List 44 •v h rp v lecaj I ß I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo .uredništvu ,,Novic". V Ljubljani 3. novembra 1893 mi 93.- Politiški oddelek. zh Občna volilna pravica. III. % Sedaj, ko to pišemo, je največja zmešnjava na Du-Srečno so jo pritirali do tega, da je ministerstvo naji. dalo svojo ostavko. Karakteristično pa, da sedaj ko je Tega pač ne smemo misliti, da je nižjim slojem prebivalstva menda že kaj pomagano, če se nekaterim iz njih morda dovoli, da bodo imeli čast se gugati v dr-žavnozborskih foteljih in pri blagajnici dobivati desetake. Pri volilni reformi se gre za to, da faktično vsi stanovi, ki spolnjujejo državljanske dolžnosti, tudi imeli primeren vpliv pri postavodaji. Grozno se je risal od nekaterih strani na steno , da bodo v prah poteptani srednji stanovi. In res strah ki so se palo ministerstvo, se iz tistih političnih krogov, iz katerih tudi od nekaterih strani prihajajo zastopnikom je izšlo nasprotje proti vladi, zatrjuje, da ni načelo vladne tako potegnili za pravico srednjih stanov, pritrjujoče reso-volilne predloge krivo toliko nezaupanja proti vladi, temveč to, kako je to predlogo predložila. Sprva se nam lucij< nosti Po našem mnenju pa tako naglašanj nevar- preti srednjim stanovom, baš tem srednjim sta- skoro smešno zdi, ko kaj tacega slišimo. Ce res ni na- novom ne more biti posebno v čast čelo krivo nezaupanju, potem pač ne moremo vedeti, zakaj so liberalni in konservativni govorniki toliko zabav- V višjih in srednjih stanovih je vender doma denar in pa višja izobraženost. To sta vender dva faktorja ki Ijali proti predlogi, kakor bi se ž njo imelo vse preobrniti, ne smeta prezirati. Baš ta dva faktorja so v druzih dr Če je načelo dobi m morda kake posamičnosti žavah J je občna volilna pravica ednjim stanovom niso prav, tedaj pač ni bilo treba tacega krika, vsaj bi obvarovala nekako prvenstvo, in ne smemo si misliti se bili vender lahko v odseku domenili, kako naj se predloga premeni. , da ga baš pri nas ne. Boljši stanovi v Avstriji niso to- liko bolj onemogli kakor Franciji ali Nemčiji. Mi nik Samo zaradi tega, da Taaffe ni šel načelnikov klu- dar nismo duševnih močij in vpliva naših srednjih stanov bov prositi dovoljenja, da stvar predloži, pač ne gre ovi- tako nizko cenili, kakor nekatei politični odj da bi rati take važne stvari. In mi smo že večkrat tudi imeli mogli misliti, da tisti volilci, ki na novo dobe volilno priliko se prepričati, da vodje klubov vselej niso bili tako pravico, nakrat vse vženo v kozji rog. občutljivi. Sicer je pa pomisliti, da mi nimamo take par- Proti občni volilni pravici se tudi to navaja da na lamentarne vlade, ki bi bila izšla iz kake stranke, da bi Angleškem ni občne volilne pravice kjer njej bila torej za vsak korak odgovorna. Taaffejeva vlada lamentarizem najbolj razvit. Mi to vemo ni bila nikdar v kakih tako tesnih zvezah z raznimi strankami. In vsega si mi ne moremo drugače tolmačiti, kakor 1 vender par da je v gliji volilna pravica navezana na lastno ali najeto letno stanovanje. To pa v Angliji nikakor posebno ne izožuje volilne pravice Anglež J četudi delavec, rad priležno sta da gospodje, ki so sedaj proti grofu Taaffeju, so proti nuje in če le more ima svojo hišo. Tako je v tovar-vsaki volilni reformi, ki bi utegnila morda malo priza- niških krajih polno tacih delavskih hiš, ker so zlasti tudi deti njih vpliv. Gospodje bi radi, da bi sedanje stranke tovarnarji pospeševali grajenje delavskih stanovanj oziroma tisti stanovi, ki sedaj odločujejo politiko, nič na Angliji ima zatorej rednejši delavski stan volilno pravico svojem vplivu ne izgubili. Taka volilna reforma ni mo- Jedenkrat je že osem delavcev sedelo v zbornici goca. ker ovca cela in volk sit, to ni mogoče. Nekaj Da jih več ne pride v zbornico, je krivo to, ker imajo višji sta vpliva bodo vsekako morali odstopiti višji stanovi nižjim, novi več sredstev za agitacijo, katei stane mnogo če jih pokličejo k parlamentarnemu delovanju; posebno v Angliji i 4 k 364 Sicer so pa se v nekem drugem oziru razmere v Ijati zlato denarno vrednost; potreba (povpraševanje) po Angliji vse dru nego pri nas Angliji ni občne vo- zlatu bode torej postala tako velika, da množina zlata ne jaške dolžnosti, vojaki so le plačani prostovoljci Tisti bo mogla zadostiti potrebi, in vsled tega se bo podražilo Anglež, kateri davka ne plačuj nima do države skoro zlato v taki meri, da se to dandanes še proracunati ne nobene dolžnosti in torej ne more zahtevati tacih pravic nego pi nas, ko vsakdo, če že ni ravno slep popolnoma da mil. gold tudi ne, če bo zadostovalo posojilo okroglih 183 v zlatu katerega sme najeti vlada vsled dr gluh ali pohabljen, more priti v položaj, da bode moral žavnega zakona z dne 2. avgusta 1892. iti branit domovino. Po naših mislih jena volilna pravica bila SI po Taalfej nost za vse javne zadeve. To kažejo slabe udeležitve pri Tedaj sem v državnem zboru protivil se temu no-ednjim stanovom razšir- vemu bremenu kot nasprotnik vednega zadolževanja, ravno v korist, tako tudi, kakor znižani carini na uvoz laškega