45417

Vinogradniki i
Čuvajte vinsko trto I

Kratko navodilo,

uspešno zatavati najnavadnejše trsne škodljivce.

»A,

<čc

Spisal

Anton Kosi,

učitej in vinogradnik v SredišCu.

*

(? -

Geslo: Pomagaj si sam

in Bog ti bode pomagal!

(9

V Mariboru, 1901.

Založil pisatelj. — Natisnila tiskarna sv. Cirila.

Vinogradniki I
Čuvajte vinsko trto

Kratko navodilo,

kako uspešno zatavati najnavadnejše trsne škodljivce.

Spisal

Anton Kosi,

učitelj in vinogradnik v Središču.

<D & (s

V Mariboru, 1901.

Založil pisatelj. — Natisnila tiskarna sv. Cirila.

45417

w^oic>oo^W

Uvod.

Že kakih lh let hodimo vinogradniki po celo novih
'potih. Način, po katerem  so obdelovali naši predniki sto-
in stoletja svoje vinograde, je zastarel in nedostaten. Naj-
navadnejša vinogradna opravila, in najsi jih izvršuje
vinogradnik še tako vestno in natanko, ne zadoščajo več;
zakaj razne uime in nadloge se množe od leta do leta ter
krčijo rodovitnost vinske trte, zajedno pa silijo vinogradnika,
da se jim zoperstavlja in je zatirava z vsemi mogočimi
pripomočki.

Kdor se drži v vinogradništvu zastarelih šeg, kdor
se tolaži s tem, da tudi naši predniki tega ali onega dela
v vinogradu niso opravljali, pa so imeli vendar lep dobiček
od gorice, ta se kmalu prepriča, da mu tudi najvažnejšega
vinogradnega dela, namreč trgatve, ne bode treba več oprav¬
ljati. Prazna mu bode stala v kleti vinska posoda, prazna
pa tudi mošnja.

Razni trtni škodljivci so delo v vinogradu docela
preustrojili in predrugačili. Vinarstvo zahteva dandanes
od posestnika, ki hoče imeti od vinograda korist, da se
seznani in sprijazni z raznimi novimi vinogradnimi
opravili, ter da ne ravna z vinogradom tako tja v en
dan, marveč, da pred vsakim delom resno preudarja ter
potem umno postopa.

Znanje najbolj izkušenega in spretnega viničarja, ki
ume gorico obdelovati le po starem načinu, ne zadošča več
zahtevani, katere tirja današnje vinogradstvo. Ako hoče
viničar svoje znanje spopolniti ter ga prilagoditi današnjim
razmeram, treba mu je pred vsem, da marljivo občuje z
naprednimi vinogradniki, da rad cit a razne knjige in
časnike, ki razpravljajo o načinu, kako po novi šegi za-
sajati, cepiti in oskrbovati vinograde in kako zatiravati
razne škodljivce, izkratka, kako ravnati, da si ohranimo
vkljub raznim uimam vinogradstvo, ta velevažni vir blago¬
stanja.

Z zadovoljnostjo nam je poudarjati, da slovenski
vinogradniki nimajo gluhih ušes za razne migljaje in
nasvete izkušenih strokovnjakov v vinarstvu, ki kot poto¬
valni učitelji po raznih shodih ali pa s peresom po
knjižicah in časnikih poučujejo ljudstvo. Izvečine se
naši viničarji zaupno ravnajo po danih jim naukih
ter si po svojih močeh prizadevajo, spraviti opešane in
oslabele vinograde zopet na ono stopnjo, na kateri so
bili nekdaj.

Slovenski vinogradniki imamo sedaj že več koristnih
knjižic, ki kolikor toliko temeljito obravnavajo poedina
opravila novega vinogradstva; tudi navodil za pokončevanje
raznih trtnih škodljivcev nam ne manjka, samo da ista
niso zbrana v posebni knjižici ter jih mora vinogradnik,
ki želi v tej ali oni stvari kakega pojasnila, še le iskati
po raznih knjigah in časnikih, ki pa mu tudi niso vselej
pristopni.

To me je nagnilo, da sem zbral poglavitna pravila
za pokončevanje najnavadnejših trtnih škodljivcev ter jih
združil z mnogimi pojasnili v pregledno celoto  —• v knji¬
žico, ki leži pred teboj. V njej navedena pravila in na¬
vodila so posneta po izkušnjah in izjavah najimenitnejših

5

vinogradnik veščakov, so torej dejanski preskušana ter
spoznana kot uspešna in zanesljiva . 1

Dobro mi je sicer znano, in to iz lastne izkušnje  —
saj se že več let pečam z vinogradstvom  — da se v resnici
ne da vselej vse tudi tako gladko in lepo izvršiti, kakor
se dado besede lepo napisati; zakaj razne neugodnosti
ovirajo in preprečijo vinogradniku cesto njegove najboljše
namene. Toda vinogradnika možne tezkoče ne smejo takoj
preplašiti, saj vemo, da dobra volja premaga večkrat za¬
preke, ki se nam zde prvi trenutek nepremagljive.

Pogumno torej na delo po poti, ki nam jo kaže
znanost, in dejanske izkušnje. Če je že pred kakimi 70. leti,
torej v času, ko še vinograd ni zahteval toliko truda in
opazovanja , naglasal neumrljivi vladika Slomšek v lepi
„Zdravici", da

Vinograd obdelovati
Slovenec mora znati,

tedaj velja ta zahteva dandanašnji še v tem večji meri;
zakaj čeprav živimo v dobi, ki za vinogradnika ni naj¬
veselejša, vendar pa nam vinograd vkljub temu donaša še
vedno lepe dohodke, ako ž njim le prav, t. j. umno
ravnamo.

* Vredno sem dal knjižico v tisk, je pregledal rokopis deželni
vinarski pristav, g. Ant. Puklavec v Gradcu. Ta vesčak se je izrazil
o delcu prav povoljno , zlasti pa mu je ugajal način , kako je tvarina
obdelana ter prikrojena razmeram preprostega ljudstva. Ker me je
g. Puklavec ob priliki pregledovanja rokopisa opozoril še na marsikaj,
kar mi je pri prirejanju gradiva za tisk dobro služilo, zato mu
izrekam za njegov nesebični trud na tem mestu prisrčno zalivalo.

Vinski trti.

H

Blagonosna vinska trta,
kaj li zagrešila si,
da sovražnikov nebrojno
v svoj pogin vzbudila si?

Ti nikomur nisi gorka , 1
vse objemaš, kar dobiš,
in med listjem skrito, tiho
sladko grozdje nam zoriš.

Bolj kot pesmic sladki glasi,
bolj kot v spretnih rokah lok,
bolj razvname, bolj osreči
dušo tvoj dehteči sok.

Vendar, ljuba vinska trta,
kaj li zagrešila si,
da nebroj škodljivcev zlobnih
v svoj pogin vzbudila si?

Pa saj vem: človeka tudi
mnogokrat napada svet,
pa naj bo najblažja duša,
ves za blagor ljudski vnet

Oj zato pa čuval bom te.
ti moj raj dišečih trt,
in sovražnim zajedavcem
napovem pogin in smrt.

Dokler dobri Bog te ljubi,
čegar si podoba ti,
in skrbno te človek čuva,
zate še pogina ni.

1  Gorak biti komu — neprijazen ali sovražen biti.

I. Škodljivci iz živalstva.

Trsna uš.

In zdaj še ti ? —
Nogradnik nima sreče!

»Nekdaj so krvoločni Turki delali strah po naših
deželah, morili so ljudi, žgali hiše, mandrali njive
ter pustošili vinograde; sedanji čas pa vse trepeče
pred majhno, komaj vidno stvarico, ki spravlja ljudi
v nadlogo in siromaštvo, njim uničuje najboljši pri¬
delek ter spreminja gorice v pustinje in golečine:
trsna uš je ta strašna živalic  a.« 1

Popis.

Trsna uš ali vinogradska ušica, katero nam je
poslala Amerika s svojimi trtami, je mičkena žuželka;
po podobi in razvijanju najbolj spominja na navadno
listno ušico, samo da ni zelena, ampak rumenkasta
ali temnožolta. Tudi je 3—4 krat manjša od listne
ušice tako, da jo je mogoče le s povekšalnim steklom
opaziti natanko. Prosto, a dobro oko jo vidi le kakor
majhno rumeno pičico.

Ta mrčes ima na glavi po dve očesci, dve
tipalnici in dolgo sesalo, katero zabada v trsove
korenine ter pije sok. Kadar sesalca ne rabi, vloži
ga v žleb ali v poseben tok na trebuhu.

1  S. Gaberc, »Gospodarske izkušnje«, str. 30.

8

Kako se plodi.

Kakor hitro začne solnce spomladi zemljo
ogrevati, se gane tudi trtna uš, ki je sedela vso
zimo kakor otrpla precej globoko po trtnih koreninah
v večjih ali manjših tropih ali kupih. Da bi dobila
boljši živež, se premesti na mlade koreninice. Ondi
se pomika nekoliko časa sem in tje ter pije sok.
Na to sleče staro rjavo kožo, dobi gladko rumeno
in začne pokladati poleg sebe bledorumena jajčica.
Vsaka samica jih znese 30 — 4 0. Iz njih izležejo že
v 8. dneh mlade ušice, ki se hitro razlazijo ter si
poiščejo na koreninah primernega torišča, kamor
zabodejo svoja sesalca. V 20. dneh so mladiči do¬
rasli in se začno takoj ploditi.

Od spomladi do jeseni se zaredi 6 — 8 rodov,
zakaj ena sama ušica zaplodi lahko nad 700 milijonov
potomcev. Iz tega je dovolj jasno, kako naglo se
lahko razpase ta grdi drobir po vinogradih.

Pozno v jeseni stare trsne uši počepajo, mlade
pa otrpnejo in tako prezimijo pod lubadjo koreninic.

Krilate ušice ali rojenice.

Meseca julija in avgusta se prikažejo na ko¬
reninicah med navadnimi trtnimi ušicami bolj vitke
žuželke z visokimi nogami in precej velikimi očmi.
Izlezle so tudi iz jajec koreninskih ušic, so rumene
barve in same samice. Ob straneh na hrbtu imajo
kratke začetke kril, ki se vidijo v podobi dveh
črnikastih krpic ali lis. To so bube, ki se pozneje
preobrazijo v krilate ušice ali rojenice. Ko so živele
te žuželke še nekoliko časa pod zemljo, zlezejo po
trsu kvišku in se naselijo na nadzemeljskih delih
trsa. Tu še zadnjikrat slečejo kožo ter dobe dva
para dolgih in nežnih kril in v tej podobi so popol¬
noma razvite krilate ušice ali rojenice.

Krilate ušice lahko letajo okoli in razširjajo
svojo zalego. Prirodopisci trdijo, da more preleteti
rojenica do 1 hn  daleč; ako jo prime veter, še baje

9

dalje. Utrujene sedajo leteče ušice med potom na
trtno listje, naselijo se tam na spodnjo stran ter po¬
ložijo nekoliko jajčic (kvečjemu 4—5) razne velikosti
najrajši v kot, kjer se na listu križata dve rebri.

Iz večjih jajčic izležejo za kakih 10 dni nove
samice, iz manjših pa samci trsne uši, to so spolne
uši, ki nimajo druge naloge kakor to, da oslabeli
narod obnovijo in okrepčajo. Ta čudna vrsta uši je
brez se-ala, brez kreljuti pa tudi brez prebavil, ne
uživa torej ničesar in more živeti le nekaj dni od
snovi lastne telesne zaloge.

Obnovljenje in krepčanje zaroda pa se doseže
s tem, da zleže samica za staro trsovo lubad ali
skorjo po jedno, primeroma precej veliko jajce —
zimsko jajce. Samec in samica pogineta, jajce pa,
ki ima zelo debelo lupino in je zoper mraz in mokroto
kaj uporno, prezimi v skorji; prihodnjo pomlad pa
izleze iz njega navadna koreninska ušica, ki odlazi
navadno po trsu navzdol na korenine, kjer živi in
se množi kakor one koreninske ušice, ki so prezimile
na koreninah.

Včasih, vendar bolj redko, se nameri, da se
spravi iz zimskega jajca prilezivša uš namesto na
korenine, na trsno listje, v katero se zavrta. Tu živi
in se množi tako, kakor ušice na koreninah. 1

Kako spoznamo, da se je v vinogradu naselila
trsna uš?

Ako je trsna uš okužila kak vinograd, se to
prvo in drugo leto po okuženju niti ne opazi, zakaj
le polagoma in sicer navadno v tretjem letu se po-

1  Podrobneje ne morem na tem mestu popisati trsne uši ;
pretesen je okvir pričujoče knjižice. Kdor hoče o tej kvarljivki
in o njenem življenju izvedeti kaj več, naj čita temeljite in
izborne razprave o vinogradski ušici v »Koledarju družbe sv.
Mohorja« za 1. 1898, str. 67. (Iv. Koprivnik), Gombač, Novo
vinogradništvo str. 8., Bele, Trtna uš in trtoreja, str. 8., Erjavec,
Naše škodljive živali str. 323.

10

kažejo tudi na nadzemeljskih delih trte znamenja,
iz katerih se more sklepati, daje napadla vinograd uš.

Ta znamenja se kažejo na mladikah, na listju
in na grozdju.

Mladike postajajo vsako leto krajše, listje obledi
in jagode ne dozore ali pa ostanejo prav drobne.
Najprej napadene trte začno seveda najprej slabeti.
To slabenje in hiranje trsa gre vedno dalje in dalje,
in sicer v krogu. Tako nastanejo v goricah skledi
podobne globine, katere je opaziti že od daleč. To
so takozvana gnezda trsnih uši.

Kolikor bliže so trte nasajene, toliko bolj se
križajo njih korenine, in tem hitreje se more po njih
razširiti uš. Narava sama skrbi za razširjanje in za
obstanek trsne uši (krilate ušice itd.), še bolj pa
človek, ki je prenaša nehote sam na sebi, na obleki,
na podplatih, na ključicah i. t. d. iz vinograda
v vinograd.

Način, kako uš trti škoduje.

Na koreninicah, na katere se je prisesala trsna
uš, nastanejo vsled neprestanega zbadanja in
srkanja okrogle ali podolgovate otekline ali glutice.
(Glej podobi 1. in 2.) Te je opaziti na napadeni trti
že takoj prvo leto. Vsled teh buntic se začno kore¬
nine kriviti in počasi zgnijo, trta od leta do leta bolj
slabi, in ko je požrešni gost izsrkal iz korenin najboljši
sok, rastlina usahne popolnoma. To se zgodi v treh
do šestih letih, kakoršna je bila pač trta in kako se
je ž njo ravnalo. Tudi od zemlje same je v tem
oziru mnogo zavisno.

Sredstva proti trsni uši ali nje zatiranje.

Ko so vinogradniki spoznali veliko škodo, ka¬
tero povzroča trsna uš, so si začeli na vse mogoče
načine prizadevati, da bi izumeli ali našli sredstvo,
s katerim bi zatrli to škodljivko, pa da bi pri tem
ne oškodovali trte.

