SAVINJSKI VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZYEZE DELOYNIH LJÜDI MESTA CKLJA. OKRAJEV C E L J A - O K O L I C E IN SOSTANJA
Celje, sobota, 6. junija 1953
LETO VI. — STEV. 22 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni uredmik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1
Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. račun fc20-T-2M)
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 2N, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštmina
plačana v gotovini.
Zborom volivcev
v preudarek
Bodimo kratki! Za kaj gre? Gre za
razpis notranjega posojila v mestu Ce-
lju za zidavo novih šolskih poslopij. V
poročilu o seji Mestnega ljudskega od-
bora v zadnji številki našega lista
beremo, da je ta sklenil vprašati svoje
volivcev, ali naj razpiše notranje po-
sojilo v znesku 100 milijonov ali ne.
Prav v tem sklepu mestne ljudske
skupščine je najvernejši dokaz prave
ljudske demokracije. Zakaj? Ljudski
odborniki mesta Celja imajo že s sko-
raj 100% izvolitvijo popolno zaupanje
svojih volivcev, da ukrenejo po med-
sebojnem preudarku vse tisto, kar bi
našemu ljudstvu najbolj koristilo. Ven-
dar tega pooblastila ne izrabijo, češ:
naj govorijo volivci.
Kdor je bral neštete članke v našem
tisku, kdor ima svoje otroke v celjskih
šolah, ali kdor se kakorkoli zanima za
šolska vprašanja, ta ve, da tako ne gre
več naprej. MLO je že uvidel potrebo
po gradnji novih šol, sedaj naj o tem
še spregovore volivci. Sole so prena-
polnjene, popoldanski pouk mori mla-
dino, starše in vzgojitelje. Iz tega izvi-
rajo razne posledice: slabi učni uspehi,
utrujenost in resignacija prosvetnega
kadra ter končno moralne razpokline
v mladini sami.
Načrt o gradnji novih šol v Celju bo
Y kratkem razstavljen na vpogled vsem
volivcem, ki se bodo prepričali, da ima
Svet za prosveto in kulturo najboljše
namene. Predlaga namreč postopno
zgraditev treh osnovnih šol v bližnji
okolici mesta: na Polulah, v bližini Zg.
Hudinje in na Ostrožnem. V daljni
perspektivi je nova šola na Ostrožnem,
medtem ko sta prvi dve šoli že danes
nujno potrebni. Tudi gimnaziji kričita
po novi zgradbi, toda pravilno je sta-
lišče Sveta za prosveto in kulturo, da
pričnemo graditi pri temelju.
Nad 2000 osnovnošolskih otrok bo v
jeseni poleg učiteljišča natrpanih v
dveh poslopjih, kar nikakor ne ustreza
načelom sodobnega vzgojeslovja in na-
še socialistične družbe.
Zbori volivcev! Volivci! Preudarimo
to vprašanje iz vzgojnega, socialistič-
nega in kulturnega stališča. Oddajmo
glasove za najetje omenjenega posojila.
Breme, ki ga bomo prevzeli nase, bo
bogato poplačano z lepšim in hitrejšim
razvojem naše socialistične družbe. Ce-
lje naj ne zaostaja za ostalimi kraji.
J. K.
Zakon o zemljiškem skladu so mali in
srednji kmetje z zadovoljstvom sprejeli
Skoraj po vseh vaseh v celjski oko-
lici so na sestankih SZDL in na raznih
drugih sestankih razpravljali o zakonu
o obveznem odkupu zemlje od gospo-
darstev nad 10 ha. Majhmi in srednji
kmetje se povsod strinjajo in pozdrav-
ljajo ta zakon, ki bo dokončno onemo-
gočil kapitalistične elemente na vasi in
odpravil izkoriščanje človeka po člo-
veku.
Okrajni ljudski odbor je imenoval
petčlansko komisijo, ki bo ta zakon
wve^avila. Po nepopolnih podatkih je
v okraju 405 kmetov, ki jih ta zakon
zadeva. Ker struktura površin ne od-
govarja dejanskemu stanju in ker bodo
prišla v pošte v tudi že razdeljena po-
sestva, katerih člani živijo v družinski
skupnost^ in ker bo treba upoštevati
pri tem tudi najemniške odnose med
kmetovalci in nekmetovalci (če so ti iz-
koriščevalski), bo s tem zakonom za-
jetih še nekaj več primerov.
Preden bodo začeli izvajati zakon,
bodo morali razčistiti več pojmovanj v
tej zvezi, kot na primer, kaj se lahko
smatra za pašnik in kaj ne. Treba bo
tudi ugotoviti, v katerih krajih bo do-
pusten zemljiški maksimum do 15 ha.
V celjskem okraju bo najbrž prišel v
poštev pohorski predel okoli Vitanja,
kjer je zemlja nerodovitna. Zemljiške
podatke bo treba tudi vskladitá s ka-
tastrom. Na splošno pa bo treba vsak
primer na mestu posebej pregledati.
Ker je še dokaj nejasnosti, bo začel
okraj uveljavljati zakon šele takrat, ko
bo republiški gospodarski svet izdal
predpise in ko bo o tem razpravljala
okrajna skupščina.
Z občnega zbora SZDL
v Slovenskih Konjicah
V času volitev novih odborov SZDL,
ki so se vršile v teku tega meseca
okoli Konjic, so se konec preteklega
tedna zbrali tudi člani konjiške orga-
nizacije, da si izvolijo svoje novo vod-
stvo. Okoli 200 jih je prišlo, ki so spro-
žUi več važnih vprašanj. Tu naj ome-
nimo predvsem ureditev jarka skozi
mesto, o katerem je bilo že dosti go-
vora. Za letošnje leto je bilo to delo
že v načrtu, finančna sredstva pa bi v
precejšnji meri krila konjiška podjetja.
Ker pa morajo ta iz svojih skladov za
prosto razpolaganje odvesti 30% za
OLO, jim tako za potrebe občine ne
ostane več dosti. Dela pri jarku bodo
stala namreč več milijonov, zato treba
najti sredstva, da se to vprašanje spra-
vi iz m.rtve točke, saj od ureditve tega
jarka v precejšnji meri zavisi tudi na-
daljnje olepševalno delo mesta samega.
Nekateri so govorili tudi o delu in
vzgoji mladine, posebno vajencev ter
pri tem ugotovili, da se je v zadnjih
inesecih že močno odpravilo pohajko-
vanje mladih fantov po gostilnah in
drugih zabavah. Blagajniško poročilo
pa je pokazalo, da so Konjičani precej
dobri plačniki članarine, saj imajo le
še malo zaostankov. So pa med njimi
tudi posamezniki, ki se z izgovorom
»da nimajo denarja« ali podobno kaj
radi izgovarjajo, čeravno tu ne gre za
večje zneske. Seveda ti člani tudi ma-
lokdaj gredo na sestanke. Menim, da
bi büo prav, da bi takim odvzeli le-
gitimacije člana SZDL, saj samo zaradi
števua jih res ne potrebuje nihče. V
novi odbor so izmed 14 predlaganih
kandidatov izvolUi 7 članov, za občin-
sko konferenco pa 30 delegatov.
L. V.
Ukrepi za omiljenje škode,
ki io ie napravila toca
Na zadnji seji Gosi>odarskega sveta
OLO so ugotovili, da je škoda, ki jo je
F>ovzročila slana, precejšnja. Najbolj so
prizadeti vinogradi in sadovnjaki v oko-;
lici Virštanja, Buč in Konjic. V Poljii
ob Sotli pa je pozneje toča napravüa
še večjo škodo. Računajo, da je mraz
uničil 80% vinogradov ter gre ocenjena
škoda preko 600,000.000 din. Sorazmerno
je najmanj prizadeta Savinjska dolina,
ki nima vinogradov.
Okrajni ljudski odbor je te dni reiz-
poslal vsem občinam navodila, da bi
kmetje čim bolj omilUi škodo.
Koruzo in fižol, če sta bila popolno-
ma uničena, je treba znova posaditi,
ker je še čas za to. Sadno drevje naj
sadjarji takoj poškropijo z 0,5% bordo-
ško ali 2% žvepleno-apneno brozgo ali
pa z 0,75% bakrenim apnom. Po dveh
ali treh tednih naj škropljenje ponovijo.
Kmetijske zadruge morajo poskrbeti,
da bodo imele vedno dovolj škropiva
na zalogi. Sadjarji naj pognojijo sadno
drevje najkasneje do sredine junija z
gnojnico, ki ji naj na vsakih 100 litrov
primešajo 1 do 2 kg superfosfata in
1 do 2 kg kalijeve soli. Vinogradniki
pa naj upoštevajo navodila, ki so jih
prejeli tečajniki KZ na praktičnem te-
čaju v Virštanju.
Z občnega zbora Mestnega odbora Zveze borcev v Gsljo
Bivši borci se morajo bolj uvelia-
viti v našem gospodarstvu
v nedeljo dopoldne je bil v Sindikal-
nem domu občni zbor Mestnega odbora
Zveze borcev v Celju. Navzoči so bili
številni delegati iz terenskih odborov
ZB in nekaj gostov. Po pestri in živahni
razpravi ter po sprejetih sklepih sodeč
je bil občni zbor zelo ploden ter kori-
sten za nadaljnje usp>ešno delo organi-
zacije.
Predsednik Mestnega odbora ZB to-
varišica Olga Vrabič je podala poročilo,
v katerem je orisala politične dogodke
v svetu in pri nas. Nakazala je vzroke
sedanje napetosti v svetu ter jxxicrtala,
da morajo biti člani ZB nenehno budni,
boriti se morajo za mir, vendar pri-
pravljeni braniti svojo socialistično do-
movino, če bi bilo treba. Omenila je
tudi naše zamejske brate, ki še vedno
ječe pod tujim jarmom ter ostro obso-
dila politiko Vatikana in italijanske
vlade, ki hoče na račun našega ozemlja
izvojevati na bližnjih italijanskih vo-
litvah zmago reakcionarnih, klerofaši-
stičnih sil, ki hirepene ne samo po Trstu,
temveč sega njihov apetit celo po Istri
in Dalmaciji.
Ko je govorila o delu in uspehih or-
ganizacije v preteklem letu, je poudari-
la, da bi organizacija lahko dosegla še
večje uspehe, če bi bili vsi njeni člani
delavni. Delo je preveč ' slonelo le na
odborih in je bilo zaradi tega pomanjk-
ljivo. Terenske organizacije niso skrbele
dovolj za otroke padlih borcev in nji-
hovo vzgojo. Poudarila je tudi, da je
v delavskih sVetih in upravnih odborih
vse premalo bivših borcev. Zato bo mo-
rala organizacija skrbeti, da čim več
bivših borcev pridobi jxitrebne kvalifi-
kacije. Proti F>ojavom, da ponekod bivše
borce odrivajo in zapostavljajo, pa se
bo morala bolj boriti kot doslej. Orga-
nizacija je bila tudi premalo budna na-
pram  pojavom nemčiirstva, ki se v
Celju tu in tam zadnje čase kaže. Na
kraju je seznanila navzoče, zakaj v
Celju še niso pričeli z gradnjo sp>omeni-
ka padlim borcem ter naglasila, da je
postavitev zvezana z ogromnimi stroški,
poleg tega pa je potrebno dobro pre-
udariti, kakšen naj bi bil spomenik in
kje naj bi stal. Za spomenik je doslej
zbranih 1,352.914 din. Kljub težavam,
ki so do danes gradnjo spomenika za-
virale, pa bodo že letos najbrž pričeli
z gradnjo.
Po organizacijskem poročilu sekretar-
ja tov. Vlada Bogataja se je razvila ži-
vahna razprava o problemih, za katere
morajo biti člani ZB živo zainteresirani.
Številni delegati so odkrili nebroj pod-
ročij, na katerih bodo morali člani or-
ganizacije bolj aktivno delati. Zlasti je
bila koristna razprava o vrsti nezdravih
pojavov v našem gospodarstvu ter bi
morali člani ZB v večjem številu
posegaü v delavsko samoupravljanje,
se izpop>olnjevati, da bi mogli te nega-
tivne pojave pravočasno odkrivati in
jih odpravljati. Govorili so tudi o vzgoji
otrok in mladine ter iznašali predloge,
kako bi jo izboljšali. Ugotovili so celo
primere, da nekatera podjetja |za no-
beno ceno nočejo sprejeti v službo de-
mobilizirane oficirje, češ da ni delov-
nega mesta, medtem ko najdejo mesta
za ljudi, ki so prišli iz zapora. Vse to
da misliti, ali se niso morda vrinui v
nekatera gospodarska podjetja naši so-
vražniki? Mnogokje se izgovarjajo na
kvalifikacije, kar se vsekakor mora da-
nes upoštevati, vendar pa bi vodstva
morala tudi vedeti, da so mnogi prido-
bili kvaliñkacije v času, ko so najbolj
zavedni ljudje med okupacijo in po
osvoboditvi doprinašali največje žrtve
ter niso imeli možnosti za študij. Doslej
je med brezposelnimi v Celju 10% biv-
ših borcev. Dolžnost naše organizacije
je, da take pojave odkriva in obsodi,
bivšim borcem pa nudi pomoč.
Delegat iz tretje četrti je postavu za
vzgled podjetje Povrtnina v Celju, ki je
darovalo društvu »Partizan« 10.000 din,
dvanajstim partizanskim sirotam pa
dalo na razpolago avtomobil, da so obi-
skali rojstni kraj maršala Tita. Neki
delegat je predlagal, naj bi revijo
»Borec«, ki je premalo razširjena med
ljudstvom, prebirali tudi v šolah pri
pouku zgodovine.
Izrazili so tudi željo, da bi naj teren-
ske organizacije agitirale za čim večjo
udeležbo na proslavi 10. obletnice Ko-
čevskega zbora, za čim večji obisk pri
odkritju spomenika na Rabu ter da bi
se člani Zveze borcev v čim večjem
številu udeležili tudi Mladinskega^ festi-
vala, ki bo 14. junija v Preboldu. Mestni
odbor ZB bo poslal na oddih dva naj-
bolj zaslužna borca v počitniški dom
ob Osojskem jezeru.
Na kraju so sprejeli vrsto koristnih
sklepov. Najvažnejši med njimi so, da
se bo mestna organizacija ZB kolektiv-
no vključUa v članstvo SZDL, da bodo
skrbeli za strokovno dzp)op>olnitev bivših
borcev, бе letos bodo začeli z .gradnjo
spomenika. Bolj kot doslej bodo skrbeli
za partizanske sirote in vojaške vojne
invalide ter za vzgojo mladine sploh.
Sestavili bodo komisijo, ki bo zbrala
zgodovinsko gradivo iz taborišč. Obso-
dili so tudi pojave nemčurstva ter skle-
nili nedelavne člane pridobiti za aktivno
delo v organizaciji.
Med razpravo so izvolili nov odbor,
katerega sestav jamči, da bodo nakaza-
ne naloge in sprejete skleF>e tudi ures-
ničili. V resoluciji, ki so jo poslali Glav-
nemu odboru Zveze borcev v Ljubljano,
zagotavljajo, da bodo sledili programu
VI. kongresa ZKJ in kongresoma SZDL.
Celjski prijatelji mladine so ustanovili
svoje društvo
starši in vzgojitelji, politični in kul-
turni delavci ter celo mladinska orga-
nizacija že nekaj let sem opazujejo, da
pri celjski mladini ni vse v redu. Po-
javljajo se čim gostejši primeri nedo-
stojnega in nemoralnega vedeja, manjši
in večji prekrški, izključitve iz šol, na-
potki v poboljševalnico in razmeroma
slabi učni uspehi. Krivično bi pa bilo,
če bi take pojave naprtili vsej mladini.
Ne, naša mladina je v svojem jedru
dobra in zdrava in imata za tako ugod-
no stanje nemajhne zasluge obe njeni
organizaciji: pionirska in mladinska ter
dobra domača in šolska vzgoja. Resno
skrb pa povzroča staršem, vzgojiteljem
in socialistični družbi tisti del mladine,
o kateri pravimo, da je moralno in so-
cialno ogrožena. Da bi ta nezdrav in
družbi nevaren pojav odpravili ali vsaj
zajezili, je celjska javnost prišla do
prepričanja, da je skrb za tako koristno
in plemenito delo treba poveriti po-
sebni organizaciji; tako je v Celju na-
stalo novo društvo, Društvo prijateljev
mladine.
Ustanovni občni zbor, ki je bil v pe-
tek, dne 29. maja, je dokazal, da je
to društvo v Celju nujno potrebno. Če-
prav so bui na zboru navzoči zastop-
niki najrazličnejših ustanov in organi-
zacij, vendar to ni büo nikako »dele-
gacijsko« zborovanje, marvee se je nji-
hova prisotnost zlila v enodušno mno-i
žičnost zborovalcev, ki je vse. po vrsti
navdajala ena in edina skrb, skrb za
boljšo in učinkovitejšo vzgojo naše mla-
dine.
Tovariš Izidor Horvat je opisal na-
čin dela novega društva ter razgrnil do
podrobnosti izdelan delovni načrt no-
vega društva. Rekel je: ako hoče dru-
štvo žeti uspehe, je treba manj govoriti,
pa več delati. Društveno delo naj ima
vzgojno in skrbstveno obliko, da bo
lahko pospeševalo telesno, duševno in
kulturno rast mladine. Njegov delovni
načrt naj bo stvaren — realen, to je,
upoštevati mora zmogljivost po obsegu
in vsebini dela, njegovo izvedljivost z
upoštevanjem danih razmer in sredstev.
Zasleduje naj vzgojne in skrbstvene
probleme naše mladine. Ob sodelova-
nju vsega članstva bo odbor lahko
skrbel za izvajanje delovnega načrta,
ga vodil in dajal smernice. Poslužuje
naj se dveh oblik svojega delovanja: z
neposrednimi akcijami in posrednim
delom s pomočjo drugih družbenih or-
ganizacij. Tesno naj se poveže z vsemi
ustanovami in oblastvenimi forumi.
Društvo se naj ne omejuje zgolj na
šolsko vzgojo, v njem naj sodelujejo
vsi starši in delovni državljani. Kon-
kretno društveno delo naj povzroči ta-
kojšnjo ustanovitev dveh posvetoval-
nic: eno za starše in vzgojitelje in eno
za mladino. S pomočjo tiska (Mladi
svet) naj naši javnosti posreduje naj-
novejša spoznanja vzgojnih vprašanj.
V tisku s šolskimi in vzgojnimi ustano-
vami naj rešuje vse pedagoške proble-
me, posebno skrb pa naj posveča za-
puščeni mladini in ji nudi vso potreb-
no pomoč. Bori naj se proti pijančeva-
nju, ki je vzrok mnogih družinskih ne-
zgod. Pospešuje naj lepo vedenje mla-
dine in zatira grobost in surovost. S
poživljanjem pionirskih in mladinskih
organizacij naj društvo skrbi za pri-
merno razvedrilo in zaposlitev mladine,
ob sodelovanju s socialnim skrbstvom
pa ji naj nudi socialno pomoč. Razum-
ljivo je, da bo društvo moralo imeti
poleg psihološke in moralne tudi fi-
nančno in materialno osnovo, brpz ka-
tere si je težko predstavljati izpolnje-
vanje v načrtu nanizanih nalog. S pri-
trjevanjem so člani sprejeli obrazloženi
delovni načrt in dali referentu za nje-
govo poročilo polno priznanje.
Živo poseganje v debato je bil naj-
lepši dokaz, da je bila ustanovitev
društva ne le potrebna, temveč tudi zelo
zaželena. Naj omenim samo nekatere
predloge, ki jih je zbor osvojil z odo-
bravanjem. Predvsem je treba pose-
čanju mladini neprimernih filmov po-
svetiti večjo pozornost. Predsednik Sve-
ta za prosveto in kulturo tov. Aškerc
je poudaril dve najvažnejši nalogi:
vzgojno in materialno-socialno. Druga
je nastala zaradi zanemarjanja prve,
zato je treba reševati obe hkrati. Ko-
risten je zlasti predlog, naj bi društvo
skrbelo za čim širšo publikacijo dobrih
navodil za starše preko otrok, ker je
v mnogih primerih direkten poseg z
obiskom na domu kočljiv in težaven.
V knjižnicah so potrebni posebni sve-
tovalci, ki naj posredujejo mladini le
zanjo primerne knjige. Pri vzgoji va-
jencev je treba priporočati lepo in pra-
vilno govorenje ljudi, ki vzgajajo v uk
izročeno jim mladino.
S tako prijetnimi vtisi in spontanim
ter vnetim sodelovanjem članov se more
pohvaliti le redkokatero društvo v Ce-
lju. Položeni so temelji za eno izmed
najkoristrkejših organizacij, ki bo skr-
bela za našo mladino. Kdo ji ne bi pri
tem plemenitem delu želel najlepših
uspehov?
Dolžnost naše celokupne družbe je
sedaj, da društvu priskoči na pomoč
tudi v materialnem oziru. Društvena
članarina po 5 din na mesec je name-
noma nizka zato, da jo zmore vsak lju-
bitelj mladine. Ce družba hoče imeti
moralno in socialno negovano mladino,
bo umela zanjo tudi nekaj žrtvovati.
Predvsem je treba društvu poskrbeti
primerne delovne prostore in opremo.