vina kot m to storiti, vezal tako sistemi Sedaj je zlasti v nekaterih srednjih stanovih neko mlač- poslanec vinorodnih pokraj 1 mel m klub v teh slučajih ni 1 volitvah. Taka mlačnost za javno življenje ovira, da se da sem lahko tudi prosto proti govoril in proti ki so se ukrenile v povzdigo ljudskega glasoval, kakor spričujejo zapisniki državnega razne naprave blagostanja, ne morejo prav oživeti. Tako se čuje, da obrtne zbora, zadruge spe in tudi se je bati, da z novimi kmetijskimi zadrugami ne bode dosti bolje. Tako ostanejo naprave. Ravno tako sem il v letošnjem zasedanji dele ki gacije pred rastočim vojnim bremenom. in nikdo me ne bi lahko ljudstvu mnogo koristile le breme davkopla- ^ore kriviti, če je moj glas ostal glas vpijočega v pu čevalcem. ščavi. Ko bodo pa delavci nastopili v političnem življenju, posebno če jih ne porinejo v posebno kurijo, se bodo pa srednji stanovi tudi hitro vzbudili in se jeli zanimati za več prenašati ne moremo. prepričane Nadejam se pa, da pride čas, ko bodo tudi države kakor smo mi že danes, da tolikega bremena javno življenje. To bi poživilo vse javne naprave, Omenili smo, da mi sodimo, da so gospod) ki so Taatfeju nasprotovali, proti vsaki tudi sedaj trdijo. volilni pravici za "V ce Vsaj znate, da imamo veliko svojih nujnih potreb, katere bomo izdati morali veliko denarja. Morali bo- tako. da demo preskrbeti kraškim krajem dobre pitne vode so za razširjenje volilne pravice. Jezi ^^^^ doprinašala država večji del troškov, manjši del jih pač, da grof Taaffe poprej ni vprašal načelnikov velicih ^^ ^^ udeleženci, nadaljevati se mora dolenjska že- klubov. Ko bi jih bil vprašal, bi gotovo bili napeli vse sile, da bi se volilna reforma zbornici ne bik predložila Tako leznica, da bode v zvezi s hrvatskimi železnicami in tako postala važni del svetovne železnice, potem bode tudi Be pa stvar prišla v tek in ne bode se več dala jakrajina oživljena, njeni pridelki bodo se lahko spečevali ustaviti. To vedo pač tudi vodje vseh strank, zato se pa tudi od vseh strank naglaša, da bode treba razširiti vo lilno pravico. stlo blagostanje tega, žalibog, zapuščenega kraja bode ra- bode vrednost zemlje in torej tudi sredstva rastla obnovitev vinogradov uničenih po trtni uši, in daj Bog Zgodi Iz tega sicer sedaj ni prav jasno, kako se naj to ^^roci dočakajo srečnejših kakor jih imamo mi Težko ni bilo ravno podreti Taaffej delo ali Seveda bi morali dobivati več podpore od vlade težko bode gospodom, ko bodo morali od negativnega j^^^jjgj ^ denarjih ali amerikanskih trtah, ter doseči večje preiti pozitivnemu delu. Začeli se bodo še hudi boji da se razširi se in več kriz še znamo doživeti, predno bode kaj vspeha olajšave za nove trtne nasade, n. pr. danja desetletna prostost zemljiščnega davka za nove na Še večkrat bodemo imeli priliko se pečati z volilno re- g^^^e zlasti v slučaju poškodovanja po toči ali po drugI formo, ker iz vsega sedanjega zamotanega položaja nezgodi vrediti bi se morali tudi odnošaji, v katerih je n. to jasno, da je pač mogoče odstraniti vlado, ki je spro- ^^ uživalec cerkvenega vinograda, kakor župnik, duh. po žila kamen volilne reforme, da pa ne bode nobena dovolj močna, da bi ga ustavila. močnik ali cerkev, dalje tisti oče ali mati, ki sta si izgovorila užitek kakšnega vinograda, pa ga sedaj iz lastnih sredstev ponoviti ne moreta. Poročilo poslanca Vilj. Pfeifer ja na shodu volilcev v Gradacu. (Dalje.) Poudarjati treba pa še to, da se namen vravnave, in kakor kaže, tudi kmalu ne bo dosegel; bil ta, da po tej vravnavi Kot ud dotičnega vinorejskega odseka v državnem zboru si bodem prizadeval v tem smislu ter stavil pri 1 da bi me drugi tovarši J ni žalibog namen ravno te uravnave zgine takoimenovano ažijo, in sedaj vidimo, da se to ni zgodilo, ker imamo danes ö^/^. Ali tega ažija morebiti še ni konec, vsled tega merne predloge, in želim podpirali. Ne tajim, da bo za rešitev tega vprašanja mnogo napora, saj veste, koliko je trebalo govoriti krepko treba da se je sklenila postava, po kateri se mora odpisati zemljiščni davek od vinograda poškodovanega po trtni uši ravno 1 ker cena (vrednost) srebru v novejšem času padla na ne tako, kakor se odpisuje davek po ognju, toči in povodnji (Govornik tu omenja, da prej po postavi z dne čuven način, nameravajo nekatere države, kjer so imele junija 1888. 