Francozi, ki slove kot prvi veščaki v vinarstvu,
so razpisali velikansko nagrado (darilo) — 300.000
frankov — onemu, ki bi našel uspešno sredstvo zoper
trsno uš. Marsikdo si je že ubijal svojo glavo, a
zaman: nobeno vseh mnogobrojnih nasvetovanih
sredstev še ni imelo do sedaj zaželenega uspeha.

Pod. št. 1.

Po trsni uši napadena korenina z oteklinami.

Povečana oteklina na korenini po trsni uši okužene trte.

Izmed raznih pomočkov zoper trsno uš omenjam
tu na kratko le nekatere:

I. Poskušali so okužene vinograde prav močno
gnojiti; trta se je v njih sicer dalje časa upirala uši,
naposled pa je vendarle usahnila.

12

2. Brizgali so okrog korenin v zemljo žvepleni
ogljik. Ta plin je sicer zadušil in pomoril uši, a
ugonobil je prej ali slej tudi trto.

3. Ker je dokazano, da je mokrota trsni uši
zelo škodljiva, zato so preplavljali vinograde, to je,
pustili so je vsako leto (navadno po trgatvi) kake
4 tedne pod vodo. To sredstvo sicer koristi, a rabiti
ga  morejo le vinogradniki, ki imajo svoje gorice
v ravninah (n. pr. na Francoskem, ob dolenji Donavi);
za  naše strme lege pa je ta pomoček neizvedljiv.

4. Odkopavali so trte ter polivali okoli korenin
apneno vodo. Tudi to sredstvo ni rešilo trte.

5. Zrahljavali so zemljo okrog trsa in sicer
2 m  globoko z drobnimi dinamitnimi patroni. Dinamit
je zrahljal sicer zemljo, da je mokrota ložje priha¬
jala do korenin in uničila uši, a s tem sredstvom
se je poškodovalo tudi mnogo korenin, in trte so
usahnile.

Odporne ameriške trte; vinarstvo vkljub trsni uši.

Zanesljivega sredstva, s katerim bi uničili trsno
uš, torej niso našli, pač pa so se vinogradniki na
Francoskem pred kakimi 30. leti prepričali, da ne¬
katerim ameriškim trtam vsled njihove bujne rasti
in vsled krepko razvitih korenin, trsna uš ne more
do živega.

To je za vinogradništvo neizmerno velikega
pomena, ker nam omogoči, da vzdržimo vkljub trsni
uši še vendarle vinstvo in sicer s tem, da cepimo
naše domače trte na one ameriške trte, ki se z uspehom
zoperstavljajo trtni uši.

Najvažnejše ameriške podlage.

Prvo in glavno načelo pri zasajanju po trtni
uši uničenih, oziroma napadenih vinogradov se glasi:
Ameriški trs, na katerega cepiš domačo rozgo, mora

13

biti popolnoma prikladen zemlji, v katero ga misliš
zasaditi, sicer je lahko ves tvoj trud in vse tvoje
prizadevanje brez uspeha.

Po današnjih izkušnjah je svetovati za podlage
pri cepljenju sledeče vrste:

1. Riparija portalis. Ugaja ji zemlja, ki ni pre¬
mokra, ne presuha in nima v sebi mnogo apna.

2. Solonis. Ta trta uspeva povsod, kjer riparija,
vrh tega še v bolj težki mokrotni zemlji, ki ima
precej apna v sebi.

3. Rupestris monticola je vrsta za apneno,
peščeno, lapornato in celo kamenito zemljo.

Vse tri navedene ameriške vrste se dado z na¬
šimi domačimi ali evropskimi trtami požlahtniti. 1

Da boš pri izbiranju podlag za prenovljenje
svojega vinograda pogodil pravo, je svetovati, da
daš preiskati zemljo svojega vinograda po kmetijsko
kemičnem izkuševališču. Prenovljenje vinograda stane
precej denarja, torej bodi previden in ne zasajaj
vsega, kar ti kdo ponudi.

Omenjam še, da dovoljujeta država in dežela
onim posestnikom, ki obnovljajo stare, po trsni uši
uničene vinograde, mnogo olajšav pri davku, po¬
sojilu i. t. d.

Najvažnejše določbe o tem najdeš v knjigah
»Škodljivci sadjarstva in vinogradništva«. (Založil šta¬
jerski deželni odbor) in Gombač, »Novo vinograd¬
ništvo« (založil kranjski deželni odbor). Prva knjiga
stane 2 K, druga pa 70 h.

1  Podrobna in temeljita navodila, kako ravnati pri ob¬
novitvi okuženih vinogradov, kako cepiti, saditi itd. najdeš v
teh-le knjigah: Fran Gombač, »Novo vinogradništvo«,
Ivan Belč »Trtna uš in trtoreja«,  istega pisatelja »Vini¬
čarjev kažipot«,  katere ti s tem toplo priporočam. Vse te
knjige ti priskrbi vsaka knjigotržnica. Pomni pa: Samo iz knjig
se še nikdo ni temeljito priučil raznim opravilom, ki je zahteva
novo vinogradništvo. Treba je, da v tem oziru opazuješ tudi
spretnega in izkušenega viničarja ali moža, ki stvar razume ter
potem sam poskušaš.

- * -

14

Grozdni sukač, kiseljak ali cvetni črv.

Pred kakimi štirimi leti so opazili viničarji v
ljutomerskih in ormoških goricah, da so ob času,
ko trta cvete, posamezni grozdni nastavki prepreženi
z neko tenko, pajčevini podobno prejo. Ko so ta
zapredek preiskali natančneje, so našli v njem majhen,
črvu podobni mrčes. Spočetka te nove prikazni ni
nikdo posebno obrajtal, vsaj pripisoval ji ni poseb¬
nega pomena. A ko se je prihodnje leto prikazalo teh
»črvov« v mnogo večjem številu kakor prejšnje, in
ko so se vinogradniki prepričali, da se hrani ta
mrčes z nežnimi deli cveta in prepreči tako nastav¬
ljanje vinskih jagod, da torej dela škodo, so začeli
obračati tudi temu novemu škodljivcu vedno več
pozornosti.

Kaj je in kako nastane cvetni črv na vinski trti?

Pred vsem nam je povdarjati, da ta mrčes prav
za prav ni črv, ampak goseničica nekega prav maj¬
hnega metulja. (Glej podobo št. 3 in 4.) Da nastanejo
gosenice na zelju in kapusu iz jajčic, katere je iz¬
legel znani metulj, takozvani kapusov belin, ti je
znano. Ravno tako nastane tudi cvetni črv vinske
trte iz jajčic, katere je odložila samica nekega kakor
muha velikega metulja z rjavkastimi perutmi in črno
progo počez.

Ta metuljček se pokaže dvakrat na leto in
izleže vselej precejšnje število jajčic, iz katerih na¬
stanejo potem goseničice ali po domače »črvi«.
Goseničice prvega zaroda se rede od cvetja, one
drugega zaroda pa, ki se prikažejo meseca avgusta,
srkajo sok vinskih jagod. Skoda, ki jo povzroči ta
mrčes, je lahko zelo velika, zakaj grozdni sukač
(ime je dobil od tod, ker nasuče okrog cvetja tenko
prejo) lahko, ako je leto zanj ugodno, vinski pridelek
zdatno zmanjša, da celo popolnoma uniči.

— 15

Meseca maja ali junija se prikaže navedeni
metuljček - imenujmo ga tudi grozdni sukač —
prvokrat. Malopriden ponočnjak je. Čez dan se skriva
pod trtnim listjem, kjer sedi s strehasto položenimi

i-1

4

Pod. št. 3.

Po grozdnem sukaču napadeni cvet s povečanim
metuljem.

krili, po noči pa leta okrog. To traja nekoliko dni.
Na to izleže samica kakih 30—40 belih jajčic po¬
samezno na grozdne nastavke. Vsak grozdek jih
dobi po nekoliko.

16

Čez 14 dni izležejo iz jajčic črnoglave bledo-
rdečkaste goseničice, katerim pravimo črvi. Ta mrčes
preprede posamezne cvetne nastavke, hrani se z
njimi in povzroči s tem neizmerno škodo.

Škoda črvov prvega zaroda.

Ako je ob času cveta lepo vreme, da more trta
naglo odcveteti, ne napravi ta mrčes toliko škode
kakor ob neugodnem mrzlem vremenu, ki cvet ovira.
V tem slučaju imajo črvi dovolj hrane ter se tudi
popolnoma razvijejo. Goseničice, katerih najdemo na
enem trsu često po 6—10, objedajo razun cvetja
tudi listje, a škoda na listju je le prav majhna. Ko
so se gosenice v 3—5 tednih dovolj nažrle in razvile,
se zapredejo v bube, in iz teh prilezejo meseca julija
novi metulji, ki pokladajo zopet jajčica, in sicer na
jagode, kolikor se jih je moglo razviti.

Kvarljivost črvov drugega zaroda.

Iz jajčic se razvije koncem julija ali spočetku
avgusta nov zarod gosenic, takozvanih »kiseljakov«,
ki se zavrtajo v zoreče jagode ter srkajo iz njih
sok. Napadene jagode ne zore dalje, marveč ostanejo
kisle — od tod ime »kiseljak«.

Mesto, kjer se je zaril mrčes v jagodo, je siv¬
kasto ali rjavkasto, in pozna se tudi po luknjici,
skozi katero pada blato. (Glej podobo št. 4.)

Škoda, ki jo napravi kiseljak, je velika, zakaj
ena sama gosenica navrta, predno doraste, mnogo
jagod, in na enem grozdu se nahaja navadno po
več gosenic, ki so vse neizmerno sestradane.

Po kiseljaku napadene jagode se v toplem
vremenu posuše, v vlažnem pa zgnijo. Gnile jagode
pa kvarijo ter okužijo še druge sosedne, katerih se
črv ni lotil. Polovico do dve tretjini trgatve more

17

ta škodljivec uničiti. V jeseni se najdejo po vino¬
gradih, kjer je mnogo kiseljakov in se ni nič proti
njim storilo, na trtah pogosto mesto zdravega, sve-

a

\n  Kopi k g f.

Pod. št. 4.

Po grozdnem sukaču napadeni grozd,

a  metulj naravne velikosti, e  dorastla gosenica, / buba
deloma brez zapredka.

žega grozdja, le črne, suhe grozdne češulje. Ako iste
z roko stisneš, zašumi, in uveriš se, da so jagode
prazne: kiseljak jim je izpil sok.

2

18

Popolnoma dorasla gosenica se naposled spusti
po neki tenki niti iz jagode; (Glej podobo št. 4.) na
to se skrije pod staro trsovo skorjo, med razpoke
vinogradnega kolja ali v kako drugo skrivišče, kjer
se zaprede in potem kot zapredek ali buba prezimi.
Iz bube prileze meseca maja ali junija prihodnjega
leta zopet metulj, ki zaplodi potem prvi zarod
gosenic ali črvov, ki žive na cvetju.

Kako je kiseljaka pokončevati.

Kiseljaka je mogoče pokončevati v vseh treh
preobrazbah, t. j. kot metulja, kot gosenico ali črva
in kot bubo ali zapredek. Toda pomniti je, da more
temu mrčesu do živega le skupna vojska vseh vino¬
gradnikov kakega kraja, kjer se je ta škodljivec
razmnožil in naselil v večjem številu.

Trud in prizadevanje poedincev pomaga le
malo, ker zaplodijo metulji iz sosednih vinogradov,
kjer tega mrčesa ne uničujejo, vedno zopet nove
črve. Škoda, da nimamo postave, ki bi silila vsakega
vinogradnika, da se v kraju, kjer je mnogo kiseljakov.
postavi temu škodljivcu v bran! S takim skupnim
postopanjem bi gotovo prej ali pozneje popolnoma
iztrebili popisano nesnago.

Zatiranje metuljev.

Na pomlad se love metulji, ako se
po noči v vinogradu nastavijo luči ali
se pa napravi ogenj, ki privabi mnogo
metuljčkov. Ti se, kakor vsi ponočni
metulji, zaletavajo v luč ter se tako
o smo  d e. Priproste ali navadne svetilke za olje se
postavijo v krožnike, ki so napolnjeni z vodo, kateri
se lahko prilije še nekoliko olja. Take lučice se
nastavijo zvečer v mraku ali pa po noči na večih
krajih vinograda. Metuljčki lete od vseh strani na
luč, pri tem se osmode ter popadajo v olje.

19

Poudarjati nam je izrecno, da je ta način po-
končevanja metuljčkov le tedaj priporočila vreden,
ako se ga lotijo vsi vinogradniki enega
vrha ali okolice. Posameznikom bi na¬
stavljanje lučic lahko celo škodovalo,
ker je mogoče, da si privabijo v svoj
vinograd metuljčke iz sosednih goric.

Dokaj kiseljakovih metuljčkov je moči uničiti
tudi po jutrih in večerih s tem, da se udarja s
palčico po trtah, kjer je mrčes skrit. Metuljčki pre¬
plašeni zlete, in ker so leni ter dnevne svetlobe ne
marajo, popadajo navadno na tla in lahko je po¬
končamo. Taka lovitev metuljčkov je uspešna zlasti
za prvega metulja, ki leta meseca maja in junija
okrog. Drugi metulj, ki se prikaže v juliju mesecu,
pa je mnogo živahnejši od prvega, zato v tem času
lovitev metuljčkov samo s trkanjem ob trsje nima
zaželenega uspeha. Da se izplača trud, rabijo delavci
(najboljši za ta posel so otroci) povrh še male
deščice, namazane s kako lepljivo tvarino (s ptičjim
limom) — takozvane »lepilne pahljače«. S temi na¬
mazanimi pahljačami, ki so kakih 6 cm  dolge in
5 cm  široke, gredo »lovci« ob času, ko metulji letajo,
po dnevi v vinograde. Metuljčki se splašijo, in lovci
jih lahko z lepilnimi pahljačami dosežejo, kjer živalice
obtiče.

Pokončevanje gosenic ali črvov.

Kisel jakove črve po končujem o ali
na cvetju ali pa na grozdju.

V cvetju je zatiravamo s tem, da je iščemo ter
druzgamo ali mastimo z nalašč za ta posel nareje¬
nimi lesenimi klinčki, ki so zobotrebilnikom močno
podobni. Najprimernejše orodje za te namene pa so
majhne kleščice, napravljene iz žice (drota); zelo
priprosta reč je to, in vsak viničar si jo lahko
napravi sam.

20

Za to opravilo so najsposobnejši otroci in pa
ženske, ker imajo te bolj drobne prste; tudi je iskanje
črvov v zapredkih ter pokončevanje tega mrčesa kaj
lahko delo. Delavec ima okrog pasu privezan lonček ali
kako drugo posodo, in vanjo spravlja zmečkane črve.
To pa iz dveh vzrokov. Prvič ima delavec do dela večje
veselje, ako vidi uspeh svojega truda v posodi, in drugič
je vinogradnik povsem prepričan, da je zadela vse
nabrane črve gotova smrt, zakaj ko je delo končano,
se črvi še s kropom poparijo in vržejo kokošim.

