98. Številka. V Trstu, v sredo 9. decembra 1891. T.**] YVI „E D I N O S T" uhaja dvakrat na teden, vsako treda in aeboto oh 1. uri popolndne „Edinost" stane: » vse leto gl. 6.— ; izven a vit. 9.— fl. M poln leta „ 3.—j „ , 4.50 „ ■a četrt leta „ 1.50; , . 2.25 , Posamične itevilke se dobivajo t pro-'iajalnicah tobaka ▼ Tratil po 6 nov.. ▼ Gorici in t Ajdovščini po « nor. H* naroAbs braz priložene naročnine nj>ravniitvo ne ozira. EDINOST OglMl in oinanll* m račune po 8 nov vrabca ▼ petitu ; za naslov* t debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poilaaa. javna zahvala, osmrtnica IM •e račune po pegodbi. Vsi dopisi se poAiljajo uredniAtvn Piaita Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana *e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prn-joina upravniitvo Piaiea Caserma št. 2. Odprte reklamacije n proste poštnin«- Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V «4isA>t j* aio4' Naše metropole. (Dopis a Kranjskega.) Med političnimi nasprotniki našimi je memda Nemcem t prvi Trati na tem ležeče, osvojiti ai nate trge in mesta, zvlasti pa metropole slovenske. Te naj jim služijo ▼ posadke, rac katere nastreljavajo narodno nafto armado; a katerimi (žal, da mnogohrat z uspehom!) odbijajo našo obrambo za naše lastinske in politiine pravice in ▼ katerih kuhajo svoj srd zoper nas in strup, s katerim zavdajajo narodno, to je politično zavest našega ljudstva. „Imejte vaše kmete" čuli amo že mnogo njih hinavskih vzklikov, „zmagujte vi na deželi, radi vam privoščimo te zmage, — a pustite nam trge in mesta, kajti od nekdaj (!) bili so nemški, oziroma bodo naj še za naprej !• Take izjave so grmi, za katere se skrivajo napadovalci narodnosti naše in ako bi se mi zares dali zapeljati od si-renskih teh glasov, zgodi se lahko, da nam zasedejo popolnoma zavetišča narodne naše inteligenoije, to je, da preide generalni šotor narodne vojske slovenske popolnoma v njih roke. Kakove važnosti pa so baš naše slovenske stolioe za napredek političnega našega obstanka, — to se menda Še do danes v n a s vse premalo uvažuje, tem bolje pa v taboru naših nasprotnikovi Metropola, to je: živel j v stolici naroda je, dejali bi smelo, za ves narod to, kar je za organizem človeškega života — želodec. Kar se ondi skuha, uživajo vsi deli telesa, bodisi potem dobro ali slabo, koristno ali škodljivo. V metropoli je sedež glavnih delov političnega in gospodarskega aparata narodovega in ako ondi ni vse zdravo in zanesljivo, razpada tudi v naj-daljnejših delih tega aparata vse. Dovoljeno nam bodi danes uprašanje, je li v metropolah naših vse, kakor bi PODLISTEK. Majska noč, ali utopljenica. Ruski napisal N. V. Gogolj, prevel V. K. Ratiiuir. II. Žtipan. (Dalje.) — Tam-le je tvoja hiša ! so mu zakričale in pokazale hišo, katera je bila mnogo boljša, nego druge, hišo vaškega Župana. 1 Kalenik je poslušno krevsal na ono «tran in znova začel zmerjati župana. Kdo je pa ta župan, ki je vzbudil tako neugodno govorjenje o sebi P O, ta župan je važna oseba v vasi! Predno doseže Kalenik konec svojega pota, gotovo lehko še povemo kaj o njem. Vsa vas se mti zavidno odkriva in še najmlajše deklice ga pozdravljajo z „dober dan". Kateri mladenič bi si pa ne želel biti župan P Županu je odprt vhod v vse tobačnice, in krejjak kmet spoštljivo stoji z odkrito glavo ves Čas, ko spušča župnn svoje debele in grobe prste v njegovo tobačnico iz lubada. V občinskej seji zmaguje, ne-glede na to, da se omejuje njegova oblast na nekoliko glasov, vsekdnr le župan in moralo biti, tako zdravo, trdno in sanes-Ijivo, da se sme celi narod brez skrbi na« slanjati na motorna dela politično-gospo-darskega aparata našega, to je, da se smo verno zanašati na to, kar prihaja iz stolice slovenske, češ, saj so gospodje v mestu tako sklenili, tedaj bode že prav in dobro — ubogajmo jih ! P Odgovor imamo — žal! — že pripravljen, glasi se z gorostasnim: no!! Naše metropole niso slovenske metropole, ampak pravi in pravcati ričet! Nek vladar evropski dejal je Bvojemu tajnemu svetniku nečega dne, ko mu je ta predlagal, delati za izomiko kmeta, le-te besede: „izomikajte mi najprej gospddo, potem pričnite s kmetom, in to pojde samo ob sebi !" Vedel je svčtnik, kaj mu odgovori vladar, kajti vedel je, da je ves tamošnji mestjan, kolikor ga je, le s pomado površne kulture oblizan kmet, ki pa je v svojem notranjem ie mnogo slabši od pravega kmeta, kajti ta je v svoji duši krepek in naraven, a oni gnil in sprijen — pravo sodomsko jabolko. Koliko pristojajo one besede vladarja na naše meščanstvo, nam je lahko razjasniti. Ozrimo se v prvi vrsti samo na središče slovenskega sveta — v belo Ljubljano ! Skoro težko nam je, — a govoriti moramo v tem oziru zares ostro besedo. Nalog slovenskega metropolskega življa bi bil, vsaj v političnem pogledu slovenskemu svetu izven atolice dajati izboren vzged, razsevati, kakor solnce, blagodejne žarke najlepših narodnostnih uzorov, da se zamore okoličan in kmet radostnim zadoščenjem ozirati na svoje stolno mesto. Kako pak je v naši beli Ljubljani P Ne govorimo tu, nočemo je ziniti niti besedice o ljubljanski duhovščini, kajti najrahleja kritika na to stran smatra se takoj kot nasprotstvo proti temu vzvi- pošilja skoro svojevoljno, kogar mu drago, ravnat in gladit cesto, ali kopat jarke. Župan je čineren, surov na zunanjost in le malo govori. Davno že, jako davno, ko je šla velika carica Katarina (blag jej spomin !) na Krim, bil je on izbran spremljevalcem ; cela dva dni bil je v tej službi in imel je celo čast sedeti na kozlu skupaj s caričinim voznikom. In tačas se je na« učil zamišljeno in ponosno povešati glavo, gladiti si dolge, doli zavihane brke in kosmato gledati s svojimi sokolskimi očmi. Od tačas ima navado, naj se že govori o čemer se hoče. vsekdar obračati govor na to, kako je peljal carico in sedel na kozlu carske kočije. Časih se dela tudi gluhugn, posebno ako zasliši to, česar bi rad ne Blišal. Gizdavoati župan no more trpeti: vedno nosi hlače iz črnega