1. je to bilo dano vladi na dobro voljo, — sedaj srebrno ali tako imenovano mešano valuto, tudi vpe- smela je odpisati davek, če je hotela; — sedaj pa vsled »65 zakona 3. oktobra 1891 mora; dalje poudarja zakon glede brezobrestnih posojil v ta namen, da se vinogradi po trtni uši uničeni zopet ponove itd.) Že ta na videz malenkostna vprašanja, ki se tičejo baj ni prav zdrav, proti poslednjemu so pa pomisliki na vnanjo politiko, ker je Poljak. Sedaj se pa misli največ na v nedeljo se bode grofa Thuna. — Zborovanje državnega zbora se odložilo za tako dolgo, da se r^si ministerska kriza pa morda dolgo časa vlekla, ker cesar se je zopet odpeljal v le vinorodnih dežel, delala so mnogo preglavice prej, ko Budimpešto, od koder se baj v se čez jeden teden povrne se je vlada pustila omehčati. Še težavnejša bo omejitev proste ženitve in prena-redba domovinske pravice, če prideta na dnevni red ti Srbija in Avstrija Nemški listi so prinesli vest, da je ruski poslanik v Belemgradu opominjal srbsko vlado naj ne tira politike Avstriji nasprotne. Eadikalni stranki da dve prašanji vlada sedaj na Srbskem, podtikuj namreč tira Avstro-Ogrski neprij , da politiko. Glasilo radikalne stranke krogi Vsak razumnik bi moral želeti, da se omeji prosta „Odjek" dementuje odločno to trditev ženitev, ki je jeden glavnih vzrokov rastoči revščini in sednik Dokič, biva zadnji čas zopet v Opatiji Ministerski pred er se zdravi nerazmerni množitvi ljudstva, ko sredstva za življenje ne rastejo v tej meri, ker jeden oral posestva — okrevanji njegovem ni dosti upanja tudi na novomeškem shodu omenil — nako velik, a ljudij mora prirediti vedno več (Konec sledi.) kakor sem ostaje vedno jed Bolgarija Narodno sobranje je pričelo po nagovoru kneževem minolo soboto svoje zasedanj Vest, da so na- stala mej ministerskim predsednikom Stambulovom in knf-zom Ferdinandom občutna nasprotja, potrjuje se vedno b r\ \j tem nasprotstv.u vedo že prav mnogo povedati tudi bolgarski listi. V vsem je videti, da se Stambulov vender le ne bode več dolgo Politični pregled. vzdržal. Španija v Afriki V Iz prepira nastalega mej Spanjci Državni zbor. Minoli teden se je državni zbor stanujočimi v Melili in sosednimi Maroč prišlo je do res- nega boja. Maročani so se dobro preskrbeli z vsem ter oble pečal jedino z volilno reformo. Preobširno bi bilo navajati vse gali Melilo, španjska vlada pa je v varstvo svojih podanikov posam čne govore. Najpomenljivejši je bil govor dr. Hohen- poslala več vojakov v Melilo Te dni bil. je že resen boj mej warta. Nekateri časopisi niso mogli dovolj prehvaliti tega go- obema, v katerem boj po došlih poročilih palo že do 70 vora. Mi smo ga čitali, ali nismo nič posebnega našli v njem. Šp bilo ranjenih do 120 vsem položaj Spanjcev Da bi bilo razširjenje volilne pravice državi in pa srednjim Di nič kaj povoljen. Španija je v denarni zadregi in ima doma stanovom nevarno, to so premleli poprej že mnogi liberalni in obilo posla z anarhisti, ji je torej težko misliti na Afriko, konservativni listi. Sicer pa grof Hohenwart tudi ni nič do- Rusi na Francoskem. — Toulonske slavnosti so mi- kazal svoje trditve. To da je navajal, da se povsod neomikani nole. Eusi so se povrnivši iz Pariza, obiskali Lyon in na to stanovi dajo ujeti v mreže socijalnih demokratov, to je Marziljo, od koder so se podali nazaj v Toulon in v soboto večjemu neko neosnovano očitanje neomikanosti kmetskemu pre- odpluli in zapustili francosko zemljo Francoski narod tekmoval bivalstvu, na katero so se ozirale te besede. Opravičenje terlandovo", da je Hohenvs^art mislil najnižje sloje Va- prebi- ie povsod, da sprejme ruske ^oste. Najsijajneje bile so pač konečne slavnosti v Toulonu. V Toulon prišel je republikanski valstva, stvari ne premeni, ko vender mej temi in večino druzih predsednik Carnot, da prisustuje krstu nove vojne ladije in ob-slojev glede omike ni razlike, ker so vsi pohajali isto šolo. išče ruskega admirala Avelana na admiralski oklopnici. Novo je to, da je grof Hohenwart izpovedal, da bi v go- tovih slučajih desničarji in levičarji tako vzajemno postopali. Na pri mestnem prefektu napil je Carnot carju in carici, ter obedu prijateljstvu obeh velikih narodov, Francozov in Rusov, tem, da je dal razumeti, da bi se iz levičarjev in desničarjev svetovnemu miru, ki je posledica tega prijateljstva. Carnot je dala sestaviti večina, je pa grof spodkopal stališče grofu Taaffeju, dobil malo pred srojim odhodom telegram ruskega carja, v ker je združil tri velike stranke proti vladi. Grof Stadnicki se katerem se mu ta ginjen zahvaljuje za prisrčni in sijajen vspre- je pa odlikoval s tem, da je naravnost žalil tiste, so kri jem ruskih častnikov. Ta prepričevalni dokaz iskrenih simpatij prelivali za cesarja in državo in so za hrabrost dobili kako mej obema narodoma bo vezi, držeče obe državi, pomnožil in odlikovanje. Hudoval se je nad tem, da bi hodili volit bivši utrdil ter pripomogel ohraniti mir, ki je smoter vsemu delo-vojaki pod vodstvom kakega z vojaško svetinjo odlikovanega vanju in neugasna želja obeh držav. Mir torej hoteli so si korporala, in bi ti ljudje začeli misliti, da so tudi sinovi sa- Rusi in Francozi ojačiti s temi slavnostmi in ne demonstrirati moupravnega naroda. S tem je ta poljski grof pokazal, kako proti trojni zvezi; da je temu tak'\ potrjujejo najbolj carjeve čuden je avstrijski patrijotizem pada on. tistih krogov, katerim pri- besede do Carnota. Značilno za vse slavnosti je tudi to, Kriza, ker so se zjedinili konservativci, liberalci m da se jft istih udeležila tudi francoska katoliška duhovščina in nadškof pariški zaukazal je peti po vseh cerkvah zahvalno Poljaki proti grofu Taffeju je ministerstvo moralo dati svojo pesem za razkolnega ruskega carja in za razkolni ruski narod, ostavko v soboto cesarju, ko je prišel na