Po nekod pokončavajo črve s takoimenovanim
črvnim strupom, ki se naredi iz

3 kg  mazljivega mila (črne žajfe),

I y 2  kg  dalmatinskega mrčesnega
praška in

1 00 l  vode.

Milo ali žajfa se raztopi v 10 litrih vode, in ko
se je tekočina ohladila, se primeša mrčesni prašek.
Na to se razredči zmes z 90. I  vode tako, da je zdaj
približno 100 l  tekočine.

Kako je pokončevati črve s črvnim strupom?

S tako dobljeno tekočino se poškropijo, in sicer
pred cvetjem vsi grozdni nastavki. V te namene
služi dobro navadna škropilnica proti peronospori,
samo, da ji je treba odvzeti razprševalec ter ga na¬
domestiti z drugo razprševalno cevjo tako, da brizga
tekočina le v enem samem in sicer prav močnem
curku. 1  To brizganje raztrga pajčevino, črvi izgube
svoje zavetje in raztopina jih pokonča. Za pokon¬
čevanje gosenic drugega zaroda, ki se zavrtajo v
jagode, je to sredstvo brez koristi, ker jih ne doseže.

1  Tem namenom dobro služi razpršilnik, ki mu pravijo
»Canulla Libella«. Dobi se pri administraciji vinarskega lista
AVeinlaube« v Klosterneuburgu.

21

Za en oral škropljenja staneta delo in mešanica
približno 24—30 kron. Prašek mora biti prve vrste,
sicer se ne doseže povoljni uspeh. Pri kupovanju v
majhnem stane 1 kg  mrčesnega prahu okoli 6 kron,
pri nakupu na veliko pa pride ta snov mnogo ceneje
(3—4 krone) zlasti tedaj, ako se naroči blago ne-
posrednje iz Dalmacije. 1  Mazljivega mila, ki ga dobiš
pri vsakem milarju, stane 1 kg  približno 40—50 vi¬
narjev, pri nakupu na veliko, se dobi še ceneje.

Zatiranje črvov v jagodah.

Zelo uspešno je pokončevanje go¬
senic v jagodah. Napadene in navrtane
jagode se izbirajo meseca avgusta in
septembra in sicer ali s prsti ali pa s
posebnimi trtnimi škarjicami, s kate¬
rimi se izrežejo vse napadene, oziroma
tudi nagnite jagode.  Nabrane jagode se na¬
nosijo v posebne posode, kjer se prav kmalu po¬
parijo s kropom. S pokončevanjem črvov v nabranih
jagodah dolgo čakati ne kaže, sicer se mrčes razleze,
potem zabubi, in delo smo izvršili le na pol.

Korist zbiranja ali odbiranja napadenih jagod
in uničevanja črvov je očividen. Na grozdu, od
katerega smo odstranili okuženo jagodo, rešimo vse
ostale jagode, ki bi sicer šle na nič; vrhutega pa
še pokončamo črva, katerega metulj bi zaplodil pri¬
hodnje leto zopet 30—40 novih črvov.

Uničevanje bub kiseljaka.

Pokončevanje bub, ki tiče navadno pod lubadjo
starega lesa, v špranjah vinogradnega kolja i. t. d.,
je sicer tudi koristno delo, a nima v dejanskem iz¬
vrševanju (v praksi) posebnega pomena. Priprost
delavec hoče videti uspeh svojega dela, pokonče-

1  Zanesljiva tvrdka za nakup mrčesnega praška je med
drugimi E. Godning, Zader.

*

22

vanje bub v lubadi trtnega lesa pa je eno onih del,
kjer uspeha ne vidi, zato je mnenja, da dela nepo¬
trebno delo. Zaradi popolnosti navedem vendarle na
kratko način, kako se pokončujejo bube.

Ob času rezi se odrgne ves stari les, pa tudi
vinogradno kolje prav močno z jeklenimi krtačami
s ščetmi ali pa z nalašč za to napravljenimi jeklenimi
rokovicami. Na tak način se pokonča mnogo bub.
Uspeh dela je večji, ako se stara skorja s trte ostrga
in požge; istotako je koristno sežgati vse vezi, stare
čepe (bike) i. t. d., zakaj v njih so pogosto bube
grozdnega sukača.

Iz tega, kar smo povedali dosedaj, je razvidno,
da je grozdni sukač ali kiseljak za vinograde, kjer
se je močno razmnožil, zelo škodljiv mrčes.

1. Izmed raznih načinov pokončevanja
tega škodljivca ima za dejansko izvrše¬
vanje največ pomena lovenje metuljev z
lepilnimi pahljačami (meseca maja in ju¬
lija) in potem pokončevanje črvov na cvetju
in na zorečem grozdju.

2. Na cvetju se poišče in pomečka
mrčes s posebnimi lesenimi klinčki, z
kleščicami iz žice ali pa tudi s prsti. Na
grozdju se odbirajo s prsti ali pa s poseb¬
nimi škarjicami vse navrtane in nagnite
jagode, in v njih se potem s kropom po¬
končajo črvi. Odbrane jagode se pokrmijo
s v inj a m.

3. Pokončevanje kisel jakovih metulj¬
čkov z nastavljenimi lučicami v vinogradu,
je zelo koristno delo, až njim se doseže
le tedaj zaželeni uspeh, ako se odločijo
za ta način pokončevanja vsi posestniki,
oziroma viničarji enega vinogradnega
o k o 1 i š j a ali vrha.

*

23

Krtica.

Kdo še ni slišal o tej rjavosivi, podgani podobni
škodljivki, ki živi pod zemljo ter dela zlasti po dre¬
vesnicah, cesto pa tudi po vinogradih s tem veliko
škodo, da objedava in oglodava korenine — navadno
koreninsko deblo okrog in okrog — da potem rast¬
line usahnejo.

Spomladi, ob času prve kopi, se nameri pogosto,,
da izkoplje krtico 1  delavec, za kar dobi potem na¬
vadno od gospodarja primerno darilce v denarju. Ta
nagrada je jasen dokaz, da posestnik vinograda,
pozna škodljivost krtice ter da se zaveda koristi, ki
mu jo je povzročil kopač s pokončanjem te glodavke.

Skoda, ki jo napravi krtica v vinogradih, zlasti
v mladih nasadih in pa pri grobancih, je včasih silno
velika, in vinogradnik, ki se je prepričal, da se je
v njegovi gorici naselila ta nadležna glodavka, ni
brez vzroka pobit in otožen, zakaj najlepšim trtam
so večkrat čez zimo zadali ostri krtičini zobi
smrtni udarec.

Kako jo zatirati.

Daši krtic navadno ni mnogo na enem in istem
zemljišču — živali se namreč zelo preganjajo med
seboj — vendar je tej glodavki težko priti do živega,
ker ima veliko število zelo zamotanih ter na razne
strani razpeljanih hodnikov.

1. Najboljši do sedaj znani pomoček
proti tej mišji nadlogi je strup strihnin,  ki
ga spravimo v ječmen, v oves ali pa v bučna jedra

1  Krtica  nikakor ni samica krtova, kakor misli to
preprosto ljudstvo; ime te glodavke je le v toliko opravičeno,
ker so nje podzemeljski rovi močno podobni krtovim hodnikom;
razlika je le ta, da se nahajajo krtovi rovi nekoliko globeje,
krtičini pa so razpeljani bolj tik zemeljskega površja. Krtica
ne spada, kakor krt, v vrsto žužkojedcev, marveč v vrsto misij,
takozvanih rovnili misij.  Naša kvarljivka je navadnim mišim
tudi močno podobna, samo da je večja, bolj rjava in ima bolj
okroglo glavo ter krajši rep od navadne miši.

— 24 —

(tikvino seme). Tako zastrupljeno semenje položimo
potem povsod tam v zemljo, kjer naletimo na pod¬
zemeljske krtičine rove. A paziti je, da ne pride do
tega Semena kuretina.

Da se pa sme to sredstvo rabiti, je treba do¬
voljenja od c. kr. okrajnega glavarstva, za katero se
prosi pismeno, najbolje potom občinskega predstoj-
ništva. V prošnji je seveda izrecno navesti vzrok,
čemu mislimo strup rabiti. 1 2

2. Dobro sredstvo za pokončevanje
krtice je nadalje tudi raba mišjega bacila
(Mausebacillus), one žolici (hladetini) podobne ru-
menkasto-sive snovi, s katero z uspehom pokončujejo
tudi poljske in hišne miši. Ta bacil povzroči namreč
pri miših hudo kužno bolezen, ki pokonča navadno
vse mišje nadležnike enega okolišja. Rabiti pa je
moči ta pomoček vedno le v jeseni ali rano spomladi
ob suhem vremenu ter ob času, ko še solnce ni izšlo
ali pa je že zašlo. Kadar je oblačno je moči rabiti
mišji bacil tudi ob vsakem času čez dan. To sredstvo
je treba namreč solčnih žarkov varovati ter je naglo
uporabiti.

Mišji bacil ni drag, in se dobi v posebnih
z vato zataknjenih steklenih cevih. 3

3. Krtice lovijo tudi v posebne železne
pasti in lovilne cevi.  (Glej podobo št. 5.) V
te priprave devajo za vabo rumeno mrkvo ali pa
sočnate srčike iz solatine glavice.

1  S strihninom napolnjen ječmen, takozvani »strihninov
ječmen«, navlašč za te namene prirejen, je m6či tudi kupiti
v trgovinah. Tvrdka »Jožef Wiačka — Mahrisch-Schonberg«
pošilja na zahtevanje brezplačno cenike, kjer je tudi podrobno
popisan način, kako je rabiti to sredstvo. Tudi pri uporabi
»strihninovega ječmena« je treba dovoljenja c. kr. okrajnega
glavarstva.

2  Naslov: Pomološka deželna poskuševalnica in postaja
za preizkušanje semenja, Gradec. Heinrichstrasse 39. V večji
množini je najbolje, da naročajo to sredstvo občinska pred-
stojništva. Vsaki poslatvi je pridejano tudi kratko navodilo

o porabi.

25

4. Tudi s s trel  j a n j e m so že večkrat pokončali
krtico, zlasti v drevesnicah. V ta namen je treba od¬
kopati najprej krtičine
rove ali hodnike. Ker ^

krtica ne trpi, da bi
jej vlekel zrak v luk¬
nje, zato precej pride
zadelavat odprtine.

V trenutku, ko
se začne zemlja gi¬
bati , sproži oni, ki
stoji z nabito puško
na preži, in ponaj-
večkrat tudi usmrti
krtico.

Ako hočemo kr¬
tico iz kakega oko-
lišja samo pregnati
ali prepoditi, rabimo
z  uspehom s petro¬
lejem napojene cunje
ali pa. smrdljive ribe,
katere zakopljemo na
raznih mestih krtiči-
nih hodnikov v zem¬
ljo; včasih pomaga
tudi s premogovim
terom pomešana ža-
govina, ako jo po¬
tresemo v mnogih
krajih v podzemelj¬
ske rove, v katerih
se izprehaja krtica. d

Pomniti še je, da se zlasti v one dele vinograda,
kjer se je gnojilo v jeseni s premalo razkrojenim
slamnatim gnojem, kaj rade naselijo krtice ter po¬
vzročijo tam čez ziino večkrat mnogo škode.

<D

O

X

a

N

>

<D

O

d

C

>

O

J

*

26

Vinogradski zavijač ali trtin.

Ako hodimo spomladi meseca maja ali junija
po vinogradu, opazimo, da vise tu in tam na trtnih
mladikah smodkam ali cigaram podobni zavitki. (Glej
podobo št. 6.) Ako pustimo te zamotke nekoliko dni
na trti, se isti posuše, počrne ter odpadejo.

Pod. št. 6.

Vinogradski zavijač, a  hrošč (močno povečan), b  zvitek od
hruškovih listov, c zvitek od trsnega lista, d  ličinka.

Umetnik, ki zavil trdno listje v cigare, je majhen
hrošček krasne kovinsko-modre ali zelenkaste barve
s primeroma dolgim rilčkom, takozvani vinogradski
zavijač ali trtin, ponekod znan tudi pod imenom
»viničar ali vencrl.« Hrošček je blizu 1 cm  dolg in
spada v krdelo rilčkarjev. (Glej podobo št. 6.)

V prvi spomladi lazi vino'gradski zavijač po
drevju, ki najprej ozeleni, recimo po vrbah, leskah,
brezah i. dr., najrajši pa se zdržuje na hruškah in

kutinah, kjer nareja svoje prve umetniške poskuse,,
zavijajoč hruškovo ali kutinovo listje v že prej
omenjene smodke.

Toda ko začne brsteti vinska trta, se preseli
takoj na njo; ista mu je čez vse draga. Nekoliko
časa se izprehaja hrošček po trtinih poganjkih in po
listju, potem pa začne navrtavati in nagrizovati listne
receljne; list vsled tega ovene, ornehne (postane
mehak), da se da potem ložje uvijati. Samica ga prične
na to takoj umetno zavijati; med delom pa odlaga
na liste posamez kake 3—8 steklastih, belo-rumenih
jajčic. Ko je delo izvršila, pogine, zamotek pa se
posuši in pade na tla. Samec je poginil že prej.

Čez kakih 8—12 dnij izležejo iz jajčic majhni
beli, rumenodlakavi črvički z rujavkasto glavico, ki
žive v zavitku in se hranijo z njegovimi notra¬
njimi deli.

Po preteku 4—5 tednov, — navadno proti
koncu meseca julija, — so pa zvitki zvečine že
prazni. Ličinke so je zapustile, zabubile so se v
zemlji, in iz bube prileze še isto leto novi hrošček,
ki pa sedaj ne dela vidne škode, pač pa zopet
prihodnje leto.

Ko postane v pozni jeseni bolj hladno, se po¬
tegnejo trtni zavijači v razna skrivišča, prezime
ondi in se še le prihodnjo spomlad prikažejo zopet
na svetlo.

Ako bi hrošček druge škode ne delal, kakor
nagrizoval listje, bi mu vinogradnik še to spregledal
in odpustil, a ker se loti, predno začne sukati listje,
često tudi mladega brstja, nežnih listov in celo
grozdnih nastavkov, zato ne zasluži, da bi mu
človek prizanašal.

Precejšnjo škodo naredi ta mrčes v letih, ko se
ga mnogo prikaže.

Zatiravamo trtne zavijače s tem,
da lovimo hrošč k e kot take in pa, da
uničujemo jajca  v z a m o tki  h. Pri lovenju

28

hroščkov pa mora biti človek kaj uren in spreten,
zakaj  živalica se takoj spusti na tla, kakor hitro
sluti, da ji preti najmanjša nevarnost Naj 1 ožje
uničujemo jajčeca, ako pobiramo zvitke
ob času prve vezi ter je mečemo v
ogenj.  '

*

Trsni kapar ali vinogradska stenica.