Ker bo društveno delo osredotočeno v
dveh posvetovalnicah, je neobhodno
potrebno, da se nahajata v središču
mesta. Le tako bomo lahko društvu
omogočili izpolnjevanje izdelanega de-
lovnega programa, ki ga je sprejelo na
svojem občnem zboru. J. K.
Z zbora delegatov občinskega odbora SZDL
v Rimskih Toplicah
Zdrave pobude - dobra podlaga za
nadaljnje delo
Minulo nedeljo so se v Rimskih To-
plicah zbrali delegati vaških odborov
Socialistične zveze delovnih ljudi s po-
dročja občinskega odbora SZDL Rimske
Toplice in na tem zboru pregledali de-
lo dosedanjega odbora. Zbora se je kot
predstavnik Okrajnega odbora SZDL
za okraj Celje-okolica udeležu tov. Sve-
tek Andrej, direktor Železarne v Što-
rah. Poželel je zboru plodno delo, nato
pa nanizal vrsto notranje in zunanje
političnih ter gospodarskih vprašanj ter
jih povezal z nalogami organizacij
SZDL, kako naj k reševanju teh vpra-
šanj pristopajo, na kakšen način naj
jih rešujejo, za kaj vse naj se zani-
majo in kako naj bodo odbori SZDL
nosilci in tolmači teženj in potreb vseh
delovnih ljudi na vasi.
Organizacijsko poročilo o delu do-
sedanjega odbora je podal njegov pred-
sednik tov. Ožek Leopold. Razprava,
ki spočetka ni segla globlje, je kmalu
postala živahna, pestra in bogata. De-
legati so načeli celo vrsto vprašanj.
Ugotavljali so, da je bila ena osnovnih
napak pri delu vaških odborov SZDL,
da je delo teh slonelo le na ramenih
nekaterih ljudi. V bodoče bo treba za-
interesirati čim širši krog članov, vzpo-
staviti z njimi žive stike, prisluhniti
n j ho vim težnjam, željam in potrebam
ter v danih pogojih vselej tudi upo-
števati njihove predloge.
Tudi skrb za vzgojo mladine je bila
doslej premajhna. To vprašanje smo vse
preveč zanemarjali in mladino pre-
puščali samo sebi. V bodoče ji bo tre-
ba bolj pomagati, jo voditi in pravilno
usmerjati njeno delo. S prirejanjem res
kvalitetnih političnih, gospodarskih in
strokovnih predavanj o vseh vpraša-
njih, ki živo zanimajo ljudi na vasi,
naj občinski odbor SZDL vzbudi za-
nimanje pri čim večjem številu svojih
članov in tako stalno skrbi za njihov
kulturni in politični razvoj.
Končno je zbor nakazal tudi vrsto
vprašanj s področja komunalne dejav-
nosti. Rimske Toplice veljajo že od nek-
daj kot zdraviliška, kopališka in tu-
ristična točka sploh, kamor radi pri-
hajajo ljudje od blizu in daleč. Obisk
tujcev prinaša kraju pomembne do-
hodke. To skrb, ohraniti njihov sloves,
smo v minulih letih le preveč zanema-
rili. Vse premalo smo storili za olep-
šanje kraja, premalo pa doslej tudi nu-
dili tujcem, da bi jih vsestransko zado-
voljili in privabili še druge. Dati Rim-
skim Toplicam takšen sloves, kakršnega
zaslužijo, pa bo terjalo od nas vseh
polno dela, razumevanja in skupnih
naporov. V zvezi s tem bo treba mi-
sliti na ureditev potov, pospešiti grad-
njo lesenega mostu, da bo ta čimprej
dograjen ter resno začeti reševati tudi
stanovanjsko vprašanje. Razmišljati bo
treba, kako z adaptacijo hotelov prido-
biti čim več tujskih sob, kako bodo ure-
jena gostišča, kakšna naj bo njih po-
strežba in kaj bodo ta nudila tujcem.
Prav vprašanje preskrbe Rimskih To-
plic s kruhom, ko nudimo tujcem po
dva in več dni star kruh, s katerim
nas dvakrat ali trikrat na teden za-
laga pekarna iz Laškega, čeprav imamo
v Rimskih Toplicah lastno pekarno, ki
pa ne služi svojemu namenu, je eden
žalostnih primerov, da ga doslej še
nismo znali rešiti. Zato se bo tega vpra-
šanja treba lotiti z vso resnostjo in ga
rešiti čimprej !
Ugotovitev, da v Rimskih Toplicah
že skoro pol leta nimamo brivnice, pač
ni najboljša reklama za zdraviliški
kraj, zlasti pa ne, da morajo tujci kot
gostje Rimskih Toplic hoditi v Laško
in si tam iskati brivca oziroma frizerja.
V vseh Rimskih Toplicah tudi ni mo-
goče kupiti koleka ali dobiti kakšnih
časopisov ali poljubno izbiro cigaret,
ker se doslej še ni mislilo na otvoritev
trafike na primernem kraju. Zbor je
slednjič tudi nakazal, da bo treba mi-
sliti na ureditev čevljarske delavnice,
ker je sedanja kot edina v kraju v
rokah privatnika in zato brez konku-
rence. Le-ta, kakor so navajali delegati,
divje navija cene svojim izdelkom in
uslugam in tako izkorišča stisko po-
trošnikov.
O teh in podobnih stvareh je raz-
pravljal zbor. Dal je res zdrave po-
bude za delo vsem, ki so pripravljeni
pri tem pK>magati in rešiti ta vprašanja,
od katerih bo imela predvsem koristi
vsa občinska skupnost. Po izvolitvi no-
vega upravnega in nadzornega odbora
SZDL ter delegatov za okrajno konfe-
renco je zbor sprejel še sklepe. Ti skle-
pi bodo vsem, če jim je pri srcu rast
in procvit Rimskih Toplic, napotilo za
delo in kažipot do ciljev, kakor jih je
nakazal nedeljski zbor.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 6. junija 1953
Stev. 22
Pogled po svetu
Vse kaže, da si veliki rivali v svetu
zastonj prizadevajo, kako prevaliti vsak
svojo polovico pota do pametnega spo-
razuma, ki bi omogočal mirno sožitje
in morda le prinesel nekaj osvežujo-
čih zefirjev, tako potrebnih človeškim
živcem, ki jih trdo, kar pretrdo kuje
Aresov orožar v tem poblaznelem po-
vojnem času. »Višjih deset ali pet« se
pripravlja k neobveznemu razgovoru
na rajskih Bermundih, da se med se-
boj spoznajo nove garniture, ki so na-
stopile predvsem v vodstvu obeh glav-
nih rivalov, SZ in ZDA. Ne da bi hoteli
že vnaprej v vztrajno tlečo žerjavico
nezaupanja in ljubosumja prilivati pe-
trolej, moramo reči, da nas prav nič
ne vesele poročila o navzočnosti zna-
nega senatorja Tafta na bermudski kon-
ferenci. Taft je eden najbolj nepomir-
ljivih nasprotnikov sporazuma, je za
močno roko v azijski politiki, ki je
povzročil veliko prahu z nedavno iz-
javo, da bi Amerika izstopila iz OZN,
če bi bila vanjo sprejeta Maotsetungo-
va Kitajska. To žolčno imperialistično
stališče je samo en refleks vulkana, ki
rohni in grmi v orjaški vojni industriji
najbogatejše države na svetu. Drugo
obliko, pa enako nestrpno občutljivost
smo mogli videti v zaostalih pogajanjih
v Pan Mun Jomu. In spregovorili so
spet kanoni, reakcijska letala, fronta
je spet zadrhtela in zavalovala. Sing
Man Rheejeve grožnje imajo svoja ši-
roka pleča za Tihim oceanom. 38. vzpo-
rednik za Taftovo Ameriko v nobenem
primeru ne more biti meja, še 200 km
proti severu, nato pa še demitaliziran
pas do Mandžurije. To je duh imperia-
lizma, zaradi katerega še vedno trepeta
v strahu pred novo vojno. Kaj гмј reče
pameten čovek k pisanju Hearstovega
tiska, ki podpira Mac Carthyja in ime-
nuje vse, kar je proti temu človeku,
ki je vedno pripravljen izvršiti neva-
ren napad na demokracijo, komu-
nistično propagando? Hearstov tisk, to
pravzaprav pomeni od ameriškega fi-
nančnega kapitala dirigiran tisk, z dru-
go besedo ameriško last in oblast, po-
meni pa tudi to, da se mora danes ame-
riški človek boriti za osnovne človeške
pravice zoper psihozo strahu in neza-
upanja, ki ga ustvarja makartizem,
ameriška država pa le stežka krmari
v smeri zdravega političnega realizma,
ki je danes bolj kot kdaj potreben.
Potreben je pravzaprav vedno bil in
bo. Ta politični realizem vodi, na pri-
mer, našo državno politiko, da hlado-
krvno prenašamo sumničenja svetov-
nega tiska v zanesljivost Jugpslavije.
Ta tisk govori o skrivnih pogajanjih
med Jugoslavijo in SZ, o vrnitvi Ju-
goslavije v vzhodni blok, o sporazumu
med Romunijo in Jugoslavijo zaradi
nekih vlačilcev na Donavi itd. Vse to
so majhne stvari, vendar jih posebno
italijanski tisk napihuje, ker je zvest
nemoralni zunanji politiki Apeninske
republike, politiki izsiljevanja, podti-
kanja in spletkarjenja. Isti politični re-
alizem nam narekuje, da normalizirar
mo svoje odnose z Avstrijo, ki je na
pametnem aranžmanu okoli Trsta za-
radi sanacije svojega gospodarstva bolj
interesirana kakor Italija sama. Ta po-
litični realizem nam svetuje tudi nor-
malizacijo odnosov z vzhodnim blokom,
čeprav smo po izkušnjah petih let že
skoraj nehali verovati v kakršno koli
normalnost na oni strani. Normaliza-
cija odnosov pa še ne pomeni, da se
bomo prijeli pod roko ali še manj, da
bomo lizali kirgiški škorenj.
Težko pa je s političnim realizmom
v deželi, kjer se dela »Tisoč in ena
vlada«, v Franciji. Kaže, da se je na
pariški drsalnici končno le ustavil ho-
mo novus Mendès-France in da mu je
za zavoro služil dokaj pameten, spod-
buden program. Druga stvar je pa ta,
kako se bo do teh ciljev preril skozi
zmešnjavo in žarečo lavo evropskih in
svetovnih nasprotij. Kar bo najbolj hu-
do, to so finance, ki bi jih novi leader
radikalnih socialistov rad reševal na
dokaj originalen način. Vprašanje je,
če bo lahko francoski narodni dohodek
napeljal iz Indokine v privatne in jav-
ne investicije, v gradnjo in obnovo.
Indokina že dolgo ni več samo stvar
francoskega škrbastega imperija, mar-
več pozicija v ameriških »obrambnih«
načrtih. Vprašanje je tudi, če bodo
radikalne socialiste poslušali francoski
generalni rezidentje, ki se kolonializmu
ne mislijo odpovedati na ljubo lepim
očem. Francoska vladna kriza pa je
vendarle prinesla nekaj jasnosti v do-
kaj kritično vprašanje evropske arma-
de, ki so jo pravzaprav pogruntali
Francozi, pa.se je zdaj otepajo na žive
in mrtve. Tudi Mendès-France je to
vprašanje gladko odrinil na jesen iџ to
brez omembe, kako ga misli reševati
takrat. Pravijo, da je to naredil po
temeljitem pogovoru s francosko vo-
jaško veličino, generalom Königom. Vse
kaže, da' ima ta ' general nemško ime
pa zelo francosko srce. Evropska ar-
mada, ki bi marširala s pruskim ko-
rakom, Evropejcem ne bo nikoli pri
srcu, pa čeprav se skuha v političnih
retortah ameriških republikancev.'.
Združena Nemčija bi evropski armadil
pomenila daleko več, kot si to želi ka-
terikoli narod v Evropi, menda s SZ
vred, ki baje ne računa več z zedinje-
njem Nemčije. V položaju, v kakršnem
se svet zvija in previja, je morda res
najbolje, da se ta za 20. stoletje ne-
ugnani, nerealni »divide et impera»
nad Nemčijo še drži. »Furor teutoni-
cus« nam. je že tako v kosteh, da se
tudi mi prav nič ne navdušujemo nad
Evropsko obrambno skupnostjo, ki bi
naredila debelo in mastno črto čez
sleherno sentimentalnost. Kdo bi opral
zamorca, kdo volku menjal ali vsaj
ustrojil kožuh!
Tak Je bil začetek
v Tovarno nogavic na Polzeli je pred
nekaj meseci prišla finančna revizija.
Ugotovljeni rezultati so bili za podjetje
negativni. Šestnajst strani dolgo poro-
čilo je romalo na merodajne forume,
ki so se ob ugotovitvah zamislui in še
sedaj razmišljajo, verjetno ne brez
vzroka. Med tem časom nekateri s stra-
hom, drugi pa z željo čimprejšnje pra-
vilne in pravične rešitve, čakajo na do-
končen izid. Pri tej zadevi se nekateri
celo sprašujejo kako je vendar mogoče,
da nekdo, ki je v tovarni ukradel samo
par nogavic lahko takoj dobi potni list
za odpust, drugi, ki jih bremeni šest-
najst strani dolgo revizijsko poročUo
še sedaj sedijo na svojih mestih.
Naše časopisje bo verjetno o teh stva-
reh napisalo še marsikatero besedo z
željo, da pokaže zgrešeno gledanje na
gospodarstvo v nekaterih podjetjih in
z željo, da pomaga pri odpravljanju
storjenih napak. Za začetek poglejmo
samo majhen odlomek.
V Tovarni nogavic na Polzeli so to-
rej ugotovili nepravilnosti in ker mora
začetek tudi biti nek vzrok, je moral
tudi za te neljube ugotovitve nekdo
hote ali nehote prevzeti odgovornost.
Potrebno je bilo najti primerno tarčo,
kamor bi zabadali ostre pušice več ali
manj prizadete osebnosti iz te tovarne.
Niso dolgo iskali. Našli so jo ter jo
začeli obdelovati.
Strojni pletilni mehanik tov. Selan
je bil že svoj čas v tovarni. Ko so na
okraju iz drugod potrebovali aktiviste
in druge uslužbence so tudi njega pri-
tegnili ter ga potem po potrebi pre-
meščali vse do lanskega leta. Ko so
vsled reorganizacije prenehale te po-
trebe, so se uslužbenci začeli vračati na
svoja stara delovna mesta. Tako se je
po nekaj letih vrnil tudi Selan. Neka-
teri pripovedujejo, da je bila težka
borba preden so ga zaradi »mnenja ko-
lektiva« lahko sprejeli v službo. Ker
pa je tov. Selan po kratkem času po-
novnega službovanja »neopravičeno«
posegel v mirno družinsko življenje
Tovarne nogavic na Polzeli, je moral
prevzeti vlogo tarče, ki so jo obsipali
tako dolgo, da je izgledala vsa preluk-
njana.
Revizija, za katero kot iniciatorja áol-
žijo tov. Selana, je spravila »normalno«
življenje tovarne iz tira. Nekaj so mo-
rali torej nujno ukreniti, ker se niso
dali motiti. Nič bolj posrečenga jim tre-
nutno ni prišlo na misel kot to, da se
morajo tega človeka za vsako ceno iz-
nebiti. Niso dolgo premišljali. »Mero-
dajni ljudje« v tovarni so zaradi večje
avtoritete sklicali odprti partijski se-
stanek in na njem kot najvažnejše med
vsemi problemi obdelali tov. Selana.
Povedali so mu, da ni napisal resnič-
nih podatkov o prejšnjem življenju,
omenili so še nekatere druge stvari, ki
so po zaslugi »avtoritet« dobile mani-
festativni izraz, tako da so lahko 4ov.
Selana, vsaj tako so si oni zamišljali,
izključili kar na tem sestanku. Skoraj
bi si bili oddahnili, če ne bi pri nas
obstojali zakoniti predpisi, ki pri takih
znebitvöh zahteva.^o posebne f>ogoje-
Tov. Selanu je bilo namreč potrebno
^kljub avtoritativnemu sklepu odprtega
in še nekega drugega sestanka izdati
pravo odločbo. Izdali so tudi to, vendar
pa za utemeljitev niso uporabili mate-
riala omenjenega sestanka, temveč so
nekje staknili še hujše stvari. Navedli
so, da je ob priliki sprejema v tovarno
dal lažne podatke, da torej ne spada
v tovarno in da lahko kar uporabijo
čl. 25 o nastanku in prenehanju delov-
nega razmerja. Ker je pa tov. Selan
trmast in ker je služboval dokaj časa
v personalni službi, kjer se je usposo-
bil braniti svoje pravice, se je pritožil
na upravni odbor podjetja, ki pa se-
veda zaradi svojega ugleda ni mogel
popustiti. Okrajna inšpekcija dela je
odločbo razveljavila, vendar pa inicia-
torji te borbe niso odnehali. Na dveh
straneh drobnega tiska so napisali pri-
tožbo, ki je z vsemi ostalimi spisi ro-
mala na višjo pritožbeno stopnjo. Tudi
ti niso imeli razumevanje za obširno
obrazložitev pritožitelja. Pritožbo so
zavrnili z obrazložitvijo, da spričo ugo-
tovljenih okoliščin pritožbi ni bilo mo-
goče ugoditi.
Tov. Selan je torej sedaj še vedno v
delovnem razmerju, čeprav ni v delov-
nem razmerju, ker ga podjetje ne sprej-
me. Ze nekaj časa je brez prejemkov,
ki mu po vseh predpisih pripadajo.
Tovarna mu njegovih pravic noče pri-
znati in bo edino pravuno, da bo tov.
Selan s tožbo na okrajnem sodišču do-
končno dobil svoje zadoščenje.
Zadeva tov. Selana je samo majhen
odlomek vsega, kar se je in se še do-
gaja v Tovarni nogavic na Polzeli in
na Polzeli sami. Cas je najboljši zdrav-
nik — ta bo zdravu. in operiral na Pol-
zeli vse dotlej, dokler se zdravstveno
stanje ne bo izboljšalo. Poudariti je pa
. potrebno, da mlini, ki meljejo polzel-
sko zadevo morda le meljejo prepočasi.
Ali je vse skupaj res tako komplicirano,
da ni moči razvozljati? Koristno tako
zavlačevanje gotovo ni.
-ck-
Delavsko upravljanje v Juteksu
prihaja vedno bolj do izraza
Ce pogledamo ugotovitve organov
okrajne revizijske komisije in izvlečke,
katere so že objavili naši časopisi, te-
daj vidimo, da se je v tekstilni tovarni
»Juteks« v Žalcu slabo gospodarilo in
da v tem kolektivu delavsko uprav-
ljanje ni prišlo do izraza, odnosno so
imeli o njem nekateri zelo nepravilno
pojmovanje.
Vzrokov za to ne moremo iskati pri
celotnem kolektivu, kljub temu da tudi
ta nosi del odgovornosti za takšno sta-
nje, temveč predvsem pri bivšem di-
rektorju in nekaterih članih delavskega
sveta in upravnega odbora. Delavski
svet in upravni odbor radi svoje nere-
volucionarnosti, nedoslednosti, ideološke
in gospodarske nerazgledanosti nista
odigrala v podjetju vodilne vloge. Na
sestankih delavskega sveta ali uprav-
nega odbora ni bilo opaziti smotrne
diskusije, ne borbe mnenj ih konstruk-
tivne kritike, ter so bili zaradi tega
sestanki neplodni. Mnogokrat se je pri-
kazovalo kar je belo-črno in mnenje
bivšega direktorja je moralo vedno ob-
veljati. To, da je obveljal vedno pred-
log bivšega direktorja, so ob njegovi-
odstranitvi izkoristili nekateri njegovi
sodelavci pri »črnui poslih« in doka-
zovali kolektivu, da bo sedaj podjetje
obstalo. Drugi, bolj prebrisani pa so
udarili na najbolj občutljivo mesto:
»Ceš, če pride sedaj kdo drugi za di-
rektorja, potem se ne bo več deluo«.
Jasno je, da so to bili tisti, ki so vedeli,
da bodo izgubili absolutno oblast v pod-
jetju, da bo konec njihovih lahkih za-
služkov in da se bodo odkrili njih gre-
hi. Ker ti ljudje niso bili priljubljeni
zaradi njihovega škodljivega dela, jim
delavstvo ni nasedlo. Posamezniki, ki
so imeli koristi od takega stanja, ka-
kršno je vladalo v podjetju, so nekaj
časa še ribarili v kalnem, zbirali denar
za bivšega direktorja iz usmiljenja do
njegovih otrok, kljub temu, da v času,
ko je počenjal razna nemoralna dejanja
in imel intimne odnose z mnogimi žen-
skami, niso dvignui svojega glasu. Raj-
ši so pošiljali razne netočne karakteri-
stike in dajali lažne izjave, se sestajali
in kovali načrte, dokler se niso sami
razkrinkali in bili prisiljeni se skriti v
mišje luknje iz katerih sedaj v strahu
gledajo kako se odkrivajo njihova de-
janja, za katere bo treba pred sodiščem
dajati odgovor.