Dunaj. Cesar je Toulonski škof pa je napram admiralu Avelanu rekel: Sporo- potem vsprejel načelnike Hohenwartovega, levičarskega čite carju. da poljskega kluba, predsednika in oba podpredsednika zbornice njegov narod. ste videli, ko je Francija molila zanj in za poslancev Kdo bode se ž njimi posvetoval o sestavi nove vlade ministerski predsednik, se še ne Imenuj se razna imena Ko v Avstriji imeli ustavno državo bi moral biti grot Hohenwart, ki se je s svojim govorom postavil Obrtnija. nekako na čelo strank omajal stališče vladi. Grof Hohen wart se pa brani, ker mu je predsedništvo najvišjega računišča ki je gotovo in mirnejše, ljubše, nego pa ministersko predsed da ga ništvo v sedanjem težavnem položaju. Tudi grof levičarji dolgo ne podpirali. Sedaj mu pojo seveda levičarji slavo, to ne bilo. Tudi Windischgrätz ker je zanje šel po kostanj v ogenj, ali dolgo bi gališki namestnik grof Badeni sta se imenovala za ministersko predsedstvo prvi Čikago in Kolumbijeva razstava. (Dalje.) Pri tako mnogobrojnih predmetih, kakor so na razstavi v Čikagu, se je težko pri opisovanji držati kakega pravega reda. Tudi če desetkrat ogleduješ kak oddelek > 366 edno še najdeš kaj novega in zanimivega Zato se pa Ivana d' Albert, mati Henrika IV. in pa nesrečna Marija nadejamo, da nam dragi čitatelji ne bodo zamerili, če se Stuart soproga še jedenkrat ozremo v ženski oddelek. Franca IL francoskeg Od Ivane d' Albert je razstavljena postelj odeja Omenili smo že, da so razstavljene čipke jedna naj lepših stvarij na razstavi. Razstava čipek ni le zanimiva v urnetninskem in tehničnem temveč tudi zgodovinskem oziru. Kulturna zgodovina najde baš v tem oddelku kaj zastor in še več drugih rečij, katere je šivala s svojimi dvornimi damami, kadar je njen soprog Anton Burbonski bil v raznih vojskah. minister Ludovika XIII. ima silno mnogo Colbert mnogo zanimivega. zaslug za francosko čipkarstvo podpiral ga je kralj Razstavljene so stvari iz raznih zgodovinskih, da celo tudi iz predzgodovinskih dob. Čipke so v Evropi baje izdelovali najprej prebivalci zgradeb na kolih. V njih grobovih našle so se razne priprave, ki so jih rabili pri izdelovanji čipek. Na razstavi v Čikagu je zbirka tacih priprav iz nekdanjih dob. Najstarša taka orodja so iz kamna in kosti, pozneje iz brona in naposled iz železa. ■ Ta zbirka je zanimiva za temeljito proučenje in se nadaljuje do najnovejšega časa. Aziji so se z umetnem tkanjem in šivanjem najprej pečali Asirci in stari Indijanci, v Afriki pa Egipčani. narodov. Colbertove čipke so jako znane po svoji lepoti. Najbolj čipkarstvo cvetelo v Franciji za Ludovika XIV., je pa kateri je sam jako. ljubil čipke. Tedaj so nosili moški čipke za vratom, za pestemi in pa spodaj pri kratkih hlačah. Dame so jih nosile pri oblekah, v laseh in za pah- Tedaj se je porabilo toliko čipk, da so celi okraji na Francoskem od čipkarstva živeli. razstavljena v ki daje torej jasen pogled v zgodovino In od vseh teh dob so ženska dela čikaški razstavi, ženskih del v raznih časih. Tu vidimo, kako so ob raznih časih ženska umetnostna dela napredovala, kako zopet Mnoge podobe predočujejo dela teh kulturnih Poleg teh podob je razstavljeno nekaj blaga. propadala, kako so zopet menjale okus (Dalj sledi.) pa j šolani, ki so je našli v starih egipčanskih grobovih. Razstavljena celo staroegipčanska otroška nogovica. Tudi pri Izraelcih je bilo umetno šivanje in vezenje jako razširjeno. Lepe hčere jeruzalemske nosile so platneno obleko in nenavadno fine pajčolane v najnežnejših V vzorcih. Zidje so sprva skrivali svojo umetnost ali pozneje pi Obrtnijske raznoterosti. bijo sodi Nov način konserviranja lesa. za koQserviraaje lesa nalfalia, ki se nahaja v veliki po Na Angleškem ra- V katero se pomaka le Toplota kopeli znaša 90 ter prihaja skozi cevi, po katerih pride para v posodo Les ostane do 12 ur V kopeli, dokler ga nalfalin. popolnoma ne Tak les se baje jako rad da zlikati. Samo drgnenje so jo pa razkrili in postali učitelji kristjanom. Najprej so se umetna ženska dela ila po Italiji, kjer je čip s cunjo mu uze podeli lep svit. Cedrov les. V poslopji države Washington na svetovni karija posebno cvetela ob križarskih vojskah. Posebno se je čipkarija razvila v Benetkah, kjer so razstavi v Čikagu je izpostavljen največji kos rudeče cedrovine kedaj prišlo med ljudij. Les je podelan v velikan- jo pospeševali ložje. Delavke so bile kmalu toli spretne, da niso bile več navezane na prinerene vzorce, temveč so izumljale nove vzorce in nove vbode. Bralke so morda kar ga sko vazo, roka in ki Čevljev oka in na vrhu štiri čevlj V • si- sestoji iz jednega samega kosa. Zgradili so po sebno stružnico, da so ta velikanski kos lesa ostružili in mu dali obliko vaze. Vaza je fino polirana in kaže na vseh svojih delih lepoto cedrovine. slišali, kako je lepa mlada Benečanka izumila rožni drug kos na razstavi trpežnosti cedrovega lesa priča Na tleh leži staro cedrovo deblo, iz Ko je ženin njen odšel na daljše potovanje, jej je katerega raste neke vrste jelka, ki je stara nad 200 let vbod. podelil šopek majskih