Na starejših trtah, zlasti po brajdah, se naseli
večkrat stenici podobni mrčes — trsni kapar ali
vinogradska stenica. Prisesa se na trsne dele in se
ne premakne rad z mesta. Ker je iste barve kakor
trsni lub ali skorja, zato ga ni lahko opaziti.

Ako si živalico ogledamo bližje, opazimo, da je
pokrita z rjavim, kapici podobnim ščitom (šildom),
od tod ime kapar.

Samica zleže meseca maja mnogo rdečkastih
jajec, ki so najti ob robeh pod kapico. Zavita so
v neko belo volno, ki kaparja najprej izda. Okoli
kresa se izvale iz jajčic mlade, zelo gibke in živahne
živalice, ki so sprva brez kapic. Te jim še le po¬
zneje zrastejo.

Ako se trsni kapar ni čez mero razmnožil, ne
dela posebne škode, le ako se je zelo razpasel in
izsesava trto leto za letom, postane ista grintava,
slabi in naposled usahne.

Odpravlja in pokončava se ta mrčes,
ako se les, ki pri rezi odpade, spravlja
takoj iz vinograda ter se sežge; na to
je treba na obrezani in napadeni trti

1  Po nekaterih krajih Nemčije so vinogradskega zavijača
že skoraj do cela zatrli, in sicer s tem, da so viničarski otroci
redno vsako leto pobirali po vinogradih znane zvitke; za 1 l;g
nabranih smodk so dobivali po 60 — 80 Pf., kar je toliko kakor
60-80 vinarjev našega denarja. No, pri nas je mnogo ne¬
varnejših škodljivcev, s katerimi se nam je bojevati: trtin
nam ne bode uničil vinograda.

29

pokončati žuželke. To se doseže najložje
s tem, da se oddrgne vsa stara skorja in
vsi deli trte se potem namažejo precej
na debelo z apnom ali pa s posebno te¬
kočino, ki si jo napravimo ako vzamemo
180 gr  mazljive žajfe, 160 gr  patoke,
9 gr  karbolne kisline ter vse to razto¬
pimo, oziroma pomešamo v 1 l  vode. 1

Tudi mešanica napravljena iz 1 žlice
mazljive ga mila, 2 žlic petroleja in I Z
vode dobro služi svojemu namenu.

Za mazanje po kaparju napadenih trt je naj¬
primernejši precej trd, 1 cm  debel čopič ali »penzlj.«

—*-

Listna grinta na trsju ali trsna pršica.

Zajedavka, katero ti hočem, dragi bralec, v nasled¬
njem postaviti v besedi pred oči, ni sicer Bogve kako
škodljiva, ker od nje ne grozi vinogradniku nobena
nevarnost, a zelo navadna prikazen je v naših goricah,
zato bi bila škoda prezreti jo, in to tem bolj, ker
sem uverjen, da je za vinogradnika, ki se suče skozi
vse leto skoraj dan za dnevom med trsjem v gorici,
zelo koristno, ako si ve tolmačiti najnavadnejše pri¬
kazni, ki ga obdajajo.

Prav rano spomladi, navadno že meseca majnika,
opazimo na mladem trsovem listju mehurčaste buntice
ali brbončke, ki so na zgornji strani zeleni, na spodnji
pa so prepreženi z belimi, plesnivcu podobnimi dla¬
čicami. Ta dlakasta snov, ki pozneje porjavi včasih
tudi porumeni in nazadnje počrni, je podobna neko¬
liko plesnivcu peronospore, zato so priprosti vino¬
gradniki spočetka mislili, da so te bele dlačice prva
znamenja strupene rose, katero mnenje pa je seveda
povsem napačno.

1  Recept prof. Nessler-ja.

30

Vzrok popisanih bradavic ali poviškov na trsnem
listju je trsna pršica ali listna grinta, mičkena, polžu
podobna živalica s štirimi nožicami in koničastim
rilčkom, s katerim se prisesa na spodnjo stran lista
ter pije sok iz njega. Trsna pršica je tako majhna
živalica, da je s prostim očesom nikoli ni moči
opaziti, pač pa z dobrim povekšalnim steklom ali
večalom. 1

Navzgor izbuhnjeni mehurčki na listu trte na¬
stanejo povsod tam, ker seje pršica zabodla v listno
mečo. V globelicah na spodnji strani lista pa živi
med že omenjenimi dlačicami veliko število trsnih
pršic.

Kakor že rečeno, trsna pršica ni nevarna in ne
povzroča vinogradniku nikake preglavice, le če bi se
čezmerno razmnožila, kakor se je n. pr. to zgodilo
pred nekaterimi leti v vinogradih okrog Gorice,
utegne škodovati po svojih izrastkih na listju. V
slučaju, da se je ta zajedavka močno razplodila, jo
zatiravamo:

1. s pobiranjem in sežiganjem napa¬
denih listov,

2. s tem, da trte pri rezi močno skraj¬
šamo ker potem rožje takoj požgemo.
Živalica namreč prezimuje na rozgah, oziroma pod
luskami na zimskih popkih.

1  Večalo je steklo, skoz katero vidimo telesa povečana.

3  \tz &

II. Rastlinski zajedavci.

Peronospora ali strupena rosa.

Kratka zgodovina te škodljivke.

Peronospora ali strupena rosa, ponekod tudi
»novi smod« imenovana, je bolezen, ki je znana v
slovenskih vinorodnih krajih že blizu 15 let. Pritepla
se je ta kvarljivka, kakor trtna uš, v Evropo iz
Amerike. Ko se je prikazala prvokrat v naših krajih,
je zavladal velik strah pri vinogradnikih, zakaj mnogo
jih je mislilo, da zoper novo bolezen ni zdravila, in
da bodo v kratkem usahnili vsi vinogradi. Toda ta
strah se je kmalu polegel, ko so učenjaki in vino-
gradni strokovnjaki — o katerih je do iste dobe
govoril marsikdo le zaničljivo — razglasili po čas¬
nikih pravi vzrok predčasnega sušenja listja ter
zajedno tudi nasvetovali zanesljiv pomoček zoper
»novi smod«. Seveda je bilo spočetka, zlasti med
preprostimi vinogradniki, mnogo takih, ki niso za¬
upali nasvetovanemu pripomočku; držali so roke
križem in se posmehovali čudnemu ravnanju mejašev,
ki so hodili z brentami na hrbtu po goricah ter
škropili trte.

A ko so v jeseni ti veliki previdneži primerjali
svojo osmojeno in rjavo gorico s prekrasno zelenim
in rodovitnim sosedovim vinogradom, kjer se je škro¬
pilo, jih je bilo sram, spametovali so se, in prihodnje
leto so si omislili tudi oni vse za uspešno zatiranje
nove bolezni potrebne priprave in snovi. Ker so se

32

prepričali, da njihovo delo ni brez uspeha, so škro¬
pili v prihodnje redno vsako leto — in danes sma¬
trajo vsi, tudi najbolj trdovratni nazadnjaki, škrop¬
ljenje proti peronospori zelo važnim vinogradnim
opravilom.

Kedaj se prikaže in kako jo je spoznati.

V drugi polovici meseca junija, včasih še poz¬
neje ali pa še celo poprej, kakoršno je pač vreme , 1
se prikažejo na spodnji strani trsovega listja nežne,
belemu plesnivcu podobne pikice, ki so spočetka
nakopičene ob listnih žilah, pozneje pa prevlečejo
vso spodnjo listovo stran. Rob lista se začne sukati
ter sušiti in predčasno odpade. Posledica tega pa
je, da trta ne more več rasti, grozdje ne zoreti;
zakaj znano je, da je listje pri rastlini to, kar so
pri človeku pluča. Ta bolezen — peronospora ali
strupena rosa — more v najkrajšem času trto tako
oslabiti, da ista hira in naposled popolnoma usahne.

Kaj je peronospora ?

Peronospora je, kakor zvečine vsi rastlinski
škodljivci vinske trte, zelo majhna glivica ali gobica,
ki se razmnožuje ali razširja z mičkenim, prahu po¬
dobnim, s prostim očesom nevidnim semenjem tako-
zvanim trosom ali kličnim zrnjem . 2  Vse te raznovrstne
trsne zajedavke živijo in rastejo na posameznih
trtnih delih, na listju, na mladikah ter na grozdju,
kjer pijejo sok ter tako oškodujejo trto.

1  Ako je bila pomlad zelo mokrotna in topla, se pokaže ta
bolezen prej, kakor tedaj, če je bilo bolj suho in mrzlo vreme.

2  Klicna zrna ali tros ima vsaka goba ali gliva ter se
po njih pomnožuje. Tudi jedilne gobe, n. pr. globanje niso
brez trosa. Da se prepričaš, kakšen je globanjin tros, odtrgaj
klobuk popolnoma razvite globanje (jurčka) od kocena, deni ga
zvečer na bel papir in sicer z rumeno, napikano stranjo (plodno
plastjo) navzdol. Drugo jutro najdeš, kadar odvzdigneš klobuk,
na papirju polno rumenega prahu — ta prah je — tros ali
seme, po katerem se globanja plodi.

33

Tros peronospore pade na zgornjo stran lista.
Ako so pogoji za razvoj glivice ugodni (toplota in
mokrota!), se razvija iz trosja neka mrežasta snov
— takozvano podgobje — ki se zarije v list ter ga
preplete znotraj s svojimi nitkami, na spodnji strani
lista se prikaže ta tkanina v podobi plesnivca, o
katerem smo že zgoraj govorili.

Učenjaki, ki so navedeno plesen preiskali z
drobnogledom, so našli, daje  sestavljena iz neizmerno
majhnih nitkam podobnih vejic, na katerih vise trosi.

Trosje peronospore je dvojno: poletno in zimsko
ali jajčno. Prvo je jako nežno in pogine kmalu, ako
ne najde dovolj toplote in vlage. Drugo, to je zimsko
trosje, se naredi pozno v jeseni na odpadlem listju
in je zelo vstrajno in trpežno. Obdano je z močno
kožico in prezimi. Prihodnje leto povzroči novo
bolezen. Na enem edinem odpadlem listu je do
poldrugi milijon zimskega trosja.

Peronospora se kaže navadno na listju, a loti
se tudi vseh drugih nežnih trsovih delov, kakor
receljnov, mladik, grozdnih nastavkov ter jagod,
katere tudi lahko popolnoma uniči. Kakor vsaka
rastlina, razvija se tudi peronospora najbolj v po-
voljni toploti in vlagi; velika vročina ali ostra zima
ugonobi mnogo trosja. Hude zime so torej za gorice
radi tega koristne, ker uničijo mnogo razne nesnage . 1

Zanesljivo sredstvo zoper strupeno roso.

Učenjaki so se prepričali, da so trosom ali
semenjem peronospore največji strup bakrene soli.
Na to se opira tudi zdravilo, katero so izumeli zoper
peronosporo, namreč škropljenje trte, oziroma listja
z bakreno apneno zmesjo. Ta mešanica se je izkazala
po večletnih izkušnjah kot popolnoma zanesljivo

1  Strupeno roso najdeš natančneje opisano v brošurici
»Peronospora ali strupena rosa«, ki jo je izdal 1. 1897. pisatelj
pričujoče knjižice. Delce stane 16 vinarjev in se dobi pri njega
izdajatelju v Središču ter pri vseh slovenskih knjigotržcih.

3

34

sredstvo, s katerim je moči zabraniti razvoj te bolezni.
Uspeh pa je le tedaj povoljen, ako se rabi navedeno
sredstvo o pravem času in povsem pravilno.

Ako je listje ob času, ko pade trosje pero-
nospore nanj, z bakreno-apneno zmesjo že poškrop¬
ljeno, pogine trosje, ako pa semenje peronospore ne
najde na listu bakrene soli, kali v prav kratkem
času in prodre v listovo notranjost. Poznejše škrop¬
ljenje ne koristi listu, kateri je že okužen, celo nič,
pač pa more tako škropljenje včasih odvrniti na¬
daljnjo zakužbo.

Takrat, kadar opazimo na listu — posebno
razločno tedaj, ako ga držimo proti solncu — rumen¬
kaste in rdečkaste proge ali maroge, je list že okužen,
in podgobje se je že zarilo vanj, četudi se na spodnji
strani lista še ni pokazala znana plesnoba.

Pripravljanje galično-apnene mešanice. Kedaj in
kolikokrat naj škropimo?

Kadar narejaš bakreno-apneno zmes za škrop¬
ljenje, ravnaj se po teh-le pravilih:

1. Napolni posodo  (najprimernejši je po-
lovnjak, kateremu si izbil prednje dno) blizu do
vrha z vodo in obesi potre bito množino
(glej točke 3, 4 in 5!) bakrene galice v redki
platneni vrečici tako vanjo, daje  žakljič
prav blizu površja vode. V 3—4 urah se je
galica raztopila in vrečica se potegne iz
posode.

2. V drugi, manjši posodi  (škaf ali krnica)
raztopi potrebito množino  (glej točke pod
3, 4 in 5!) na novo ugašenega ali vsaj dobro
hranj enega starejšega apna.Mleku podobni
apneni belež vlij skozi redko platno ali
sito v posodo, k j er je raztopljena galica. 1

1  Precejanje ima namen, da se odstrani pesek, katerega
je vselej več ali manj med vsakim apnom ; sicer bi se mašile
in kvarile pozneje pri škropljenju škropilnice.

35

Na to vse dobro premešaj z lesenim kolom
ali leseno greblico. Železne reči, kakor
motika i. t. d., niso za to pripravne!

3. Za prvo škropljenje, katero se mora
vršiti pred cvetom, ko so mladike 30—50  m
dolge, se vzame na ioo 1  vode i kg  galice in
približno i'/ g  kg  ugašenega apna, to je na po¬
lo vnjak 3 kg  galice in približno 4 kg  apna.

4. Za drugo škropljenje, ki se naj vrši
kmalu kotrtaodcvete, se vzame na 100 7  vode
navadno i V 2  kg  galice in 2 kg  apna, n a p o-
lovnjak torej 4'/ 2  kg  galice in približno
6  kg  a p n a . 1

Med prvim in drugim škropljenjem ne sme pre¬
teči preveč časa, 3, kvečjemu 4 tedne se sme čakati,
sicer bi utegnili z delom zamuditi. Škropljenjem med
časom, ko trta cvete, ne škoduje, a bolje je, da se
pusti trs ob cvetu kolikor mogoče v miru.

Sicer pa je čas, kedaj naj se škropi, da se za¬
dene pravo, po različnosti podnebja, lege vinograda
itd., tudi različen; peronospora nastopa v enem in
istem vinorodnem okolišju v različnih legah različno.

Vinogradniki bi se naj torej ravnali v vsakem
okraju po nabranih izkušnjah.