Pri vseh teh odkritjih se nam jasno
vsiljuje vprašanje, kako se je ta sku-
pina ljudi s takimi moralnimi kvalifi-
kacijami in takimi dejanji mogla to-
liko časa obdržati na oblasti? Na to
vprašanje odgovarjajo delavci, da je
bil bivši direktor Kovač človek, ki je
dušil delavsko ujjravljanje in iniciativo
s tem, da je imel vso oblast v tovarni,
sindikatu, delavskemu svetu in uprav-
nem odboru. Vsak tisti, ki je iznašal
razne nepravilnosti in kritiziral napake,
je moral kaj kmalu zapustiti tovarno
kot razbijač enotnosti delavskega raz-
reda, škodljivec in človek, ki z obre-
kovanji kvari ugled podjetja.
Ob karambolu z osebnim avtomobi-
lom je le malokdo pomislil kaj vse bo
odkrila ta nesreča tako v podjetju kot
pri delavskem upravljanju podjetja:
Res je, da so prve dni po tem dogodku
delavci gledali bolj rezervirano na vse,
kar se je v podjetju dogajalo, vendar
so kmalu opazili, da je šele sedaj de-
lavsko upravljanje prišlo do pravega
izraza, ker so se njihovi predlogi upo-
števali. Zavedati so se začeli, da so še-
le sedaj v ""praksi postali gospodarji
podjetja. Posebno so pozdravili to, da
je ij podjetja izginilo protekcionaštvo,
ki je prej imelo zelo rodovitna tla in
da šele sedaj lahko uveljavljajo svoje
pravice. Prej so se pri raznih poslih
okoristili le posamezniki, dočim je de-
lovni kolektiv pošten in se trudi v zelo
težkih tehničnih in higienskih pogojih,
zvišati ter izboljšati proizvodnjo. Te
ugotovitve so prišle do izraza na se-
stankih delavskega sveta, upravhega;
odbora in na sestankih celotnega ko-i
lektiva. V nov delavski svet so izvolili
poštene delavce. Prav na tem sestanku
je bila zelo močpa in pestra razprava,
kjer so delavci hoteli imeti odgovor,
kako so se kupovali in prodajali avto-
mobili, kakšna je bua v ceni razlika
in kdo jo je spravil v žep. Prav tako
je bila živahna in sproščena razprava
pri pregledu bilance v zvezi z nastalo
izgubo v menzi. Vsekakor moramo ugo-
toviti, da je delovni kolektiv v zad-
njih mesecih napravil velik korak na-
prej v delavskem samoupravljanju.
Da so delovni kolektiv bridke iz-
kušnje zadnjih let mnogo naučile in
da si ne želijo poti nazaj, so najres-
nejši dokazi zadnji sklepi, ki so bili
sprejeti enoglasno kot so to, da se višek
plač porabi za investicije in za izbolj-
šanje podjetja, pravtako tudi fond za
prosto razpolaganje ter sklep, da bo
vsak posameznik prispeval 350 prosto-
voljnih delovnih ur pri pripravah gra-
moza, peska, izkopavanju in zabetoni-
ranju temeljev za novogradnjo. Tudi
v naslednjih letih bo delovni kolektiv
žrtvoval vse za to, da se podjetje do-
gradi. Načrti za graditev so gotovi in
bodo predloženi reviziji, nakar bodo
zaprosili za gradbeno dovoljenje. Poka-
zatelji rentabálitetnega proračuna so
pozitivni. Najvažnejša dozidava bo sta-
la okoli 9,000.000 dinarjev, dočim se bo
proizvodnja pri isti režiji povečala za
500.000 metrov letno, kar bo povečalo
dohodke za okoli 22,000.000 dinarjev
letno. Jasno je, da je občinski ljudski
odbor kot bodoča komuna pozdravil ini-
ciativo podjetja in žrtve, ki so jih člani
voljni doprinesti. S postavitvijo 20 tek-
stilnih strojev v pogon,- ki sedaj ležijo
na podstrešju, bodo zaposlili novo de-
lovno silo, predvsem žensko.
Zdi se naWi, da so tahi
postopki prenagljeni
v Dobrnskih toplicah so imeli pred
nekaj dnevi volitve delavskega sveta
— važen dogodek, ki bi moral pome-
niti nadaljnji korak v njihovem gospo-
darjenju. Vendar pa ni bilo tako. Ta
prvi korak se je izmaličil, bil je ne-
roden in seveda ni ostal brez posledic.
Delovni kolektiv (če je bil res celotni
delovni kolektiv ne vemo) se je zaradi
nekih ugotovitev razburil. Zaradi raz-
burkanih duhov je tamkajšnji zdravnik
— specialist odpovedal zdravilišču služ-
bo, vodstvo zdravilišča je odpoved ta-
koj sprejelo In je na ta način zdravi-
lišče sedaj, v sezoni, ostalo brez zdrav-
nika.
Kaj pa sedaj? To si menda lahko
vsak sam predstavlja, kako izgleda, če
števuni gostje —• pacienti, ki so prišli
na zdravljenje, ostanejo brez zdravnika
in zahtevajo svoje pravice. Nastane
drugo razburjanje, nastanejo nepotreb-
na pota in posredovanja, skratka na-
stane situacija, ki si jo verjetno ni
nihče želel, najmanj pa pacienti, ki za
to stanje ne nosijo nobene odgovor-
nosti.
Kdo je kriv za vse to? Morda bo
nekdo celo dejal, da bo moral prevzeti
to breme na sebe tisti, ki je predpisal
volitve delavskih svetov, morda je te-
mu krivo trenutno razpoloženje ali ne-
razpoloženje ali neki drugi vzroki.
Krivci bodo o tem morali sami raz-
misliti, nadaljnji razvoj bo pa itak sam
najbolje povedal, kje je izvor takih ne-
premišljenih dogodkov.
Vsa zadeva je po svoji vsebini zelo
resna in zahteva odkrito besedo. Kar-
koli naj bi se bilo zgodilo na Dobrni,
ne bi smelo v toplicah biti tako važno.
da bi v tem času zgubili zdravnika —
specialista. Vsega obsojanja je vredna
gesta tamkajšnjega zdravnika, da je
brez vsakega razmišljanja, morda za-
radi trenutne neopravičene razburje-
nosti, kot odgovorni zdravnik dal od-
poved. Ta korak je storil, kakor da bi
bü sam, kakor da ne bi vedel, da je
moralno in materialno in po zakonskih
predpisih odgovoren pred skupnostjo
ljudi, ki so prišli na zdravljenje. Nič
manj, morda še bolj nepremišljen je bil
korak vodstva, pa če je to storil ce-
loten kolektiv, njegova napaka, da je
odpoved takoj sprejel. Prav gotovo
nihče iz tega kolektiva ni pomislil na
to, da v takih momentih ne sme igrati
trenutno razpoloženje ali slaba volja
nobene vloge in da na tak način ne
morajo in ne smejo sami odločati, ker
s tem škodujejo ljudem, pacientom, ki
za vso zadevo niso krivi.
Pri nas imamo polno zakonitih pred-
pisov, ki urejajo naše družbeno in dr-
žavno življenje; izvajanje teh predpi-
sov so osnovni predpogoj za pravilen
razvoj naše ' države. Vsaka napaka se
lahko in mora popraviti bodisi spora-
zumno ali pa z drugimi zakonitimi
ukrepi. Ce se je nekdo pregrešil bo pač
moral nositi vse posledice, ki iz tega
izhajajo, vendar pa to ne sme vplivati
na naš normalni razvoj in zlasti ne
smejo storjene napake biti povod za še
večje nepravilnosti, kakor so že bile
storjene.
Ti zadnji dogodki na Dobrni bi se
bili lahko uredili na drug način. Do teh
nepravilnosti sploh ne bi moglo priti,
če bi vse dosedanje delo in odnosa bili
pravilni.
K.
Odnos nekaterih podjetij
do demobilizirancev
Niso redki primeri, da se demobili-
zirani borci JLA po odslužitvi kadrov-
skega roka obračajo na razne forume,
da bi dobili pravilno zaposlitev. Najprej
se seveda ti ljudje obrnejo na podjetja,
kjer so bui zaposleni pred odhodom
k vojakom. Ponekod jih z veseljem
sprejmejo, drugod pa jih zavrnejo z
izgovorom, da za njih nimajo prostor«
(taki primeri so bui v Železarni Store,
Tovarni nogavic na Polzeli in v Ste-
klarni v Rogaški Slatini).
Res je, da po naših pozitivnih de-
lovno-pravnih predpisih delovno raz-
merje delavca po odhodu k vojakom
preneha in da podjetje ni s predpisi
dolžno po vrnitvi le-tega ponovno spre-
jeti v službo. Taki so predpisi, ki so
pisani, vendar pa moramo upoštevati
tudi nepisano delovno pravno zakono-
dajo in bi zato bilo pravilno, če bi pod-
jetja take delavce sprejela in jih po
možnosti razporedila na ista mesta, kjer
so delali pred odhodom k vojakom. Pre-
pričani smo, da bo samo delovni ko-
lektiv imel koristi od delavca, ki je bil
dve ali celo tvi leta pri vojakih, kjer
se je skoval v pravega človeka — dr-
žavljana, in da je gotovo bolj discipli-
niran in da ima boljši odnos do dela
kot prej.
Upoštevati moramo namreč tudi to,
da v večini primerov že. pri vojakih
prej zaposlenim delavcem pojasnjuje-'
jo in zatrjujejo, kot samo po sebi umev-
no, da po odslužitvi kadrovskega roka
ne bodo imeli težav z zaposlitvijo in da
jih bodo podjetja sprejela ponovno na
stara delovna mesta.
Svoj čas so se za demobilizirane bor-
ce zainteresirala podjetja že pred od-
služitvijo roka. Za pravilno zaposlitev
so skrbeli tudi drugi politični forumi
in je prav čudno, da sedaj nekatere
prepuščamo nepotrebnemu tavanju, ko
so vendar dragocena delovna sila, ki
bi lahko nadomestila marsikoga v pod-
jetju.
Tak odnos nekaterih podjetij do de-,
m.obüiziranih borcev JLA res ni pra-
vilen, čeprav ni protizakonit. Postavimo
se sami na stališče teh ljudi in pomi-
slimo, kako bi se počutUi, če bi nekdo
imel do nas tak odnos, ki ga z ničemer
nismo zaslužili.
Politično delo med
množicami bo osnovna
naloga članov Zveze borcev
v Žalcu
Ce pregledamo delo organizacije ZB
NOV v Žalcu, moramo ugotoviti, da ni
bilo najboljše. Da ta ugotovitev drži,
lahko dokažemo s tem, ker se na se-
stankih odbora še danes rešujejo pred-
vsem organizacijska vprašanja, ki bi
morala biti že zdavnaj rešena. Tako
še do danes niso dokončno ugotovili
sirot padlih borcev NOV, še manj pa
izvedli statistiko invalidov in vdov iz
NOV. Tudi v organizacijo še niso
vključeni vsi, ki v njo spadajo.
Jasno je, da so krivi take situacije
do neke mere vsi člani ZB, predvsem
pa pade odgovornost na odbor, ki tem
vprašanjem ni posvetil dovolj pažnje
in se ni zavedal svoje dolžnosti.
Novi odbor čakajo torej mnoge na-
loge, katerih se odbor dobro zaveda,
kot je dokazal na svoji zadnji seji 26. .
maja. Sklep, da bodo nudili pomoč pod-
odborom v vasi Ponikva, Pirešica in
Galicija,   je   vsekakor  za   pozdraviti.
Tudi glede spomenika padlim bor-
cem NOV, žrtvam fašizma in pisanje
kronike terena Žalec mislijo napraviti
korak naprej. Zato so že odstranili ko-
stanje na mestu, kjer naj bi stal spo-
menik, delo pri planiranju pa bodo iz-
vršili člani sindikata Narodne banke in
občinskega ljudskega odbora Žalec. Vse
to delo, tako planiranje terena in pri-
prava gramoza in peska, pa bo mogoče
izvršiti šele takrat, ko bo delo pri ure-
ditvi parka v trgu gotovo. Vsekakor
bo spomenik padlih borcev postavljen
do občinskega praznika 20. septembra
in bo ob tej priliki tudi odkrit. Tudi
odbor za pisanje kronike Žalca in nje-
gove okolice bo resno prijel za delo.
To delo bo treba opravljati z čimveč
čuta odgovornosti in paziti na to, da
ne gre količkaj važen dogodek v po-
zab'o.
Predvsem je razveseljivo to, da je
tudi odbor ZB NOV Žalec uvidel, da
je bilo doslej vse preveč neplodnih od-
borovih sej, premalo pa političnega dela
na terenu. Zato bo v bodoče sklical
čim več sestankov vseh članov ZB, na
katerih bodo obravnavali politične do-
godke v svetu in pri nas ter važne go-
spodarske probleme, hkrati pa se bode
na teh sestankih člani ZB med seboj
zbližali, in spoznali, kar je prvi pogoj
za uspešno delo organizacije.
II. GIMNAZIJA V CELJU
RAZSTAVLJA RISARSKE IZ-
DELKE IN ŽENSKA ROCNA DELA
Od 1. do vključno 10. junija je od-
prta razstava in to od 8. do 18. ure
vsak dan. Ze lani je taka razstava pri-
vabila mnogo obiskovalcev. Razume se,
da je letošnja razstava še bogatejša.
Dela pridnih rok mladih ustvarjalcev
zaslužijo, da si jih ogledamo in preso-
dimo njihoT napredek.
Vsak naj kupi vsaj eno tablico TOMBOLE GLUHONEMIH!
Stev. 22
>Savinjski vestnik«, dne 6. junija 1953
Stran 3
Nepozabni vtisi 
CELJSKEGA   GLEDALIŠKEGA   FESTIVALA
Celjski gledališki festival je pri kra-
ju. Nova gledališka hiša je doživela do-
stojen krst, celjska gledališka javnost
pa obogatela za velik in pomemben
kulturni dogodek, kakršnega zlepa ne
bomo več doživeli. Po tem festivalu ve-
lik del celjskega gledališke publike
pozna ustvarjalno moč slovenskih gle-
daliških kolektivov, pozna vrsto odr-
skih ustvaritev, razširila je svoje ob-
zorje, kar bo nedvomno dvignilo me-
rilo njene zahtevnosti v bodoče. Ne
mislim tu podcenjevati tozadevne raz-
gledanosti mnogih Celjanov, ki jim tu-
di doslej ni bila tuja ustvarjalna moč
sosednjih in osrednjih gledaliških an-
samblov. Mislim le povedati, da je po-
leg teh, še velik del Celjanov mnogo
pridobil. Nedvomno so se gostje pred-
stavili z deli in interpretacijo, ki jo
bomo še vedno morali postavljati do-
mačemu gledališču za vzor. Bile so pa
tudi predstave, ki nas prepričujejo, da
celjsko mestno gledališče tudi ni med
zadnjimi.
Zadnjič smo objavili poročila o vseh
nastopih, razen zadnjih dveh. Kljub te-
mu, da je bila celjska publika zadnji
čas že precej utrujena, moramo z ve-
seljem ugotoviti, da je zadnja dva go-
stujoča kolektiva najbolj toplo pozdra-
vila.
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE MARIBOR:
METEŽ
Če smo v vsem festivalu pogrešali
domačih del, so Mariborčani in Ljub-
ljančani uspešno zravnali to vrzel. Bu-
dakov »Metež«, ki je navdušil že ma-
riborsko publiko, je v Celju našel toplo
priznanje. Ta Budakov odrski tekst
nam je vsem blizu in se poleg tega
lahko meri v vseh potezah s prejšnjimi
ustvaVitvami. Ce smo kdaj prej slišali,
da je naše gledališko občinstvo »rado-
vedno« in da rado postavlja tuja dela
pred domača, je bilo tokrat narobe.
Pletene liške nogavice so premagale
neylon. (Oprostite, če je prispodoba ne-
rodna.) Torej le ne drži, da bi naša
gledališka javnost ne bila dovzetna za
domača dela. Seveda je to odvisno od
podajanja, a Mariborčani so bili v sta-
nju avditorij potegniti za seboj.
LJUBLJANSKA DRAMA:
MATIČEK   SE   ŽENI
Enak uspeh kot predzadnje je imelo
tudi zadnje delo celjskega festivala.
Ljubljanska drama je na odru najmlaj-
šega in najlepšega gledališkega hrama
zaigrala najstarejšo a vselej mlado slo-
vensko igro Tomaža Linharta »Matiček
se ženi«. Kolikokrat človek burkastega
Matička vidi na odru, tolikokrat se ob
njem enako nasmeje in naužije. Brez
dvoma je to tekst, ki bo vedno sprem-
ljal slovensko Talijo. Vedno znova se
bodo na njem preizkušale nove zasedbe.
Tokratna zasedba je bila vseskozi ble-
steča. Zlasti Stane Sever je opravičil
pričakovanja Celjanov, ki redkokdaji
vidijo vrhove dramske umetnosti p.
sabo.
Pred nastopom zadnjih dveh pred-
stav bi bilo težko ugibati najboljšo
predstavo. Večji del bi se gotovo od-
ločil za »Dedinjo« in kdor je rad na-
smejan za »Srečne dneve«. Prva je na
dostojni višini dramskih ustvaritev Za-
pada. Zato bi bil skok v skrajnost na-
pačen, če bi trdili posplošeno o raz-
vodeneli zapadni umetnosti. »Srečni
dnevi« so nam sicer v komični obliki
predstavili lik mladine, ki je sicer ne-
kam tuj naši socialistični mladini. Na
tej luknji se jih je največ spotaknilo,
češ, mladini pokažite dela, kakršna naj
bo. Zakaj pa ne bi enkrat pokazali
kakršna naj ne bo. Samo pojasniti ji
je treba. Malokoga pa bi našel, ki bi
si upal trditi, da »Srečni dnevi« niso
bili odlično zaigrani.
Po nastopu Mariborčanov pa se je
jasno pokazalo, da je bil »Metež« vr-
hunec festivala. Ce mi kdo očita lo-
kalpatriotizem mu rad pritrdim. »Me-
tež« mora v avditoriju storiti človeka
lokalpatriota. Zgodba, kakor je domača,
preprosta  (brez  izumetničenih karak-
terjev najbolj dekadentne sorte ljudi,
ki jih kaj rad slika Zapad) je vendar
tako prepričljiva in globoka. Nehote
se mora človek zamisliti ob pretiranem
hvalisanju del, ki obravnavajo drama-
tičnost višjih slojev. Včasih so nekam
čudni predsodki v naših ljudeh, da jih
drama gornjih plasti bolj gane, kot dra-
matičnost življenja najpreprostejšega
človeka. Nekako tako, kot če bi büo
trpljenje slednjih manj boleče, ker ga
je več skupaj. Budak pa je znal to
»vsakdanjo« bolest preprostega človeka
tako močno podati, češ, človek je člo-
vek in vsakega krivičnost razmer, ka-
tere ga tepejo, enako boli.
Festival nas je sem in tja lahko pre-
pričal, da »ni vse najboljše« kar je
prišlo čez lužo in da smo lahko na našo
kulturo silno ponosni, le to smolo ima-
mo, da smo »majhni« in da bomo morali
pri nas videti še marsikatero manj
vredno reč, preden bodo onkraj luže
spoznali, da je stari svet še vedno pred
njimi, rekel bi neprimerno bolj, kot
njihova tehnika pred našo. Zato bi v
bodoče tudi naša repertoarna politika
naj gledala na razna dela iz Zapada
bolj kritično, jih seveda tudi pripuščala
na naše odre, vendar manj kot se zad-
nje čase kaže. Spoštuj tuje, svoje ljubi,
zlasti če je to svoje res ljubezni vredno.
Fasada novega
Mestnega
gledališča
s vhodne
strani
Šlandrovega
trga
LAŠKI RUDARJI SO OBISKALI
SLOVENSKO GORICO
Pet sto laških rudarjev in njih svoj-
cev je obiskalo s posebnim in lično
okrašenim vlakom osvobojeni del Go-
rice. V Gorici jih je pozdravilo nad
1500 Goričanov. Na slovesno okrašeni
postaji je laškim rudarjem zapelo če-
tvero pevskih zborov dobrodošlico. Na
popoldanski prireditvi so poleg pred-
sednika zveze »Svobod« tov. Regenta
govorili še Etbin Kristan, predsednik
občinskega odbora Gorice, predsednik
prosvetne zveze iz Trsta ter rudar
Diacci iz Laškega. Člani rudarske »Svo-
bode« so nastopili s 110 članskim zbo-
rom, godbo in folklorno skupino. Pri-
reditvi je prisostvovalo nad 3700 Gori-
čanov.