rož, katere je utrgal sam. V samoti jej je bilo najljubše opravilo z iglo posnemati rožne liste. Ko se je ženin povrnil, ga je iznenadila z rožnim robom. Vsaj toliko časa je torej cedrovo deblo ležalo mrtvo v gozdu a nikj • »v ni nie gnjilo in preperelo Ijem Nova knjiga za ključavničarj Onim našim čitate « v katerega je všila tisoč misel nanj. Rožni vbod je tako ki bero nemški, priporočamo novo knjigo JI Der prak ugajal da se je kmalu razširil po vseh Benetkah. Poleg Benedek sta bila posebno Milan pa Genuva znana po svojih finih zlatih in kovinskih čipkah ki so tische Schlosser" (Praktični ključavničar), ki je izšla v zalogi . Arnida v Stuttgartu. Knjiga ima zbirko jako rabljivih predlog in načrtov za razna ključavničarska dela od arhitekta Viljema Kicka. Vrata, vkladki, mreže za grobove, za stopnjice, za balkone, za ograje itd. so narisane deloma v pomanjšanem se posebno prodajale v Nemčiji in Franciji. Izdelovanje natorni velikosti. Knjiga izide v 10 snopičih čipk je v srednjem veku Italiji donašalo lepe dohodke. ki veljajo po 90 kraj Francozi so dolgo zavidali Italijo za to industrijo. Napo- sled se pa čipkarija prinesla iz Italije v Francijo. Knistijstvo Francoski poslaniki v Benetkah so pošiljali vzorce v svojo domovino in dobivali italijanske delavke, da so jih pošiljali v Francijo, kjer so učile Francozinje čipkarstva. Pa tudi to je mnogo pripomoglo, da se čipkarstvo preneslo v Italijo, da so francoski princi se ženili z italijanskimi Kmetske stanovske zadruge 16 (Dalje.) Delokrog okrajnih in deželnih princezinjami Posebno Katarina Medicejska zadrug je z 1 soproga namenom določen v Franca I. bila spretna izdelovalka čipek in je tudi druge Posebno imajo zadruge poleg v zakonu o ustanovi rada učila čipkarstva. Njena najspretnejša učenka je bila dohodninskih zemljič odkazanih še sledeče naloge : 367 Osnova zadružnih skladišč, magacinov in podobnih pri svoji ustanovitvi v pokritje z ustanovitvijo zvezanih napr za kmetijske pridelke zadružnikov stroškov od zadrug sodnega okraja orna dežele pobi prodaja kmetijskih pridelkov katero oddajo zadruž- rati potrebne doneske največ po 1 odstotek od državnega niki zadrugi, po njih naročilu in na njih račun po sebno za oskrbovanje vojske. davka ki se plačuje v okoliši 20 nakup kmetijskih predmetov, katere potrebujejo Ravno tako morajo okrajne oziroma deželne zadruge pobirati doneske od zadrug za pokritje koncu zadružniki za svoje gospodarstvo, po njih naročilu slednjega leta proračunjenih stroškov, v kar se imajo in na njih račun, anje zaračunati kake zgube minolega leta novih in pospeševanje obstoječih posojilnic, posebno tacih na Raifeisenovem sistemu za povzdigo kmetijskega osebnega kredita in kredita na skia- drugarji v okoliši Ti doneski ne smejo presegati pri okrajnih 4 o/ katere plačujejo pri deželnih zadrugah 1 «/o davkov za (Dalj sled.) dišča in magacine i. t. d. za pod. lit omenjene oddane kmetijske pridelke, posredovanje dolgoobrestnih, prisilni amortizaciji Kmetijske raznoterosti. podvrženih posojil od strani dotičnih hipotekarnih bank ali kjer takih ni od druzih denarnih zavodov zadružnikov, Zgodnje trgatve na Burgiuidskem dne 2 Leta 1420. se ie bila začela trgatev ta: leta 1422 pa dne 29 gusta in 1434 pa dne 1. septembra Leta 1523. so v as"- Di- posredovanje glede preskrbIjenje kmetskih poslov jonu začeli brati 26. avgusta, leta 1559. pa dne 4 septembra V tem stoletji začeli so brati najprej leta 1820 kakor letos in delavcev o kakej nezmožnosti za delo ali starosti, namreč dne 1. septembra, najpozneje pa hudi letini 1816 osnova bolnic in oskrbovališč in posredovanje za družne naturalne preskrbe, namreč dne 28. oktobra Vinska letina na Francoskem. Vino Francoskem . se je letos tako dobro obneslo kakor posredovanje mej tistimi, ki iščejo delavcev, m tistimi, rp^^^j g^ je veliko pridelala. ki iščejo dela. Ne preganjajte svojih prijateljev skrb za nadzorovanje semena in za občevanje za- krešča, ki pogrize po drevji mnogo gosenc v letu 1846 186 m pokončavajte prizanašajte am družnikov s poskuševališči, posredovanje in zastopstvo in kanjam krastačam žabam in močeradom, katere pozro pri ovanjih proti mnogo gosenic, črvov in ličink. Nikar ne poganjajte slepcev ognju, toči in pri ovanjih živine zadružnikov da se dosežejo ugodni pogoji oziroma izvolitev za in gaščaric, ki pokončaj Ne preganjajte netopirjev mnogo polžev črvov, kebrov in muh ki po noči polo mnogo nočnih metuljev, kebrov druzih mrčesov. Krt preganja podzemeljske družnikov v volilne komisije zavarovalnic, snovanje in pospeševanje zadrug za živinorejo mrcese in jeden sam krt poje na leto najmanj dvajset tisoc črvov. Prijatelj kmetovalcev sta tudi rovka 7n) oskrbovanje zadružne štatistike 1 preskrbljenje pravoznanskega pomočnika zadružnikom. § 17. Kmetijske zadruge imajo izpolnjujoč svoje strupene kače preganjata več misij nego mačka. Koristna je tudi podla krt. ki celo ki polo v i gospodarske naloge o o 18.) v kolikor jih same ne mo pou5nj jn zabavni del. rejo ešiti ali vspodbujati k snovanju obrtnih in gospodarskih zadrug na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873. posebno po Reiifeisenovem sistemu in drž. zak 70 to snovanje pospeševati ali pa stopiti v ta namen v zvezo z že obstoječimi pridobitnimi ali gospodarskimi zadrugami ali njih zvezami ali pa tudi z že po deželnih zakonih sedaj moremo Družba svetega Mohorja azpošilja svoje letošnje knjige mej narod. Slovenci biti ponosni na to družbo, katero je težko dobiti jednako na svetu svojimi knjigami je mnogo pripo obstoječimi kontribucijskimi, občinskimi in okrajnimi po- verski gorečnosti, napredku in narodni zavesti mej gojilnicami 1 kumulativnimi sirotinskimi blagajnicami itd ter jih pospeševati. 