Glede množine galice, katera se naj jemlje, da
bode uspeh povoljen, so mnenja različna. Nekateri
jemljejo več, drugi zopet manj bakrenega vitrijola
Izkušnje zadnjih let so pokazale, da množina bakrenega
vitrijola ni vselej odločilna, pač pa bolj čas,
kedaj se je škropilo in način, kako se
je izvrševalo to delo.  Izkušnja pa je tudi v
tem oziru najboljši mojster. Ako moreš shajati z

1  Najboljše zagotovilo, da je v mešanici dovolj apna, je
rdeči lakmusov papir, ki ga dobiš za par vinarjev v vsaki
apoteki. Kadar postane ta papir, ako ga pomočiš z mešanico,
moder, je v škropivu pravo razmerje med galico in apnom.
Ako pa ostane s tekočino potopljeni papir, kakoršen je bil,
rdeč, tedaj še dodaj apna. Ako je v škropivu ali v mešanici
premalo apna, bi nam utegnila galica pri škropljenju listje po¬
škodovati (ožgati), ker je premočna, oziroma prekisla.

3 *

36

manjšo množino galice, ne jemlji večje, zakaj cene
bakrenega vitrijola so od leta do leta višje in vino-
gradno delo stane dandanešnji zelo mnogo denarja. 1

5. Ako je poletje zelo vlažno in toplo,
je kaj koristno še tudi tretje škropljenje,
katero se naj vrši 4—5 tednov po drugem
škropljenju. Zatretješkropljenje sejemlje
navadno galice in apna kakor za prvo
škropljenje (glej točko 3!)

Glavno škropljenje je vedno prvo in drugo, ako
se isto zanemari, tretje škropljenje zamujenega več
ne popravi. Bakreno-apnena zmes je le neko branilo,
da se bolezen ne prične, ne pa zdravilo, s katerim
bi bilo moči bolne dele trte ozdraviti. Ne čakaj torej
nikoli s škropljenjem tako dolgo, da se prikažejo prva
znamenja bolezni!

6. Trtnice in mlade nasade treba škropiti prvi¬
krat že meseca majnika in potem vsakih 14 dni
znova, zlasti, ako je vreme vlažno in toplo.

V trtnicah in mladih nasadih so namreč trte še
nizke in mladike blizu pri tleh, zato tudi od pero-
nospore več trpe, kakor dorasle trte. In da potrebujejo
take trtice listje za nastavljanje krepkih korenin
najbolj, je pač jasno. Ako odpade v trtnicah ali v
novih nasadih trtam listje vsled zanemarjanja pred¬
časno, les na njih ne more dozoreti, trs je bolj ob¬
čutljiv proti raznim boleznim in v rasti zaostaja.

• Da od možine galice ni toliko zavisno, kolikor od časa
in načina, kako se je škropilo, o tem sem se prepričal 1. 1898.
sam. Prvi vinograd, ki ima za razne trtne bolezni kaj sposobno
lego, sem dal škropiti z bolj slabo bakreno-apneno zmesjo
(3 kg  galice na polovnjak), toda trikrat,  drugo, v boljši legi
se nahajajočo gorico pa z močnejšim škropivom (vselej 4 kg
na polovnjak), a samo dvakrat.  V prvem vinogradu se je
vršilo prvo škropljenje koncem meseca maja, v drugem pa od
6. do 9. junija. Drugo škropljenje se je vršilo v obeh vinogradih
istočasno. Posledica tega je bila, da je bil prvi vinograd, to je
oni, ki sem ga škropil s s 1 a b e j o mešanico, a trikrat,
bujnejše in lepše zelen,  nego pa drugi, ki je dobii
močnejšo  zmes, a samo dvakrat.  Pri enakem ravnanju
z obema vinogradoma je bil prvi vedno slabeji.

37

Kako se naj škropi.

Glede načina, kako rabiti bakreno-apneno me¬
šanico, gre pomniti sledeče:

1. Bolje škropiti preveč, nego premalo.
Paziti j e, da sepokrije s tekočino vsak list
kolikor mogoče popolno ter enakomerno
in sicer na gornji strani. Po prvem škrop¬
ljenju je paziti tudi nato, da se poškropijo
i grozdni nastavki ali kaverniki.

2. Tekočina mora padati na listje v po-
dobi finega prahu; predebele kaplje lista
ne pokrijejo popolnoma in škropivo kaj
lahkozopetodteče. Zapravilnoškropljenje
je treba dobre priprave — škropilnice. (Več
o škropilnicah v prihodnjem odstavku!

3.  Zmes se naj pred vsakkratnim za¬
jemanjem ali napolnjevanjem v škropil¬
nico dobro premeša.

4. Škropi se naj le v suhem vremenu;
dokler je po listju rosa in kadar deži, naj
se to delo ne opravlja. Rosnih listov se
škropivo ne prime, dež pa je popolnoma
spere.

5. Ako deži kmalu po škropljenju (4—5
ur),  je treba, kakor hitro dopušča vreme,
škropiti iznova.

6. Za vsako škropljenje se naj nareja
mešanica nanovo (sproti).  Bakreno-apnena
zmes, ki je stala 5—6 dni, nima več iste
moči kakor sproti narejena.

Lastnosti dobre škropilnice.

Priprave za škropljenje proti peronospori so
zelo različno urejene; v vsakem večjem kraju so
ustrojitelji, ki ponujajo škropilnice raznih sestav ali
sistemov in po raznih cenah. To njihovo blago
je seveda tudi različno dobro in rabljivo.

38

Dobra škropilnica mora imeti med drugim te-le
lastnosti:

1., da ista škropivo kolikor mogoče nadrobno
razpršuje,

2., da se ž njo dela enakomerno in brez ve¬
like težave,

3., da se priprava prehitro ne pokvari 1  ter da
se da lahko osnažiti,

4., da je kolikor mogoče priprosta in ne pretežka.

Kako je s škropilnicami ravnati.

1. Predno začneš s škropilnico delati, namaži
pripravo dobro v vseh sklepih; najboljše za to je
laško olje, kateremu si prilil nekoliko petroleja.

2. Kadar si nehal škropilnico rabiti, osnaži jo
vselej dobro s čisto vodo. Najprimernejše se snaži
škropilnica, ako se brenta napolni s čisto vodo in
potem izbrizglja.

-*-

Grozdna plesen ali trtni plesnivec.

Druga, pri nas sedaj že v obče znana bolezen,
katero povzroči tudi neka goba ali gliva, je takozvana
grozdna plesen, plesnivec ali grozdni pepel, znanst¬
veno : Oidium Tuckeri, po angleškem vrtnarju

Tucker-ju, ki je to bolezen 1. 1845. na vinski trti
najprej opazil. Tudi to trtno bolezen so zanesli k
nam iz Amerike.

1  Proste, dobro narejene škropilnice z lesenimi brentami,
kakoršne narejajo tu in tam naši domači obrtniki, so mnogo¬
krat radi tega prav priporočljive, ker so priproste, in ker imamo
izdelovatelja takoj pri rokah, ako se nam kaj pokvari.

39

Kedaj se prikaže in kako jo je spoznati.

Grozdna plesnoba se pokaže navadno v času,
ko je trta odcvetela, včasih že tudi pred cvetom in
sicer v podobi belih, jako tenkih pajčevinastih nitij,
najprej na mladem listju, potem na mladikah in
grozdju. Napadeni deli dišijo močno po plesnivcu.
Poganjki, listi, jagode, sploh vsi napadeni deli so
videti, kakor da bi bili potreseni s pepelom — zato
imenujejo to bolezen po nekaterih vinorodnih krajih
skratka »pepel«.

Kakor glivica peronospore, tako se zaje tudi
glivica plesnivca s tenkimi svojimi nitkami ali pod-
gobjem v napadene trtine dele, a le v zgornjo kožico,
iz katere srka sok, v notranje dele ne prodre, kakor
n. pr. peronospora ali strupena rosa.

Pepelasta snov, s katero so prevlečeni listi, mla¬
dike in grozdi, se spremene polagoma v umazano,
sivorjavo usnjato skorjo, katera se posebno jasno
vidi na grozdnih jagodah, ki so napadene od ples¬
nivca.

Daši napada plesnoba vse zelene trtine dele,
vendar povzroči naj večjo škodo le na jagodah zlasti
tedaj, ako nastopi ta bolezen rano spomladi in je
vinogradnik ni zatiral.

Manj škode napravi plesnivec, ako se prikaže
v času, ko je grozdje že povsem razvito in mehko.

Kako plesnoba škoduje.

Čeprav se ta glivica, kakor smo že zgoraj slišali,
ne zavrta globoko v napadene trtine dele, ampak
ostane le v zgornji kožici, vendar se razširi njeno
nitkasto podgobje v kratkem tako močno, da postane
prej tenka kožica na jagodi trda, usnjata in debela.
Notranji del jagode raste sicer vkljub tej spremembi
naprej, a ker se zunanja kožica vsled svoje trdnote
ne more razširiti, ostane jagoda drobna in suha ali
pa poči. Razpokane jagode vise še nekoliko časa

40

na trti, nazadnje pa se posuše ali segnijejo. Tudi ta
bolezen lahko, enako peronospori, uniči celo trgatev,
ako vinogradnik ni ukrenil ničesar proti njej.

Poleg tega, da nam uniči grozdna plesen često
vso trgatev, škoduje močno tudi trti samej. Napa¬
dene rozge ne dozore ter so vsled tega raznim
neugodnostim bolj podvržene.

V kakšnem vremenu in v kakšnih legah se ples-
noba najbolj širi.

Kakor pri glivicah sploh, tako je tudi pri grozdni
plesnobi vlažno-toplo vreme prvi pogoj njenega raz¬
voja in njene razširjatve.

Trte v gostih nasadih, v bolj mokrotnih, nizkih
legah ter visoko ali na brajdo vzgojene so grozdni
plesnobi bolj podvržene, nego trte v suhih legah, pri
nizki vzgoji.

Znano je tudi, da so nekatere vrste grozdja tej
bolezni posebno podvržene, n. pr. muškatelec, šipon,
belina i. t. d.

Nadalje je že več izkušenj potrdilo mnenje, da
pospešuje to bolezen izpuhtenje hlevskega gnoja, ki
smo ga spravili spomladi, ali med letom v zemljo.
Tudi prepogosto rahljanje zemlje zlasti, ako se isto
vrši takoj po večjem dežju, pospešuje močno razvoj
grozdne plesnobe, ker razni hlapi, ki puhte po takem
ravnanju iz zemlje, plesnivcu jako ugajajo.

Ako torej hočeš zabraniti v svojem vinogradu
razširjanje grozdne plesnobe, gnoji raje samo v jeseni,
in ne spomladi; zlasti pa velja to tedaj, ako rabiš
hlevski gnoj. Obdeluj zemljo, ko je dovolj suha!
Ker je nadalje dokazano, da nastopajo v onih goricah,
kjer se opravljajo razna vinogradna dela takoj po
dežju, ali pa v rosi, najbolj razne bolezni, zato
opuščaj v vinogradu vsako delo tako dolgo, dokler
je kaj rose na listju in dokler ni izginil zadnji sled
dežja. Med letom rahljaj zemljo samo na površju,
da jo osnažiš plevela, globoko pa ne koplji!

41

Zanesljivo sredstvo proti grozdni plesnobi.

0 pripomočkih zoper grozdno plesnobo se je
v različnih gospodarskih in vinarskih časnikih pisalo
že mnogo. Dokaj se je v tem oziru že nasvetovalo,
a tudi že poskušalo. Najnavadnejši teh pripomočkov
so: žveplo, pepel, apno, soda, cestni prah, gnojnica.

Pisatelj pričujoče knjižice je 1. 1899. v nekaterih
slovenskih listih priobčil poziv do vseh onih vinograd¬
nikov, ki so poskušali razna sredstva zoper grozdno
plesnobo; prosil jih je, naj mu sporočijo svoje izkušnje,
katere hoče potem prilično v prid slovenskim vino¬
gradnikom objaviti, da se delajo še nadaljnji poskusi.
Mnogo vinogradnikov se je odzvalo dotičnemu po¬
zivu ter mi poslalo daljša ali krajša poročila. Na
podlagi teh poročil in pa na podlagi onih izkušenj,
katere so si nabrali mnogoštevilni vinogradniki v
onih krajih, kjer ta bolezen nastopa vsako leto, lahko
rečemo, daje izmed vseh poskušanih snovi
najboljši in popolnoma zanesljiv pripo¬
moček zoper grozdno plesnobo — žveplo;
vsa druga sredstva so le dvomljive vred¬
nosti.  Tudi združeno pokončevanje strupene rose
in grozdne plesnobe z bakreno-apneno zmesjo, ka¬
teri se primeša na 100 L  2 kg  žveplene moke, se ni
tako dobro obneslo kakor žveplanje samo. Pisatelj
pričujočega delca je de’al s tem sredstvom tri leta
zapored poskuse, ravnal se je vedno natanko po
predpisanem navodilu prof. Nessler-ja, a uspeh je
bil le deloma po voljen.

O žveplanju trt v obče.

Kakor uniči bakreni vitrijol trosje peronospore,
tako uniči zmleto žveplo, ako pride nanj solnčna
toplota ter ga izpremeni v žvepleno sokislino ' ples¬
nobo, oziroma zabrani, da se na trtinih delih ne
more razvijati ta glivica.

1  Žveplena sokislina je oster, zadušljiv plin, ki se nareja
pri gorenju ali tlenju žvepla. Ta plin zabranjuje razvoj vsake
rastline, torej tudi glivice, kakoršna je grozdna plesen.

42

Kakšno bodi žveplo.

Za žveplanje trt je najboljši popolnoma čist in
zelo droben žvepleni prah. Žvepleni cvet za te na¬
mene ni tako primeren, ker ima okrogle in gladke
prašne delce, ki se trte le slabo primejo; fino zmleto
žveplo ima bolj ostre robe. zato se v trto bolje zaje,
se ložje izpremeni v sokislino in bolje koristi. Žvep¬
leni cvet je za pokončevanje plesnobe itak predrag.

Cim drobnejši je žvepleni prah, tem bolj tudi
ustreza svojemu namenu. Pomniti gre, da je najboljše,
t. j. zelo fino zmleto žveplo belo-rumeno,  nečisto
(z gipsom, apnom ali z zmletim kamnom pomešano)
pa bolj sivo-rumene barve. Lepo rumeno
žveplo je ali bolj na debelo zmleto ali
pa je umetno barvano.

Da se žveplena moka pri ležanju v vrečah
pred uporabo preveč ne sprime v grudice, in da
nimamo pozneje s presejavanjem toliko dela, pri¬
poroča prof. dr. Kulisch, da primešamo žveplu deseti
del ( l /,„) čistega lesnega pepela. Žvepleni prah se
razgrne na platno, na isto se preseje navedena
množina (Vio) pepela, in vse skupaj se dobro po¬
meša ter spravi' nazaj v vreče. Tako ravnanje je
priporočati zlasti tedaj, ako smo si priskrbeli katero
leto preveč žvepla in ga hočemo hraniti za pri¬
hodnje leto.

Kedaj in kako se naj žvepla.