domačega sukna, prepasuje se z volnenim barvanim pasom, in nikdar ga nikdo ni videl v drugej opravi, razven za časa odhoda cariee na Krim, ko je oblekel sinjo kazaško suknjo. A trga čuna se jo mogel težko spominjati kak vaščan; svojo kazaško suknjo je pa imel zaklčnjeno v omari. On jo sicer vdovec; a v njegovej hiši živi svakinja, katera kuha, riblje klopi, beli hišo, mu prede za srajce in gospođini v vsej hiši. šenem stanu na Bploh in oel6 kot nasprot-, "6 stvo proti veri. { « Druga pa je z našo posvetno, s v o bod no intetigencijo : z onimi krogi, katerim je dano, vestno in resno ulogo igrati za usodo slovenskega naroda. In t u nas obide nehote neka zona, ob kateri nam zaježijo lasje, kadar se Ljubljane svoje domišljamo. Morda marsikterim gospodom zažari lice tajnega srda, ko bodo čitali te vrste, a gospoda blaga — roko na srce ! Vi se, ali svoje naloge ne zavedate, ali pa se pred svojimi političnimi nasprotniki sramujete, da ste Slovenci! Dozdeva se nam, da je oboje. V prvem oziru morate priznati, da ne izvajate svoje naloge, kakor bi jo trebalo, marveč, da se radi komodno zvalite v naslonjač in dahnete: „Ba! kaj nismo že toliko in toliko dosegli, ali ne e k b i s t u-j e m o P Oj ljubček ti (narod !) — kaj hočeš še več! P* In mestu narodnih zavodov, ki se pač načrtno porajajo v Vaših, le za migljaj oduševljenih možjanih, naraščajo kakor gobo silno nepotrebni, v vseh svojih prostorih prazni, A se svojim ozidjem skoro pol stolice zatežujoči „zavodi*, katerim temelj je, če že ne „furor teutonius", gotovo pa nasprotovanje vsakemu narodnemu vzhobu. A kaj storite Vi P Bojite se javno, pred vsem svetom in ostentativno pokazati, da ste zares radikalni Slovenoi. In mnogokatCri je mej vami, ki bi kaj rad zagrmel proti vsaki „novotariji", ako bi se to smelo, ne da bi „trpel" na svoji „narodni časti." Morda ni res tako P Se li ne zaganjate svojevoljno na žrtvenik Germanije s lem, da z vso slastjo zobljete sladčico germanskega j e z i k a P Kakor da bi za „delikateso" ne bilo druzega jezika, nego ta nesrečna gor* m a n š č i n a ! Ker je marsikomu materinski jezik presurov, golči pa fran- Po vasi govore ljudje, da mu ni popolnoma v sorodu; a mi smo že vidoli, da ima župan mnogo zavidnežev, kateri ga radi opravljajo na vse načine. Povod k temu je morda dalo to, da svakinji nikdar ni ugajalo, ako je hodil župan k ženicam na polje, ali k kasaku, kateri je imel mlado hčerko. Župan vidi le na jedno oko, a zato je to tembolj bistro, da more že od daleč zapaziti brhko kmetico. Vender ne pogleda prej na njeno krasno ličice, dokler se dobro ne prepriča, ne gleda li od kod svakinja. Toda mi smo že povedali skoro vse, kar je bilo treba, o županu ; no pijani Kalenik se ni prikobacal niti do polovice poti, a župana jo še dolgo pital z vsemi izbranimi besedami, katere bo le mogle priti na njegov leno in nezvezno obračajoči se jezik. III. Nepričakovani nasprotnik. Zarota. — Ne, hlapci, ne, nočem ! Kako go-dovanje je to! Da se že neste nasitili peti P Tudi brez tega smo že znani kakor Bog ve kaki prepirljivci. Idite rajše spat!. . — Tako je govoril Levki> svojim razbrzdanim tovarišem, kateri so ga nagovarjali k novim nagajivostim. — Zbogom, o s k i , vsaj je mnogo elegantnejši in sa as Slovane n a r a v n i š i! „Znati moramo", porečete — seveda ! To je dosledno izgovor onih, kojih ejanje je — nedosledno f In kaki krogi v stolici naši občujejo v germanščini ? ! Nafti najmerodajnejši krogi! Nedavno Šel je piseo teh vrst baš mimo Čitalničnega poslopja, iz kojega je izšla množica najodličnejših slovenskih ljub-bljanskih gospodov, k oji so se pogovarjali skoro izključno v mili — germenščini! Srce se mi je krčilo jezo in tuge in malo da nisem zagrmel nad temi — čudnimi sinovi našega naroda! „Izomikajte mi najprej g o s p 6 d o , potem pričnite s kmetom 1" D&, tudi naši slovensko-metropolski gospodi veljajo te besede. Le gorostasni nedostatek na i z o m i k i je kriv, da so v našo stolico Germanom duri do kraja odprte in mestu da bi bila metropola naša v narodnem osiru jasen, sotnčen vzgled kmetu, utegne se pripetiti nasprotno — kmet bodi izgled gospodu! Žalostno, k resnično! A temu ne s m e ostati tako! Ako se koplje ljubljansko slabotno ženstvo v valovih germanstva, ne zamerimo mu tolikanj, — nje vodi slabost do prestopka, & Vi možje, krepostni, samostojni možje, ki nosite v srci jekleni, moiki značaj — V i ne nasledujte v narodnih grehih slabotnih žensk : prebudite se že jedenkrat! Toda bojimo se, da besede naše ostanejo bob ob steno ; morda se jim bodo celo posmehovati oni krogi, ki se čutijo po njih najbolj zadete in ki nosijo v svojem srci v tem pogledu najslabejo vest. Potem ni pomoči in dajmo se le raztrgati po orjakih iz tevtoburških šum! Prav se nam godi! — Ako pa se tako godi se zolenim lesom, kaj pa se bode — z s u h i m P — Ako je tako z središčem Slovenije, moremo-li česa zahtevati od oddaljenih stolic sloven- bratoi! lehko noč! in s hitrimi koraki je šel od njih po ulici. — Ali spi moja jasnooka Ivanka P — mislil je on in šol k znanej nam hiši z črešnjevinoi drevesi. Sredi tišino so je slišalo tiho govorjenje. Levko so je ustavil. Med drevjem je bilo videti belo Brajco . . . — Kaj pomeni to P — si jo mislil, pri-kral se nekoliko bliže in skril se za drevo. Pri mesečnem svitu je bliščalo lice pred njim stoječe deklice ... — To je Ivanka! Toda kdo je pa oni visoki človek, ki ima obrnen hrbet proti njemu P Zaman ga je opazoval; senca ga je pokrivala od nog do glave. Samo »predi je bil nekoliko razsvetljen ; a še majhen korak dalje — in mogel bi ga neznani mož zagledati, kar pa Levku ne bi bilo ljubo. Tiho se je naslonil na drevo in ukrenil ostati na mestu. Deklicn je jasno izgovorila njegovo ime. — LevkdP . . . Lev k (S ima še mlečno zobe! govoril je hripavo in poluglasno visoki človek. — Ako ga kdaj dobim pri tebi, ga oderem na meh . . . — Rad bi vedel, kak kajon se hvali, da me odere na meh ! rekel je tiho Levko in stegnil vrat, da bi mu nobedna beseda "kih