18. Stanovske zadruge kmetovalcev ne spadajo pod določbe zakona z dne 9. aprila 1873 drž Slovenci. Posebno koroški Slovenci bi najbrž bili popolnoma izgubljeni, da jih ni ta družba probujala. Poslednji zvesto pomaga pač tudi družba sv. Cirila in Metoda, cas dobitnih in gospodarskih zadrugah Za t zaveze zadruge je zvezana samo zadruga kot juridična oseba Zadrugo zastopa načelnik pri 700 pri- ima sicer drugačen ali tudi jednako blag namen Družba sv. Mohorja leto za letom pošilja na stoti-soče knjig mej narod in s temi knjigami razširja znanje mej narodom. Kakor vsako leto so tudi letošnje knjige družbe . zvezek dr. Fran- drugod Vender morata pisma, s katerimi se hočejo utemeljiti za- svetega Mohorja jako zanimive. Prva knjiga vezanosti proti tretjim osebam, podpisati načelnik in še „Jeruzalemskega Romarja", katerega spisuje jeden drugi član odbora. Če se pismo tiče kakega pod- gigek Lampe. V drugem zvezku pisatelj opisuje pot od jetja, za katero je potrebno odobrenja zadružnega odbora ali pa višjega potrjenja, mora se pritrjenje v pismu omeniti s podpisom dveh članov. Betlehema v Nazaret in do Damaska in prebivalce svete dežele. Kakor navadno pisatelj opisuje vse v jako prikupni obliki in bode vsak to knjigo čital z velikim za- 19 Okrajne in deželne kmetijske zadruge imajo nimanjem 1 368 Zlasti je zanimivo učeni gospod pisatelj opisal pre bivalce v sveti deželi, njih vero. Končno priporoča še, da bi se Slovenci selili znanje branja mej našim narodom ni bilo tako razširjeno, njih šege in navade, zlasti pa še kakor je sedaj. Sedaj, ko jih izda Družba sv. Mohorja v mesto v Ameriko v Palestino Mi radi priznavamo da je nasvet v nekem oziru prav dober lestini pa vender prav ne zaupamo, pač konzuli vai ali več tisoč izvodih, pa pridejo ti molitveniki po vseh slovenskih pokrajinah mej vse sloje slovenskega naroda, in varnost v Pa- obrode obilen sad. rednih razmerah ujejo tujce ali kadar pa pridejo kake (KoDec sledi.) Poučni in zabavni drobiž. vstaje, pa tudi ne morejo zadostiti svoji nalogi Ruščina v Crnigori. Letos se Knjiga ima tudi več lepih podob pelj ki njej azložene stvar večje pisatelj delo » pojasnjujejo v iga je vvod v Velike zgodbe svetega pisma". ščiaa na vseh šolah v v Crai gori ni- so nad nimi šolami. V duhovnem Ta Lampetova knj semenišči ruščina. in ženski višji dekliški šoli se je za dosedaj učila katere začne drugo leto izdajati Družba sv. Mohor delo bode jako obširno in je bilo jako potrebno. a. To ker je želeti Fonetično malorusko pravopisje vpeljalo se je tudi v bukovinskih rusinskih šolah. Tako pride polagoma fonetična pisava pri Rusinih popolnoma v navado, kakor je pri Srbih. a se slovenski narod seznani z dogodki opisa- Da je sedaj nekaj nasprotnikov je naravno, vsaj jih pri Srbih nimi v svetem pismu in s tem, kako sveta katoliška cer- ^^^^ ^^ manjkalo, kev razklada sv. pismo. Tudi sv. Oče Leon XIII. pripo- Rusčina se vedno razširja po fi s kih šolah. Širila ročajo, da bi se bolj seznanjali s sv. pismom. Prepričani smemo biti, da bode naše ljudstvo kaj rado prebiralo tako knjigo. Vsakdo starejših se še spominja, kako so zlasti mladini prijala šolska berila terih so bila kratke pa bi se še hitreje, da ne manjka sposobnih učiteljev. Francoska vlada se je v tej stvari obrnila do ruskega učnega ministerstva» da posije potrebnih učiteljev v Pariz. v ka- z^odbice iz sv. pisma. Gotovo se nobena poznejša berila našemu odu toli priljubila Novice. Knjiga bode imela mnogo lepih slik, kar jo bode čitateljem gotovo le prikupilo. Ker Mohorjevi člani vsi gotovo pazljivo prečitajo Jeruzalemskega romarja bodo Osebna vest. Gosp. dr. Peter Defranceschi na- to knjigo tem ložje razumeli Knjige stanil se je kot zdravnik v Novemmestu, kjer bo ob ednem kov" in pa „Kristusovo življenje in smrt" so baš mnogo primogle, da se je „Družba sv. Mohorja" tako razširila Življenje svetni- vodil tudi bolnico usmiljenih bratov. kniški Častnim občanom imenoval je občinski svet cer- 20-p F r Kočrna.ja. predsednika c. kr. dež. sodišča Velike zgodbe mej Slovenci. Slovenec je pobožen in rad sega po svetih knjigah. Ravno tako se nadejamo, da bodo dr. Lampeta sv. pisma zopet povzdignile zanimanje za družbo mej Slovenci. Take svete knjige pa ne utrjujejo le vere, temveč tudi koristijo razširjenju, omike sploh. Prava omika v Ljubljani, zarali velikih Zdilug, ki si jih stekel za cirk- niško občino — Družbi sv Cirila in Metoda so poslali : G. Gantar, nadučitelj