Da bode uspeh žveplanja povoljen, za to ne
zadostuje samo fina in čista žveplena moka, marveč
treba je tudi, da izvršujemo to delo o pravem
času in o lepem, ugodnem vremenu.  Da
bodeš ravnal pri tem važnem vinogradnem delu
povsem pravilno, upoštevaj sledeča vodila:

1. Prvokrat se žvepla rano spomladi,
kakor hitro so mladike pedenj visoke,
drugokrat neposrednje pred cvetom  (in
sicer p o prvem škropljenju) in tretjikrat potem,

43

ko je trta odcvetela (po drugem škropljenju).'
Akosejepozneje vkljub žveplan ju še tu
ali tam vendarle pokazala bolezen, je
treba žveplan j e ponoviti, a le na napa¬
denih in na sosednih trtah.

2. Žvepla se naj le ob toplem, suhem
in solnčnem vremenu, kadar ni vetra.
Najprimernejši dnevni čas za to delo je
od 8. ure zjutraj pa do 4. ure popoldne.

Dognana resnica je, da žveplo najbolj koristi,
ako morejo solnčni žarki pokazati takoj prvi dan
svojo moč. Ako postane žveplo vlažno, predno ga
je solnce opalilo ali prižgalo na trto, izgubi dokaj
svojega ugodnega upliva.

3.  Ako deži neposrednje po žvep¬
la nju, to je, predno je solnce žveplo do
dobra razgrelo, je bilo dotično ž v e p -
lanje navadno brezuspešno, in treba je
pri prvi ugodni priliki žveplati znova.

Spočetka so vinogradniki mislili, da je naj¬
bolje žveplati v rosi, ker se mokrih listov žveplo
bolje prime. Toda kmalu so se prepričali, da se s
takim ravnanjem ne doseže zaželeni uspeh. Žveplo
se mokrih listov sicer res bolje prime, ko pa izgine
rosa, se potegne žveplena moka v majhne testnate
(testi podobne) kupčke, katerih solnčna vročina ne
more tako lehko raztopiti kakor žvepla, ki pokriva
v podobi finega prahu enakomerno trtine dele.

4. Žveplaj vestno in sicer tako, da
dobe kolikor mogoče vsi zeleni deli trte,
zlasti pa grozdeki in listi, enakomerno
in dovolj žveplenega prahu.

Prvo žveplanje se naj vrši precej močno, ne
sicer tako, da bi ležalo žveplo v velikih kupih po

* Včasih zadostuje tudi dvakratno  žveplanje, in sicer
ako se isto vrši neposrednje pred in potem takoj po cvetu.
Pri samo dvakratnem praženju z žveplom je treba še prav
posebno paziti na to, da se izvršuje to delo o lepem,
ugodnem vremenu in pravilno.

44

trti, vendar pa tako, da dobe žveplani deli enako¬
merno žvepleno prevlako.

Da se žveplanje ložje izvršuje, rabijo vinogradni
•delavci posebne priprave, takozvane žveplalnike ali
žveplalne mehove, ki žvepleno moko fino razprše
in s katerimi se lahko dela. Takih žveplalnikov je
sedaj v raznih oblikah že povsod dovolj na izbiro.
Navadni vinogradni posestniki izhajajo lahko popol¬
noma s takozvanimi ročnimi mehi, kakoršne izdelujejo
tudi razne domače tvrdke. (Glej podobo št. 7.) Za

Pod. št. 7.

Ročni meh za žveplanje.

večje posestnike se pa priporoča meh, ki ga nosi
delavec na hrbtu. (Glej podobo št. 8.) Žveplalne
pušice, katere se priporočajo često za prvo žvep¬
lanje, niso priporočljive, ker se ž njimi po nepotreb¬
nem potrati preveč žvepla.

Izmed ročnih žveplalnikov so najboljši oni, v
katerih se žveplo na posebnem situ najprej preseja
in ga še le potem sapa izpihne. 1

5. Kdor hoče z žveplanjem doseči
p o v olj n e uspehe, naj izvršuje to delo
pravilno in o pravem času, kakor se
godi to na sproti peronospori s škrop¬
ljenjem. Žveplanje obolelih mladik in

1  Zveplalnika, ki ju kažeta naši podobi št. 7 in št. 8, se
dobita pri Ig. Hellerju na Dunaju II 2, Praterstrafie št. 49.

45

grozdov le malo koristi, zlasti tam, kjer
se kaže grozdna plesnoba redno vsako

leto.

Ako žveplamo pozno in sicer tako, da visi
žveplena moka ob času trgatve še na grozdju, pre¬
haja žveplo v mošt, in ta ima pozneje kot vino
močno žveplen smrdljivi duh in okus.

Vino s tem sicer ni pokvarjeno, ker se ta
vinska napaka po večkratnem pretakanju v zmerno
z žveplenim dimom zakajene sode do cela popravi,,
a neprijetno je vendarle imeti, četudi samo nekoliko

Pod. št. 8.

Nahrbtni žveplalnik.

časa, smrdljivo vino v kleti. Bolje je tudi tukaj za-
braniti, kakor pa pozneje popravljati. Ako žveplaš o
pravem času in pravilno, tedaj tvoj vinski pridelek
nikoli ne bode imel navedene napake; s prepoznim
žveplanjem pa si napraviš dvojno škodo: prvič obo¬
lelih jagod ne ozdraviš, troški za žveplo in trud so
torej brezuspešni in drugič si spravil na ta način v
mošt po nepotrebnem žvepleni vodik, plin, ki daje
vinu znani smrad po gnilih jajcih. Kakor hitro je
postalo grozdje nekoliko mehko, ne spravljaj nanj
nikoli več žvepla.

*

46  —

Trtni pikec ali črni palež.

Ti nesrečni črni pikec,
Stari naš gorički znanec!
Kaj bi vendar naj storili,
Da bi se te iznebili!

Trtna bolezen, »pikec« je pri nas gotovo že
tako stara, kakor trta sama. Po nekaterih krajih pra¬
vijo tej bolezni tudi črni palež, ker so po njej napadeni
trtni deli taki, kakor da bi je kdo z razbeljenim že¬
lezom ožgal ali opalih O starosti pikca svedoči de¬
loma tudi tretje ime, ki ga ima po nekod ta škodljivec,
namreč ime »starinski smod «, 1  za razloček od novega
smoda ali peronospore.

Kako bolezen spoznati — popis.

Rano spomladi se naredijo na mladikah, na
nežnem listju in na viticah (prstencih ali ovijačah)
majhne sivorjave lise ali marOge. Te lise, ki se lotijo
potem tudi razvijajočih se jagod ali grozdnih na¬
stavkov, postanejo pozneje temnorjave in črne. Na
vseh bolnih ali napadenih trtnih delih nastanejo rane.
Luknjičasti listi izgledajo, kakor da bi jih bili žužki
izglodali ali bolje, kakor da bi je kdo z vročim špi-
častim železom napikal (od tod torej imeni »pikec«
in »palež«), napadeni poganjki in vitice pa postanejo
grčave ali osepničaste.

Tako oboleli trtini deli hirajo in hirajo ter se
naposled posuše, zlasti, če jih je bolezen napadla
z vso močjo. Jagode, na katere se naseli pikec, se
posuše ter odpadejo, ako so namreč močno ranjene.
Ako so napadene manj, se morejo zdravi deli pač

1  Preprosti vinogradniki (vsaj v ormoško-ljutomerskem
okraju) delajo razliko med pikcem in starinskim smodom ter
so mnenja, da sta to dve različni vinogradni bolezni. Pikec
se po njih mnenju kaže samo na grozdju, starinski
smodpa le natrtinemlistju in na rozgah.  To mnenje
je seveda napačno, ker so strokovnjaki dokazali, da sta obe
bolezni istovetni ali ravnoisti: obema je vzrok ena in ista glivica.

47

razvijati dalje, a ne dado nikoli dobrega vinskega
pridelka, ker jagode ne morejo popolnoma dozoreti.

Ker se ta bolezen prikaže najraje po toplem
dežju, ko solnce na trto posije, so mislili ljudje
spočetka (in neuki so še danes tega mnenja), da so
solnčni žarki v zvezi z dežnimi kapljami vzrok
ožganemu listju in mladikam ter črnim pikam na
jagodah. Leta 1874 pa se je francoskemu učenjaku
de Bary-ju posrečilo, da je zasledil pravi vzrok te
prikazni. Našel je namreč neko glivo, katero je
imenoval »Sphaceloma ampelinum.«

Tudi ta goba pije jednako peronospori iz na¬
padenih zelenih delov trte rastlinski sok ter tako slabi,
oškoduje in uničuje trto. Siri in množi se tudi pikec
s trosom, ki prezimuje na napadlih in okuženih po¬
ganjkih, listih in suhih jagodah (ako ostanejo namreč
v vinogradu) ter prehaja z njih spomladi zopet na
ozelenele trte.

Pikčevo trosje ima — kakor trdijo učenjaki —
zelo trdo in žilavo zunanjo kožo, ako je namreč
suho; mokrota ali vlažnost pa to kožico hitro raz¬
pusti in glivica se začne kaliti in se razvijati. V
mokrotnih letih se je torej te zajedavke posebno
bati, ker nam more ista trgatev popolnoma uničiti.
Razun tega pa slabi črni pikec trto tako, da si ista
še naslednje leto težko pomore; rozge pa niso spo¬
sobne ne za grobanje, ne za rezanje ključic, še manj
pa za pridobivanje cepičev.

Najbolj trpe po pikcu trte po ravninah, kjer je
mnogo jutranje rose. Močna in vlažna zemlja temu
zajedavcu tudi bolj ugaja nego lahka in bolj suha.
Nadalje je tudi močen hlevski gnoj, s katerim gnojimo
trtam, često vzrok, da se raje naseli v vinogradu pikec.
Mladike postanejo namreč po tem gnoju bolj sočne, a
pri tem tudi bolj puhke ter za vsako bolezen bolj
sprejemljive. (Tudi mladega človeka, ki močno in
naglo raste, vsaka bolezen hitreje in raje pograbi).

Tudi trte, ki stoje pregosto druga poleg druge,
da solnce dolgo ne more posušiti rose in dežnih
kapljic, po pikcu več trpe, nego trte, ki so sajene

48

bolj na redko. Istotako zaslediš to bolezen hitreje
v vinogradih, kjer se je z vezjo predolgo odlašalo in
so mladike dalje časa visele močno k tlom.

Kako zatirati trtni pikec.

Žalibog, da nimamo do sedaj proti pikcu še no¬
benega sredstva, katero bi mogli z mirno vestjo kot
uspešno priporočati, tako kakor n. pr. bakreno-apneno
zmes proti peronospori in žveplo proti grozdni plesnobi.

Umivanje, oziroma mazanje rozg z raz¬
topino železnega vitrijola ter žveplene
kisline,  katero sredstvo so rabili proti navedeni
bolezni mnogi premožnejši vinogradniki, se ni povsod
tako obneslo, da bi mogli navedeni snovi brez po-
miselka priporočati kot popolnoma zanesljiva pri¬
pomočka zoper črni palež.

Železni vitrijol in žveplena kislina sta namreč
zelo ostri ali jedki tvarini in uničita, ako se pomažejo
ž njima takoj po rezi vsi iz zemlje moleči trtini deli,
vse zimske trose.

Rabi se železni vitrijol sam ali pa v zvezi z
angleško žvepleno kislino.

Prav dobro mazilo proti pikcu dobiš tako-le:

V leseni posodi pripravi raztopino ze¬
lene galice ali železnega vitrijola in sicer
raztopi v posebnem žakljiču 10 kg  zelene
galice v 100 l  vode. Ko si vitrijol raztopil,
prilij raztopini 10 kg  ali 6 l  angleške žvep¬
lene kisline. Toda kislino je treba vliti v
raztopino in ne narobe, to je, ne vlivati
vode na žvepleno kislino, da te ne oškropi
in ne opeče. Kislino vlivaj počasi iz stekle¬
nice v posodo in v njej mešaj z leseno pa¬
lico neprenehoma.

Ako rabimo samo železni vitrijol, priporočajo
veščaki, da raztopimo v 100 l  vode 40 kg  železnega
vitrijola. Rabi se pa lahko tudi samo žveplena kislina
in sicer se je vlije 10 l  (to je blizu 17 kg)  na 100 J
vode. Tu še povdarjam znova, da se voda ne sme

49

nikoli vliti v žvepleno kislino, marveč kislina v vodo,
sicer se lahko nevarno poškoduješ. Med dolivanjem
treba vedno skrbno mešati.

Zjedno na tu popisani način pripravljeno zmesjo
se pomažejo s posebnimi čopiči takoj po rezi vse
rozge, sploh vsi deli, ki mole iz zemlje. 1  Ker je te¬
kočina, kakor že omenjeno, zelo ostra, treba biti de¬
lavcu previdnemu, da si ne ožge obleke ali pa telesa.
To delo stane z delavci vred za jeden oral približno
8—10 kron.

Da se trtni pikec ne bo pojavljal ali kazal tako
močno, naj vinogradnik ne gnoji nikoli s svežim
hlevskim gnojem, marveč raje z močno razkrojenim
ali pa s kompostom.

V vinogradu se naj opušča tudi vsako delo, dokler
je rosa in dokler se niso na listju popolnoma posušile
dežne kaplje. Obolele dele, zlasti zelene mladike in
listje, je treba med letom izrezati, spraviti iz vino¬
grada in pometati v ogenj. Pri novih nasadih naj se
ne sadi pregosto in naj se v onih krajih, kjer trtni
pikec močno nastopa — če le mogoče — ne jemljo
one trte, ki so tej bolezni posebno podvržene. Vrste,
ki po pikcu posebno trpe, so: šipon, muškatelec,
portugalka in še nekatere druge.

Zoperstavljajo se močno tej bolezni: vse vrste
burgundca, rdeči traminec, zeleni silvanec i. dr.

1  Gospod vinarski pristav, A. Puklavec, mi piše, da se
je izmed vseh sredstev, katere so rabili proti trtnemu pikcu v
deželnih nasadih v Ptuju, najbolj obnesla mešanica, ki so jo
naredili iz

10 kg  žveplene kisline,

100 litrov vode in

nekoliko superfosfata ali koščene moke.

Vse tri snovi so močno pomešali, in s tako dobljeno
redko kašasto tvarino pomazali spomladi, kakih 14 dni predno
se je začel trs gibati, vse iz zemlje moleče trsove dele. —
Uspeh ravnanja ali zdravljenja s to mešanico je bil neki tak6
povoljen, da zasluži navedeni pomoček, da ga postavljamo
med vsemi sredstvi, ki se priporočajo proti trt¬
nemu pikcu, na prvo mesto.

i

4

III. Vremenske in druge neugodnosti.

Trtna bledenica ali žoltenica(kloroza).

Med lepo zelenimi trtami opazimo po letu več¬
krat trte, katerih listje je postalo od vrha do tal po¬
polnoma rumeno ali bledo. O trtah, ki so tako iz-
premenile barvo, pravimo, da se jih je lotila blede¬
nica, žoltenica ali zlatenica,  znanstveno
kloroza.

Vzroki obledenja trsnega listja so lahko različni,
a z vsemi vzroki so prav ozki zvezi korenine, ki iz
tega ali onega vzroka ne morejo dovolj hraniti ali
rediti trte.

