380 382 Naš narodopisni musej v Ljubljani Etnografski muzej v Ljubljani se je pod inieaom Etnografski! institut ustanovil 1. 1921., samostojen muizej pa je postal 1. 1923. Prvi ravnatelj mu je bivši niinister dr. Niko Ziipanič. Zelo često se je naglašala v naši javnosti potreba P9 lastnem slovensikem narodopisnem muzeju, ki bi hill matica tozadevnega znanstvenega dela in zbiranja. Skrajni čas je že bil, da ,smo' ga dobili; naš folklor namreč že blizu sto let izumira in trdja je s skrbjo in naglico reševati ostanke. In sedaj ga imamo. Nameščen je, dokler ne dobi lastne zgradbe, v prostorih Narodnega muzeja na Bleiweisovi cesti, od katerega je prevzel v upravo v^e dotlej zbrane narodopisne objekte. Etnografski muzej ima dane« veliko nalogo, z neumornim delom popraviti silno zamudo v našem etnografskem delu, katere je kri\ še stari avstrijski' režim, ki je slovenski etnografiji posvečal premalo pozornosti in je videl zgolj svoje »krono- vine« namesto slovenskega ozemlja. Tako je naš muaej imel samo >kranjsko< področje in ne slovenskega. Sedaj je treba zbrati v Ljubljani gradivo za vse slovensko ozemlje, kar ni mala stvar. Muzej sistematično pro­ učuje našo slovensko kmečlio stavbarstvo, plastiko io pohišie, slikarstvo in vezenine, noše in običaje, reke in vraže, pesmi dn melodije — začeti! je moral malo manj kakor oid začetka, pravzaprav je načel — ledino. Nikakor ni mogoče, da bi muzej, t. j. ravnatelj in njegov edini uradnik (dr. St. Vurnik) v kratkem vse to opravila. Treba je pomoč/i vsega naroda. Za zgled naj služi letijska država, kjer je narod daroval popoilnoma vse objekte, da se je omogočilo ipostaviti celo staro letijsko vas z voščenimi prebivalci v pristnih nošah! Pri nas ipa velja, da bojkotiraj >državo< kar se da in ne daj muzeju ničesar izpod 10.000 Din, čeprav je to stara kiklja! Saj je to vendar naš, slovenski mnzei, sai je vendar interes vsega naroda, da se svetu preastavimo z lasmo loLKioro. KaKrsna najiaćie dokumentira naso narodno individualnost! Muzej ima daues, žal, premalo prostora za razstnTo vseh objektov, ki morajo zato deloma počivati v depotih. Razstavliene ima ljudske noše, vezenine, hišno opravo, plastifno obrt, slikarstvo, obrtno orodje ter ima svoj antropološki oddelek, kjer ima razstavljene lobanje, iz­ kopane na našem ozemlju. Dalje upravlja svojo eksotično zbirko predmetov iz Amerike, Azije in Afrike, ki so jo oskrbeli zlasti slo­ venski misijonarji. Muzej dobi od države skromno dotacijo, s katerO' je nemogoče uspešno nadaljevati naširoko zastavljeno delo. Zato, Slovenci, spomi- njajino se ga, kadar me vemo kam s kmečko starino, in darujmo mu predmete zastonj! Rad sprejme staro, umetniško oblikoivano pohištvo, orodje, dele noš, vezenin, slike na steklo, kmečlce rezbarije, slikarije na steklo in panjeve končnice, zapiske pesmi in melodij, tlorise in fotografije hiš, podatke o narodnih običajih, vražah, rekih itd. Poma­ gajmo mu, saj s tem pomagamo sebi na noge, pomagamo dvigniti našo znanost on iposredno naš kulturni in narodni ugleiđl Statve za platno iti za sita ter kolovrati v našem narodopisnem muzeju. Spodaj: Belokranjske no§e. vezenine In nnkif za neveste Jaslice, modeli poljske­ ga orodja, oslovniki, le­ sena veriga, žličniki itd * Uporaba teh slik brez dovoljenja etnografskega muzeja v Ljub­ ljani prepovedana] II- Kmetiško ognjišče in »hiša«, na mizi ženitovanjska potica Na levi: Kmetiška kamra, slike na steklo, postelja, skrinja, zibel; ograjo tvorilo ornamentaluo izž^- gane deske. Na desni: Omara s predmeti iz Afrike, ki jih je daroval misijonar Knoblehar, na desni egiptovska mumija. Zbirka dragocenih zlatih avb iu brokatnih modrcL'\, sklepanci, zidane rute itd. Spodaj: -, ^ Vitrina z nošami z Gorenjske, Koroške, Primorske, Kočevskega, Bele krajine itd. Omara z različnimi predmeti Indijancev, dar misijonskega škofa Barage.