v Čateži, zavoj knjig; si. uredništvo „Slov. Naroda-* deveto in deseto zbirko prvih kron v znesku 631 vin. vrlo delavna podružnica v Trbovljah po č. g. ka pelanu A. Vertniku 136 gld. ; g. Fr. Stepančič, veleposestnik mogoča tako le na krščanski podlagi teh knjigah je v Temnici pri Tr^tu. 100 gld pokrovitelj g- Ign pa tudi mnogo, ki je v zvezi z drugimi znanostmi, joči ljudje pridobe zanimanje tudi za druge znanosti Čita- Ker 66 gld. v imenu „društva učiteljev in šolških prijatelj Tramte ev" za kameniški okraj ob godu slovanskih apostolov kot drugi del pokrovitelj gdč. Tončika Kavčič, bla so pa mnogo primogle razširjenju družbe, so tudi knjige družnice v St. Jurij verske vsebine pripomogle, da je družba mogla izdajati 5 Ženske po na žel gld. udnine in kron katere so darovali tudi več druzih poučnih in zabavnih knjig in ž njimi razširjala veselje do branja in izobraženost mej slovenskim narodom. Kavčič, gdč g Pavlina Pajko Kavčič, g. dr Maj Šentjakobsko-Trnovska moška pod m g Kr.; niku Vrhovniku prve krone, ki so jih darovali 4 Kr. Žiher po Jos Druga knjiga Srečen pot", molitve za mladenče 1 Kr Kr preč j . kanonik Fr. Perne Eozman katerega je spisal pokojni lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Tega molitvenika pač ni treba priporočati, ker ga dovolj že priporoča nam ime pisateljevo. Kdo ne ve kaj je pokojni vladika bil Slovencem. J dr. Iv. Krek 1 Kr A Koblar a 1 Kr.; Semen Kr. Majdič z Vi . kanonik Kr M. g- gospa Močnik Kr.; Pirnatova 10 Kr prvih . A. po žup- Pichler Oblak v C. Kr j C. A Kalan Kr Jos. Debevec 2 Kr A Plečnik Kr. 10 vin. prec Kr. in slavno vodstvo meščanske vo Družba pač ne jašnice 20 Kr.; Gutenstein 25 gld. 88 kr more bolje častiti tega velikega slovenskega domoljuba, c. kr. notar v Ljublj g. dr Fr 18 gld kot volilo rajne o* Vok Fran čiške Flemin iz Ljublj v Slovenski Bistrici, 15 gld. nabranih ida volitve v okrajni šolski svet Železnikih 10 gld da razširja njegove dobre spise mej narod. Drugo leto pa izda družba drugi molitvenik tudi iz Slomšekovega peresa „Krščansko Devištvo". Kakor je že iz naslova razvidno bode ta molitvenik namenjen za dekleta, kakor je letošnji za mladeniče. Ti Slomšekovi molitveniki so bili dosedaj pač premalo znani, prve izdaje so se pogubile. Ob Slomšekovih časih se tudi knjiga ni mogla tako razširiti, ker tedaj še nadučitelj v Gorjah I. Pintar, blagajnik podružnice eselega iz pri P povodom ) Novaku med okraj nimi zastopniki in drugimi narodnjaki; „prijatelji mladine v 26 kr nabranih v gostilni Mihaela Thallerja po gdč. Anici Slibarj Ivan katere so darovali mesto venca na grob Dejik v Pulju 2 gld. 50 kr. : Janežič 1 krono in pošilj dr Matko Laginj Hribar 10 gld. Kavčiča gg. Jan : dr 2 gld 5 gld g. Josip Žirovnik 20 kron so jih darovali g 369 Berlic Žumer pnik v Mošnjah župan v Grorjah, g po Skumovec, posestnik in kih ulicah v katero se preseli leta 1896., ko poteče sedanj 2 Kr 1 Črne posestnica, pogodba za te prostore v knežjem dvorcu Članov imela gdc Grm učitelj Vinko Jan, posestnik v Gorjah Glasbena Matica" v pretečenem letu 5 častnih 36 usta Jeklen gostilničar na Bledu, g. Frid. Olifčič, gostilničar na novnih in 470 rednih; društveno šolo je obiskovalo 276 učen Bohinjski Eazboršek teljica g- Beli g Peternel, župan na Bledu, preč. g cev. Za drževanje šole prejela JI Glasbena Matica leta dekan V Rus, nadučitelj gdč Sterle v • UCl- 1892/93. sledeče podpo kr. dež vlada 400 gld deželni J. Trojar, poštar, gdč. Marija Uršič, pošt. odprav., zbor 600 gld mestni zastop ljubljanski 900 gll. in kranjska Žirovnik, nadučitelj in g Žumer, zasebnik v Gorjah, hranilnica 200 gld. Iz blagajni ko vega poročila je posneti po 1 krono terih udov g A tamošnje Podboj v Ribnici podružnice; gld kot dar neka imelo društvo od 1. septem da 1892. do 31. avgusta 1893. Orel v Prvačini na- branih 12 kron 15 vin.. Fr. Jakmučev, A. Leban ki so jih darovali Fr. Tušar 26.727 gld. dohodkov, konečni blagajnični ostanek znaša 212 gld. 61 kr Malnarj Orel in A Sinigoj V odbor so bili volj Vrednostnih papirjev ima društvo za 5442 gld od g- Fran Ravnihar predsednikom po kr m vesela družba Kr 15 vin. e. g Fr milšek, bo župniku Mešku v janta J. Ko Go-č g. primici- iz Negove nazoči duhovniki. ..ki so se nau- bornikom pa in sicer ljubljanskim dr Matij Hudnik 5 gld. Kapeli 30 kr. ; katere so zložili pri ob priliki druge sv. maše Hrast Kruleč, Jos. Paternoster, Ant. Petrovčič dr Ivan Lovro Požar, Ant. Raz 6 n Fr. Terdina, Ign. Valentinčič, Iv. Vencaj V. Rohrmann, Ant. Svetek, Ant. Stritof, odborniki duševali za našo družbo zroči visoke Kapele k umirajočim pa Danilo Fajgelj, Simon Gre o 5, vnanji Ant. Starec, Mat Su prekmurskim slovenskim bratom" ; č. g S. Gregorčič ml, farni vikar. šteršič in Janko Žirovnik 5 gld kot dar č. g. Petra Kera, duhovnika v Ceneboli Gledališko društvo. Pri prvem občnem zboru ka na Beneškem, in č Josip Ko administrate 4 Kr na- terega je imelo gledališko društvo minulo soboto zvečer v pm brane v veseli družbi na Selih poleg Sumbrega na Dolenjskem, gtorih ljubljanske čitalnice izvoljen je bil sledeči