Vzrok bledenice je lahko:

1. Trtna  uš. Ako dobe stare, že bolj onemogle
trte spomladi ali po leti rumene liste, je prav lahko
mogoče, da se je v dotičnem vinogradu naselila trtna
uš, zlasti tedaj, ako se pokaže obledenje listov v suhem
in toplem vremenu. V tem slučaju je treba odkopati
trs ter preiskati korenine s povekšalnim steklom. Pri
tem se lahko uverimo, jeli sedijo na koreninicah
rumenkaste ušice in jeli se kažejo ondi znane otekline
ali buntice. Ker pa je ušica navadno tedaj, ko začne
trta hirati, že njene korenine zapustila ter se preselila
dalje, zato je dobro, da preiščeš tudi v bližini obolelih
trt stoječe še zdrave trte. Najbolje pa storiš, ako po¬
kličeš v svrho preiskovanja vinarskega strokovnjaka
(kakega potovalnega učitelja), da on preišče korenine.

51

2. Trta lahko tudi porumeni vsled mokrega
in mrzlega vremena.

V krajih, kjer pade zgodaj po leti mnogo dežja
in kjer imajo vinogradi bolj težko ilovnato zemljo,
obledenje trsov ni nič nenavadnega. A bolezen se
izgubi cesto zopet v najkrajšem času, ako nastane
zopet suho in toplo vreme: listi in mladike dobe
zopet pravilno, zeleno barvo.

Vzrok te prikazni je ta, ker so tla, kjer stoje
trte, premrzla in premokra; listje vsled prevelike vlaž¬
nosti ne more izpuhtevati mnogo vode, korenine pa,
ki so tudi prenapolnjene z vodo, ne morejo srkati
v se potrebite hrane iz zemlje. Ako je mrzlo, zastaja
v rastlini tudi kroženje sokov. V toplem, suhem vre¬
menu pa nastanejo v rastlini zopet pravilne razmere,
tvorjenje ali narejanje za rastlinsko rast potrebnih
snovi se vrši znova po pravem načinu in trta si
v kratkem pomore.

Izkušnje so pokazale, da so slabotne in bolehne
trte tej bolezni bolj podvržene, nego zdrave in krepke.
Istotako trpe na bledenici trte v nizkih legah s težko
zemljo, ki vode ne prepušča, bolj, nego v višinah,
kjer je bolj suha prst.

Proti temu začasnemu obledenju trt ni treba
ukreniti ničesar; počakati je le toplega vremena. Ko
je nastopilo ugodno vreme, to je, ko je postalo
vroče, se zemlja okrog dotičnih trt lepo zrahlja.

3. Trtni bledici je lahko vzrok tudi gniloba
na koreninah.  Ako je zemlja težka in mokrotna,
se loti korenin često neka plesen, ki trto slabi in jo
lahko tudi popolnoma uniči. Znana resnica je, da
rastlina, ki nima dovolj razvitih korenin, ne more do¬
bivati povoljne množine hrane va se. Da se iznebimo
koreninske plesnobe, na trti, je treba pred vsem
skrbeti za to, da se preobilna ali odvečna voda iz
zemlje odpelje. V bolj nizkih legah si v tem oziru
pomagamo, ako napravimo v primernih daljavah pod

4 *

52

zemljo 1 — 17 * m  globoke jarke, katere potem 7* m  na
visoko s kamenjem izpolnimo. Voda se po teh jarkih
izceja in trte kmalu okrevajo.

' 4. Bledenica se pokaže večkrat tudi na trtah,
katerim smo pri kopi ranili korenine.

Tako poškodovanim trtam pomaga včasih po¬
livanje z gnojnico, katero smo stanjšali z vodo, ozi¬
roma dobro gnojenje. To pa le tedaj, ako rana na
koreninah ni prevelika.

5. Nadaljnji vzrok obledenju trte je lahko tudi
prekopavanje težke zemlje, ako je ista
m o'k r a.

6. Konečno se opazuje bledenica ali kloroza
tudi pri ameriških cepljencih, ako rastejo
isti v zemlji, ki ima mnogo apna v sebi.  Tako
obolelim trtam se pomaga večkrat (žalibog, da ne
vselej) z zeleno ali železno galico, katero je moči
rabiti na več načinov.

Najuspešnejši od vseh je umivanje, oziroma
mazanje ran na trsu z raztopino, ki jo dobimo, ako
raztopimo v 100 litrih vode 40—50 kg  zelene galice.
To sredstvo je koristno, kakor smo slišali, tudi proti
trtnemu pikcu, ako se rabi isto na spomlad takoj po
rezi in sicer tako, da se namažejo s to raztopino
najprej rane, kjer je rozga odrezana, potem pa ves
stari, kakor tudi enoletni ali rodni les.

Rabi se tudi, toda z manjšim uspehom, železni
vitrijol v podobi prahu, ali stolčena zelena galica,
katere je nasuti do 1 kg  okrog korenin obolele trte.

Koristi nadalje tudi, ako prilivamo k bledeničnim
trtam vodo, v kateri smo raztopili železno galico.
V 100 litrih vode se raztopi 3 kg  galice in za en
trs zadostuje do 10 litrov tega sredstva.

Tudi škropljenje trte z 1" , 0  raztopino (to je
I kg  na I00 / vode) ob času, ko trta raste, torej po
leti, je imelo često že precej povoljen uspeh.

* -

53

Toča in po njej povzročene poškodbe
na trsju.

Grozi sovražnica srdita,

V oblakov sivih plašč zavita.-

Pod plaščem nosi bič prikrit,

Oj bič iz zrn ledenih zvit!

S. Gregorčič.

Točo prištevamo največjim vremenskim nezgo¬
dam, ki morejo zadeti vinogradnika. Ne samo,
da je za isto leto, ko se je vsipala toča, trgatev
navadno uničena, ledena zrna še vrh tega trto često
tako zelo obtolčejo, da rozge vsled globokih ran
niso ne za šperone (napnence ali konje), ne za
ključe, ne za cepiče, še manj pa za grobanje. Trta
se pa mnogo časa po toči ne more prav okrepiti.

Pomočka, s katerim bi popolnoma zabranili
narejanje toče, še do danes niso izumeli. Pač pa
so se v novejšem času lotili v tem oziru sredstva,
ki je bilo že nekdaj v navadi — namreč streljanja
pred bližajočo se nevihto, vsled česar se raztrgajo
oblaki.

V to svrho so nastavili že v mnogih vino¬
rodnih krajih sistematično ali pravilno urejene
strelne priprave, (glej podobo št. 9 1 ) s katerimi
delajo poskuse.

Poročila o uspehih tega ravnanja se glase do
sedaj še od vseh strani ugodno, in vedno bolj se
utrjuje v opazovalcih vera, da streljanje, ako se vrši
isto o pravem času in po pravem načinu, res pomaga
ter upliva na viharne oblake tako, da se v njih ne
dela toča. To mora z zadovoljnostjo navdajati

1  Naprave za streljanje proti toči najnovejših sestav iz¬
deluje in razpošilja v 5 različnih velikostih od 110—240 K po¬
polne z vsemi pritiklinami Karol Greinitza nečaki v Gradcu. —
Možnarje za streljanje proti toči izdelujeta tudi tvrdki »Lorber
in drugovi v Žalcu« ter »Ivan Rebek, ključavničarski mojster
v Celju.«

54

vsakega vinogradnika, saj bode tako rešen, ako
se poskusi vsestranski obnesejo, vsaj jedne svojih
velikih skrbi . 1

Pod. št. 9.

Naprava za streljanje proti toči.

(Karol Greinitza nečakov v Gradcu.)

1  Tudi v ormoško-ljutomerskili goricali so sedaj že četrto
leto na raznih krajih postavljena streljišča, in reči moram, da
imamo vsi vinogradniki veliko zaupanje v te priprave. Naše
gorice je prej pogosto obiskala toča, a odkar pred vsako bli¬
žajočo se sumljivo meglo marljivo streljamo, nam je ta huda
sovražnica z ledenim bičem še vedno prizanesla. Dal Bog, da
bi poskusi po vseh vinorodnih krajih dospeli kmalu do onega
stališča, da bomo zaslišali odločne besede: »Streljanje je
gotov in zanesljiv pomoček proti toči,  poslužujte se
£a! — Ako si želiš natančnejega pojasnila o uplivu stre¬
ljanja na  nevihto in točo, o uspehih streljanja v
obče, o uravnavi strelišč  i. t. d., čitaj dr. Jos. Vošnjakovi
razpravi v Mohorjevem koledarju za 1. 1899, na strani 52. in
v Mohorjevem koledarju za 1. 1901, na strani 53.!

Kaj je storiti s trto takoj po toči?

Pri tem je treba jemati ozir zlasti na dvoje, in sicer
na čas, k e d a j in pa na n a č i n, k a k 6 je toča pobila.

1. Ako je prihrula toča precej rano in
je bila vrh tega še zelo močna, utegne po¬
vzročiti zelo veliko škodo. Ta škoda se na¬
vadno še podvoji, ako vinogradnik z ozirom na to,
da ne bode imel isto leto haska od gorice, ne iz¬
vršuje več redno in pravilno posameznih vinogradnih
opravil, ali pa je celo opusti.

Pri gorici, katero je poškodovala toča,
je treba z vsemi sredstvi delati na to, da
se trte za prihodnje leto kolikor mogoče
okrepijo; les mora na njih dozoreti. Opuš¬
čanje zlasti najvažnejših opravil, kakor
škropljenja proti peronospori, se cesto
pozneje zelo maščuje.

Tudi večkratna kop ali rahljanje zemlje zelo
okrepča trto ter jo vzpodbudi, da se lepše razvija.

2.  Priravno padlitoči in primočno po¬
škodovanem trsju se odstranijo ali oberejo
vse pobite mladike na rodnem lesu, le na
starejšem lesu se pustita dve mladiki, ki
dasta potem prihodnje leto rodni les.

3.  Ako so mladike še do 60 cm  (t. j. nekaj
nad pol metra) visoke, pa je iste močno
poškodovala toča, se ravna s trsom tako,
kakor z onim, ki je spomladi pomrznil. (Glej
str. 61). Mladike se porežejo na 1—2 očesi. Iz njih
požene novo mladje, ki bode prihodnje leto za
rodni les.

4. Pobije toča kasneje, ko se bliža grozdje že
zorenju, je treba skrbeti, da se one mladike, ki so
ostale najzdraveje ali tiste, ki so najmanj poškodovane,
čim najbolj razvijejo. V ta namen je treba zelo po¬
škodovane dele porezati ter odstraniti. Iz ostalih,
zdravejih pa se tem' ložje razvija rožje za pri¬
hodnjo rez.

5. Ako so po toči nabite jagode še trde, tedaj
se iste navadno posuše ter odpadejo. Ako pa je
grozdje že na pol mehko, se zgubanči in segnije;
zato je dobro, po toči poškodovano, na pol zrelo
jagodje odbrati ter ga uporabiti za napravo domače
pijače. Konečno je treba pomniti, da moremo prav
presoditi škodo, ki jo je povzročila toča, še le čez
4—6 dni po hudi uri, zakaj takoj po toči je videti
škoda mnogo večja, nego je ista v resnici.

Kaj treba storiti s trtami, katere je poškodovala
toča v jeseni?

Po toči močno ranjene trte je koristno v jeseni
z zemljo osipati, tako kakor mlade trte v novih na¬
sadih, ker so take trte navadno bolj občutljive proti
zimskemu mrazu.

Kako obrezovati spomladi po toči ranjene trte?

Na trtah, katere je natolkla toča prav močno,
se izvršuje rez spomladi tako, da se narežejo le prav
kratki rezniki z 2—3 očesi. Na tak način odpade
mnogo po toči ranjenega lesa.

Ako pa se nam zdi, da je ostalo na rozgah več očes
zdravih, naj se trta obreže kakor navadno. Vsa očesa
sicer ne bodo izgnala, in zlasti na šperonih se bode po¬
kazalo dokaj slabotnih mladik. Topa se pozneje popra¬
vi ter vse nepotrebno odstrani, in sicer takrat, ko se pri¬
kažejo že grozdni nastavki in se gorica pleje. Vse, kar
je slabotnega in nima grozdičja, se odstrani ali odmuli.

Od vodnih poganjkov, ki poženejo iz starine,
se pustita kvečjemu dve mladiki, kateri bomo rabili
prihodnje leto za omlajevanje. trsa, ko bomo ves po
toči napadeni del odrezali. Na ta dva poganjka je
treba med letom vedno skrbno paziti, po koncu pri¬
vezovati in zalistje ali zalistnike odstranjevati. Pri¬
hodnjo pomlad (t. j. drugo pomlad po toči) se lahko
prireže ena teh rozg na kratko, druga pa na daljši
reznik.

*

57

Pozeba trsa ali poškodovanje trsa
po mrazu.

Kakor morejo pozebsti razni trsovi deli, namreč
korenina, deblo, rozge ali mladike,  tako more
trs pozebsti tudi o raznih časih. V tem oziru raz¬
ločujemo zimski mraz, pomladanski in jesenski mraz
ali slano. Najbolj pogosto nastopata in največ škode
napravita zimski in pomladanski mraz.

Zimski mraz.

Ta mraz lahko poškoduje vse zgoraj navedene
dele trsa.

Pozeba korenin.  V rahlji, peščeni zemlji po¬
mrznejo zlasti v zimah brez snega večkrat korenine,
posebno če ne tiče globoko v zemlji.

Ako so pozeble samo postranske koreninice, ne
povzroči to posebne škode, trte zaostanejo sprva ne¬
koliko v rasti, a potem si navadno zopet opomorejo
in se okrepijo. Ako pa je pomrznilo koreninsko deblo,
je trs uničen, in tukaj ni druge pomoči, kakor da
trs izrujemo in ga nadomestimo z drugim.

Pozeba debla ali starine.  Večkrat pozebe
deblo, korenine pa ostanejo zdrave. To se pozna po
tem, ako trta spomladi ne požene ne iz rozg in ne
iz korenin. Pomrznjena trta se odreže tik pri zemlji.
Iz ostalega štrclja, oziroma iz korenin, poženejo
kmalu nove krepke mladike, od katerih se pustita
navadno po dve rozgi, ki se potem vzgojita v novo trto.

Pozeba rozg.  Rozge pozebejo ponajvečkrat,
ako niso bile dovolj razvite ali izzorele. Po zunanjosti
je pomrznjeno rožje težko spoznati, ker je iste barve
kakor so zdravi poganjki; razlika je le ta, da po¬
škodovano rožje pod kožo ni zeleno, ampak rujavo
ali črno.

60

zemlji ne morejo močno ohladiti; istotako se v toplem
vetru, ki prinaša vedno nov topel zrak, rastline ne
morejo tako ohladiti, da bi pomrznile.

Kajenje, dobro sredstvo zoper spomladanske
mrazove.

