravnateljem okrajne hranilnice Rafaelom Kobalom in njegovo soprogo domov. Zla usoda je hotela, da so se med vožnjo odprla vrata avtomobila. Ko jih je"hotel zapreti, je za trenutek izgubil oblast nad krmilom in nesreča je bila tu. Avto je zdrknil pod cesto. Trgovec Bajt je bil lažje, ravnatelj Ko-bal in njegova soproga pa huje poškodovana, med tem ko je Grilc umrl za poškodbami v goriški bolnišnici. Josip Grilc je bil štajerski rojak. Bil je sposoben. Po več letih službovanja kot trgovski sotrudnik je postal poslovodja Lapajnetove trgovine, ki slovi po svojih čipkarskih izdelkih. Po svetovni vojni se je osamosvojil in odprl lastno trgovino, ki je kmalu zavzela velik razmah. Vsa Idrija je spoštovala poštenega in značajnega moža. Za rajnkim žaluje vdova ga. Mici in z njo vsi Idrijčani. —Gorica. Ko je pobiral drva, se je težje ranil 17-letni Viktor Gabrijelčič. Nekaj dni se bo moral zdraviti v bolnišnici. — Koper. V neki gostilni je bil težko pretepen lovski čuvaj Antpn Gunjac. Pretepli so ga divji lovci, ki so ga imeli že precej časa na pik!: ker jim je vedno žugal s kaznijo. Gunjac se je moral zateči v bolnišnico, kjer bo ostal 27 dni. Nekatere krivce so karabinerji že zaprli. —Gorica. Nenadoma je umrla gostilničarka Lojzka Kranjc,j| lastnica znane gostilne na Senen Delo dobi dekle za hišna opravila, nič kuhanja ali pranja. Ima svojo sobo s kopališčem. Pokličite Yellowstone 0380. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika bodisi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (May 1, 3) Fini avtomobili 1935 Ford Coupe, 3 na izbiro, ..................................$165 1937 Chevrolet Town Sedan, 15 na izbiro, vsak po........$345 1938 Oldsmobile, Sport Sedan, nekaj lepega ......................$545 Dorner Chevrolet Co. 14115 St. Clair Ave. ((apr. 30, May 1, 3) Gostilna naprodaj Proda se gostilna z licenco D-l in D-2; nahaja se v slovenski naselbini. Naslov se izve v uradu tega lista. (apr. 30, May 1, 3) Delavec se sprejme Išče se priletnega moža za pomoč na farmi. Razumeti se mora tudi na konje. Pišite, vas pridem iskat. Plača po dogovoru. Frank Krakar, Madison, Ohio. (apr. 30, May 1, 3) John Glach kovač Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premen jamo in prodajamo. Vse delo garantirano. 13408 St. Clair Ave. GLenville 3963 We pick and deliver (x) ^miimiiiiimimiiimiiimimiiiimmiiit Dr. James W. Mally | 5, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK § Uradne ure od 9.-12. 1.-5, 6.-8. Ob sredah in sobotah od 9. a.(. do opoldne. 6411 St. Clair Ave. 5 (v Slovanskem narodnem domu) r llllllllllttllllllltltllllltlltlllllllillllllUIJIi WINNET0U P« nemMtent Uvtnrtk« K. M»y« ŠEST IN ŠTIRIDESETO POGLAVJE Dogovorjeno — izpolnjeno Cerkvene ure so bile tri četrti na dvanajst, ko sta se prikazali dve postavi na Londonskem mostu. Ena, naglo hiteča, je bila ženska; željno se je ozirala, kakor da koga pričakuje. Druga, moška, se je plazila po naj-gotejših sencah, ki jih je mogla najti; primerno oddaljena je ravnala svoje korake po njenih, se; ustavila, kadar se je ustavila ona, lezla potuhnjeno dalje, kadar se je začela prva premikati ; a kljub gorečemu zasledovanju se je ^skrbno čuvala, da se ji ni preveč približala. Tako sta prekoračila