Se O Veleni'
shem \ezetu
v nedeljo, 14. junija bo Velenje imelo
nedvomno velik, lep praznik. Rudarski
kolektiv, znan po svoji produktivnosti,
bo ta dan pokazal bližnji in daljni oko-
lici, kako se da urediti na prvi pogled
ne preveč simpatični svet. Svet tam
okoli novega jezera se je pravzaprav
podiral, ko pa se je nehal podirati, so
pridne roke iz podrtin naredile nadvse
prijeten, za oko in srce lepo zaključen
pokrajinski kotiček, kamor bo rad pri-
hajal na dnevni ali nedeljski oddih ne
samo velenjski rudar, ampak sleherni
Savinjčan in drugi okoličani. Zeleno
jezerce, globoko 18 m, napojeno s topli-
mi barvami travnatih in gozdnatih bre-
gov, okusno urejena restavracija,
opremljena z vsem potrebnim, origi-
nalno plesišče na prostem, z belim pe-
skom posute terase, predeljene z meh-
kimi gredicami, veličasten športni pro-
stor, po katerem or je buldožer; vse to
in v daljavi savinjsko sredogorje nudi
človeku zares vse, kar si poželi ob ma-
lem ali velikem delopustu. Prav je, da
Velenje otvoritev svojega jezera pro-
slavi tudi s kulturnoumetniškim in te-
lesnovzgojnim programom. 14. junija
bodo tu nastopile godbe iz Trbovelj in
Celja, pevski zbori iz Celja in Velenja,
plavalni klubi od blizu in daleč. Vse,
ki jih zanima večno snujoča narava, ki
se radi povesele in razvedre, vabimo na
ta dan na obale novega slovenskega je-
zera v Velenju.
MARIBORSKI TEDEN OD 4.-19.7.1953
Pred deveto premiero
v cetiskem gledališču
Komaj so iz Celja odpotovali zadnji
gostje, ki so sodelovali na prvem slo-
venskem gledališkem festivalu v novi
celjski gledališki hiši, že se gledališka
vrata ponovno odpirajo za deveto pre-
miero domačega ansambla. Ta ansambel
po izrednih naporih pri študiju otvorit-
vene predstave ni počival Takoj po
otvoritveni predstavi se je lotil vzpo-
redno študija dveh odrskih del, ki bosta
prišli obe pred občinstvo še v tej sezoni.
Med festivalskimi predstavami gostov
in domačega ansambla so tekle redne
vaje in tako bo v sredo, dne 10. junija
ob 20. uri premiera »Atentata«, drame v
treh dejanjih angleškega pisatelja W.O.
Semina v prevodu Bojana Stupice, v
režiji Balbine Battelino-Baranovićeve,
v scenski opremi akademskega slikarja
Milana Butine in kostumski opremi
Mije Jarčeve.
W. O. Sumin je pri Slovencih -malo
znan angleški pisatelj, ki je napisal več
zelo učinkovitih komornih dram. Pri
nas ga poznamo samo po »Atentatu«,
ki ga je tik pred drugo svetovno vojno
uprizorila Drama SNG v Ljubljani. V
drami aktivno nastopata samo dve ose-
bi. To bo po gostovanju z Begovićevo
dramo »Brez tretjega« prvi primer v
celjskem gledališču, da pride na oder
dramsko delo, v katerem nastopata sa-
mo dva človeka. Pri prvi slovenski
uprizoritvi te drame na Slovenskem sta
igrala pokojni Ivan Levar in Mira Da-
nilova Pri naši celjski uprizoritvi na-
stopata Marija Goršičeva in Milan Bre-
zigar.
»Atentat« je psihološka drama s poli-
tičnim ozadjem. Snov črpa iz političnega
življenja parlamentarne Anglije in raz-
galja notranjo gnilobo, ki razjeda ta
sistem. — Drama je pisana učinkovito
in izredno napeto, tako da se celjskemu
občinstvu obeta gledališko doživetje
posebne vrste.
Razpored abonmajskih predstav je po
običajnem redu. Občinstvo opozarjamo,
da bo »Atentat« v tej sezoni uprizorjen
samo za abonmaje in da bodo predsta-
ve izven abonmaja sledile šele v pri-
hodnji sezoni. Zato vabimo neabonente,
naj pohite z nabavo prostih vstopnic,
ki so na razpolago še pri vseh abon-
majskih predstavah. Prodaja vstopnic
od ponedeljka dalje.
L. F.
Orkester SKUD „Ivan Cankar"
v Trstu in Kopru
Vse se je razvijalo z veliko naglico.
Prireditelj koncerta v Trstu SHP Zveza
je za 25. maj rezervirala dvorano. Zelo
malo časa je bilo na razpolago za ure-
ditev vsega, kar je potrebno za poto-
vanje preko državne meje. Zahvalju-
joč se uvidevnosti naših oblasti, so se
težave še lahko pravočasno premostile
in tako je orkester v nedeljo, 24. maja
ob 5 zjutraj krenil na pot. Z avtobusom
TEP so orkestraši ob krasnem vremenu
in dobro razpoloženi okrog poldneva
prišli v Koper, kjer so imeli zvečer v
Radiu-Koper oddajo. Umetne in narod-
ne pesmi je ob spremljavi orkestra pel
basist Aleks. Kovač. Po oddaji so bili
orkestraši prosti; prenočili so v zelo
lepem, novem hotelu »Triglav«, ki ga
je v Kopru zgradila naša oblast. Dobro
spočiti so Celjani naslednje jutro po-
novno prišli v studio Radia-Koper, kjer
so posneli na trak več skladb. Takoj po
snemanju so se polni pričakovanja po-
dali na pomol, kjer je že čakal parnik,
da jih odpelje k velikemu cilju — v
Trst. Ko smo sedeli na parniku in
čudovali našo krasno obalo, so seveda
pozabili na nervozo ob prestopu meje.
Po enourni mirni vožnji, saj je bilo
morje čisto pohlevno, so orkestraši pre-
stopili na tržaška tla. Carinski pregled
je bil hitro opravljen. Torej to je naš
Trst! Veliko mesto, z asfaltnimi ulica-
mi krasnimi palačami in še lepšimi iz-
ložbami. Do večera so bili Celjani pro-
sti in tako so si lahko natančneje ogle-
dali mesto. Takoj po izdatni večerji so
odšli v veliko dvorano, ki jo imenujejo
»Avditorij«. Po kratki vaji in krajšem
odmoru se je pričel ob 20,30 koncert, na
katerem so Celjani pod taktirko prof.
Dušana Sancina izvajali med drugim:
Bravničarjev »Divertimento«, Santlovo
»Belokranjsko serenado« in Dittersdor-
fov koncert za klavir in orkester s prof.
Marženko Sancinovo ter umetne in na-
rodne pesmi, ki jih je pel basist Aleks.
Kovač. Precej številno občinstvo je Ce-
ljane prisrčno pozdravilo in dajalo du-
ška svojemu zadovoljstvu z močnim
aplavzom. Ves spored je snemala tr-
žaška radijska postaja. Po koncertu so
prireditelji povabili goste na kozarček
dobrega vina, ob katerem se je razvilo
živahno razpoloženje. Orkestraši so pre-
spali v Trstu. Naslednje jutro se je
nadaljevali obiski trgovin in ob 11 se
je družba s parnikom odpeljala v Ko-
per, kjer jo je pričakoval avtobus, da
jo odpelje proti domu. Veseli in hva-
ležni prirediteljem za toplo gostoljub-
nost so se Celjani v torek ob 9 zvečer
vrnili domov. Ta turneja je bila gotovo
najlepša, kar jih je orkester podvzel,
in bo ostala vsem sodelujočim v traj-
nem spominu.
Uspel koncert v Žalcu
Čeprav je od celovečernega samostoj-
nega koncerta obeh pevskih zborov mi-
nilo že nad štirinajst dni, je nujno,
da se vsaj v skopih besedah ozremo na
ta dostojno pripravljen in presenetljiv
pevski nastop.
Žalska gimnazija že vsa leta po vojni
posveča mladinskemu zborovskemu
petju zadostno skrb in pozornost. Re-
zultat te prizadevnosti so vsakoletni na-
stopi mladih pevcev in takoj spočetka
je treba ugotoviti, da je zlasti v zad-
njih letih kaj lahko vidna ne le odkri-
tosrčna vnema zborovodij, marveč je
vzporedno z njo opaziti tudi kvalitetno
rast žalskega pevskega zbora.
Letošnji koncert, pri katerem so
prvošolci zapeli nekaj narodnih in mla-
dinskih pesmi pod vodstvom tovarišice
Holobarjeve, ostali razredi pa so se v
prvem delu predstavili z umetno, v
drugem pa narodno pesmijo z zboro-
vodjem Dragom Predanom, je v kvali-
tetnem pogledu v veliki meri presegel
lanskoletni nivo.
Pri nastopu »starejše« skupine pa je
bilo opaziti, da je ni mogoče kar na-
čelno oceniti, zakaj tu so prišle že do
izraza nekatere prave mladinsko-zbo-
rovske kvalitete in seveda tudi pomanj-
kljivosti.
Dirigent Drago Predan je pokazal,
da je že dolgoletni izkušeni pevski uči-
telj naših mladinskih zborov.
Iz oeljskega kulturnega
zivjenja pred SO leti
(Spomini takratnih dijakov celjske gimnazije)
Ob 500-letnici mesta in ob
100-letnici višje gimnazije v
Celju je  naraslo zanimanje
za preteklost. Tudi dr. Rad.
Brenčič, mnogoletni intendant
mariborskega   gledališča,   je
celjski dijak in nam je po-
vedal   o   kulturnih   prilikah
pred pol st0etjem naslednje:
Kakšne so bile slovenske kultiirne
prilike v Celju v začetku tega stoletja,
ko si bil ti na celjski gimnaziji?
Po zgraditvi in otvoritvi TSTarodnega
doma se je pričelo pravo kulturno živ-
ljenje tudi v Celju, saj je dobila kul-
tura svoj dom. V Narodnem domu je
bilo pravo zbirališče in shajališče vseh
Slovencev, tako celjskih kakor okoli-
ških. Velikega pomena je bilo, da je
prišel v Celje v tistih letih kot učitelj
Anton Munda. Ustanovil je Celjsko na-
rodno godbo, kjer so sodelovali in se
vežbali tudi kmetje iz okolice. Duša
godbe pa je bil takratni celjski čevljar
Borsik, Ceh po rodu. Ko je Munda do-
bil štipendijo, je odšel na konservatorij
na Dunaj in je tudi po končanih štu-
dijah tam ostal. Za Mundo je prevzel
godbo v Celju Fr. Korun-Koželjski
ÍSBL), tako da je niegnva godba sode-
lovala Dri v^eh prireditvah, ie imela
tudi Dihala. Potem ie ustanovila celj-
ska Čitalnica poseben odsek Slov. pev-
"^kpg? društva. Naiprei ga je vodil An-
ton Laiovic. ki ie bil sin takratnega
gostilničaria v celiskem Narodnem do-
mu in iuri«;t i'SBLV Posebno znamenit
je njegov Monstre-koncert leta 1903, ko
je nastopilo 70 pevcev. Takrat je za-
živel zlasti tudi dramatični odsek, med-
tem ko je pevski odsek kar 6 let po-
čival. Počivalo pa ni že vzporedno s
pevskim odsekom ustanovljeno Celj-
sko delavsko podporno društvo, ki je
imelo tudi svoj pevski odsek. Tradicije
narodne godbe je prevzel po šestletni
pavzi leta 1912 salonski orkester, ki so
ga navdušeno vodUi Juro Detiček in J.
Žagar. Njihovo navdušenost pa je po-
tlaçil slab obisk zadnjega koncerta. Za-
to so organizirali svoj pevski zbor ma-
turantje in priredili leta 1910 maturant-
sko akademijo. To je dalo povod, da
je Milko Hrašovec oživil zopet Celjsko
pevsko društvo, ki sta ga vodila Stanko
Pere in Rad. Brenčič. Delovanje Dra-
matskega odseka pa je šlo ves čas na-
prej, zlasti ko je prišel v Celje Rafko
Salmič. Tega je pridobil za Celje dr.
Dečko, mu oskrbel poslovne prostore za
njegovo urarsko obrt v Narodnem do-
mu* in ga tako priklenil na Celje. Raf-
ko Salmič je bil verna kopija slavnega
Verovška in je bil z vso dušo vnet za
igralsko umetnost. Poleg iger so prire-
jali skupno s Pevskim društvom pri-
ložnostne večere, kakor Planinski se-
jem. Schwabov večer i. p. Pozneje se
je po mariborskem vzgledu osamosvo-
jilo tudi v Celju Dramatično društvo.
Koliko se spominjam, smo bili povab-
ljeni tudi na Tvoj dom nekateri ta-
kratni dijaki k lutkovnim predstavam?
Moj oče, doma iz Ptuja, je prinesel
s seboj v Celje veliko navdušenja za
vse prosvetljeno delo in nam je otro-
kom dal na razpolago za nedeljske po-
poldneve prostore svoje odvetniške pi-
sarne. Ko nam je teta poslala iz Du-
naja neke figure in zraven že kar ne-
kaj nemških otroških iger, sva jih z
bratom prestavila in priredua sošolcem
predstave. Iz našega otroškega navdu-
šenja za igre pa so se razvile pozneje
domače gledališke predstave, ki smo jih
prirejali pri rodbini peka Vošnjaka, in
dva Silvestrova večera, ki jih je pre-
vzela pod svoje okrilje Čitalnica. Iz
teh poskusov smo izšli: Fed. Gradišnik,
sedanji intendant celjskega gledališča,
dr. R. Dobovišek, pisec dram in ko-
medij in med drugimi tudi jaz, ki sem
postal intendant mariborskega gleda-
lišča. Mnogi Celjani se še spominjajo
naših domislic: Teci, teci aeroplan ...
Gora ni nora, nor, ki gre gor, ki smo
jih uporabljali v svojih pevskih nasto-
pih.
Zabeležil: Dr. P. Strmšek
Vključevanje med člane Prešernove
družbe se pomika h koncu —
pohitite s svojim pristopom
stran 4
»Savinjski vestnik'. dne 6. junija 1953
Stev. 'Î2
Iz celja...
Čisti računi, dobri prijatelji
Ta pregovor ima že od nekdaj velja-
vo in jo bo tudi obdržal. Navskriž s
s tem pregovorom pa so prišli pri go-
stinskem podjetju »Ljudska restavra-
cija«. Zgodilo se je namreč takole:
Ko je pred letom bilo ustanovljeno
podjetje »Ljudska restavracija«, je
prevzelo poleg obrata na Tomšičevem
trgu tudi bivši »DUR« Tovarne emajli-
rane posode. Takrat, ob prevzemu, ni
bilo nič govora o pasivi bivšega »DUR«,
pozneje pa se je izkazalo, da je bil pri-
manjkljaj le-tam v višini 488.000 din.
Dolgovi so bili deloma na ekonomiji te
tovarne, deloma na Samskem domu.
Čudnega izvora so ravno dolgovi na
Samskem domu?
Mestni ljudski odbor, ki je prevzel
»DUR« z aktivo (le-ta,je silno majhna)
in pasivo vred, bi moral to vprašanje
urediti tako, da bi primanjkljaj plačali
tisti, ki so ga povzročili, ali kako dru-
gače, ne pa enostavno naložiti dolgove
kolektivu, ki s takšno izgubo nima nič
skupnega.
Kolikor se je kolektiv »Ljudske re-
stavracije« upiral prevzemu tega dolga,
ni dosti pomagalo. Zgodilo se je, da je
sedaj banka enostavno odtrgala na ra-
čunu »Ljudske restavracije« 235.000 din,
MLO pa zahteval, naj za preostanek
neplačanih dolgov vzame podjetje kre-
dit in naj poravna dolgove.
Vse bi še nekam šlo, če pri vsem
tem ne bi bili prikrajšani ravno abo-
nenti te restavracije. Kolikor se spo-
minjajo, je ravno naš list pisal o tem,
da je restavracija ustanovljena z name-
nom, da poceni in izdatno nudi de-
lavcem hrano. Restavracija se je tru-
dila. Svojim abonentom, ki jih je v
mestu nad 400, v Gaberjih pa okoli 150,
nudi najcenejši dnevni obrok, ki je
izdaten in okusen. Kolektiv je izredno
požrtvovalen, štedljiv in dobro gospo-
dari. Navsezadnje pa se zgodi, da
»Restavracija« v banki nima denarja
in da mora z računi za hrano in pijače
počakati, dokler abonenti ne bodo vpla-
čali novega mesečnega vplačUa za
abonma. Jasno je, da gre to na škodo
abonentov in kolektiva.
Oporekati, da ta stvar ni zakonita, ni
mogoče, da pa je neumestna lahko
mirne duše potrdimo. Na ta način bi
lahko dobili potuho vsi tisti, ki iz ma-
lomarnosti, nedelavnosti in temu po-
dobnimi grehi kopičijo dolgove in iz-
gube. Marsikdo bi tedaj, ki bo zgubil
tla pod nogami dejal, češ, MLO pre-
vzamite naše podjetje (bolje rečeno dol-
gove), plačajo pa naj jih tisti, ki si šele
utira ppt, čeprav je znano, da je vsak
začetek težak.
Medtem ko se toliko govori o visokih
cenah, o potrebi znižanja cen, o kon-
kurenčnosti, s takimi nerodnostmi na-
ložimo podjetju, ki ma pogoje, da kon-
kurira na najbolj pereči točki preskrbe,
breme starih grehov.
Revijski večer
v ponedeljek, 8. junija bo v bivši dvorani'
gledališča
REVIJSKI VEČER
Sodelujejo: Ferry Souvan in njegov orkester,
artistično plesni par Ferry iz Berlina, pevka
Vida Lavrenčič iz Trsta in slovenski humorist
prof. Zei iz Maribora. Kot solist nastopi Ferry
Souvan s senzacionalno klaviolino. ki je v Ce-
lju še nismo čuli in predstavlja prvi instru-
ment te vrste л' državi.
Prireditev je zabavnega značaja in bo priro-
jena z namenom, da nas razveseli. Program
bosta vodila inž. Danci Pestotnik in Gustav Gro-
belnik. Scena inž. arh. Miloš Hohnjec.
Prireditev bo gotovo všeč vsem onim. ki
imajo radi 2 uri razvedrila. Za vse ostale pa
pripravlja Propagandni odbor Olepševalnega
društva za mesec julij gostovanje Rudolfa
Francia, Valerije Ileybalove in Ladka Korošca.
Tako bo prireditelj skrbel, da bodo prišli na
račun vsi — recimo pod geslom »danes vam —
jutri nam«.
Ponedeljski predstavi bosta ob 18. uri in ob
20.15 uri.
Nabavite  vstopnice  v predprodaji.
RAZMIŠLJANJA STAREGA CELJANA
Zares vsega priznanja so vredna prizadeva-
nja Mestnega ljudskega odbora za ureditev in
olepšanje našega mesta. Mislim, da se v pogle-
du modernizacije ulic in cest. javne razsvetlja-
ve, obnove fasad ter odgovarjajoče preureditve
obrtnih, gostinskih in trgovskih lokalov v zad-
njih dveh letih ni nikjer toliko storilo kot v
Celju.
Na tako okusno obnovljenih hišah pa nale-
timo na kričeče primere umazanih in zanemar-
jenih vrat in oken, ki prosijo, da bi se jih
usmilila roka pleskarja.
Ker pa vse kaže, da leto 1955 ne bo baš v
znamenju suše. in imamo v zadnjem času tudi
često prav izdatne padavine, doživljamo v Ce-
lju zlasti v Stanetovi ulici, da kar lije na naše
glave iz razjedenih in raztrganih hišnih žle-
bov. Tudi imamo letos spet priliko opažati, da
je mnogo hodnikov ob hišah tako srečno gra-
jenih, da se voda z njih ne odteka, da se kar
rada na njih zbira v nemalo veselje dece in
veliko nevoljo vseh delovnih ljudi, ki hite po
svojih opravkih.
Posebna celjska specialiteta pa so »zbori« mla-
dine na tesnih pločnikih naših ulic. da je do-
mačin kakor tujec, ki pride do njih, primoran
stopiti na cesto, ako hoče mimo in naprej, ker
konference in zbori mladine in tudi raznih
»zgovornih« žensk ne smejo biti moteni. Ker
pa letos uprava cest in ulic pločnike vidno širi,
si prišepetavajo dobronamerni meščani, da bo-
do tako razširjeni ulični hodniki pač omogočili
še bolj množično zbiranje raznih »kramljačev«,
ako jih roka reda ne bo razgnala in jih na-
učila, kako treba hoditi po mestnih ulicah, da
se ne moti razstočega prometa.
Umevno je, da se ne dajo naenkrat urediti
vse ceste In ulice. Vendar pa mislim, da bi se
2 dovažanjem in posipavanjem gramoza po uli-
cah (Jenkova. Oblakova. 29. novembra. Vruu-
čeva, Drapšinova, Leskoškova, Tovarniška itd.)
ne smelo tako skopariti, pa da bi po tolikih
letih bili spet enkrat posuti tudi hodniki za
pešce, v kolikor obstojajo, ker so ta pota za
pešce še v obupnejšem stanju, kot razvožene
«este v tem delu mesta. I. P.
Cenjenim obiskovalcem kino predstav
sporočamo da je zopet odprt
LETNI KINO
Predstave so vsak dan ob 20,30 uri.