Oblaki torej zabranjujejo narejanje slane. Člo¬
veški razum je na podlagi te resnice izumel sredstvo,
s katerim nam je vsaj deloma mogoče preprečiti na¬
rejanje slane. Ta pomoček, kije  bil znan že nekdanjim
Rimljanom, je močno kajenje ali narejanje ogromnega
dima; to sredstvo koristi tako, kakor oblaki na nebu, ker
prepreči, da se ozračje ne ohladi tako, da bi rastline
zmrznile. Pomaga pa kajenje le tedaj, ako se združi v
to svrho več vinogradnikov in se poskrbi, da je ves
vinorodni breg takorekoč v dim ogrnjen.

S čim se kadi in kako ?

Plevel ali dračje, žagovina, pokvarjeno seno,
mokro listje, čreslo, gnoj, rožje, smrečje i. dr. se na¬
nosi na mnogih krajih vinograda (kakih 20—25 m
narazen) v kupčke ali gromade. Na gromade se nalije
primerna množina smole ali katrana (tera) tako, da
se razvija pri gorenju ali prav za prav pri tlenju teh
snovi prav mnogo dima, zakaj glavna reč pri
tem žganju je dim,  ne pa plamen, ki utegne celo
škodovati. Dobro, a nekoliko drago, sredstvo za te
namene je tudi testo, ki smo ga napravili iz žagovine,
oblanja (mizarski ostružki) in premogovega katrana
ali tera. Ta snov se spravi v večje lonce, ponve ali
zaboje ter se razpostavi ali pripravi na primernih
prostorih vinograda.

Dim pa le tedaj koristi, ako je zelo gost in leži
ali se vlači dalje časa nad vinogradom. Zlasti ko¬
ristno je, da pokriva dim zemljo še ob času, ko
solnce izhaja. Rastline, katerih bi se utegnila katera
vendarle preveč ohladiti ali pomrzniti, se tako le
polagoma otajajo in ne trpe škode.

61

Nadalje je tudi potrebno, da se kajenje ne
izvršuje samo v nižavah, ampak tudi v visokih
legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako
zabrani zmrznjenje.

Najsi se rabi pri narejanju dima ta ali ona snov,
vedno je skrbeti za to, da je ista že od početka
maja v vinogradih, kateri radi pozebejo, na določenih
krajih pripravljena.

Ako se kažejo zvečer za mraz sumljiva zna¬
menja, to je, ako je n. pr. zelo mrzlo, (ako kaže
živo srebro v toplomeru 2° toplote ali še manj), ako
je noč potem mirna in jasna, treba je biti vino¬
gradnikom pripravljenim.

Pri skupnem ravnanju mnogih vinogradnikov
v enem kraju, je dobro, ako se da že pred 3. uro
zjutraj po kaki določeni osebi znamenje (tromba,
strel), da se kupčki prižgo. S kajenjem naj se ne
preneha prej, dokler ni vsaka nevarnost odstranjena.
(3—4 ure neprenehoma).

Kako je ravnati s trtami, katere je poškodoval
pomladanski mraz.

Potovalni učitelj J. Bele 1  piše o tem: »Ako uniči
pomladanski mraz mladje, ima to lahko več različnih
posledic.

Ako uniči vse mladike iz glavnih očes, lahko
še stranska očesa odženejo, in mladike iz teh dado
prihodnje leto rodovit les. Poganjanje teh stranskih
očes se pospeši, ako se pozebla očesa kmalu od¬
stranijo. Doseže se to lahko, ako se čez nekaj dni
po tako pozeblem trsu s palico tolče.

Ako eden del mladik popolnoma pozebe, nekaj
jih pa ostane zdravih, se pozeble mladike oplevejo,
in zdrave, ki se posebno za prihodnje leto okrepijo,
dajo rodni les.

1  Viničarjev kažipot, str. 61.

62

Ako mraz popali vršičke mladja, tedaj je naj¬
bolje, da tako mladje porežemo do nižjih zdravih
očes na kratke čepe, sicer dobimo preveč slabih
mladik, ki bi nam dale za prihodnjo rez le slabo rožje.

Ker pa je mladje na rodovitnem rožju uničeno
popolnoma, posebno še tedaj, kadar je že zimski
mraz uničil srednja očesa, pomladanski pa mladike
iz stranskih očes, tedaj skrbimo, da dobimo iz starega
lesa nekaj krepkih mladik, katere nam sicer v pri¬
hodnjem letu ne bodo rodile, pa nam dado za pozneje
zopet krepek zarodni les.«

Nekoliko splošnih opomb o pozebi trsa.

Da more prenesti trta večji ali manjši mraz, to
je zavisno od raznih okolnosti. V prvi vrsti je jemati
v poštev vrsto zemlje ali prsti, potem trto samo in
njeno vzgojo ter lego vinograda.

V težki zemlji mraz ne škoduje tako naglo,
kakor v lehki, peščeni; istotako na visoko odgojenih
trtah manj, nego na nizkih. Najhitrej pozebe trta
v nizkih legah ter v bolj vlažni zemlji blizo vod,
travnikov, močvirja.

Trta, ki ima sočnat in nedozorel les, hitreje po¬
mrzne, nego ona, ki ima povsem razvite rozge.

Pomladanski pozebi so tudi oni vinogradi, kjer
se vrši rez že v jeseni, bolj podvrženi, nego vino¬
gradi, kjer izvršujejo to delo spomladi. Rano ob¬
rezane trte se namreč spomladi hitreje razvijajo in
so potem bolj občutljive. Tudi zavoljo zimskega mraza
je bolje obrezovati trte spomladi, kakor pa v jeseni.

4

Koledar

ali

opravila za pokončevanje trsnih škodljivcev,
razvrščena na posamezne mesece v letu . 1

Januar.

1. Slamnate vezi se pobirajo in sežigajo; s tem
se pokonča mnogo raznega mrčesa, ki prezimuje v
slami, n. pr. kiseljakovih bub i. dr. (Glej str. 21. in 22.)

2. Mešanec ali kompost se prekopava ter po-
končujejo se ogrci (kampusi), ki se nahajajo v njem.

Februar.

1. Rožje, ki odpada pri rezi trsa, se spravlja
iz vinograda ter se čim najhitrej sežge. S tem, da
se rožje pokuri, uničimo dokaj trosja ali semenja
raznih škodljivih glivic in mrčesnega drobirja, ki
prezimuje pod trsovo skorjo.

2. Starina ali stari les obrezane trte se odrgne,
da se pokončajo zlasti za staro skorjo nahajajoče
se bube grozdnega zavijača. (Glej str. 21.)

1  Posneto deloma po knjigi »Škodljivci sadjarstva in
vinogradništva« (izdal štaj. dež. odbor.)

64

Marec.

1. Nadaljevanje opravil prejšnjega meseca.

• 2. Mazanje vseh iz zemlje molečih delov trsa
z žvepleno kislino ali z raztopino železnega vitrijola
proti črnemu pikcu. (Glej str. 48.)

April.

1. Pripraviti, oziroma priskrbeti je razne za
kajenje in zabranjevanje proti pomladanskim mrazom
potrebne snovi. (Glej str. 60.)

2. Pri spravljanju komposta k novim nasadom
je pokončavati ogrce.

Maj.

1. V krajih, kjer pogosto nastopajo pomladanski
mrazi, naj ima viničar nastavljene na raznih mestih
vinograda vse za kajenje potrebne snovi, katere v
slučaju nevarnosti samo vžge. (Glej str. 60.)

2. Pobiranje in sežiganje trtinovih zamotkov.
(Glej str. 27.)

3. Kakor hitro so mladike pedenj visoke, je
treba prvokrat žveplati. (Glej str. 42.)

4. Metulji grozdnega sukača se prikažejo, in
treba je je loviti ter pokončevati z lepilnimi pah¬
ljačami ali pa z lučicami. (Glej str. 18.)

5. Po trtnem pikcu napadene poganjke je treba
odstranjevati, nositi iz goric ter takoj požgati. (Glej
str. 49.)

6. V krajih, kjer nastopa peronospora jako rano,
se prične proti koncu tega meseca škropljenje
z bakreno-apneno zmesjo.

Junij.

I. Splošno prvo škropljenje proti strupeni rosi
se izvrši pred cvetom. (Glej str. 34.)

65

2. Prvemu škropljenju sledi kratko pred cvetom
drugo žveplanje. (Glej str. 42.)

3. Cvetni črvi ali goseničice grozdnega sukača
se pobirajo s posebnimi klinčki ali se pa škropijo
grozdni nastavki z raztopino mazljive žajfe in mrčes-
nega praška. (Glej str. 20.)

4. Zavitki ali cigare trtnega zavijača se pobirajo
in sežigajo.

J ulij.

1. Drugo škropljenje proti strupeni rosi se prične
in tudi kmalu konča.

2. Po drugem škropljenju žveplati je trte v tretje
proti grozdni plesnobi, zlasti če se zapazijo kje zna¬
menja te bolezni. (Glej str. 43.)

3. Lovenje kiseljakovih metuljev s pahljačami
ali pa s svetilkami. (Glej str. 18.)

4. Pobirajo, oziroma izrezujejo ter sežigajo se
vsi po trtnem pikcu močno napadeni deli trsa, kakor
poganjki, listi, vitice, jagode. (Glej str. 49.)

5. Ako je leto mokrotno in nam je do tega, da
les trte dobro izzori, škropimo koncem tega meseca
tretjikrat. (Glej str. 36.)

Avgust.

1. Tretje škropljenje, ako se ni izvršilo že me¬
seca julija.

2. Odbiranje jagod, katere je navrtal črv,
kiseljak; parjenje teh jagod s kropom, oziroma po-
krmenje svinjam. (Glej str. 21.)

3. Odstranjevanje po pikcu močno napadenih
trtinih delov, kakor v minulem mesecu. (Glej str. 49.)

Opomba: V tem mesecu se navadno več ne žvepla,
ker se s tako poznim žveplanjem ne doseže zaželeni uspeh.

66

September

1. Nadaljevanje opravil minulega meseca, zlasti
onih, označenih pod 2 in 3.

V tem mesecu se še včasih odbirajo napadene
jagode in črvi v njih se pokončujejo, vendar je
bolje izvršiti to opravilo že v minulem mesecu.

1. Mlade jedno- do štiriletne trte v novih na¬
sadih je treba z zemljo osipati ter je tako zavarovati
proti zimskemu mrazu. (Glej str. 58.)

2. Izvršuje se globoka jesenska kop, katera
uniči mnogo različnega mrčesa.

Ob ugodnem vremenu se nadaljuje jesenska
kop, ako iste nismo dokončali že v pretečenem
mesecu.

Oktober

November

December

KAZALO.

Stran

Uvod.3

Vinski trti.6

I. Škodljivci iz živalstva.7

Trsna uš.7

Grozdni sukač, kiseljak ali cvetni črv.14

Krtica.23

Vinogradski zavijač ali trtin.26

Trsni kapar ali vinogradska stenica.28

Listna grinta na trsju ali trsna pršica.29

II. Rastlinski zajedavci .31

Peronospora ali strupena rosa.31

Grozdna plesen ali trtni plesnivec.38

Trtni pikec ali črni palež.46

III. Vremenske in druge neugodnosti ....  50

Trtna bledenica ali žoltenica. 50

Toča in po njej povzročene poškodbe na trsju.53

Pozeba trsa ali poškodovanje trsa po mrazu.57

Koledar za pokončevanje trsnih škodljivcev 63

Pisatelj pričujoče knjižice opozarja na tem
mestu cenj. čitatelje na sledeča svoja delca:

i. Sto narodnih legend.

Knjižica, polna mičnih narodnih pripovedek iz živ¬
ljenja božjega Zveličarja, svetnikov, zlasti sv. Petra
ter raznih drugih, kakor si je pripoveduje priprosti
narod ali ljudstvo. — Založil J. Giontini v Ljubljani.
Gena vezani knjižici 1 K 30 h.

<s ^^ v *' l '^ / ^ ,w * v * v *^ , 'AAAAAAAA^V\AAA.'v\AAAA/VvVvVVvVVs/vVvVVVvVs/vVVvVvVV VVvVVi/w'VVvV'

2. Zlate jagode.

Zbirka basnij za slov. mladino in priprosto ljudstvo.
Založila pl. Kleinmajr & Bamberg v Ljubljani.
Cena vezanemu iztisu 1 K 30 h.

<VvV ''WvWvVWvWvWv\MWvWVvWVMA^WvWvVvWvWvWvWWVWvVVvVvW>

3 Šaljivi Jaka.

Zbirka najboljših kratkočasnic za mladino. — Založil
J. Giontini v Ljubljani. — Dva snopiča a 50 h.

*WVWv/vVvWvS/Wn/vVvVvWvWvWvWvW\/vWvWvWvVWvVVvWvWv\A/Wv/VWvVVV

4 Stariši, podpirajte šolo!

Delce govori o načinu, kako je ravnati starišem
doma, da bodo tudi manj nadarjeni otroci v šoli
dobro napredovali. — Dobi se pri pisatelju v Središču
po 24  h izvod.

\AAAAAA*/vVvVVVW>/VW^/N/v\AAM/VWV^A^A/VXAAAA/*VvWwWw\'VVWvVVVW\AA/vV\A 1 V

5. Štirideset napevov za šolske pesmi.

Zbirka pesmic s sekiricami, namenjena kot ročna
knjižica za gg. učitelje, primerna pa je tudi za one
otroke, ki se uče klavir ali pa gosli. — Dobi se
pri izdajatelju A. Kosi-ju v Središču izvod za 50 h
s poštnino vred.

Pisatelj pričujočega delca priporoča starišem
ter slov. mladinoljubom sploh svojo

,Zabavno knjižnico se
1$ za slov. mladino 4 ,

katere je dosedaj že devet zvezkov zagledalo beli
dan. Ta zbornik prinaša našim mladim ljudem, pa
tudi odraslemu preprostemu ljudstvu mnogo korist¬
nega in spodbudnega berila, kakor povestic, narod¬
nih pravljic, basnij, legend, pregovorov, raznih
gospodarskih in drugih nasvetov, kratkočasnic,
ugank, rebusov i. t. d.

Cena snopiču je le 33 h s poštnino vred.

Naroča se pri izdajatelju A. Kosi-ju v Središču.

Dobe se samo še zvezki 1, 5, 8 in 9; vsi drugi
so pošli. Vsak snopič je za se celotno delce!

,Peronospora ali strupena rosa

ter način, kako se tej bolezni obraniti 5

je naslov poljudno pisani knjižici, ki se dobi pri
nje pisatelju in izdajatelju A. Kosi-ju v Središču.

To delce, ki bode gotovo dobro služilo vsakemu,
ki se hoče natanko poučiti o navedeni trsni bolezni,
bi naj zlasti premožnejši vinogradniki pridno širili
med manj premožne preproste viničarje; koristilo
bode to i njim samim.

1 izvod stane samo 16 h; pri naročbi več¬
jega števila iztisov, se cena še bolj zniža.

j Pozor na 3. stran tega ovitka !  -SPE

:

* ' ■ . ' :  . • . ■. • ' ‘ !

.