kronoVinP lf—*» . ^eiovcu, Gorici in — Trstu potem seveda ni zamere. — — Ne bodimo vender preveč „taktni", preveč pohlevni ; nasprotnik naš se ne briga za to, on napada in grize in trga brez ozira in brez srca ! Nafta finost ni voč takt, nego je starostna aii otroška slabo st. Bodimo marveč brezozirni bojevniki — »klin s klinom" bodi deviza naša! Ako nas nasprotnik napada na surovi način, vrnimo mu z istim orožjem : zob za zob ! Kolikor opasnejši je nasprotnik, tem odločnejši mora biti obramba. A borimo se kot regularna vojska, ne razkropljene čete; vojska naša ne sme biti brez vodij, a vodje ne — šleve! In voje-vodje naši postati morejo v častnem pomenu besede, kdo P — naše slovenske stolice, metropole slovenske ! Govor poslanca Karola Klana v državnem zboru dne 18. novembra 1891. (Konec). Baron Schwegel je trdil, da gorenjsko prebivalstvo ne čuti nobene potrebe, da bi se obnovila kranjska gimnazija, temveč jako želi, da se mu ne brani pohajati na ljubljansko gimnazijo. Obžalujem, da moram gospodu baronu povedati, da Gorenjskega no pozna, če tudi je tam rojen. Njegove skušnje omejujejo se na dele radovljiškega okraja, pa še tam te na kroge, s katerimi on občuje. On ima lahko subjektivno mnenje, da kranjska gimnazija ni potrebna. Neizmerno merodajnejša, nego osobno mnenje njega ekscelence, mora biti zame, pa tudi za visoko zbornico in visoko vlado volja prebivalstva, ki se je pokazala že večkrat pri raznih priložnostih v deputacijah in peticijah. Še 1889.1. je 36 občin z Gorenjskega, in kakor mislim, so to skoro vse (Čujte, Čujte! na desnici), poslalo peticijo državnemu zboru, v kateri so ga prosili, da vso Bvojo veljavo in upliv pri vladi porabi v to, da se obnovi kranjska gimnazija. To je tudi storil deželni zbor, kajti sklenil je peticijo na vlado in visoko zbornico. Mej temi 36 peticijami je bila tudi prošnja občine Gorje, kjer je baron Schweg»l doma (Čujte, čujte ! na desnici), kar pač najbolje dokazuje, da njega ekscelenca ne pozna javnega mnenja niti v svoji domači občini, niti po Gorenjskem sploh. Njega ekscelenca je pač Čutil, da bodo izjave njegove na Kranjskem zadele na hudo nasprotstvo, zaradi teera je hotel svoje nasprotujoče postopanje s tem prikriti, da je priporočal, naj se osnuje v ne ušla. Toda neznanec je tako tiho nadaljeval, da ni bilo moči ničesar slišati. — Da se ne sramuješ ! rekla je Ivanka, ko je končal govoriti: — ti si lažnjivec, ti me slepariš, ti me ne ljubiš. Nikdar ne bodem verojela, da me ljubiš ! — Vem, — nadaljeval je visoki človek : — Levko ti je govoril mnogo ne-umnostij in zmešal tvojo glavo (tu se je zdelo Levku, da mu glas neznanca ni popolnoma neznan, ampak kakor da ga je nekdaj že slišal) ; a jaz mu pokažem ! nadaljeval je istotako neznanec. — Misli, da ne vidim vseh njegovih zvijač. Že še poskusi, pasja noga, kakšne so moje pesti! Pri tej besedi že ni mogel Levko udržati svoje jeze. Naredil je tri korake k njemu in zamahnil z vso močjo, da bi mu zasolil klofuto, od katere bi neznanec, neglede na svojo navidezno krepkost, morda kar na mestu ostal; a ta trenutek je meseo razsvetlil njegovo lice, in Levko je kar otrpnel, videč, da stoji pred njim njegov oče. Nehote je pomajal z glavo in lahko vzpihnil skozi zobe, kar je izražavalo njegov namen. Na strani zaslišal se je šum ; Ivanka je hitro skočila v hišo in zaloputnila vrata za seboj. (Dalje prih.) tvranju obrtna srednja ali trgovska šola. Rekel sem prikriti je je hotel, Kajti njejjnva ekscelenca ravno tako dobro vč, kakor tsak drugi poslanec, da njegova misel nima nobenega upanja na vspeh. Obrtne srednje šole snujejo se le v obrtnih središčih, osnuje se morda kedaj v Ljubljani, ne pa v kakem majhnem mesteci na deželi, kjer ni nobene večje obrtnije. Horda je njega ekscelenca mislil na obrtno strokovno šolo. Pa tudi v tem slučaju bi moralo mu znano biti načelo, da se take šole ne snujejo, da bi se še le z njimi začela domača obrtnija, snujejo se le, da že obstoječo obrtnijo oživč, povzdignejo in zboljsajo. (Prav res ! na desnici.) Mi smo v tem zmislu lani prosili, da bi se v ribniški dolini, kjer je že lepa lesna in lončarska industrija, osnovala taka strokovna šola za ti dve industriji. Ravno tako smo prosili in se v budgetnem odseku za to potegnili, da se osnuje kamnoseška šola v Prošeku na Primorskem. Ko bi bil njega ekscelenca potegnil se za osnovo takih šol na imenovanih krajih, gotovo bi mu bili vsi kranjski zastopniki hvaležni. In trgovske šole ! Trgovske iole snu-se le v večjih trgovskih središčih, tako, da bi jedenkrat mogla priti v poštev Ljubljana, če tudi je tukaj stara dobro-znana zasebna trgovska šola. Kranj, ki ima jedva dvauajstorico mladih ljudij trgovskega stanu, gotovo ni kraj za tako šolo. Sicer pa moram omenjati, da so se prebivalci kranjskega atesta izrecno izjavili proti taki šoli, na kakoršno misli ekscelenca baron Schwegel. In sedaj, gospdda moja, sem pri koncu. Zahvaljujem se vam za pazljivost in pozornost, s katero ste me poslušali. Spoznali ste iz povedanega, kakšen je naroden mir v nekaterih deželah, v katerih bivajo Slovenci, zlasti na Koroškem, za kateri mir je gosp. poročevalec bil pripravljen žrtvovati pedagogična načela, kakor se je v poslednjem zasedanju izrekel v budgetnem odseku (Tako je 1 na desnici.) Gospčda moja! Našim narodnim nasprotnikom in boriteljem za nemško hegemonijo tak mir pač ugaja. (Prav res! na desnici.) Vladarjem in vladam pa ne more biti vse jedno, je li v deželi trdno, mar-Ijivo ljudstvo ali pa samo poltrohljivi mrliči (Odobravanje na desnici), kajti toliko slavljeni narodni mir na Koroškem za slovensko ljudstvo ne pomenja druzega, kakor grobni mir. (Odobravanje na desnici.) Pa zapomnite si, gospdda moja, živi se ne damo pokopati. (Tako je! na desnici.) Če mislite, da ste slovenski narod položili k večnemu počitku, motite se jako. Narod ni mrtev, samo spi in začenja se prebujati. Premika se že v grobu in slavil bode ustajenja dan, če bode vlada spoznala, da ni modro in politično, pa tudi ne pravično, nadarjen narod s silo ovirati v njegovem duševnem razvoju. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.) — Govor (Dalje). poslanca Šllkljeja v 67. seji držav, zbora dne 14. nov. 1891. Kar se dostaje državnopravnega upra-šanja, oproščen sem vsake dedukcije. Upra-šati mije samo gospoda naučnega ministra, jeli mu je znan — kakor mislim, dri, _ tretji odstavek člena XIX. drž. osnovnega zakona. Ta slfive (čita): „V deželah, kjer prebiva več narodov, morajo javne ljudske šole tako urejene biti, da dobi vsak teh narodov potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen učiti se kakemu drugemu deželnemu jeziku". Koroška je .brez dvojbe dežela, kjer prebiva več narodnosti, in javne ljudske šole so javna učiteljišča. Slicevajo se na podana izvajanja, uprašam goHpoda naučnega ministra: jeli jezikovna organizacija določa,zakon in s*»If šole dejanski tako urejene, da imado naši rojaki na Koroškem sredstva, da se izobrazijo v svojem jeziku, ne da bi bili prisiljeni učiti ae drugemu deželnemu jeziku ? Govoriti mi je o stvarnih argumentih, katere je navel gospod naučni minister in obžalujem, da mi ni kaj ve« o teb povedati, zakaj kar se na« je podalo, je bilo jako oskromno. Govorilo se je o rekurzu občine Št. Jakob v Rožni dolini. Kdor me bližje poina, vč, da nisem sentimentalne naravi. Odkrito pa izjavljam, da me je trpljenja polno prizadevanje te občine, katero je nekojim gospodom, ki se zovejo liberalce, povod za cene dovtipe, da me je te občine lBletna borba za ustavno zajamčeno svoje pravo vselej močno ganila. Gospodu na-učnemu ministru se to ni primerilo; njega ni ganil fakt, da ae kaka občina poteza 13 let za nekaj, kar jej gre po ustavi, niti besedi ni imel, da to opraviči, obratno, še malo ponorčeval se je in s tem vzbudil posebno zadovoljstvo gosp. posl. Svobode. (Veselost.) Posluževal se je pri tej priliki besede, ki se mi čudna vidi z ozirom na to, da je neka občina, da doseže pravico, hodila 13 let po poti zakona in da vsled cele vrste neverojetnih in nerazumnih ftikan učna uprava niti prilike ni imela, soditi o tej stvari. Vzlic temu misli gosp. naučni minister, da ima pravico, poslancu ljubljanskih kmetskih občin, ki je to zadevo v razgovor spravil, očitati in ga zavračati, „če se že v naprej" — citujem doslovno — „tem organom ali oblaatvom očita strankarsko postopanje v šolskih rečeh*. (Smeh na desni.) Že v naprej ! Gospoda moja 1 Navajen sem smatrati avstrijskega ministra za čuvarja zakona. Tu se gre za flagrantno kršenje zakona in Njega ekscelencija je zavrnil poslanca in ugovarjal, da se „oblastvom že v naprej očita strankarsko postopanje v šolskih zadevah." Pri tej jedini občini pa ni obstati, upoštevati je razen občine Št. Jakob v Rožni dolini tudi še občini Blate in Tolsti vrh, kateri sta proteBtovali proti nemškemu učnemu jeziku. Toda njega eksoelenca povedal nam je včeraj nekaj, za kar sem mu b svojega stališča hvaležen. Tako pogo-atoma čujemo staro pesem in bojim se, da cenjeni glavni govornik pro, gospod kolega s Koreškcga, ne bode opustil te lepe prilike in bode trdil, da je slovensko stanovništvo na Koroškem navdušeno za sedanji položaj. (Veselost na desni.) Njega ekscelencija je pa včeraj sam to trditev ovrgel, zakaj priznal je, da mu je došlo drugim potom 33 pritožeb koroških občin. Čudno pa me je zadelo, vidšemu, da se ni zmenil za vsebino teh pritožeb, nego da se je poprijel nevažnega momenta. (Jako dobro ! na desni.) Naglašel je, da so te 33 občine iskale zbirališča in da jim kot tako služi „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem." (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske zbornioe dne 3. decembra nadaljevali so obravnavo o proračunu miniBterstva za trgovino. Prvi je prišel na vrsto posl. Sohwarz, ki je govoril o nedostatnosti merosodnih uradov povdarjajoč, koliko škode, osobito revnejšim razredom pouzročajo slabe ali ponarejene mere in uteži. Pritožbe proti merosodnim uradom množe se dan na dan, zato priporoča govornik osnovo ambulantnih merosodnih uradov. — Posl, Exner — generalni govornik levice — premotrival je razliko mej industrijo in obrtjo. Umestno je pač bojevati se proti nepošteni konkurenci, toda boj proti konkurenci sploh ni na svojem mesti. Boj proti konkurenci je koroških ljudskih šol res taka, kakor jo i torej nezumel, kajti preprečiti bi ju mogli le v mejah države naw*, a svetovne 1 konkurence ni možno preprečiti. Pomoči treba torej kje drugje iskati: kakovost rokodelcev treba povzdigniti, njihovo tehniško izvežbanost treba pomnožiti. Potem pa je posl. Exner ostro napal princa Lichten-steina radi izreka, da je nemško-liberalna stranka odvisna od velikega kapitala, poživljajoč ga, da imenuje one bogataše in bančne zavode, od kojih dobiva nemško-liberalna stranka povelje. Toda gospod E x n e r ni prave pogodil, ko je izzval princa Lichtensteina, kajti ta poslednji je začel kar po imenih naštevati bogataše, koji so za pokritje volilnih stroškov nem-ško-liberalne stranke na Dunaji podpisali ogromne svote: ta 15.000, ta 10.000, ta 8000 itd. Se svojimi dokazi je princ Lioh-tenstein nemškim liberalcem kar sapo zaprl. Na to so sledili razni neizogibni popravki. Poročevalec dr. H a 11 w i c h porabil je potem priliko, da pokaže srd svoj do naroda češkega: protivil se je po poslanci Wobanki uasvetovani osnovi trgovinskega muzeja v Pragi. — Minister za trgovino, marki Bacquehem povedal je, da se v letu 1892 osnuje telefonska zveza mej Trstom in Dunajem in potem nadaljna črta Dunaj-Praga. Črta Trst-Dunaj bode stala okoli 200.000 gld. Telefonske naprave v raznih mestih — tudi v Trstu — preidejo z 31. decembrom bodočega leta v državno oskrb. Gradnja novega poštnega poslopja v Ljubljani se je nekoliko zakasnila, ker se še vedno vrše dogovori mej vojno upravo in občino. — Posl. A d d m e k priznava, da se poštne in telegrafske ustanove lepo razvijajo, pov-darja pa, da pošte in telegrafa ni smeti izkoristovati za fiskalične namene, ampak da morajo biti merodajni