most od middle-seškega brega do surreyskega, kar se ženska, ki je natanko u-brala vsakega mimoidočih, oči-vidno razočarana obrne nazaj. Okret je bil nenaden; a njen opazovalec se ni dal zmešati; shulil se je v dolbino mostnega stebra, se naslonil preko držaja, da bi se bolje skril, in počakal, da je šla deklina po nasprotni strani mostu mimo njega. Ko je bila nekako toliko pred njim, kakor prej, je brez skrbi izlezel in šel iznova za njo. Približno sredi mostu se je ustavil. Bila je zelo temna noč. Čez dan je bilo slabo vreme, in ob tej uri je hodilo tod malo ljudi. Pa še ti, kar jih je bilo, so naglo hiteli mimo. Ženske in moža, ki jo .je imel pod očmi, najbrž niti opazili niso, gotovo pa se niso menili za nju. Njiju vna-njost ni bila, da bi bila vlekla nase nadležne poglede londonskih siromakov, ki jih je zaneslo to noč na most, da: bi si poiskali kak mrzel obok ali kolibo brez vrat, kamor bi položili glavo : stali so molče, nikogar niso nagovarjali, nihče mimo gredo-čih ni nagovarjal njih. (Dalje prihodnjič) It's the big news of the year! A genuine Westinghouse Refrigerator. big 6 cubic foot model, now priced at a figure only a little over one hundred dollarsl Newest Westinghouse cabinet design, real Westinghouse quality construction throughout, with all-steel cabinet . . . Fiber-glas insulation . .. Sanalloy Freezer . . . thrifty Economizer Mechanism. See this sensational value today! SEE THIS "PRIZE" MOdEi, TOO! New De luxe Westinghouse ARISTO-CRAT-SIX, outstanding in convenience and food keeping performance. Has the new "window-front" MEAT-KEEPER . . . The big, glass-top HUMIDRAWER ... Big SUPER FREEZER with extra space for frozen storage . . . PLUS exclusive new TRU-ZONE COLD (it gives you surer, steadier, food protection). Manager Oscar Vitt levo, pozdravlja najslavnejšega metalca žoge (pitcher) Bob Fellerja, ki je član cleveland-skega "Indians" žogometnega tirna. A. GRDIH IN SINOVI 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd HEnderson 2088 KEnmore 1235 Prodajalne odprte zvečer razen ob sredah, ko se zapro opoldne , E^Jjgv, TSR-+13J-S00 'UsiBmH Žrtve železniške nesreče, ki se je zgodilcu na New York Central železniški progi v bližini Little Falls, N. Y. reševalci'pobirajo ranjene in mrtve iz razvalin razbitega vlaka.. RAZPRODAJA na GRAND PEČEH 1940 modela. Prihranite si lahko $60 Regularna cena $149.95, seda j $89.95 Regularna cena $134.95, sedaj_......__ $79.95 Regularna cena $1 1 9.95, sedaj_______$64.95 Regularna cena $109.95, sedaj__________$59.95 Izberite si peč sedaj in vam jo pripeljemo, kadar želite. Ta razpi-odaja je v obeh naših trgovinah NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. ODPRTO ZVEČER. LAHKA MESEČNA ODPLAČILA! UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGIEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" j ': ,. i. . „ \ • -. ... ■' :" ■ \ ■ ;» ,■ kateremu je znižana cena & 9 flf in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Filmska igralka, Nell 0'-Day v novi kopalni obleki, ki je kombinacija kopalne in igralne obleke, kakor vidite se precej razlikuje od navadnih kopalnih oblek. Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič tu bolj s kretnjami in znamenji, nego z besedami, naj spleza do linice in opazuje osebo v sosednji sobi. "Je to tista ženska?" je vprašal skoraj brez diha. Žid je prikimal, da je. "Obraza ji ne morem dobro videti," je zašepetal Noe. Navzdol gleda, in sveča stoji za njo." "Le tam ostani," je zašepetal Fagin. Dal je znamenje Barne-yu, in ta se je oddaljil. Še tisti trenutek je stopil v drugo sobo in postavil svečo s pretvezo, da jo hoče otrniti, na zaželeno mest6. Nagovoril je dekle in ta je vzdignila obraz. "Sedaj jo vidim," je rekel vohun. "Natanko?" je vprašal Žid. "Med tisočerimi bi jo spoznal." Naglo je stopil na tla, ko so se vrata odprla in je stopilo skoznje dekle. Fagin ga je potegnil za majhen zavešen oboj, sapo sta pridržavala, ko je šla ona nekaj korakov od njunega zavetja mimo ter izginila skozi vrata, koder sta bila prej vstopila. "Pst!" je zaklical postrežnik, ki je držal vrata odprta. "Sedaj !" Noe se je spogledal s Fagi-nom in je smuknil ven. "Da levo," je zašepetal postrežnik; "da levo se držite, id po drugi stradi ceste." Tako je tudi storil. Pri svitu svetilk je uzrl že dobro daleč pred ,seboj" oddaljujočo se dekletovo postavo. Približal se ji je, kolikor se mu je zdelo pametno, in hodil po nasprotni strani ceste, da bi laže opazoval njeno gibanje. Dvakrat ali trikrat se je plaho ozrla, enkrat se je ustavila, da je pustila naprej dva moža, ki sta šla tik za njo. Cim dalje je prišla, tem bolj je bilo videti, da ji raste pogum; vse mirnejši in trdnejši ji je bil korak. Vohun je pazil, da je ostala razdalja med njima približno enaka, in je ni pustil iz oči. vprašal Noe, položil skodelico na mizo in gledal poželjivo svojemu delodajalcu v obraz. "Ako dobro opraviš, funt, dragi moj. En funt," je odgovoril Fagin, ki je hotel onega čim bolj riamamiti za podjetje. "In toliko nisem dal še nikoli za nobeno delo, kjer ni kazalo nič prida dobička." "Kdo je tista?" je vprašal Noe. "Ena izmed naših." "Aha!" je vzkliknil Noe in zavihal nos. "Sumljiva se vam zdi, ali ne?*' "Nekaj novih znancev je iz-taknila, dragi moj, in vedeti moram, kdo so," je odgovoril Žid. "Razumem," je rekel Noe. "Torej samo seznanili bi se radi z njimi, ako so dostojni ljudje, e? Ha, ha, ha! Sem že vaš mož." "To sem vedel že naprej," je vzkliknil Fagin, vesel, da se mu je tako obneslo. "Kakopak, kakopak," je pritrdil Noe. "Kje pa je? Kje jo bom čakal? Kdaj moram iti?" | "Vse to, dragi moj, ti bom že povedal. Ti jo bom že o pravem času pokazal," je rekel Fagin. "Le pripravljen bodi, vse drugo prepusti meni." Tisto noč in naslednjo in še tretjo je presedel prežar v škor-njih in v vozniški obleki, pripravljen oditi na prvo Fagino-vo besedo. Šest noči je minilo —šest dolgih, ipustih noči, in vsako noč se je vrnil Fagin z razočaranim licem domov ter na kratko povedal, da ni še čas. Sedmi večer pa, se je vrnil bolj zgodaj in v takem veselju, da ga ni mogel prikriti. Bila je nedelja. "Nocoj pojde od doma," je rekel Fagin, "in vem, da po pravem opravku; zakaj ves dan je bila sama, in moža, ki se ga boji, ne bo domov pred dnem. Pojdi z menoj. Hitro!" Noe je skočil na nOge brez besede, zakaj Žid je bil tako silno razburjen, da se je še njega prijelo. Ukradla sta .se iz hiše, pretekla cel labirint ulic in dospela nazadnje pred krčmo, ki jo je Noe spoznal; v njej je spal tisto noč, ko je prišel v London. Enajsta ura je že minila, in vrata so bila zaklenjena. Žid je tiho zažvižgal in nalahno so se odprla. Vstopila sta brez šuma, in vrata za njima so se zaprla. Fagin in mladi Žid, ki jima je odprl, si skoraj nista upala šepetati in sta dopovedala Noe- • !,„„« "Advise-"-® ™e . Woy » I T&SZ^ZS V«« . I ,n t^jS^^JSSS^ 1 ju**. 