Z novim kinoprojeictorjem smo odpra-
vili pavze med predvajanjem, talco da
boste na svežem zralcu z užiticom gie^'
daii naše najboijše filme. V tem mesecu
bodo na sporedu sledeči filmi :
REBECCA
ameriški film
JUTRI BO PREPOZNO
italijanski film
FRIZER ZA DAME
francoski film (Fernandel)
SUŽNJA PRETEKLOSTI
ameriški film
NAPOLNI ČAŠO
ameriški film
Za množičen obisk se priporoča
• UPRAVA KINOPODJETJA CELJE •
NA J02EF0VEM HRIBU BODO
BOLJE DELALI
Socialistična zveza delovnih ljudi za
teren Jožefov hrib jo imela minulo
sredo svoj občni zbor. Funkcionarji or-
ganizacije so podali poročilo o delova-
nju Osvobodilne fronte od zadnjega
občnega zbora. Članstvo je z veseljem
pozdravilo sklep o preimenovanju OF
v Socialistično zvezo. íz poročil je bilo
razvidno, da je bilo delo v organizaciji
-včasih bolj, včasih manj živahno. OF
je tesno sodelovala z ostalimi množič-
nimi organizacijami na terenu, katerim
je ob vsaki priliki nudila pomoč pri
njihovem delu. Vendar se mora pri-
znati, da se je za ideološko vzgojo član-
stva na terenu storilo premalo.
O nalogah in problemih SZDL je go-
voril tov. Dobovišek.
Razprava je zajela aktualne proble-
me na terenu. Razpravljali so tudi o
bodočem delu organizacije na terenu.
Na kraju so sprejeli naslednje sklepe:
Socialistična zveza delovnih ljudi bo
sodelovala z vsemi množičnimi organi-
zacijami na Jožefovem hribu in jim
nudila vso pomoč.
Za ideološko vzgojo članov bodo or-
ganizirali sestanke o raznih vprašanjih
na terenu in to skupno ali pa -po na-
seljih. Bolj kot doslej se bodo zanimali
za upravljanje gospodarskih podjetij
ter se bodo borili proti reakcionarnim
pojavom. M. C.
BODIMO KULTURNI
Verjetno ste se tudi vi že kdaj pe-
ljali, odnosno ste se hoteli peljati z lo-
kalnim avtobusom, zlasti proti Štoram.
Gotovo veste, da navadno čaka na pre-
voz veliko več ljudi, kakor pa jih lahko
sprejme prostornina tega prevoznega
sredstva. Potniki se tega zavedajo, zato
že takoj ob prihodu avtobusa pritisnejo
na vrata, tako da se nihče ne more pre-
makniti in da je tudi vstopanje precej
težavno. Ob takih prilikah se sprevod-
nik postavi na vrata in zviška modruje:
»Le počasi ljudje, nič se ne prerivajte,
bodite vendar kulturni!« Pa bodimo
kulturni, si mislijo nekateri redki kul-
turniki in potrpežljivo čakajo, med-
tem ko se drugi neusmiljeno borijo za
vstop in eden za drugim osvajajo mesta
v avtobusu. Tako se polnijo sedeži in
celo do vrat so zavzeta vsa stojišča.
Kulturniki pa še vedno čakajo in gle-
dajo v avtobusu sedeče zadovoljneže.
»Stop, ne gre več, ni več prostora, gre-
mo,« se sliši glas sprevodnika, ko za-
pira vrata na premikajočem se avto-
busu. Kulturniki gledajo in vsak si
predstavlja in zamišlja to ljudsko last-
nost na svoj način. Nekateri potem
kulturno pešačijo, drugi so razočarani
sklenili, da bodo drugič rajši vso kul-
turo prepustili drugim ter se bodo raje
sami nekulturno peljali.
IZ SODNE DVORANE
OKROŽNO SODIŠČE
POKLICNI TAT KOLES PREJEL ZASLUZENO
KAZEN
Pri okrožnem sodišču se je zagovarjal 52-letni
Ludvik Gradišnik, progovni delavec, stanujoč
v Lokavcu pri Rimskih Toplicah. Poleg svojega
poklica si je izbral še postranski poklic, krasti
kolesa. Ze letos meseca januarja je bil zaradi
tatvine devetih koles kaznovan na 14 mesecev
strogega zapora. Pozneje pa so prišle na dan
še tri tatvine kol; s, ki jih je Gradišnik izvršil
v Celjn, in sicer je 15. 9. 1952 izpred gostilne
Zerdoner pri kapucinskem mostu ukradel Vinku
Oblaku 20.000 din vredno kolo, i. H. 1952 je
pri restavraciji »Na-Na« ukradel 18.000 dinarjev
vredno kolo Dragu Gračnerju. 27. 11. 1952 je
izpred gostilne »Pri turški mački« ukradel
Francu Kunsku »0.000 din vredno kolo. Poklicni
tat je sedaj prejel skupno kazen 4 letu stro-
gega zapora. 2r-letni delavec Ferdinand \ogriric
je od Gradišnika kupil dvoje koles, dasiravtio
je vedel, da sta kolesi ukradeni. > ogriiic je
dobil 2 mesecu zapora.
i
OBSOJENA VLOMILCA
26-lelni Jože Ogrizek, zaposlen pri »Betonu
v Celju, je v začetku leta vdrl v zaprt pro-
stor v Liscah in atletskemu društvu »Kladivar«
ukradel najmanj I" litrov vina v vrednosti
1190 din. Ogrizek je bil že pogojno kaznovan,
ker je kradel vreče v Tovarni emajlirane po-
sode. Skupno bo sedel 7 mesecev v strogem za-
poru. ~ Leopold Sramel iz Zaguja pri Ponikvi,
je vlomil v leseno skladišče pri »Betonu« \
Storah. Ukradel je tri rovnice in eno obešan-
ko v skupni vrednosti 1200 din. Obsojen je bil
na 4 mesece zapora.
OKRAJNO SODIŠČE
Krajnik Franc je 9. sppt. 1952 privozil z
osebnim avtomobilom, last okrajnega komiteja
ZKS Celje-okolica. v nepregledni ovinek na
cesti Griže—Šešče, kjer zaradi ožine ceste iz-
ogibanje dveh avtomobilov ni možno, s tako
brzino, da svojega avtomobila ni mogel usta-
viti, ko je na razdaljo približno 10 metrov za-
gledal nasproti vozeči avtobus, lust rudnika Za-
bukovca. Zaletel se je v avtobus ter povzročil
pri tem na osebnem avtomobilu 50.985 din. na
avtobusu pa 4.048 din škode. Zaradi ogrožanja
javnega prometa je bil obsojen nu 1 mesec za-
poru in nu prepoved opravljanja šoferske služ-
be za dobo dveh let. poravnati pa mora tudi
vso nastalo škodo. — Tudi Strašck Adolf je
15. 4. 1952 neprevidno vozil s tovornim avtomo-
bilom iz Dravograda proti Celju. V vozilu sta
bila še Pečuik Franc in Beloglavec Franc. Stra-
šek pri odhodu iz Celja avtomobila ni pregle-
dal, čeprav je vedel, da so zavore slabe. Na
ostrem ovinku blizu vaši Šentjanž so zavore
odpovedale in je z avtom zavozil v cestni ja-
rek. Pečnik Franc je skočil iz vozila. Pri tem
si je zlomil levo nogo in trikrat prelomil levo
roko. Strašek je bil zaradi ogrožanja javnega
prometa obsojen na 1 mesec in 15 dni zaporu,
kazen pa so mu odložili za dobo treh let. —
RESNA BESEDA KOLESARJEM
\ petek, dne 29. maju grem ob dveh popol-
dne iz kuvurne proti domu v Razlagovo ulico.
Preden prečkam ulico, še pogledam desno in
leto in krenem proti stranskemu izhodu kina
I nion. V tem pridrvi od kolodvorske strani ko-
lesar z brzino 50 km. Z vso silo se je zagnal
vame in me podrl s tako silo, da so očividci
bili prepričani, da ne bom več vstal. K sreči
je padel klobuk pred menoj, tako da sem z
obrazom treščil v klobuk, ki je ublažil padec.
Očividci so me pobrali in odvedli v kavarno.
Kolesar se je nu veliko opruvičevul. češ dn s^
mu je mudilo. Seduj pa resna beseda: Kako to,
da^ se ravno kolesarjem v mestu tako mudi?
Potem bi morali mi. ki pešačimo, vobče vse
zamuditi, ker smo najmanj trikrat bolj po-
časni kot kolesar. Dobro bi bilo. če bi milič-
nik slične dirkuče olajšal za kakih 100 din.
C. R.
NISMO ZADOVOLJNI!
Po starem predvojnem vzgledu smo spet do-
bili dopisnice, ki imajo na naslovni strani slike
naših mest in krajev, torej nekakšna razgled-
nica. Pr\u taka dopisnica, ki sem jo kupil, iniu
motiv iz Celju. Ne veni. kdo in kje je slike
izbirul, vem pa, da bi za Celje ne bil smel
izbrati te — namreč podobo nekdanjega nem-
škega doma. V domu sicer nc gospodarijo več
Nemci in njihovi prirepniki. toda zunnnjegn
lica mu do zdaj še nismo mogli prcdrugačiti.
Mi vsi vemo, da so predvojni gospodarji v Ce-
lju hoteli poudariti neništvo mestu in da so
IM-uv zato postavili vsakemu obiskovalcu Celja,
tako rekoč pred nos, to stavbo v za nas ne-
ukiisnem slogu starih nemških mest in ki se
prilega v svojo okolico, kakor kozi slamnik.
Kdor je slike določal, bi bil že moral vprušali
ali kolektiv celjske pošte ali pa Mestni ljud-
ski odbor, kaj je karakterističnega za Celje,
ne pa na slepo izbrati stari kliše, menda iz
nekdanjega poštnega arhiva. Še dobro, da na
sliki ni vidna vetrnica vrh stolpa, v kateri so
še danes izdolbene začetnice Dil. Upajmo, da
bo kolektiv na pošti v Celju za prihodnjo iz-
dajo preskrbel drugačno sliko, sliko slovenske
tvornosti in znučuja v Celju, saj jih je iia
izbiro.
...in zaledja
NAZAJ IN NE NAPREJ? — ALI
GRADNJA ŽELEZNIŠKE POSTAJE
V LAŠKEM
Res je že skrajni čas, da se želez-
niška uprava enkrat loti laške železni-
ške postaje. Kakor kaže, bo letos dolgo
pričakovani trenutek prišel. Toda pri
vsem tem je nekaj, o čemer je treba
spregovoriti. Projektanti nove železni-
ške postaje imajo v načrtu postajo z
enim ali največ dvemi stanovanji. Na
ta način bi se sedem strank, ki sedaj
stanujejo v postajnem poslopju moralo
zavzeti nezdrava stanovanja v kletnih
prostorih. Stanovanjska stiska v La-
škem je že itak tako pereča, da ji je
nemogoče priti na kraj, saj se ljudje
stiskajo v kleteh in nezdravih prosto-
rih, kljub temu, da se mestna občina
trudi z nadzidavami in zasilnimi pre-
ureditvami vsaj malenkostno omiliti
stisko. In zdaj naj bi naenkrat odpadlo
še sedem stanovanj v postajnem po-
slopju.
Zakaj ne bi naredili enostavnejšega
načrta. Postaji je treba obnoviti fasado
in prezidati notranji zid, ki je poško-
dovan. Ker so stanovanjske sobe ab-
solutno previsoke, bi bilo mogoče z
malenkostnimi stroški stavbo dvigniti
in urediti dvoje nadstropij, iz pritličja
seliti stranke v nadstropja in vse pri-
tličje bi bilo na razpolago za železniško
službo. Z dozidavami bi dobili moder-
nejšo čakalnico 3 razreda, čakalnico
drugega razreda, čakalnico za matere
in otroke, koridor za izhod potnikov
in druge prostore za uslužbence in pi-
sarne. Tudi stranišča sodijo pod pravo
streho.
Mnenje, ki ga imajo o vsem tem
Laščani, bi bilo treba nujno upoštevati.
V Laškem je bilo med vojno uničenih
46 stanovanj, zgrajenega ni bilo nič,
prebivalstvo pa je v odnosu na pred-
vojno število prebivalcev naraslo od
1081 na 1501.
Težave mestne občine s stanovanji
so dovolj jasne, da ne bi bilo treba to-
liko razmišljati, kaj je bolje storiti.
Stremeti je treba za boljšimi rešitvami,
ne za slabšimi, ki naj bi povečale laško
stanovanjsko krizo.
J. E.
ČE NE MORETE ŽIVETI,
SKOČITE V VODO ...
Angela Ivanjko, zaposlena pri Mest-
nem podjetju v Laškem, se je pred
meseci poročila. Pričakovala je otroka
in zaprosila za družinsko stanovanje.
Mestni občinski odbor ji je dodelil sta-
novanje pri neki vdovi, ki pa.se je pri-
tožila na Vrhovno sodišče v Ljubljani.
Seveda se ni mogla seliti v tisto stano-
vanje, porod se je bližal, in bila je na
tem, da bi morala roditi na cesti. Na
posredovanje tov. Jutrišove, pa je
Ivanjkovi občinski odbor dodelil sobo
v hiši štev 12, ki je bila že pol leta
prazna.
Osem dni po porodu so jo spet hoteli
seliti k tisti vdovi, kateri še ni bila re-
šena pritožba. Pozneje so jo poskušali
seliti še trikrat. Zadnjič so imeli pri-
pravljen že voz in miličnika za pri-
silno selitev. Takrat se je uslužbenec
MO tov. Deželak napram njej in možu
grobo izražal: »Zakaj ste prišli v La-
ško? Če ne morete živeti — skočite v
vodo!« (Sila takten in vljuden posto-
pek uslužbenca na odboru ljudske
oblasti, op. ur.)
Pri vsem tem so v Laškem zakonci
brez otrok, ki imajo po dve sobi po-
leg kuhinje!
Nadaljnji komentar prepuščamo bral-
cem.
IZ PILSTANJA
v občini Lesično je 86 obveznikov
predvojaške vzgoje. Pravkar zaključeni
desetdnevni tečaj je obiskovalo dnevno
nad 90 odstotkov, kar je lep uspeh z
ozirom na razsežnost občine. Obvezniki
so se seznanili z marsikatero prvino, ki
jim bo v kadrovski službi v veliko po- ç
moč. Tudi v disciplini so se mladinci j
izkazali. . j
Ljudska knjižnica na Pilštanju je pri- ^
čela s poslovanjem. Bralcev je dosti, j
knjig malo, zato ima tukajšna prosveta ,
važno nalogo, da dvigne knjižnico na j
dostojno višino. Seveda je tudi dolžnost
krajevnih činiteljev, da pri tem sode- j
lujejo. 1
v občini Lesično je več dni v letu,   ^
ki nas spominjajo na važne dogodke iz   j
narodnoosvobodilne borbe. Zaradi iz-   ]
bire dneva občinskega praznika ne bodo   j
v zadregi. Morda bi bil najprimernejši   j
dan 15. julij, ko so pred 9. leti partizani'
izgnali iz Puštanja okupatorjevo posad-
ko, dan kasneje se je isto zgodilo s  j
sovražno posadko v Zagorju. Kozjani   j
n. pr. so si osvojili 8. september, ker je   ¡
v tistih dneh partizanski odred osvo-
bajal Kozje.
•Prvikrat so na svojem dvodnevnem
izletu videli morje učenci 3. razreda
tukajšnje gimnazije. Mladi izletniki .
pravijo, da je napravilo prvo snidenje
z morjem in Opatijo na nje tolikšen
vtis, da ga vse življenje ne bodo po-
zabili.
REJA PLEMENSKE ŽIVINE
SE IZPLAČA ...
Doslej je bilo na Kozjanskem pre-
malo storjenega za živinorejo, ki je za
ta predel poglavitna kmetijska panoga.
Zlasti so premalo pomoči nudile KZ,
kjer se odbori niso zavedali te važnosti,
ali pa so iskali le osebnih koristi.
Upajmo, da bodo novi odbori to delo
pospešili in 'nudili živinorejcem več
pomoči.
Da je živinoreja z rodovnikom edina
možnost napredka, dokazuje zadnji ple-
menski sejm v Šentjurju, kjer je bilo
veliko obiskovalcev in neprimerno
manj plemenske živine. Na tem sejmu
so plačevali dobro plemensko živino
nad povprečno vrednostjo. Tako je
kmet Cepin Štefan dobil za svojega
11 mesecev starega bika kar celih 70
jurčkov.
Za dobro živinorejo bi büo treba tu-
di bolj skrbeti za ureditev hlevov in
gnojišč, da bi na ta način poboljšali
zdravstveno stanje živine in povečali
krmsko bazo. KZ naj bi po tem vpra-
šanju začele resno delati.
PRERANI GROB
\ Rečici pri 'Laškem je nenadoma preminul
58-letni posestnik in upravnik okrajne mesnice,
tov. Matija Videčnik. Po nesrečnem naključju
mu je električni tok prekini? nit življenja. Na
zadnji poti so ga spremili številni rudarji, god-
ba, pevci, razne organizacije in gasilci.
J. E.
V BRASLOVCAH PRIDNO ZATIRAJO
KOLORADSKEGA HROŠCA
Veliki akciji za zatiranje koloradske-
ga hrošča se je pridružilo naše podežel-
sko središče Braslovče. Organiziran je
poseben štab s terenskimi vodji, ki ne-
prestano švigajo sem in tja ter ugotav-
ljajo okužbe po najnevarnejšem so-
vražniku našega kmetijstva. Največjo
zalego so doslej našli v naselju Preser-
ie; seveda ne manjka tega škodljivca
tudi v ostalih vaseh.
Šolska mladina je s ix>močjo učitelj-
stva takoj stopila v akcijo in že na-
brala nad 2000 živih hroščev ter uničila
njihovo zalego. Akcijo p>odpira domača
Kmetijska zadruga.
V nedeljo, dne 31. maja je bil v bra-
slovški šoli sestanek kmetov, ki so z
zanimanjem poslušali predavanje tova-
riša Fr. Kolar j a o širjenju in razmnože-
vanju ter škodljivih posledicah, ki jih
povzroča koloradski hrošč.
Občinski ljudski odbor in KZ Bra-
slovče sta določila zatiralcem ix>sebno
nagrado: c4, 1. do 7. junija po 1 dinar
za vsakega hrošča ali ličinko, od 8. ju-
nija dalje pa po 50 din za vsakih 100
hroščev. Poleg obiranja zalege bo uve-
deno škopljenje po vseh krompiriščih,
s čimer bodo zatrli najnevarnejšega
škodlijvca.
DESETKRAT PREMISLI IN
ENKRAT RECI ali CANKARJA JE
ZAMENJAL S STALINOM ...
Tajnik ZVVI tov. Suša v Laškem je
imel nedavno služben obisk. Sprejel je
tovariše v svoji delovni sobi in dal po-
datke, ki so jim bili potrebni. Sicer
to ni važno. Zanimivo je to, kar se je
potem zgodilo.
Partijska organizacija je kmalu po
tistem obisku dobila ovadbo, češ da
ima tov. Suša v svoji delovni sobi na
zidu nasproti Tita še Stalinovo sliko.
Komunisti so ostrmeli, kajti dotičnik
je vneto trdil, da je preverjeno ta slika
Stalinova. Kljub temu je organizacija
hotela biti o tem popolnoma prepriča-
na...
Tako je slika romala iz sobe tov. Su-
še po Laškem, da je Cankarjev lik, ki
ga je umetnik upodobil leta 1928, lahko
dokazal svojo pristnost.
Slika je bila vrnjena tov. Suši in kot
nam je javil, je bila zamaščena. Last-
nik nam je sporočil tudi to, da je ta
slika od leta, ko jo je kupil, bila vedno
njegova spremljevalka. Celo v pregnan-
stvo v Srbijo je potovala z njim in je
bila zakopana v zemlji pod Fruško go-
ro. Po osvoboditvi, je bila vedno poleg
Titove slike na vidnem mestu.
Ta primer je sicer malenkosten. Do-
tičnik, ki je takole Stalina iz trte zvil,
se lahko samo v ustnice ugrizne, če
ima kaj sramu. Vsak Slovenec bi ven-
dar moral bolje poznati Cankarja od
Stalina. Tako se je pa zgodilo ravno
narobe. Dobro je, da je organizacija ZK
preverila prijavo, kajti če bi na slepo
verjela besedam nerazgledanca, ki ne
loči največjega slovenskega pisatelja od
sovjetskega diktatorja, bi bil slučaj še
poraznejši.
Zato bi naj tovariš, ki je ihtavo po-
hitel, češ, odkril sem informbirojevca,
raje desetkrat premislil, preden se je
tako krepko blamiral. Naposled bi vsa-
kemu trezno mislečemu človeku moralo
biti jasno, da vsak, ki bi danes na zidu
imel obešeno Stalinovo sliko, ne moral
biti kaj drugega kot norec.
PODOBNI SLUČAJ
je ob prihodu okupatorja doživel naš
književnik in prevajalec Vladimir Lev-
stik, ki živi sedaj v Celju.
Ko je moral z vso naglico pobegniti
iz Litije, ker je bil na črni listi nem-
škega okupatorja, je poleg bogate knjiž-
nice in drugega imetja ostala v delovni
sobi tudi Cankarjeva slika. Gestapovci
so vdrli v hišo in nadvse brihtno ugo-
tovili, da je imel tov. Levstik na steni
obešenega pravcatega Stalina. Vendar
so bili to tujci, od katerih človek ne
more zahtevati, da bi poznali podrobno
lik Ivana Cankarja. Morda še slišali
niso za njega.
To bi se Cankar namuznil in si zasu-
kal brke, če bi vedel, da bodo kdaj le-
ti povod za tako zmedo.