jedino le oziri na promet. Ndrodna jednakopravnost se še vedno zadostno ne varuje pri upravi pošte in telegrafa. Še dan danes doživljamo, da se zavračajo pošiljatve, še vedno traja boj za tiskovine. Pred zaključkom seje interpelovali so posl. T i 1 š e r in tovariši ministra za deželno brambo radi postopanja dotičnega oficirja, ki je pri nekem preglednem shodu dal zapreti in v železo dejati dva učitelja češke šole v Liberci. V seji dne 4. decembra povdarjal je poslanec Gregorčič nedostatnosti v poštnem poslovanji na italijanski državni meji, slabo poštno zvezo mej Gorico in Trbižem ter nedostatnost te zveze po soški dolini. Govornik se pritožuje, da se v Primorski ne izvršuje ravnopravnost ter zahteva, da se zboljša materijalno stanje poštnih io brzojavnih uradnikov, osobito pa poštarjev na deželi. Specijalni poročevalec Puss polemizoval je e posl. Addmekom, češ: koliko napisov moral bi imeti poštni pečat na Dunaji, ako bi hoteli vsem vstreči glede jezikovne ravnopravnosti. Glede poslovanja pri poštnih hranilnicah povdarjal je poročevalec, da iste uradujejo v osmih deželnih jezikih. Posl. A d & m e k odgovarjal je poročevalcu, da izvršenja §19 dri. osnovnih zakonov ni smeti omejevati birokraciji na ljubo. Nato so vsprejela postavna načrta o gradnji železnic Strakonic — Winterberg in Vodnan-Prahatioe. V nadaljni debati o proračunu potezal se je posl. Steinwender — kakor sme že zadnjič javili — za gradnjo železnioe čez Ture. Ako pomorske trgoviue ne pospešujemo se zvezami po suhem, potem so vse podpore L 1 o y d u zavržen denar. Govornik se nadeja, da se kmalu podržavi južna železnica. Le špekulacija in pa novinarstvo, nahajajoče se v službi kapitala, je proti podržavljenju. Posl. Kaizl zahteva, da državne železnice donašujo toliko dohodkov, kolikor treba, da se pokrijo obresti in svote, potrebne za amortizacijo naloženega kapitala, potem zahteva tudi, da so tarifi na državnih in privatnih že-leznioah jednotni. V seji dne 5. t. m. potezal so je poslanec Kaftan za decentralizacijo železnic. Vojaški oziri, koje se vedno na- vaja, ne veljajo, kajti celo Prusija šla je v tem pogledu do skrajne meje, ne da bi to škodovalo ni jednotnosti države ni vrlini armade. Govornik priznava, da je generalna direkcija državnih železnic vender nekaj storila glede jezikovne ravnopravnosti. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik baron W i 11 e k, odgovarjal je na razne pritožbe. Glede južne železnice zagotovil je, da se vse stori, kar treba v osiguranje prometa. Vspeh državnih železnic je letos slabši nego lani; od julija do oktobra bila je muožina prevažanoga žita za 100.000 ton manjša in s tem so železnice izgubile vsoto 500.000 gld. Miuisterstvo za trgovino prišlo je po temeljitih študijah do prepričanja, da je takozvani „kilometer-tarif" neizvedljiv. Posl. grof Fran Coroni ni izročil je resolucijo, s kojo se vlada po.-življa, da obrne pozornost svfjo gradnji železnice G o r i c a-G t a d i š k a. Potem sta še govorila generalna govornika pro in contra; proračun ministerstva za trgovino je s tem. rešen. Dne 6. decembra popoludne podpisali so najprej a v s t r i j s k o-n e m š k o in pozneje avstrijsk o-b elgijsko trgovinsko pogodbo Kalnoky, Reuss in oziroma Jonghe. Pogodbi se takoj predložita parlamentu na Dunaji. v Budimpešti in bržkone tudi v Burolinu. Vnanjs države. Iz Petrograda javljajo, da se je doseglo konečno sporazumljenje ae sv. Očetom gledč imenovanja rimsko-katoli-škega metropolita za vae rimsko-katoliške cerkve. Metropolitom je imenovan ikof Kozlovski. Po nekaterih krajih v Rusiji vlada silovita beda. Tudi ob tem povodu osve-dočil je ruski oar svoje blago, plemenito srce s tem, da je za stradajoče podaril 50 milijonov rubljev, k posebnim, carskim ukazom pa je odredil, da se osnuje loterija na korist stradajočih. It Pariza javljajo, da dohodki izravnih davkov v mesecu novembru presegajo proračun za 8 milijonov, lanjske dohodke v mesecu novembru pa za 9 milijonov. Samo dohodki na carini znašajo pet milijonov več, nego je bilo proraču-njeno. Rumensko ministerstvo F1 o r e e e u izročilo je kralju Bvoje ostavko. Dom Pedro, bivši cesar brazilijski, je umrl. Dom Pedro je bil plemenit človek navdušen za napredek države, kojo je vladal. To eo brezpogojno pripoznavali celo njegovi protivniki. Dom Pedro se je rodil dne 25. decembra 1825. lota, umrl je torej v 66. letu dobe svoje. z dvemi angeljčki ob strani in z vražjim Mefistom za seboj. Tiho bo poslušali lepe nauke, katere jim je sveteo čital knjige ter jim priporočal, naj se ravnajo v življenju, da bodo in svojemu narodu verni svetnik vzdigne, ter stopi i rano, da se osebno prepriča Različne vesti. Imenovanja. Predsedništvo finančne di rekcije imenovalo je kancelista J o a i p a P e r o z z i j a in Ivana Hočevarja kanceiljakima oficijaloma; Alberta Kifebserja. Avgusta L u i n a Rad o slava Todoroviča in Frana J a z b i c a car. oficijali; višjim oficijalom ana Borića. Sodba s kompetentne strani. ,L' In- iz zlate po njih Bogu ljubi sinovi. Ko se z odra v dvo-pridnosti svojih mladih prijateljev t«r je po zaslugah obdaruje, pokliče Mefisto svojo asistenco, Satana, Luciferja, Krampuža in parkeljne, ki so hrumeč z verigami pridrli na oder ter vzbudili mej nekaterimi otroci res pravi strah. No po sreči so vsi lepo odgovarjali Sv. Miklavžu, bili so poslušni in dobri, tako, da ni bilo svetuiku treba žugati jim s peklenščeki. Da je bil Sv. Miklavž z otroci zadovoljen, sodimo po tem, ker je vsakemu kaj prinesel, kolikor jih je bilo ter vse te male svoje prijatelj« razveselil. Miklavžev sprevod bil bi impo-zantnejši, ako bi bilo v dvorani toliko prostora, da bi bil mogel prosto hoditi po dvorani. A dvorana bila je za toliko občinstva žalibog premajhna in Sv. Miklavž se je s svojim spremstvom Id težko premikal mej množico. Pevci so ta večer tudi dobro rešili svojo nalogo; posebno nas je iznenadil kvintet, ki nam jo najprej zapel novo, ljubko in zanimivo skladbo „Liini";' ki se je občinstvu tako