1 i \ young bnde W°^ cRangc.Tne entry m | \ j i I for Contest News and Prize Winners—tune i___"Mutital Amerkpno'J Every Thursday Night—NBC Blue Network essential H ^Wh every eS R- L tb 112-75 [ — Žid se je delal, kakor bi se prav od srca smejal. Mister Bolter pa, ko je končal svoj smeh, se je zopet bogato založil. Prvi del kruha s presnim maslom je že izginil, z>ato se je lotil sedaj drugega. "Potrebujem te, Bolter," je govoril Fagin ter se sklonil čez mizo, "za neko opravilo, ki zahteva dosti vestnosti in opreznosti." "To vam pravim," je odgovoril Bolter, "nikar me ne spravljajte več v nevarnost, ne pošiljajte me več policijski urad. Take stvari mi niso in niso po volji; to vam' pravim." "Pri tem ni najmanjše nevarnosti . . . najmanjše ne," je rekel Žid. "Samo na neko žensko je treba prežati." "Na staro?" je vprašal Mister Bolter. "Na mlado," je odgovoril Fagin. "Takim stvarem sem še precej kos, to vem," je rekel Bolter. "Kaj spretno sem jih zalezoval še, ko sem v šolo hodil. In čemu naj prežim nanjo? Pa ne, da bi . . "Nič ti ne bo treba delati," ga je prekinil Žid, "samo povedal mi boš, kam hodi, s kom se shaja in, če mogoče, kaj govori. Cesto si zapomni, če je cesta, ali hišo, če je hiša. Sploh sporoči mi, kar več je mogoče." "In kaj mi boste dali?" je Kljub temu bi se mogoče zgrozila nad naklepom, vzeti Si-kesu življenje, in ta namen je bil med poglavitnimi, ki jih treba doseči. "Kako," je preudar-jal Žid, ko je lezel domov, "bi ojačil svoj vpliv na njo? Kako bi dobil novo moč nad njo?" Take glave so vedno polne načrtov. Kaj, ko ne bi izvabil iz nje priznanja, temveč jo dal opazovati in bi izsledil na ta način, kako je z njeno sedanjo ljubeznijo, pa ji potem grozil, da izda vso skrivnost Sikesu, ki se ga je nenavadno bala, če ne sprejme njegovih naklepov — ali ne bi gotovo privolila? "Bi!" je dejal Fagin skoraj na glas. "Potem me ne sme zavrniti. Za živo glavo ne! Za živo glavo ne! Vse imam. Pripomočki so pripravljeni, samo izrabiti jih je treba. Ne uideš mi!" Temno je pogledal nazaj in zagrozil z roko proti mestu, kjer je pustil še drznejšega zločinca, potem je ubral svojo pot, grabeč s koščenimi rokami po gubah svoje razcapane oprave, stiskajoč jih krčevito v pesti, kakor bi z vsakim pregibom svojih prstov zadavil mrzkega sovražnika. PET IN ŠTIRIDESETO POGLAVJE Fagin poveri Noetu Claypolu tajno nalogo. Starec je bil drugo jutro zgodaj pokoncu in je nestrpno ča- "Dobro ste delali včeraj, dragi moj," je rekel Zid. "Prekrasno. Šest šilingov in devet in pol penija prvi dan. Če boste dobro backe strigli, boste še o-bogateli." "Pa da ne pozabite treh vr-čev za pivo in ene kangle za mleko," je pripomnil Mister Bolter. "Ne bom, ne, dragi moj," je odgovoril Žid. "Vrči za pivo — to je naravnost odlično, in kan-gla za mleko — kar mojstrsko." "Dosti dobro, bi dejal, za