JAVNO VPRAŠANJE CESTNI
UPRAVI V CELJU
Nemci so mad okupacijo precej raz-
širili in asfaltirali cesto med Celjem in
Rimskimi Toplicami. Na mnogih odse-
kih so kmetom odvzeli precej obrobne
zemlje s senožeti in sadovnjaki. Cestno
obrobje so na novo zakoličili in kasneje
tudi z mejniki omejili, niso pa dali
kmetom za to nikake odškodnine, niti
niso teh zemljišč v zemljiški knjigi in
katastru odpisali, oziroma znižali letni
davek.
Tak primer imamo zlasti kmetje v
Debru pri Laškem. Pri cestni upravi
smo sicer vložili prošnjo za ureditev te
zadeve, vendar vsa naša prizadevanja
ne dosežejo cilja. Alîestar F. vsako leto
čisti sadno drevje, ki je z razširitvijo
prišlo v območje ceste ter izjavlja, da
je to drevje last cestne uprave. Prav
tako prepoveduje košnjo na razširje-
nem cestnern pasu. Zaradi tega so na-
stali med cestarjem in kmeti vsakolet-
ni prepiri in nesporazumi. Zato podpi-
sani javno prosimo cestno upravo v Ce-
lju, da nam pojasni, kdaj bo v celoti
urejen odpis te zemlje oziroma izpla-
čana odškodnina, da bi se enkrat za
vselej rešili neljubih nesporazumov, ki
so pri nekaterih že povzročili sodne
pravde.
Kmetje: Kačič, Rozman, Hadolin,
Lapornik, Močnik, Mastnak, De-
kleva, Pecko, Jančič, Klenovšek
in Blagotinšek.
z ODPRTIMI DEŽNIKI NA AVTOBUSU
v nedeljo, dne 31. maja 1955 so potovali pot-
niki iz Laškega v Celje tako, da so mor.ili
imeti med vožnjo v avtobusu odprte dežnike,
ker je streha avtobusa dotrajana. Sedeži so
bili polni deževnice in ker je usnje barvano,
so mnogi potniki dobili v obleke madeže. Av-
tobusno lîpravo v Celju naprošamo, da na vsak
način popravi ostrešja vozil, da bo vožnja ▼
pravem pomenu besede res kulturna.
Anton Šumej, Laško.
O ZLOČINU V BUČAH NA KOZJANSKEM
v »Savinjskem vestniku« smo lani septembra
poročali o umoru Ferliča Franca v Jevševcu.
y tem poročilu je bilo naxedeno, da je umor
izvršil Alojz Klobasa, ki je bil tudi aretirae
in 5 mesecev v preiskavi. Preiskava pa je po-
zneje dognala, da Alojz Klobasa ni bil morilec,
pač pa je umor izvršil njegov sin Franc Klo-
basa, ki je pri sodišču prejel tudi zasluženo
kazen. Alojz Klobasa je bil po petih mesecih
kot nedolžen pri tem zločinu izpuščen iz za-
pora. M. C.
SAM01 DAN
je še do žrebanja III. kola
TOMBOLE GLUHONEMIH JUGOSLAVIJE
Kupujte tablice 1
Stev. 22
»Savinjski vestnik <, dne 6. junija 1953
Stran S
Skok s padalom 
med jugoslovanske
partizane
(K desetletnici prihoda prve angleške vojaške misije 27. maja 1943)
Napisal F. W. Deakin
G. Deakin je profesor oksfordske uni-
verze. Med vojno je bil prvi šef angle-
ške vojaške misije pri Vrhovnem štabu
v Jugoslaviji in od leta 1945 do 1946
prvi sekretar angleške ambasade v
Beogradu. ^
Leta 1943 je 27. maja letalo angle-
škega letalstva odletelo z aerodroma
Derna v Severni Afriki v nočni mrak.
Smer letala je bila v Jugoslavijo. V
letalu je bilo pet britanskih oficirjev
in vojakov. ^
To je bil drugi poskus, da bi prišli
do gotove točke v črnogorskih planinah,
ker prvič, dva dni prej, niso uspeli
zaradi velike burje. Veter je bil takrat
tako močan, da je odpihal letalo z nje-
gove smeri do Soluna. Morali so se
vrniti nazaj v Dern.
Tokrat smo leteli poleg Kcete. Naši
mitraljezi so bili naperjeni navzgor.
Bili smo zmučeni od borbe z nemškimi
lovci, ki so operirali v območju letalske
baze v Heraklionu v Grčiji. Imeli smo
zelo malo časa za razmišljanje o pred-
stoječih nalogah. Naročeno nam je bUo,
da se spustimo s padali v Crno goro
in da se povežemo z glavno osebnostjo
partizanskih sil. Takrat v zunanjem
svetu razen imena Tito niso dosti ve-
deli, pa tudi mi ne. Naročeno nam je
bilo, da pošljemo poročilo v Kairo.
Tri tedne pred našim odhodom je
naša severnoafriška baza vzpostavila
zvezo s partizanskim štabom v hrvaških
gorah in dvema britanskima oficirjema.
To sta bila mojar Jones in kapetan
Hunter, ki sta se spustila do partizan-
skega štaba, da pripravita vse potrebno
za naš prihod. Oficirja sta vzpostavila
radio zvezo z Vrhovnim štabom, ki se
je takrat nahajal v Crni gori. Ta prva
sporočila, da naj pošljemo vojno misijo
in podatke za tehnične posameznosti
našega odskoka iz letala so vsebovala
tudi podatke o resnosti vojaškega polo-
žaja na tem področju. Rečeno je bUo,
naj pohitimo, češ da partizani ne mo-
rejo delj časa obdržati v rokah teren,
kjer bi lahko odskočili, več kot tri dni.
Oboroženi s takimi »suhimi« podatki
smo šli na pot...
Mrak je postajal gostejši, letalo Ha-
lifax pa je letelo mirno proti severu.
Posedli smo se kakor smo se najbolje
znali med našimi torbami in opremo.
Enakomerni šum motorja nas je pri-
moral, da smo molčali. Vsak je bil po-
globljen v svoje misli. Navodila, infor-
macije, poslovilni obiski, zbiranje zalog
in opreme, tisoče müj potovanja z vla-
kom in avtomobilom, sedaj pa le nekaj
ur med nebom in zemljo ...
Pred nami so se v globini pojavili
obrisi cilja.
BÜO je nemogoče hladokrvno raz-
mišljati o podrobnostih naše naloge.
Vsak je bil zavzet z razmišljanjem na
skok v prazno in temo. Poleg tega je
bil to naš prvi polet nad mejami oku-
pirane Evrope.
Prišel je čas. Postali smo neke vrste
avtomati. Stisnili smo roke posadki le-
tala. Njihova odgovornost je bila, da
pridemo do cilja, naša pa, da hitro
odskočimo. Navade iz padalskega te-
čaja so nas objele. Zavrgli smo misel
na preteklost in na prihodnjost. Mislui
smo na malo točko neposredne bo-
dočnosti.
Naravnali smo pasove padala, posled-
njič pregledali torbico in opremo, ko
smo pod sabo zagledali ognjen križ —
naš dogovorjeni znak.
Motorji bombarderja so zmanjšali ro-
pot. Pilot je obrnil letalo, da bi spet
preletel ogenj na tleh. Takrat je avto-
matsko pri odprtini letala zagorela ze-
lenkasta luč in mi smo skočili...
Hladen zrak nam je udaril v telesa
in padalo nas je streslo. Vsi naši čuti
so se zaostrili. Poleg mene je vzpore-
dno z menoj padala kupola soseda.
Glasno sva se pozdravila. Noč je bila
temna, da nismo videli zemlje pod se-
boj. Čutili smo močan veter. Skočili
smo v višini 610 metrov nad najvišjim
in najdivjim delom Crne gore. Padali
smo hitro, daleč proč od ognjev, ki so
izginjali izpred naših oči,'zakriti s hri-
bi.
Zračni val me je za malenkost dvig-
iiil navzgor, nato pa sem stanovitno^
Padal. Zaprl sem oči, skrčil noge in
fäkal. Ko sem se dotaknil zemlje, sem
glasno vzdihnü in se povaljal.
Bilo je pretemno, da bi videl kje sem
in kje so se spustili ostali. Doklicali
smo se s piščalkami. Zbrani smo ugo-
tovili, da smo na tla prišli brez vsake
Praske. Letalo nad nami je napravilo
yog. Z žepnimi svetilkami smo se mu
Javili. Odvrglo je še našo opremo, po-
t^m nam je »pomezütnü« z lučjo in
naravnal svoj polet proti Afriki...
Ognjev nismo videli. Okoli nas je bi-
*a popolna tišina.
Pustil sem tovariše pri opremi in se
^ naperjenim samokresom podal т
siïier, kjer naj bi bili ognji. Cez nekaj
'fenutkov sem zadel v človeka, ki je
^asno zaklical v srbščini. Hitro sem
na podoben način odvrnil, da sem
angleški oficir.
"Visok mladenič v iznošeni uniformi
^c- je objel. Bil je v patroli, ki je ku-
J^a ognje in poslan v izvidnico, da nas
Poišče. Ko sem ga peljal nazaj do osta-
članov misije, je izstrelil naboj.
^alu so za nama prihiteli še drugi
Partizani
Začelo se je svitati. Opazil sem, da
smo se spustili na ozek pašnik, ki ni
bil širši kot 90 metrov in z obeh strani
obdan s pečinami in borovjem. Okoli
nas so bili mladi ljudje in nekaj eno-
glasno klicali Bili so opravljeni in obo-
roženi popolnoma različno. Nekateri so
imeli sivkaste uniforme, drugi so bili
v civilu. Dokler smo se pripravljali na
odhod, smo bili tarče za celo ploho
vprašanj. Zakaj nismo prej prišli? Ko-
liko smo stari? Kakšne čine imamo?
Ce smo čuli radio stanico Svobodna
Jugoslavija? Takšna in podobna vpra-
šanja so postavljali ti mladeniči, ki
so ginjeni ob tem sestanku hoteli zve-
deti kar največ.
Cez nekaj minut smo se znašli na
neki skalnati planoti, kjer je še vedno
tlel ognjeni križ v čisti jutranji zarji.
Patrole so pobrale padala z opremo
in višji oficir v sivi uniformi nas je
pozdravil. Predstavil se je kot Veljko
in sporočil, da ga je maršal Tito po-
slal, naj nas pripelje v Vrhovni štab,
ki je bil kakih deset kilometrov od tu.
Po kratkem zajtrku v kmečki hiši, smo
se napotili peš. Odklonili smo konje,
ker smo se počutili polni moči po od-
lično uspelem skoku iz letala. Bilo je
že zgodaj in zrak je bü svež in čist.
Na poti nam je jugoslovanski oficir
povedal, da so Titove oborožene sile
pod močnim nemškim pritiskom in da
jim je potreben vojni material ter da
ranjenci zelo trpijo, ker jim manjka
sanitetskega materiala in zdravil.
Planinska pot je peljala skozi gozdo-
ve in se nato strmo vzpela do obale
malega jezera. Na poti nižje ob jezeru
je šla manjša kolona zmučenih planin-
skih konj, njih jezdeci pa so bui ra-
njenci, prvi od mnogih, ki smo jih
pozneje videli. Ranjenci so nihali v
lesenih sedlih sem in tja kot vreče.
Stopali smo navkreber. Veljko na-
prej, mi za njim. Potem je skrenil s
steze v gozd in nas pripeljal do gruče
ljudi, ki so bivali v malih šotorih med
drevjem. Sedeli so v gručah, ali pa so
se sprehajali med šotori. Bil je ravno
čas kosila.
V nekaj sekundah so se zbrali okoli
nas in takrat smo segli v roko mir-
nemu človeku, ki je stal v sredini
Naš prvi razgovor s Titom je zvenel
uradno. Govoril je enostavno in resno.
Rekel je, da je položaj resen, da Nemci
hočejo obkoliti partizane v tem golem
planinskem kraju, kjer ni ne hrane
niti zaklonišč pred zračnimi napadi.
Naša skupina se je spravila v mali
šotor, kamor so prinesli tudi našo opre-
mo. Pozno popoldne nam je Tito po-
slal kurirja, češ, da se moramo pripra-
viti za pohod. Gozd okoli nas je oživel
od partizanov. Razdelili smo vse svoje
zaloge med nove vojne tovariše in se
pridružili koloni, ki je korakala skozi,
temen pas Durmitorja. Začel je padati
droben stanovitni dež. Marš, ki smo ga
takrat začeU, je trajal nato dva meseca.
Cez nekaj dni je ob zračnem napadu
na Sutjesko padel Anglež, kapetan Stu-
art, eden od prvih članov prve angle-
ške vojaške misije v Vrhovnem štabu
maršala Tita. Vsi smo bUi očividci po-
teka in slavnega konca junaške Pete
ofenzive in dočakali končno zmago na-
rodnoosvobodilne vojske.
V Oksfordu, 27. maja 1953.
DVE DOMACI ZNAMENITOSTI
SABLJA »EISENHAUER«
NAJDENA V LASKEM
V Laškem so našli staro umetniško
izdelano sabljo z bogatimi okraski in
vrezanim napisom »Eisenhauer«. Uprav-
nik laškega muzeja je fotografijo sab-
lje poslal v Nemčijo, odkoder so odgo-
vorili, da je sablja nekako iz leta 1700
in da ime predstavlja priimek obrtnika,
ki jo je izdelal.
Morda, rečemo morda, je ta orožar
kak daljnji prednik sedanjega pred-
sednika Združenih držav Amerike.
IZ ŽIVALSKEGA SVETA...
Tov. Golob Ivan iz Mrzlega polja pri
Marofu na Kozjanskem javlja, da se
je njegova domača zajkla, ki se je
vedno pasla zunaj na polju sparila z
divjim zajcem. Skotila je 7 rnladičev.
To je zelo redek slučaj v naravi, da se
divje živali parijo z udomačenimi.
Posestnik opozarja rejce malih živali
na ta dogodek in bo verjetno mladiče
tudi odprodal. Taka osvežitev krvi pri
domačih kuncih mora imeti le pozi-
tivne posledice.
Rešitev rebusa iz št. 21: Malina
ali narobe Velikan
Celjske glose
NAŠ ŠEFIC
(Po napevu »Naš maček*)
Naš šefič je avto imel,
z njim vsak dan okrog je drvel,
prihajal domov ves zaspan,
ko se je svetlikal že dan.
S prijatelji se je obdal,
z dekleti je rad potoval,
pred krčmami delal je stop
in rajal je hopsa, hop, hop!
Nekoč pa je smolo imel,
da z avtom v drevo je zadel,
in komaj še živ je trpin
prilezel izpod razvalin.
Zdaj avto njegov je razbit,
a sam je v obveze povit, .
po berglah ves mršav ko smrt
okoli se plazi potrt.
A vendar ga prav to gorje
je spravilo spet na noge,
zdaj leze ko vsak državljan,
ki v delež mu avto ni dan.
To žalost v eksempel povem
neskrbnim vam mladim ljudem:
Kdor zdravo živeti želi,
naj sebe in avto kroti!
JURJEV PET
Dam ti jurjev pet,
če se mi razkriješ,
name čar svoj zliješ,
lep ko majski cvet.
Daj mi jurjev pet,
tebi je to malo,
meni pa ostalo
vse bo ko popred.
Dvakrat pet — deset
jurjev je odrajtal,
si oči pocajtal
in bil srečen spet.
MEGLA, MEGLA IZ DIMNIKA
— Cemu
s to meglo umetno
skrivate prevzetno
svoje mesto belo? —
~ Ta tu
megla je, pobratim,
predragoceni plin;
vse od njega je velo.
Zato pa na debelo
zaklade bruha v dim
dnevno oni-le kamin. —
— Presneto! —
Posneto
k letu žveplo bo s kislin,
iz peči bo tekel ein,
dragocenih surovin
obilo dajal bode plin,
več ne bo nas dušil dim;
v naravi spet bo vse veselo. 
— Veliko to bo delo.' —
ZANIMIVOSTI
EISENHOWER EDINI PREDSEDNIK
S PILOTSKIM IZPITOM
Kot poroča ameriška zveza letalske
industrije, je Eisenhower edini pred-
sednik, ki ima pilotski izpit. Eisenhower
se je naučil letati leta 1939 kot pod-
polkovnik. Zadnjikrat je pilotiral letalo
leta 1947.
ŠTEVILO AVTOMOBILOV NA SVETU
Po podatkih, ki jih je zbrala po vsem
svetu Mednarodna družba Mc Graw-HUl,
je zdaj na svetu izven držav za železno
zaveso v prometu 83 milijonov civilnih
avtomobilov. Številka se nanaša na ko-
nec preteklega leta. V Združenih drža-
vah so našteU 52,300.000 osebnih in to-i
vornih avtomobilov ter avtobusov, v!
Kanadi 3,100.000 in v Groenlandiji, ki,'
je zadnja na seznamu, pa 22. Ostalih!
21  milijonov je razdeljenih med  154:
držav.
Crnka Young je bila imenovana za »dr-
žavno mater« v ameriški državi Wirgi-
niji za leto 1953. Njen mož je sin za-
služnega črnca. Vzgojila sta 14 vzornih
državljanov. Sest sinov in hčera je
učiteljev, eden je kmet, dva sta grad-
bena strokovnjaka, ostali pa so sluša-
,   ^     . telji visokih šoL
NAGRADITEV UMETNIKOV, KI SO I
NAREDILI OSNUTKE ZA ZNAMKE i
ZDRUŽENIH NARODOV ¡
Pred kratkim so nagradili dva izrael-^
ska umetnika, ki sta naredila najboljše«
osnutke za znamke Združenih narodov,!
in sicer sta to Wüli "Wolf Wind ini
Stephen Ir Shay. Poleg častne diplome
sta prejela še denarno nagrado v znesku
1000 oziroma 500 dolarjev. Natečaja za;
osnutke znamk ZN se je udeležilo 67
umetnikov iz 32 držav.
ŽIVLJENJSKA DOBA AMERIČANOV j
SE DALJŠA i
Povprečna življenjska doba Američa--|
nov se je v zadnjih 12 letih p>odaljšalaj
za tri leta. Kot poročajo, znaša sedajo
67 let, v začetku tega stoletja pa jei
znašala samo 48 let. i
Zelo aevamo delo je prevzel tale delavec, ki montira 66 metrov visoko tele-
vizijsko anteno na najvišjo zgradbo sveta, ki je visoka 375 metrov. To je
NewYorski Empire State Building. Pogled navzdol vam nudi tipično sliko
središča New Yorka, kjer so celo drugi nebotičniki nekaki pritlikavci napram
zgradbi, na kateri delavec opravlja svojo dolžnost. Desno na sliki v zgornjem
kotu je poleg obale palača OZN (škatlasta oblika). Ker je pred vami le slika,
morate grozljivost globine povečati najmanj za desetkrat, da bi si lahko ustva-
rili prave občutke, ki bi jih imeli, če bi bili v koži tega električarja. Morda
mož res ni vrtoglav, morda je dobro plačan in še bolje zavarovan, toda vse-
skupaj ni nič s primerom, da postavlja na kocko svoje življenje. To daje mi-
sliti, da delo ustvarja čudeže in da nikoli ne more biti dovolj poplačano.
Blesteče kronanje Elizabete II.
v Londonu
Angleži so pred vsemi narodi na sve-
tu najbolj vneti pristaši tradicij. Morda
se bo kdo spomnil, da so Angleži dolgo
potem, ko so druge države že gradile
ladje z železnimi klini, še vedno trdo-
vratno uporabljali lesene.
Ko je po smrti kralja Jurija postala
princema Elizabeta naslednica prestola,
se Angleži niso dali prikrajšati niti za
ped tradicije kronanja, ki je v Brita-
niji v navadi že nad 800 let in še dalj.
Sedanje kronajo je 38. po vrsti od no-
madskega vdora na takrat še zeleni
britanski otok in 28. kronanje v se-
danji cerkvi Opatije. Poleg dveh vla-
daric AngUje, ki nista bili kronani, je
Elizabeta II., šesta vladarica Anglije,
ki nosi krono. Kraljica Elizabeta II.j
jemlje žezlo v roke ravno v času, ko]
se angleški imperij stanovitno krči, ko]
v kolonijah zahfevajo neodvisnost ini
ko že marsikje, kjer je formalno pri-j
znana  še angleška  nadoblast, sukajo i
politične čolniče po svoje. Poleg tega I
je zdaj čas hladne vojne, skrajne na-i
petosti v svetu. Pri vsem tem pa so V
Angliji kronanje pripravili prav tako
svečano, kot v času največje moči an-
gleškega imperija, morda prav zato, da
dokažejo, da kraljevina še ni izgubila
svojega blišča in verjetno tudi zaradi
tega, ker do mlade kraljice gojijo An-
gleži posebne simpatije.
Na 2. junij, na dan kronanja so se
v Angliji in kolonijah temeljito pri-
pravljali že mesece. Svečanosti kro-
nanja bodo v stroških gotovo prestopile
mejo milijarde funtšterlingov. Mnoga
podjetja turističnega značaja se bodo
s tem dogodkom močno okoristila. Baje
so družbe, ki so kraljico zavarovale za
slučaj pri napornih ceremonijah kro-
nanja, napravile velike dobičke.