priljubil?, dft je zahtevalo naj bo ponavlja. A mesto ponavljati, dodali so nam vrli pevci drug "kvintet „Kitaro", ki je napravil tak efekt, da so ga morali ponavljati. Za pevci nastopil je g. P r e v e c , ki je kot virtuoz na citre v Trstu dobro znan. Njegove igre ne moremo oceniti strokovnjaški, ker nam nedostaje muzikalne naobraženosti; opisati moremo le utis, ki ga je napravilo na poslušalstvo in ki je bil na kratko ta, da je bilo občinsivo o tej igri kar navdušeno. Vsled burnega odobravanja dodal je gosp. Preveo še svojo kompozicijo: „Za do-movjo", v kateri nam v muziki kaj lepo naslika celo vojaško življenje, njega solčne in senčne strani, v vojašnici, na vežbaliSču, na bojnem polju, d&, celo pogreb je vpleten v to muzikalično sliko, katera je res mojsterski sestavljena, a bila še bolj moj-sterski igrana! Občinstvo sokolskih večerov si izvestno želi g. P r e v o a še večkrat slišati, mi pa upamo, da bode on se svoje strani tej splošni želji radovoljno VBtregel ter tako dodal zanimivosti, in privlačnosti sokolskim zabavam. Konečno je nastopil „židovski kvartet*, ki je na svoj način obdelaval in pretresal vsa vprašanja, ki zanimajo „politike" sploh, Slovence posebej ter vzbudil občno veaelost in odobravanje mej občinstvom. dipetidente", govorec o suspenziji a divinis nečega župnika,imenuje prevzvišenega škofa poreško-puljBkega, monsignora Flappa: „T i 11 u m i n a t o e liberale ve s c o v o di Paren z o". Miklavžev večer, ki nara ga je letos priredil „Tržaški Sokol", se je v vsakem obziiu prav dobro obnesel. Dvorana bila je že koj ob napovedani uri polna, kar žalibog pri nas ni navada in mej došlimi bilo je res mnogo otrok, katerim je prav za prav veljal ta večer. Program tega večera bil je kaj preprosto sestavljen, a dal nam je več užitka, nego bi bili pričakovali. Glavna točka bil je pač nastop Sv. Miklavža in njegovega sprtuustva. Otroci so kar začudeno gledali svetnika v sijajni škofovski obleki s škofovsko palico v roki, S tem je bil zanimiv program završen in roditelji so z otroci zadovoljni s prežitim večerom odšli; druži so pa ostali še pri domači zabavi do dveh po poluuoči. Omenimo naj še, da je prišlo iz Pomjana trideset tamošnjih veljakov k našej zabavi. Upamo, da so bili z zabavo zadovoljni, da so pa neeli s seboj še več navdušenja za našo sveto stvar in prepričanje, da se mi Slovenoi tudi na tem polji kaj upamo ter da nismo taki divjaki, kakor nas slikajo dosedanji istrski gospodje. Miklavžev večer nam je tudi pokazal, da je že skrajni čas, da dobimo kje kako večjo dvorano, v kateri se bodemo mogli prosteje gibati ter so shajati v večjem številu. Dokler ne bodemo imeli večje dvorane, ne bode se moglo društveno življenje povoljno razvijati; to si zapomnimo ter uravnajmo po tem svoje delovanje. Ako si eno Batno društvo ne more napraviti primerne dvorano, združi naj se jih v ta namen več; v slogi je moč, pravi pregovor iu po našem mnenju bi obe delavski društvi, „Sokol" in „Posojilnica" skupaj prav lahko dosegli to, po čemer že tako dolgo zastonj hre penimo. To uprašanje priporočamo dotičnim odborom v resen prevdarek. Naposled pa svetujemo še prijateljem našega „Sokola", naj se vpišejo v društvo, da ee okrepi, kajti kolikor več članov bode štelo, tem močnejše bode, tem zanimivejše in lepše bodo njega zabave. In ko bode druš- tvo imelo primern* število članov, dajalo bode svojim udom zabave brez ustopnine, Česar pa v sedanjih razmerah ne more še storiti. Vftak pa, komur je naš narodni razvoj na srci, okleni se narodnih društev, katera v prvi vrsti ta razvoj podpirajo ! Za družbo «v. Cirila In Metoda v TrstlL Kazen, ker laško blebetala 50 kr. — „Javna družba bodi vedna misel na Cirila in Metoda*. Vesela družba v Bazovici 6. decembra C. B., P. A., G. P. 2 gld. 70 kr. Iz Trsta se nam piše: V nedeljo popoludne bil sem pri popoludanski službi božji v cerkvi sv. Antona starega in sicer na koru. Tu gori nabrala Be je celo tolpa mestnih, pobalinov, ki so na nesramen način norce brili i« pevcev in slovenskega petja. Take početje menda ne žali samo nas Slovencev, — tako v narodnem kakor verskem obziru — ampak je tudi sramotilno za naše cerkvene obrede. Do prečastitega g. Župnika obračamo se torej b prošnjo, da bi blagoizvolil za to skrbeti in potrebno ukreniti, da se take reči v bodoče ne bodo dogajale ter se ne bode onečeščala hiša božja takim grdim vedenjem. M i r o 1 j u b. Domačinom privoščite zaslužka! Pod 'tem naslovom nam pišejo iz Rabaca: Znano nam je, da je društvu Lloyd za I leto 1892. namenjena velika subvencija. Zato pa vsak avstrijski podanik sme zahtevati, da društvo to ne jemlje ptuj-c e v v svojo službo. Naših časnikov iu poslancev dolžnost je, opominjati vlado na veliko krivico, ki ee s tem godi domačim ljude«; sinovom Avstrije, od katerih jedino more vlade pričakovati pomoči in za-slombe. Nedavno šel je nek kovač iz Trsta v ItaUjo dela iskat, ker je čul, da doli po arzenalih gradijo več oklopnic. Toda ni v Benetkah ni v Ankoni ni dobil dela, češ, da morajo skrbeti za svoje lastne ljudi. Iz Ankone vrniti se je moral Benetke in od tod — na stroške avstrijskega konsula — zopet v Trst. Sedaj pa uprašamo: koliko ljudi, do-šlih iz Italije, najdejo pri nas kruha PI Na tisuče in tisuče. Obrni se kamorkoli hočeš, povBodi jih najdeš. V Trstu in na Reki se dogaja, da dobivajo ptujci dobre zaslužke, domačini, podaniki Avstrije, pa morajo roke križem držati in — stradati. Mimo tega pa se dogaja, da domačina na njega laBtni zemlji zaničujejo — t u j o i! To je krivioa ! Ti odnošaji škodujejo uam Slovencem ne-le v gmotnem, ampak tudi v narodnem obziru. Potem, ko se je ptujee z našimi žulji opita!, ko je postal kapitalist, postanemo mi njegovi — „š č i a v i* ! To je sramota! To ne žali samo nas Slovencev, ampak tudi vlado, kajti v prvi vrsti je njej dolžnost, za to skrbeti, da v naši državi ne najdemo -— sužnjev. Iz Pirana ae nam piše : Ob vzroku, zakaj ni volilni mož Anton Korenika iz Kort dne 30. oktobra došel k volitvi