novinca," je pritrdil mister Bolter samoljubno. "Vrče sem snel z visoke ograje, kangla pa je vstala kar tako sama pred neko krčmo. Pa sem si mislil: rja se je bo prijela v dežju, ali pa se bo prehladila, veste. E? Ha, ha, ha!" A še neki drug, temnejši na- t klep je bilo treba izvršiti.1 Sikes c j^vedel vse preveč, in njegove krute žalitve so Žida v živo seka- I le, čeprav je rane skrival. De- 1 kle pa je moralo vedeti, da ne 1 bo, tudi če se ga otrese, nikoli 1 varna pred njegovo besnostja in da se bo osvetil nad njenim no- 1 vim ljubimcem. Vsaj pohabiti 5 ga bo hotel, nemara pa mu bo -celo po življenju stregel. "Malo J prigovarjanja," je mislil Fagin, "pa bi nemara pristala, da ga zastrupi. Take in še hujše reči 1 so počenjale ženske iz podobnih 1 namenov. Tako bi se iznebil tega nevarnega hudobca — moža, ! ki ga sovražim; na njegovo mesto bi stopil drug, in moj vpliv nad deklino, ker bi vedel za ta 1 njen zločin, bi bil brezmejen." ' Take reči so rojile Faginu po glavi tisti kratki Čas, ko je sedel sam v tolovajevi sobi; to je ' stalo v ospredju njegovih misli. Zato potem tista pretrgana namiga van j a, s katerimi je hotel pri svojem odhodu dekle preizkusiti. Nič presenečenja ni kazala, nič se ni delala, kakor da ne more pogoditi smisla njegovih besed. Dekle jih je jasno preumelo. Njen pogled ob slovesu je pričal to. ,Fagin je šel domov in mnogo-kaj mu je^ brodilo po glavi. Prišla mu je misel — ne ravno na podlagi tega, kar se je pravkar dogodilo, čeprav ga je to v njegovi sodbi potrdilo, temveč polagoma — da se je Nancy naveličala rjazbojnikovie surovosti in da se nagiba njeno srce h kakemu novemu prijatelju. Bila je spremenjena, večkrat je odšla sama od doma, primeroma se je kaj malo zanimala za zadeve svoje klape, ki si je prej zanjo tolikanj prizadevala; poleg tega ta silna nestrpnost, da bi odšla ob določeni uri od doma — vse to je podpiralo njegovo domnevo, da je bila vsaj zanj skoraj gotovost. Tega njenega novega ljubljenca pa ni bilo med Fagino-vo družino. Bil pa bi s tako pomočnico, kakršna je Nancy, dragocena pridobitev in (tako je računal Fagin) treba si ga je brez odlašanja zagotoviti. kal, kdaj pride njegov novi zaveznik. Ta Se je hudo zakasnil. Faginu se je zdela cela večnost. Naposled pa se je Je prikazal in je začel takoj požrešen naskok na zajtrk. "Bolter," je rekel Žid, si primaknil stol in sedel Morrisu Bolter ju nasproti. "No, tukaj sem," se je odrezal Noe. "Kaj je? Nikar ne zahtevajte ničesar od mene, dokler se ne najem. To je zelo narobe tukaj. Z obedi se vam vedno vse preveč mudi." "Saj lahko jeste in govorite, ali ne?" je rekel Fagin in iz dna srca preklinjal ješčnost svojega ljubega mladega prijatelja. "O, že, govorim lahko. Vse bolje mi gre izpod rok, če govorim," je odgovoril Noe in si odrezal ogromen kos kruha. "Kje je Čarlota?" "Zdoma," je rekel Fagin. "Poslal sem jo danes ven z drugo mlado žensko, ker sem hotel, da bova sama." "O!" je dejal Noe. "Jaz bi pa rad, da bi ji bili ukazali, naj mi prej opraži kruha s surovim maslom. Pa kaj! Kar govorite. Mene ne boste motili." In. res se ni bilo posebno bati, da bi ga utegnilo karkoli zmotiti, kajti bilo je videti, da je sedel za mizo s trdnim sklepom, svoje delo temeljito opraviti.