Svečanosti na dan kronanja so bue
tako bleščeče, da jih redko lahko vidi'
svet. Na tisoče visokih predstavnikov
Anglije, lordov, ministrov in poslan-
cev, predstavnikov in vladarjev kolo-
nij, predstavnikov 73 narodov je bilo
navzočih ob tej svečanosti. Desettiso-
čem Londončanov, ki so vztrajali na
londonskih ulicah, so se priključili de-
settisoči Angležev z otoka in tisoči tu-
ristov z vsega sveta, ki so nalašč zato
napravili dolge poti v London.
Kraljica je bila po naših pojmih mu-
čenica vseh teh ceremonij kronanja,
kjer se je moreda ure in ure ravnati
kot je zahteval običaj, nositi težka ојз1а-
čila in krono z briljanti, ki tehta nad
4 kg. Neskončne povorke, parade su-
hozemskih, pomorskih in zračnih sil,
vse to je povečalo vtise in hrušč godb,
fanfar in slavnostnega streljanja.
Svečanosti so se udeležili vsi kralji
in ni težko uganiti, da je bilo vmes
nekaj takih, ki so büi zavistni in če-
merni v zavesti, da so jih njihovi na-
rodi odslovili Vse te visoke osebnosti
preteklosti in sedanjosti sojmele svoja
častna spremstva razen predsednika
indijske vlade Nehruja, ki je sedel sam
in dostojanstveno mračen v svojem vo-
zilu, niti ni odzdravi j al, ker ne prima
oblasti nove vladarice nad Indijo.
Poleg 73 delegacij različnih narodov
in držav sveta je bila ob kronanju na-
vzoča tudi tričlanska uradna delega-
cija Jugoslavije, ki so jo sestavljali
državni tajnik za zanunanje zadeve Ko-
ča Popovič, podpredsednik Izvršnega
sveta FLRJ Milovan Djüas in načel-
nik generalnega štaba JLA Peko Dap-
čevič.
Kaj ima svet od tega dogodka pri-
čakovati, ni težko reči. Zavoljo te no-
tranje slovesnosti v Angliji se zunanji
politiki te države ne bo nič poznalo.
Polagoma bo spet vse v starem tiru.
Konservativna in laburistična stranka
bosta spet krmarili državo v morju sve-
tovne politike.
Nergač
Kaj vse mi ne ugaja? Ce pišejo dr. Mirko
Rupelj in drn^i. kako naj jezik očistimo peg.
kako naj obrtniki končno uporabljajo sloven-
ske izraze v svoji obrti, da izginejo ra/.ni
šraafi in hobiponki itd., vse to je lepo in hva-
levredno. Ko pa prideš v neko šolo. ti udari
v oči napis na vratah: Biro X in Komite Y.
Za smonta: ali ni biro pisarna in komite od-
bor? Ali nimamo za besedo »centralni« pra-
vilen slovenski izraz »osrednji«? Neka gostilna
ponuja »asortinient« jedi in pijač. To mora
biti nekaj izrednega! Asortinient! V pisarnah
tudi ne vidiš nobenega ravnatelja ali tajnika,
temveč le direktorje in sekretarje. In pisarni-
ški sluga je sedaj tudi kurir, ker je kurir
pač vse kaj drugega, kot pa sluga. Če pa
že nergam. morftm povedati tudi zdravilo proti
vsem tem tnjkani: prosim! Uredništva raznih
časopiov naj ne dopuščajo jezikovnih in slov-
ničnih napak. Naj se postvijo po robu Se
proti tujkam, pa bodo polagoma izginile!
V računici za drugo gimnazijo so razna pra-
vila, ki jih mora učenet znati. Naj navedem
samo eno: »Vrednost občega številskega izraza
za dane vrednosti vseh občih števil dobimo, če
vstavimo v obči številski izraz za vsako obče
število zanj dano vrednost, potem pa izra-
čunamo vrednost tako dobljenega posebnega
številskega izraza.« Ljudje božji, to ni bilo ti-
skano v Studencih pri Ljubljani, temveč v
Državni založbi Slovenije! Tudi jaz sem brusil
šolske klopi trinajst let. toda s tako »kunšt-
■imic pravili  nas niso gnjavili in tndi nismo
zapustili šol manj pametni kot današnji dijaki.
Kar ni enostavno, je za nič! Saj se da to pj)-
vedati tudi bolj enostavno. In: moramo rač|i-
nati s tem. da je to pisano za dvanajstletno de-
co in ne zn odrasle, in še ti bi morali pri tem
premišljevati. Cv se morajo naši dijaki učiti
taka zamotana pravila, potem nikakor nimajo
časa brcati kako konzervno škatlo po dvori-
šču po cele ure!
No. ustavimo se še malo pri tem brcanju! Ne
otroškem igrišču pri kapucinskem mostu brca
sedem nadebudnih dečkov med 10. In 14. letom
majhno tenis-žogo. Eden je golmani, dve aktov-
ki2 s šolskimi knjigami označujeta gol'!. Brcaj*
žogico kar na slepo, suvajo eden drugega, se
prerekajo, kričijo, razgreti so — do osnre-are
zvečer. In uspeh? Da se iztroši višek življenj-
ske energije*. Mi smo kot dijaki hodili k te-
lovadbi, kjer smo pod strokovnim vodstvom res
vadili in trenirali« vse telo. Dočim to divja-
nje . . , Prepričan sem. da nobeden teh dijakov
nima na šoli prav dobrega uspeha, šola zahte\a
danes toliko učenja, da dijak res nima česa
za tako divjanje. Starši premišljujte o tem in
vprašajte se. če imajo taki dijaki kaj smisla
za kulturo, kaj smisla za vse, kar je lepo \ш
plemenito! C. R.
' vratar, ï torbica, ' vrata. * moči. б Tadili
(in trenirali je toliko kot fižol in fržol) opoiu-
ba uredništva. (Naj nam pisec ne zameri, če
smo poizkusili tako popravljanje kar pri njem.
Bi ne dlakocepili preveč? Se vam ne zdi?)
str.6
»Savinjski vestnik«. dne 6. јил1ја 1953
Stev. 22
Telesna vzgoja in spori
DEVET GOLOV - PA ŠE PREMALO !
v nedeljo je Kladivar v predzadnjem kola
slovenske nogometne lige nastopil v Storah proti
Kovinarju. Celjani so dosegli visoko zmago z
4:1 (4 : 1), ki jim pa še ni zadostovala za za-
wienjavo mesta z vodilnim Železničarjem. Mari-
borčani so namreč v Lendavi proti Nafti odnesli
\es iikupiček s tesno zmago 1 : 0!
Na ozkem igrišču v Storah se Celjani dobrih
20 minut niso znašli. Sele gol, ki ga je za do-
mačine po napaki obrambe Kladivarja dosejçel
Verdel, je zdramil Celjane, da so takoj v proti-
napadu po Posineku izenačili. Dolgih 15 minut
se ni potresla mroža, nakar je bil zopet uspešen
i^sinek, ki je z razantnim strelom iz težke
-ituacije dosegel najlepši gol v tej tekmi. V
zadnjih petih minutah prvega polčasa je dosegel
še dva gola Dobrajc, prvega iz enajstmetrovke,
drugega pa iz neposredne bližine.
V drugem polčasu so se Celjani razigrali in so
neprenehoma oblegali vrata Storjanov. Obramba
Kovinarja, pomnožena s celotno krilsko vrsto
ia večino napadalcev, je čistila, kar se je pač
dalo. Kljub temu pa so Celjani dosegli v tem
delu igre še 5 golov, tri po Marinčku in dva po
Piklu. Nešteto ostrih strelov je šlo mimo vrat-
nic, nekaj so jih jo odbilo od vratnic, lepo šte-
vilo pa jih jo ubranil tudi vratar Potauer.
Storjani v tem srečanju niso pokazali mnogo
/nanja. Celjanom so so upirali le v prvem pol-
času, v katerem so še tu in tam izvedli napa-
dalne akcije, v drugem polčasu pa so povsem
odpovedali in so večinoma igrali le v svojem
kazenskem ^rostora. Najboljši je bil Pirš v
obrambi, ki je razbil nešteto nevarnih napadov
Kladivarja, ostalih pa žc ne moremo pohvaliti.
Deloma jo zadovoljil vratar Potauer, ki pa ima
na vesti 6. in 7. gol — saj je žogo že držal v
rokah! Ne moremo pa mimo surovosti Jovano-
viča, ki je kar brez posesti žoge kosil po nogah
Celjanov.
Celjani so zadovoljili. Od vseh je močno uga-
jal Podobnik v obrambi, v drugem polčasu pa
je bil odličen tudi Marinček zlasti v igri z
glavo. Izkupiček bi lahko bil še večji, ker je
ostalo ogromno kotov neizkoriščenih, polog tega
pa marsikateri niso spravili žoge v mrežo iz 3
do 5 metrov! Brez dvoma jo Dobrajc mnogo iz-
gubil na svojem renomeju zaradi preostre igre
in grobih startov.
Sodnik Hajsingor ni užival pri igralcih i)0-
trebne avtoriteto. Dopuščal je surovosti in ne-
športne izpade igralcev, ne da bi izrekel odgo-
varjajoče kazni. S takim načinom sojenja do-
mači sodnik no pomaga domačim igralc(îm, ker
rnzplamteva nedovoljene strasti, ki nimajo z
lepim športnim in kulturnim vedenjem ničesar
skupnega.
Atletika - šport Številka 1 na naših
šolah
Pred zaključkom šolskega lota so tekmovali
dijaki in dijakinje srednjih in strokovnih šol
t atletiki. Navdušenje, borbenost in pa kvali-
tetni rezultati na teh tekmovanjih nam doka-
zujejo, da je atletika med celjsko mladino na
šolah najbolj priljubljen šport. Da se je mla-
dina oklenila toga športa z vso ljubeznijo, smo
lahko srečni ~ saj atletiko še vedno prištevamo
med »kraljice športov«, ker jo zaradi svoje pri-
rode, bogatega gibanja in praktične veljave ne
moremo vrednotiti z ostalimi športi.
Pri mladincih so prepričevalno zmagali dijaki
T. gimnazije s 140 točkami pred ekonom, srednjo
šolo z 99, II. gimnazijo s 87, IKŠ s 77 in učite-
ljiščem z 69 točkami. V teku na 100 m sta Vi-
(ietič in Čelik (ok.) tekla pod 12 sek., 6 tekmo-
valcev pa pod 15 sek.! V teku na 400 m je
\ idetič dosegel sijajen rezultat 52,9, še 7 tek-
movalcev pa je teklo pod 1 minuto! Najlepše
l)orbe so bilo v teku na 1000 m, kjer je zmagal
nadarjeni Cizej (I. gimn.) z 2,51,3! Se štirje
mladinci so tekli pod 2,55 na tej progi, kar
predstavlja že za aktivnega atleta prav dober
čas. V metu kopja je zmagovalec Tkavc (I. g.)
postavil nekoliko slabšo znamko od preteklega
leta. V krogli je 1. gimnazija odnesla kar dvojno
zmago (Višekruna, Rak). V skoku v višino in
daljino je zmagal Lenasi (1. g.) s 165 in 6,09,
t štafeti pa ekonomska srednja šola s 47,5 sek.
(4 X 1Ö0 m).
Najboljše mladinke v atletiki so na ekonomski
srednji šoli, ki so na tem tekmovanju dosegle
68,5 točke, I. gimnazija 54, učiteljišče 51 in
11. gimnazija 47 točk. Na 60 m je bila najbolj
hitra Tončičeva (I. giinn.) z 8,5 sek., na 600 m
pa Slamnikova (11. gimn.) z 1,47,6, v metu krogle
in kopja je zmagala Pristovškova iz ekonomske
srednje šole (10,82 in 31,63), v skoku v višino
in daljino pa Florjanova iz učiteljišča (135 in
4,66), v štafeti 4 X 100 m pa I. gimnazija s 56,4.
V skupnem plasmanu pa je vrstni red šol na-
slednji: I. gimnazija 212, ekonomska srednja šola
— 177,5, 11. gimnazija — 148, učiteljišče — 152
in IKŠ      77 točk (le moški).
Se zanimivejšo jo bilo pionirsko tekmovanje,
kjer so prepričevalno zmagali pionirji in pionir-
ke I. gimnazijo. Ta uspeh daje 1. gimnaziji lepe
perspektive, da bodo tudi v naslednjih letih
obdržali primat v atletiki na celjskih šolah.
Mlajši pionirji so tekmovali v troboju — tckj;
na 50 m, metu krogle in skoku v daljino, ki se
jim je priključila še štafeta 8 X 50 m. V toku je
bil najboljši Hajsingor (II. gimn.) s 7,8 sok.,
v skoku v daljino Gabrovšok (11. gimn.) s 3,94 m
in v motu krogle Sotlar (I. gimn.) z 9,90 m
(2,5 kg!). V štafeti so zmagali pionirji I. gimn.
z 1,01,8. Skupno so dijaki I. gimnazije nabrali
142 točk, dijaki H. gimnazijo pa 112 točk.
Starejši pionirji so tekmovali v 5 disciplinah.
V teku na 60 m je zmagal Krivec (I. gimn.)
z 8,3 sek., na 400 m Zupane (IL gimn.) z 1,05,8,
v skoku v višino Levstik (11. gimn.) s 140 cm,
v motu krogle 4 kg pa Loskovšek (I. gimn.)
z 12.03 m, v štafeti 8 X 50 m I. gimn. s 55,8 sek.
Pionirji I. gimnazije so dosegli 171, pionirji
II. gimnazije pa 156 točk.
Pionirke so tekmovale v 4 disciplinah. V teku
na 50 m je zmagala Cater (I. gimn.) z 8 sek.,
v skoku v daljino Bitonc (II. gimn.) s 3,91 m,
v skoku v višino Debeljak (II. gimn.) s 120 cm
(to višino so dosegle kar 4 tekmovalke!), v šta-
feti 8 X 50 pa pionirke I. gimnazije z 1,00,6.
Skupno stanje točk: I. gimnazija 134,5, II. gim-
nazija 111,5 točke.
y skupnem plasmanu je I. gimnazija dosegla
447.5, II. gimnazija pa 379,5 točke.
Zlet „Partizana" - 7. junija
Preteklo nedeljo se je zbralo v Petrovčah
okrog 600 partizanovcev na svojem prvem zletu
partizanskih društev okrajev Celje-okolica in
Celje-mesto. Celodnevno deževje je preprečilo
izvedbo javnega nastopa. Zato je vodstvo zleta
po posvetovanju z zastopniki društev odločilo,
da se ta prireditev izvede v nedeljo, 7. junija
ob 15. uri v Petrovčah. Prepričani smo lahko,
da se bodo ob ugodnem vremenu zleta udele-
žila s svojim članstvom še vsa ostala društva,
ki so preteklo nedeljo zaradi deževnega vre-
mena ostala doma.
V nedeljo, dne 7. junija bo potemtakem revija
vseh partizanskih društev v Petrovčah, ki bodo
na javnem nastopu prikazala s svojimi oddelki
vso lepoto, bogastvo in koristi telesne vzgoje!
Uspešen nastop atletov Kladivarja
v Gradcu
v soboto, dne 50. in v nedeljo, dne 51. maja
je prvikrat, odkar obstoja AD Kladivar, gosto-
vala ekipa najboljših tekmovalcev v inozemstvu.
Na stadionu Liebenau v Gradcu se je v okviru
prvega kolu tekmovanja zvezne atletske lige
odvijal šc dvoboj moških ekip Kladivar : Post
Sport Verein tor medmestni dvoboj ženskih tek-
movalk Celje : Cîradoc. Medtem, ko so atleti т
tekmovanju zv(!znc atletsko lige nabrali skupaj
!8.675 točk, so ženske dosegle 12.943 točk. Dvo-
boj moških so jo končal z zmago Celjanov
108 : 61, dvoboj žensk pa 66 : 64 prav tako v
korist tekmovalk Kladivarja.
Čeprav je bilo v obeh dneh tekmovanja zelo
hladno, vetrovno in večji del tudi deževno
vreme, so bili doseženi zadovoljivi rezultati,
lahko trdimo, da so celjski atleti dali od sebe
vse in to kljub temu, da je bilo tekališčc bolj
primerno za konjsko dirke, kakor pa za atlet-
ska tekmovanja. Slabo so bila pripravljena tudi
ostala nastopna mosta. Organizacija tekmovanja
je bila zelo pomanjkljiva.
Med rezultati, ki so jih dosegli člani Kladi-
varja, jo najpomembnejši nov mladinski ïD<
državni in republiški rekord v toku na 3000 m,
ki ga je v času 8 : 55,0 dosegel Andrej Vipotnik.
Lep uspeh jo dosegla tudi najmlajša tekmovalka
Ančka Slamnikova v teku na 800 m, kjer je
prav tako dosegla nov republiški rekord (uradno
se ne vodi). Polog .Medvešcve, ki je vrgla disk
55.33 m daleč, je postavil lep rezultat še Zagore
v troskoku.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
MOSKl. — 110 m zapreke: Lorgor 15,5. Kovač
16,6, Wichor (PSV) 16.6: - krogla: Gole 13,57,
Rirnhurdt (PSV) 12.40, Polutnik 11,75; — višina:
I rbiijs 175, Debeljak 170, Wallner (PSV) 170; —
100 m: Lorgor 11,2, Zellnitz (PSV) 11,4, Kopše
11,5; -- 3000 m: Porz (Union Gradec) 8:51,4,
\inotnik 8:3"v0, Prolog 9:29,6; — skok v daljino:
/ellnitz (PSV) 6,78, Zagore 6,32, Potauer 6,23; —
400 m: Zupančič 52.2. Vicher (PSV) 52,4, Filipič
i PSV) 52,8: — met kladiva: Peterka 41,27, Jančič
40,41; — tek 1500 m: Grill (PSV) 4:04,6, Hanc
4:05,0, Suppan (PSV) 4:05,8: -- 400 m zapreke:
I rbajs 57.0, VVicher (PSV) 57,3, Kopitar 57,7; —
SAH
DVA TURNIRJA CINKARNE
Sindikalna šahovska sekcija Cinkarne je pred
dnevi zaključila dva turnirja, in sicer kvalifi-
kacijski turnir in turnir čotrtokategornikov. Na
I)r\em jo sodelovalo 11 igralcev. Izid je nasled-
nji: 1. Milahič 9 točk, 2. Persolja 7 in pol točk,
3.-4. Jančič in Pečnik 7, 5. Barlek 6, 6. Le-
\ar 5 in pol, 7. Bročko 4 in pol, 8.-9. Koklič
in Žagar 3 in pol, 10. Zerjal Nada pol in 11.
skore brez točke. Prvih pet igralcev je izpol-
nilo normo za dosego 4 kategorije.
Na turnirju 4 katogornikov jo sodelovalo 16
igralcev. Izid je naslednji: 1. Piki (CSK) 13
lock, 2. inž. Stogenšek 12 in pol, 3. Kmotec 11
in pol, 4. Pukmajster (CSK) 10 in pol, 5. Joa-
ke 10, 6. Trojak 9, 7. inž. Vlarjanovič 8. 8. do
'•. Počivalšek in Sokač 7, 10. Mraz 6, 11. Ko-
lar Vinko 5 in pol. 12. Kisovoc 4, 13. Markovič
■> in pol, 14. P;kl Hilda (CSK) 3, 15. Kolar
> enei 2 in pol. 16. Kolar Anton 2 točki. Prvi
4 igralci so si priborili tretjo kategorijo.
SIMULTANKA V ŽALCU
šahovska sekcija >Svobode<; v Žalcu je orga-
nizirala simultanko. ki jo je igral mladinec
iJraksIer Zvonko, član Celjskega šah. kluba. Po
oni uri in pol igranja je Draksier dobil 13
partij in dve izgubil. Zmagali so: Marovt Ivan
in Debevc Ivan. Izid te simultanko je vsekakor
lep uspeh mladega drugokategornika DraksIerja,
zlasti če upoštevamo, da je to bil njegov prvi
nastop v tej vrsti igre.
skok ob palici: Vehovar 360, Glavač 360, Lu-
kaček (PSV) 350; — 200 m: Lorgor 25,4, Zellnitz
(PSV) 23,4, Kopše 24,4; — met diska: Gole 43,02,
Peterka 39,20, Bernhar (PSV) 36,61; — tek na
800 m: Zupančič 1:59,5, Vipotnik 1:59,5, Gajšek
2:04,3; — troskok: Zagore 14,00, Kopše 12,19; --
met kopja: Walter (PSV) 52,84, Roje 52,55, De-
beljak 48,77; — tek na 5000 m: Hanc 16:00,0,
Lacknor (GAK) 16:04,6, Prolog 16:33,4; — štafeta
4 X 100 m: Kladivar 44,8; Post 46,4; — štafeta
4 X 400 m: Kladivar 3:31,2.
ŽENSKE. — 80 m zapreke: Knez 13,9, Zeleznik
14.4, Haase 15,0; — met krogle: Celesnik 11,88,
Pristovšek 11,25, Sulzbacher 10,94; — skok v
višino: Sulzbacher 140, Knez 140, Zeleznik 135;
— tek na 200 m: Wust (PSV) 28,4, Slamnik 28,6,
Kovač 30,5; — met diska: Modveš 35,33, Pristov-
šek 31,93, Sulzbacher 31,51; — 4 X 100 m: Gradec
54.5, Kladivar 55,0; — tek na 100 m: Wust 13,4,
Majcen 13,7, Witzman (GAK) 15,8; — skok v
daljino: Knez 4,93, Majcen 4,85, Witzman (GAK)
4,72; — met kopja: Pristovšek 30,60, Witzman
(GAK) 30,26, Majcen 28,22; — tek na 800 m:
Slamnik 2:26,2, Dunst (GAK) 2:28,1, Kovač 2:28,5.