poslanca, moram vam nastopno poročati. Skoro teden dnij pred 30. oktobrom doznavalo se jo, da obletavajo znani doktorji to našo okolico. Skušali so, če bi se dalo podkupiti Koreniko, a ni jim šlo. Pretrpel je hude skušnje. Poskusijo s pretenjem : celo v četrtek dne 29. oktobra pustili so pred hišo pismo (koje ima g. Kompare), kjer ga strašijo, da bode hudo v Kopru. Po ljudeh so pošiljali sporočati, da bodo v Kopru naše klali, tepli in sploh take spletkarije, da bi ga ostrašili. Popoludne pride do g. župnika, da se pogovori, kako se odpeljata drugo jutro v Koper ter je tudi povedal kako ga strašijo. Župniku je izročil pismo. Ko so to nasprotniki doznali, poskusili so še poslednje. Kar niso mogli storiti tuji dohtorji, storil je nek domačin. Šel je k njemu, ter vpričo vseh razglašal, da bode drugi dan prav hudo v Kopru, da jih bodo tepli, klali itd. Vsa družina začela je jokati, ihteti in veljalo je — niso ga pustili na volišče. Rekel je, če bi ga spremljali orožniki, da gre, a drugače ne, ker je poskusil v Izoli, da so pričo orožnikov UHj>aJ..i:. o. uro^nilr, prepotoval sem mnogo iu bil sem marsikje, takih škandalih še nisem čul, kakoršni so se dogajali v Izoli. Po takem ni čudo, Če se priprost mož da prestrašiti, ker ne veruje več v moč onih, ki imajo nalogo vzdrževati mir. Iz ŠkOCijana se nam piše : V soboto dne 5. t. m. položili smo na tukajšnjem pokopališču v hladen greb zemeljske ostanke g. A n t o n a H a n k e -1 a, o. kr. svetovalca in gorskega inžinirja. — Za naš kraj ima pokojnik neprecenljivo /usluge. — On je bil duša VBem preiskavam v naših jamah ter verni svetovalec vsem svejim kolegom pci delu v podzemeljskem svetu. — Žrtovai je silno mnogo iz svojega žepa za razna dela in prehode v jami. — Čeravno Nemec, zanimal se je posebno za našo šol. mladež, koji je prirejat vsako leto z dru-zimi njegovimi sotruđniki tepe boŽiČnice, ter kramljal rad slovenski z otroci. — Tukajšnjim ubogim bil je pravi oče. — Pred 6 meseci začel je botehati ter zastonj iskal zdravja v kopeljih. — Vrnil so je v Trst v bolnišnico, kjer mu je pa smrt pretrgala nit življenja. — Na smrtni postelji izrazil je željo biti pokopan v Skocijanu, — Zapustil jo dečka in deklico, koja oba govorita slovenski. — Pogreba vdeležil se jo odbor „Plft-ninskega društva" ter mnogo druzih prijateljev, kakor tudi g. c. kr. okrajni glavar sežanski in več druge odlične gospode. — Na grobu govoril mu je slovenski tuk. učitelj ter slikal njegove zasluge za naš kraj. — V imenu „planiacev" poslovil se mu je na grobu g. predsednik P. P. Pazze. Se solznimi očmi zapustili smo poko-palisčo s prošnjo do Vsegamogočnega, naj bi mir in pokoj dodelil njegovi duši. A. 8. Z dežele se nam piše : Slavno uredništvo „Edinosti" mislil sem že večkrat nadlegovati z malim dopisom; ker sem pa vedel, da ima mnogo opraviti za časa burnih bojev — dopolnilne volitve v Istri, čakal sem ugodnega časa, da bode stavno uredništvo čas imelo premišljevati in ukrepati. Želja mnogih Kraševcev in tudi Vipavcev (kar sem se osebno prepričal) je ta : Naj bi „Edinost" priporočala med inserati občinstvu slovensko tržaško trgovce, obrtnike, rokodeloe itd. kakor prinaša tednik „N ova Soča" za goriško mesto. Todnik „Nova Soča* se je pečala v zadnjih časih skoraj v vsaki številki z idejo ,Svoji k svojim". Posledico te ideje občutijo že dobro goriški ia-honski trgovoi; kako prijazno kličejo: Mati pojte ga sem. Vi ta mlada, kaj ga bošte vkupila P Oča štorte ga vzet ta roba. Itd. Čujte ! vi tržaški trgovci i. dr., kaj storim (ne samo jaz, i drugi) prodno se podam v našo Gorico?! Vtaknem v žep „Novo Sočo", in hajdi s trdo prisluže-nimi novci v Gorico. Prišedši v Gorico premislim, kaj mi je kupiti. Ko se vsega domislim, potegnem „N. S." iz žepa in pregledujem, pri katerem slov. trgovcu b dobil svoje potrebščine ; krenem v ulico, pa sem pri rojaku. Nekaj je pa vendar ▼ „Novi Soči", oziroma pri nekaterih rojakih — trgovcih pomanjkljivo. Ko sem bil prvič z „Novo Sočo" v Gorici, nakupim pri rojakih vse potrebno za hišo in svojo obrt; ko sem pa hotel o poludne želodcu poatreči, zamanj iščem gostilne: Ivan Reja za veliko vojašuico. Iskanja sit, krenem v gostilno, kamor sem hodil po navadi. 3 tem hotel sem reči, da bi „Edinost" morala priuašati natančne naslove slov. tržaških trgovcev. Še nekaj. Ko sem šel zadnjič v Trst, potoval sem v družbi z nekim mizarjem. Pogovarjala sva su o političnih in narodnih naših zadevah. Mod drugim sva pre-motrivala, kako naj bi se vedli tržaški Slovenci, da bi jim bito upati boljšo prihodnosti in da bi jim mogli tudi mi de-želani pripomoči. Predno dojdeva v Trst, se javno dogovoriva, da nakupiva, česar potrebujeva, le pri Slovencih. Toda tega lepega namena imva mogla izvriiti, kajti ko me potni kolega naprosi, da ga peljem k alov. trgovcu z opravo xa kuhinjo in pa k takemu z mizarskimi rečmi, niti aam nisem vedel, kam bi ga napotil. Vzlic vsemu prizadevanji nisva našla zaželjenega trgovca ter sva slednjič zašla k nekemu trdemu Lahu. Slovenski tržaški trgovci naj posnamejo iz navedenega prepotrebni nauk. Trnogorsky. Slavnostni komer«. Zjedinjeni hrvatski in slovenski velikošolci na Dunaji vabijo vse rodoljube na Slavnostni komers v proslavo zmage v Istri. — Dan : 10. deo. 1891 ob 8. uri zvečer. — Lokal: „Zur goldenen Birne*, Mariahilferstrasse Nr. 30. ODSEK. Iz Podmelca se nam piše: Redki so sicer dogodki vainejših ssdev v našem gorskem zatišju in še od teh ohranimo mnogo pri domačem ognjišču med osebnimi pogovori ter se le v posamičnih slučajih v javnosti oglasimo. Zdaj v veku zavednosti zavedajo se razni stanovi, hoteči si olajšati težnje in bremena z raznimi na-redbami in na razne načine izboljšati gmotno stanje v splošni blagor. V dosego tega se snujejo po postavnih potah društva in celo kmet spoznava, kje ga čevelj iuli ter z novo pozornostjo sledi pota občinskega gospodarstva, hoteč se rešiti suženjstva. Tudi naš gorjan se drami iz spanja: išče si zavetja pri poslancih ter odobrava nasvete voditeljev ; zraven tega pa si prizadeva izboljšati tudi sam svojo kmetijo in dobro obrniti poljske prideljke. Tukaj nimamo vinogradov, kakor naši sosedje v planjavi in brezuspešno pričakujemo jesenske trgatve — vse to pa nadomestuje živinoreja, katera je posebno v nekaterih krajih zelo razširjena, vzlasti pa tam, kjer so planine v bližini. Živinoreja začela se je skrbaeje gojiti, ustanovila so ae že po mnogih krajih mlekarska društva, kar je vzbudilo tudi naše Seljane, da so osnovali 27. nov. jednako društvo. V ta namen je mnogo žrtvoval posestnik Golja, ki je združil vse vaščane, da se je društvo soglasno potrdilo. Prepričani smo, da bodo novoustanovljeno društvo na Selih tudi vsestransko hitro napredovalo> za kar se bode gotovo trudil odbor, v katerega so izvoljeni vestni možje M. Golja kot predsednik ; Ivan Dobravec vulgo Ko-šan kot blagajnik in M. Šorli (Štefnjak) kot odbornik. Društvu želimo dober vspeh in vstrajnost, kar zamore pospeševati pri-1 jazno skupno združenje posameznih ob-činarjev. Sosedom pa iz srca voščimo, da bi zaceli posnemati vzgled Seljanov z ustanovljenjem jednakih društev. pomenski. Na predstavi slovenskega čarovnika g. Zupana opozarjamo še posebej naše čestite čitatelje. Natančneje je razvidno iz oglasa, kojega pri javljamo na drugem mestu. Vojna takta. Mestni magistrat poživlja vse one, ki so se rodili v letih 1858 do 1870, ki imajo v Trstu domovinsko pravico in se dolžni plačevati vojno takso, da se oglasijo v teku tega meseca v prvi »»akciji magistrata v ta namen, da se jim odmeri vojna taksa za leto 1891. „Kmetovalca" štev. 22. prinaša sledečo vsebino: Seradela. — RŽeni rožiči. — Iz podružnice za Tuhinjsko dolino. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Bratje Sokoli! Telovadne vaje „Tržaškega Sokola* vrše se v vsaki torek in četrtek od 8V» —10- ur« zvečer. Oni člani, kojih je resna volja vaditi bo v telovadbi, vabljeni so torej, da redno zahajajo k tem vajam. ODBOR. Naznanilo: Slovenski gostilničar g. Anton Mair rifc, premestil je svojo gostilno od sv. Jakoba t ulico Cbiozza št. 25, Priporačuje se slavnemu občinstvu, in posebno Slovanom tržaškim in zunanjim za obili obisk, ker bode točil posebno dobro vino in ima izborno kuhinjo. „1 — 2 Vsem onim gospodom trgovcem in meni znanim kmetovalcem, ki so z manoj v trgovinski zvezi, naznanjam s tem, da preselim z 1. januvarjem 1892. mojo trgovino z železom in žeblji iz Sežane v lastno hišo v Čepovan pri Gorici, kamor naj blagovolijo od omenjenega dne naprej pošiljati njih Čestite naročbe. Ob enem naznanjam, da bodem od 12. decembra t. 1. naprej v Sežani prodajal na debelo vsakovrstno v mojo stroko spadajočo Žoleznino, ter vabim s tem vse trgovce k obilnem obisku. Tudi prodam, ako se dogovorimo, vse blago skupaj, enemu kupcu, kateri se želi nastaviti v Sežani, v dosedanjih mojib prostorih. Ako hoče kedo razširiti trgovino, je prostor, kakor tudi stanovanje za družino. Vse podrobne poizvedbe in uprašanja naj se blagovolijo podpisanomu doposlati; S spoštovanjem 2—3 Peter Podgornik, trgovec v Sežani. Grl ena bol kašsQ, hreputavlca, promuklost, nszsb, zadavics, rors, zapala ustiji* Itd. mogu ee u kratko vrieme izliečiti rabljenjom NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendinl, luibar I Ijekarnar a Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itđ Prebdjenih kasljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za Čudo nzimanjem ovih sladki &ah. Opanka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiie (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Skatule) moj podpis. Bvaki komad tih sladkišah ima ntianuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno ea naputkom. Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah smeta. 9 —52 D.r Gustav Gregorin odprl svojo odvetniško pisarno v Trstu 3~ dnfc 7. decembra t. 1. (Via Dogana št. 7. II. nadst. Podpisani si vsoja naznaniti si. občinstvu, da prodaja v mlekarni 2krat na dan sveže mleko po 12 nč, liter ali 16 HČ. »tari bokal. Via Campanile hiša Brunner mej pravoslavno cerkvijo in trgom rdečega mostu (Ponterosso). V omenjeni mlekarni ne prodaja tudi sveže maelo (puter), mlečji cvet itd. Vse to lastni pridelek gospoda Fr. Gržine iz posetva v Št. Petru na Notranjskem. Z odličnim spoštovanjem : Za lastnika, g. Fr. Gorilno*. Fran Kravos, 4—4 vodja. VABILO k vilikerna magično-fantastičnima predstavama, koja Tržaškim Slovencem v hotelu „Europa" danes 9. i n jutri 10. decembra priredi svetovnoznani čarovnik „ZUPAN M ( Začetek ob 8. uri -20 novč. Vstopnina Peršut TRŽAŠKA HRANILNICA Sprsjsmljs denarne vloge v bankovcih od dO nofi. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 lir« opohidne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obrtati na knjižice. .........3°/0 Plačtrifc vsak dan od 9—12. ure opolu dne. Zneske do 100 cld. precej, zneske preko 100 do 1000 tld mora s« odpovedati 3 dni, znnske preko 1000 pld. pa f> dni j prej. Eskomptajs menjice domicillrane na tržaškem trgu po . , , 6°/0 Posojnjs na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gl29 čen papir /.a reproduciranje slik v polusvitu. V inski ekstrakt. Za trenotno napravo izvrstnogu zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano Bpecrjaiittto. Cena ^ kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži so gratig. Jamčim najbolji VBpoh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijiič; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le prt meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (r.u (j(J0— lOUO litrov) vštevši pouk o uporabljanju. Riizun teh specijalitet ponujam vsakovrstno esence za izdelovanje ruma, konjaka, tinih likerov i itd najboljo in nenadkriljivo kakovoHti ltecopt i prilagajo se gratis. » Vnik 1'rtinko. | Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitžiten-Fabrik 120-15 in PHAG. 2-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Lastnik pol. društvo „Edinost". Iadajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč. Tiskurmt Dolenc v Trstu.