NOVICE IZ MARIJE REKE
Pred dnevi je igralska družina v Ma-
riji Reki uprizorila Moliérovo kome-
dijo »Skopuh«. Težke, za njihove
skromne razmere že skoro pretežke na-
loge so se lotili, a izvedli so jo kar
presenetljivo dobro. Kdor je videl te
ljudi, ki so prišli po uro, dve daleč,
da vidijo preprosto uprizoritev na za-
silnem odru v tesni šolski sobi, kako
so v nabito polnem prostoru vztrajali
do konca in zbrano ter napeto sledili
igri, ta bo vedel, kako silna je želja
našega ljudstva ravno po kulturnem
užitku. Ali so naše prosvetne organiza-
cije že kdaj pomislile, kako bi tem od
sveta tako odmaknjenim krajem po-
magale tudi z dejanji, ne samo z be-
sedami? — Se večja pohvala pa gre
igralcem, ki so prihajali večer za ve-
čerom brez ozira na dolgo in naporno
pot ob vsakem vremenu točno k vajam.
Njihova požrtvovalna volja do kultur-
nega izživljanja je res vsega občudo-
vanja in pohvale vredna. Enako pri-
znanje zasluži seveda tudi njihov re-
žiser tov. Golavšek. Z igro pojdejo go-
stovat tudi drugam.
Tudi drugače se Recarli postavijo v
najlepšem pomenu besede. Udeležba na
roditeljskem sestanku je bila zelo šte-
vilna in so vsi navzoči brez izjeme
pristopili k novemu Društvu prijate-
ljev mladine. Reka ima doslej 40 čla-
nov, od vseh vasi občine Prebold naj-
več!
Volitve v vaške odbore SZDL so iz-
vedli resno. Bilo je čez 30 kandidatov
in to ne slabih. Izbrali pa so od vseh
dobrih najboljše in tem res želimo pri
njihovem odgovornem delu vsega uspe-
ha! E. T.
NA TRAFOPOSTAJI V LAŠKEM
BODO RAZVILI SINDIKALNI
PRAPOR
Kolektiv elektromehanične delavnice
v Debru pri Laškem je zelo agilen. Po-
lovica članov je včlanjenih v »Svobodo«,
imajo odbojko, namizni tenis in šahov-
sko sekcijo. Tudi dramatična sekcija je
pokazala lep uspeh. Sedaj so si nabavili
tudi sindikalni prapor, ki ga bodo raz-
vili 14. junija. Prapor so dali v vezenje
tvrdki »Vezenina« v Ljubljani, drog in
emblem pa je izdelal krožek ljudske
tehnike v kolektivu.
Sindikalna podružnica vabi delovne
ljudi sosednjih kolektivov, da pridejo
in z njimi vred proslavijo razvitje sin-
dikalnega prapora.
—n
NEKATERE IZ JURKLOSTRA
Res čudno je, da človek ne more
stopiti na občinski odbor brez strahu
pred nevarnostjo, ki mu grozi z raz-
drapane strehe, medtem ko so pristojni
poskrbeli, da so popravili hlev pri za-
kupni gostilni, ki ga uporablja edino le
privatnik Žveglič.
Kmetijska zadruga dobro posluje in
zasluge za to ima pretežno poslovodja.
Malo več discipline pa bi ne škodilo
članom, kajti poslovodji je tudi že do-
volj »nočnah vaj«, ko se spoprijemljejo
z žganjem in buteljčnim vinom.
Pošta ima v Jurkloštru čisto svoje
muhe. Zamujajo pisma, na katerih so
datumi zradirani, zamujajo brzojavke,
skratka, od Celja do Jurkloštra »roma«
pošta tudi po štiri dni. Pismonoša baje
ni rad na dostavi. Ker pošta ni sama
sebi namen, temveč je namenjena lju-
dem, bi büo prav, če bi se kje o tem
pomenili.
jfb.
Se ena o CESTI
RAKOVA STEZA—STRMEC
Že lani so se domenui ljudje iz Strm-
ca in Novak z delovnim odborom iz Ra-
kove steze, ki gradi cesto iz Frankolo-
vega skozi Rakovo stezo. Sporazumeli
so se, da naj bi cesta tekla skozi Dobra-
vo in tako vezala po najkrajši poti
Frankolovo—Rakova steza—Strmec—
Nova cerkev. Novake pa bi dobUe od-
cepek, ki naj bi povezal Novake s Stra-
žo.
Toda našli so se ljudje, ki bi radi
cesto speljali preko grap in plazovitega
terena. Tako je prišlo do sporazuma
in zaradi zavlačevanja sta dva mogoč-
njaka iz Razdel poribarila v kalnem in
hotela imeti cesto mimo svojih hiš, če-
prav vodi v neposredni bližini cesta
Vojnik—Vitanje.
S tem se je stvar le zavlekla. Ta
predlog je nemogoč in se ne bo izvršu.
Treba pa je misliti na to, da je gradnja
ceste draga in da je treba dobro pre-
misliti in čim prej začetL Razne težnje,
ki naj bi cesto speljale okoli vogalov,
po serpentinah in klancih so odveč.
IZ ŠTOR PRI CELJU
Kegljači v Storah delajo
Sindikalno športno društvo »Kovinar«
je v februarju letos ustanovilo kegljaško
sekcijo, katere člani so po večini novi,
še neregistrirani igralci; vendar pa že
kažejo lepe uspehe. Predsednik sekcije
je inž. Herič, tehnični vodja inž. Lavrič,
članov kegljaškega kluba pa je 21. V
kratkem razdobju od ustanovitve so
imeli že 4 tekme s kegljaškimi klubi
»Betona« in »Kladivarja« v Celju ter
»Gradisa« v Šoštanju. Uspeh tekem je
bil povoljen, približno izenačen.
Največji problem je zaenkrat v tem,
ker sekcija še nima lastnega kegljišča
in mora tedensko na trening v Celje na
kegljišče »Betona«. Z ozirom na to, da
vlada za ta zdravi šp>ort velik interes
med delovnim kolektivom Železarne v
Storahi, bi bilo želeti, da se kegljaška
sekcija poveže z upravo Železarne in
si s skupnimi močmi ustvari še potreb-
no kegljišče na športnem prostoru »Ko-
vinarja«, ker stroški ne bi bili preveč
veliki.
F. K.
Z VRANSKEGA
Po zadnjem popisu prebivalstva, 31.
marca 1953 je büo ugotovljeno, da ima
občina Vransko 2632 prebivalcev, in si-
cer 1229 moških in 1403 ženske.
*
Pred kratkim je bil na Vranskem
kegl jaški turnü'. Sodelovale so ekipe
JLA in Tehnometala iz Celja ter ekipa
z Vranskega. Prvo mesto je zavzela
vranska ekipa, pri kateri se je posebno
odlikoval Junger Aci, drugo Tehnome-
tal in tretje JLA. K. J.
IZ GOMILSKEGA
Pred kratkim je bilo v okviru hme-
ljarskega odseka pri KZ zanimivo in
ркзиспо predavanje o hmeljarstvu. Vsi
navzoči so si ogledali tudi ameriški
barvni film o pridelovanju hmelja v
Ameriki. Velika udeležba je bila priča,
da so ljudje živo zainteresirani za to
pomembno gospodarsko panogo.
*
V počastitev 61. rojstnega dne maršala
Tita je tukajšnje TVD »Partizan« prire-
dilo svečano telovadno akademijo. V 14
točkah telovadnega programa so nasto-
pili vsi oddelki. Prvič smo videli nastop
članic in članov na bradlji, ki je bil za
začetek zadovoljiv. Proste vaje moških
oddelkov, kjer so nastopili stari člani,
so bue izvedene dokaj skladno in ela-
stično. Največ odobravanja so med ob-
činstvom žele pionirke s simboličnima
vajama. Nedeljska akademija, na kateri
je nastopilo 52 telovadcev, je bila ob-
enem priprava za okrajni zlet.
Pomagati jim moramo
Brez bučne reklame že dva meseca
poteka tombola Zveze gluhonemih Ju-
goslavije. V poletnih mesecih se v Slo^
veniji ргћеја več tombol. Prirejajo jih
družbene organizacije od Prostovoljnih
gasilskih društev do društva Esperanti-
stov. Vse te tombole prirejajo z name-
nom, da se gmotno podpre aktivnost teh
ali onih družbenih organizacij. Toda
redko katera od teh organizacij je tako
potrebna in vredna podpore naše so-
cialistične družbe kot je organizacija
gluhonemih, t. j. ljudi, ki jih je narava
prikrajšala tako za užitek, kot za po-
memben del delavne sposobnosti.
Polnočutni ljudje si težko predstav-
ljamo kaj vse pomeni izguba sluha, še
težje pa si predstavljamo duševnost
človeka, ki od rojstva ne sliši in ne
pozna glasu in cele simfonije zvokov,
ki jih kot nekaj samo ob sebi umevnega
uživamo vsi. In če nas življenje pri-
pelje v tesnejši stik z gluhonemim otro-
kom, šele tedaj z vso bridkostjo spo-
znamo, da živi ta otrok v svetu, ome-
jen na najosnovnejše pojme. Ce se ko-
ličkaj zamislimo nad življenjem in uso-
do gluhonemih moramo spoznati, da tu
ne gre le za ugodna občutja, ampak
tudi za pomembno zmanjšano delovno
sposobnost, ki jo mora tak otrok nado-
mestiti s težkim in dolgotrajnim delom,
česar se polnočutni otrok nauči igraje.
Pojmi, ki jih slednji pridobi tako, da
se tega ne zave niti sam, niti njegovo
okolje, vse to dosežejo gluhonemi z dol-
gim in napornim učenjem s pomočjo
potrpežljivih in vztrajnih učiteljev.
Samo po sebi se razume, da je
dolžnost socialistične družbe ustvariti
človeka dostojno življenje tudi tistim,
ki jih je narava prikrajšala. Naša dr-
žava prispeva pomembna sredstva za
vzdrževanje internatov za gluhoneme,
specialnih šol in učunih delavnic. Le
na ta način izhajajo iz teh šol pridni
in vsestransko usposobljeni obrtniki,
ki enakopravno zavzemajo mesta v vr-
stah naših delavnih ljudi. Toda te iz-
datne državne podpore ni dovolj in se
Zveza gluhonemih mora brigati, da si
manjkajoča denarna sredstva pribori
na časten način. Zato organizira veliko
tombolo, katere dva kola sta že od-
igrana.
III. kolo tombole Zveze gluhonemih
Jugoslavije bo igrano v Zagrebu 7. ju-
nija t. 1. Izžrebano bo 50.000 tombolskih
dobitkov v vrednosti 7,000.000 dinarjev
in 3000 tombolskih premij v skupni
vrednosti 5,000.000 dinarjev. Dobitki so
od 40 do 300 din in premije od 500 do
100.000 din. Tombolska tablica stane 20
din. Prodajajo jih vsi prodajalci srečk
Jugoslovanske loterije in smo prepri-
čani, da bo naša javnost, ki je vedno
p)okazala razumevanje za koristne in
potrebne žrtve, tudi tokrat storüa svojo
dolžnost.
Kulturni dom
in stanovanjsl(0 vprašanje
v Laškem
Na občnem zboru SZDL je büo med
drugim govora o gradnji kulturnega
doma društva Svoboda v Laškem.
Zaradi izredne stanovanjske stiske
je v razpravi predlagal predsednik ob-
čine, da bi Komunalna uprava sama re-
novirala hišo št. 8, ki je last tov. Hof-
bauerja ter vanjo odselila železničarje
iz postajnega poslopja. Vseh prosilcev
za stanovanja ima občina v celoti že
94.
V vseh ozirih smo za to, da bi Laško
dobilo reprezentativno stavbo kultur-
nega doma, vendar smo mnenja, da bi
z gradnjo počakali vse dotlej, da znat-
no ublažimo neznosno stanovanjsko
vprašanje.
Ce pogledamo naokrog po Laškem,
lahko naštejemo precej velikih dvo-
ran: v Prosvetnem domu, v Mestni re-
stavraciji. Termi, domu Zveze borcev,,
kinu in pri Perdihu. Razen tega ima-
mo še 2 sindikalni dvorani, skupno to-
rej kar 7 dvoran, ki so ob nekaterik
prireditvah dokaj pičlo zasedene. Za
laško mestece zaenkrat zadostujejo te
dvorane.
Čim pa bi odpravUi sedanjo stano-
vanjsko krizo, naj bi prišla na vrsto
tudi gradnja kulturnega doma »Svo-
bode«.
Čudno je, da Laščani, ki jih je bilo
precej na občnem zboru niso nič po-
segali v razpravo, razen članov uprav-
nega odbora. Ko pa so prestopili prag
dvorane, so me obkrožili z besedami:
»Ali ni stanovanjsko vprašnje zaenkrat
najnujnejše?« J. E.
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO
V smisla uredbe davka na dohodek kmečkih
gospodarstev obveščamo vsa kmečka gospodar-
stva na področju MLO Celje, da so pri pod-
pisani upravi za dohodke MLO Celje, soba št.
78, na vpogled razporedi o višini čistega do-
hodka in odmere dohodnine za leto 1952.
Razporedi so na vpogled od 1. junija do
9. junija 1953 med 8. in 12. uro dopoldne.
Uprava za dohodke
Mestnega ljudskega odbora
Celje
TRGOVINSKO-GOSTINSKA ZBORNICA
ZA CELJE-MESTO
razpisuje
na podlagi 4. člena Pravilnika o sprejemanju
vajencev trgovinske stroke v uk TGZ za Celje-
mesto in na podlagi odločb Oddelka za gospo-
darstvo in komunalo MLO (štev. П.-5676 z dne
25. v. 1955)
učna mesta za vajence (vajenke)
v  naslednjih   trgovskih  podjetjih  na  območja
mesta Celja:
»Podplat«, trgovina z usnjem — 1 vajenec
»Usnje«, trgovina z usnjem — 1 vajenec
»Ljudski magazin«, veleblagovnica — 1 vajenec
in 2 vajenki
»Elektro-radiocenter«.  trgovina  z  elektroteh-
ničnimi in radiotehničnimi predmeti — 1 vajenec
»Tehnometal«, trgovina z železnino — 2 va-
jenca in 1 vajenka
»Jadran«, trgovina s kemičnimi proizvodi —
1 vajenec
»Potrošnik«, trgovina s špecerijskim blagom —
1 vajenec in 1 vajenka
»Kristalija«, trgovina s steklom — 1 vajenka
»Kmetijska zadruga«, trgovina z mešanim bla-
gom — 1 vajenec
»Špecerija«, trgovina s špecerijskim blagom —
1 vajenec
»Semenarna«, trgovina s semeni — 1 vajenka.
Pogoji sprejema so:
a) starost 14 do 1? let;
b) dovršena popolna nižja srednja šola:
c) fizično in duševno zdravje ter sposobnost
za delo v trgovini;
č) državljanstvo v FLRJ;
d) uspešno položen sprejemni izpit;
e) štirinajstdnevna uspešna poizkusna doba v
podjetju.
Reflektanti vlagajo prošnje pri podjetjih, v
katerih se želijo učiti in prilagajo k prošnji:
rojstni list, dokazilo o državljanstvu, spričevalo
o dovršeni nižji srednji šoli in uradno zdrav-
niško spričevalo. .
Prošnje z dokumenti je vložiti pri podjetgih
najkasneje do 20. junija t. 1.
ZAPORA CESTE
Zaradi modernizacije ceste Celje—Ljubljana
v odseku Grajska vas v Savinjski dolini se
promet za vsa vozila preusmerja od 8. junija
1955 ob 6. uri zjutraj:
1. Za smer Celje—Ljubljana po cesti: Dober-
teša vas—Polzela—Parižl je—Braslovče—Gomil-
sko. Sektor ceste Doberteša vas—Polzela se
proglaša kot enosmerna cesta.
2. Za smer Ljubljana—Celje po cesti: Gomil-
sko—Braslovče—Parižlje—Sent Rupert. Sektor
ceste Parižlje—Sent Rupert se proglaša kot
enosmerna cesta.
Voznike motornih vozil opozarjamo na pre-
vidno vožnjo in upoštevanje prometnih znakov.
Uprava za cete LRS
Tehnična seskcija Celje
OBVESTILO
Na drž. učiteljišču v Celju  bodo sprejemni
izpiti za I. letnik dne 12. in 15. junija.
Ravnateljstvo.
EKONOMSKA PISARNA CELJE
Stanetova ulica 15. telefon 21-Sl, ima v prodaji
mnogo hiš, parcel, posestev in avtomobilov po
ugodnih cenah v vseh krajih Slovenije. Kdor
želi ugodno kupiti ali prodati, naj se obrne
samo na Ekonomsko pisarno.
TRGOVSKO PODJETJE TEHNOMETAL. CELJE.
Mariborska c. 15. sprejme v ak gotovo število
vajencev. Reflektanti naj se zglasijo v sekreta-
riatu tukajšnjega podjetja.
Dr. Rojnik Alojz, specialist za notranje bo-
lezni je začel s privatno prakso v Celjn. Titov
trg 8, nasproti kolodvora.
PRODAM ali zamenjam enodružinsko hišo s
prevžitkom. Celje, Zgornja Hudinja 44.
PRODAM lep bukov gozd, površina 13.100 ш-'.
Cena 90.000 din. Vozna cesta zraven gozda. —
Naslov v upravi lista.
PRODAM KLAVIR dolge leseno konstrukcijo.
Cena 40.000 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM novo lovsko puško kal. 16 (potolinko)^
angleški sistem. — Povoc Ivan, Blagovna, postai
Šentjurij pri Celju.
PRODAM kredenco in dvojno posteljno pre-
grinjalo. Naglic, Celje, Tkalska ulica 6.
ZAMENJAM pritlično onosobno stanovanje *
posebnim vhodom z vrtom za sobo in kuhinjo
v mestu. Sp. Trnovlje 9.
SOSTANOVALCA-ko, tudi upokojenca, sprej-
mem. Ponudbe na upravo lista.
SOBO MEBLIRANO ali prazno v Celju iščeuu
Bozlaj Darij, Hotel  »Evropac, Celje.
NAŠEL SEM kompletno avtogumo za osebni
avto mod Konjicami in Slov. Bistrico. Vprašati
v upravi lista.
IZGUBIL SEM zapostno uro »Omega« dno
29. maja z nerjavečo kovinsko zapestnico od
Razlagovo mimo kolodvora, Aškerčeve ulico ia
Mariborske ceste. Pošten najditelj naj sporoči
svoj naslov na upravo lista. Dam visko na-
grado.
Katera ženska bi POSODIL.^ moškemu sred-
njih let 65.000 din proti mesečnim vrnitvam.
Ponudbe na upravo lista pod >Obresti«.
VSAKA GOSPODINJA naj se zglasi.
katera pohištvo olepšat" želi.
Vprašati: Celje, Pod Kalvarijo 19.
PREKLICUJEM žaljivke, ki sem jih izrokoi
o Stoiki Novak in se ji zahvaljujem, da je od-
stopila od sodnega postopka.
Lazar Alojz, Cinkarna.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 10. junija 1955 ob 20: W. O. Somin:
ATENT.\T — Premiera — 1. abonma in izve*
Četrtek, 11. junija ob 20: W. O. Somin:
ATENTAT — II. abonma in izven
Sobota, 13. junija ob 20: W. O. Somin:
ATENTAT — delavski abonma in izven
Torek, 16. junija ob 20: W. O. Somin:
ATENTAT - IV. abonma in izven
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dn(î 7. junija 1953: tov. dr. Ccrin Josip, Ce-
lje, Cankarjeva ul. 9. - NedRljska zdravnišk«
dežurna služba traja od sobote od 18. ure do
ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO UNION, CELJE
Od 5.  do 11. junija:  >CEZ NOČ ROJENA^
ameriški film
Od 12. do 18. junija: >PAHIZ POJE« — francoski
film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah
ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od 5. do 8. junija:   lUGOLETTOc - italijanski
film
Od 9. do 11. junija: >NJEN OTROK« — ameriški
film
Predstave dnevno ob 18.15, ob nedeljah ob 16,<^
in 18,15. ^
LETNI KINO. CELJE
Od 50. maja do 5. junija: >HEBECCA« — апн"
riški film
Od 6. do 12. junija: :¡JUTRl BO PREPOZNO; "
italijanski film
Predstave dnevno o!) 20.30.
Kino odsek Ljudske tehnike Cinkarne predvaj*
v ponedeljek, dne 8. 6. 1955 v svoji dvorani
18. in 20. uri film jugoslovanske kinoteke
POŠTNI VOZ (Western film)
KINO ŽALEC
Od 10. do 11. junija: »KOGAR BOGOVI U^'
BIJO« — avstrijski film
Od 13. do 15. junija: >V VIHARJU« - jugo-I»'
vanski film