odbor Vedno večje so potrebe naše družbe, a lepa vrsta pozrt- sednik vovalcev nas navdušuje k vedno širšemu delokrog Bog notar Plantan, odborniki Pred Ant. Funtek dr Žitek in dr. Franko Vam povrni Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Slovenska pravna terminologija pr • v se v Notranjska volitev Pri nadomestni deželnozborski kratkem tiskati v c. kr. dvorni in državni tiskarni D bil od 102 Yolitvi dne 31. oktobra v Postojini izvoljen prišlih volilcev g. Jurij Krajgher trgovec in posestnik v Hrašah katera prevze Umrl založništvo te knjige dne 27. oktobra t. s 59 glasovi. G. Modic je dobil 43 glase Občinske volitve za celjsko kih volitvah za celjsko okolico, ki so okolico. Pri ob- vršile minuli teden . v Kranjski gori on-dotni župnik, preč. gos. Blaž Artelj v 72. letu svoje starosti. v m prodrli so v seh treh razredih narodnjaki. Nemškutarj se volitev niti vdeležili niso, močno pojema. znak da nemškutarija tudi ondi Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo dovo- orodje, v lilo občini Garčarevc v logaškem okraji 200 gld. za napravo potrebnega vodnjaka Gasilno društvo v Spodnji Šiški dobilo je po prizadevanji odborovi in veliki naklonjenosti občinskega odbora lična in enonadstropna hiša, sto- za gasilno nadstropji V svoj lastni dom. Zgradba je ječa ob državni cesti, ima prilično prostora shrambo pa velik stolp za vaje. prvem so prostori za občinsko pisarno Dom gradila je obema nedelj dne novembra t popoludne občinski odbor slo Slovesna prisega vojakov sedaj vsak mladenič prisegel koj potem prisega vn Kakor znano ko bil potrj dOTa vesno izroči gasilnemu društvu dom v porabo in se društv preseli s svojim orodjem dosedanjih najetih prostorov svoj ila se je brez vsake slovesnosti in sploh ni bil ves lastni dom. Pri tej priliki izroči gasilno društvo tudi občin iiačin prisege tak da bi bil vzbujal v novih vojakih pravi cut kemu predstojniku g Karolu Kavšeku diplomo častne o važnosti tega trenotka Z odlokom z dne 14. oktobra t članstva Kavšek stekel si je namreč največ zaslug za pa je cesar odredil, da je odslej mladeničem, ki stopijo v vo- "" in to na slovesen način. Ta pri novembra vsakega leta in sicer naj služba, če mogoče na prostem, in tej jaško službo vnovič priseči sega se ima vršiti dne 1. bode poprej slovesna božja naj se opominja vojake na važnost in svetost prisege slovesni prisegi priti je v paradi in sicer ji morajo prisustvati vsi častniki, vojaški uradniki itd. garnizije. Če vstopi spomladi več novincev, dograjenje gasilnega doma. Zvečer priredi gasilno drustv Ančniku prosto zabavo s tombolo. pri Letošnji predpust bo jako kratek, trajal bo le 31 dni. Pepelnična sreda je 7. februvarij Velika eksplozija Wilmingtonu v Severni vršiti se ima slovesna prisega štiri tedne po stopu in sicer na nedeljo ali praznik. Mej letom posamično priseči ob pri- smislu ali v manjšem številu vstopivšim novincem Ameriki se je užgalo več razstrelil. Četrt mesta je poškodovalo Ljudij je petnajst mrtvih in veliko poškodovanih Praharna se je razletela hodnjem v to določenem času, torej ne posebej tega odloka vršila se je že dne 1. novembra (Vseh Svetnikov pri Kralj Srbiji se Tovarna za smodnik razletela. Šest oseb je ubitih. Več dan) po vsej Avstro-Ogerski ta slovesna prisega V Ljublj močno ta slovesnost na dvorišču Franc-Jožefove vojašnice poškodovanih. Zračni pritisk se Ponesrečene ladije čutil več milj daleč vršila se Vojaški župnik Juranič ianstvenikov in moštva bral ob navzočnosti vseh vojaških dosto-sv. mašo, razložil važnost in sve- tost prisege na kar so novinci slovesno vnovič prisegli. _ Hiša družbe sv. Mohorja v Celovcu bo skoro dovršena. Poslopje bo jako lepo in delalo čast vrli slovenski Pri zadnjih velicih viharjih v Severni Ameriki se je parnik Dean of Richmond na Ezij skem jezeru potopil jezeru se Utonilo je 18 ljudij. Na Michiganskem pri tem utonilo šest potopila tudi ladij ter ljudij Cesarica avstrijska je odvrnila nesrečo na družbi v potujčenem Celovcu železnici. Predzadnji ponedeljek je cesarica v gödölski okolici opazila, da v veliko kamenj Občni zbor »Glasbene Matice« Minolo soboto je do bližnjega čuvaj da ga na železniških šinah. Hitela opozorila na to. Tako je od -zvečer imela Glasbena Matica" svoj občni zbor taj nikovega poročila povzamemo , da je Matica priredila v mino-lem letu 6 velikih koncertov. Matica preskrbela si je svoj lastni dom ter kupila za 15.500 gld. hišo št. 10 v Gospos- vrnila nesrečo, kajti kmalu potem je prišel železniški vlak, ki bi bil skočil s tiru, da ni bil čavaj pravi čas opozorjen Velik požar V Novem Jorku so pogorele dve papirnici tovarna za hišno opravo in tovarna za klavirje 370 pole g dolarjev. tega pa še več hiš. Škode je blizu štirih milijonov Kraljevi stanovski urad mesta Recklinghansen. Nova stolica Na vseučilišču v Zagrebu se osnuje nova stolica za vzgojeslovje, teoretično in praktično filozofijo. — Ponesrečeni učenjak. Švedski učenjak Andre je pred kakimi 12 dnevi v Stockholmu se podal v višje zračne (26 Oklic plasti da bode opazoval. Hud veter je pa zrakopl odnesel okraji Daje se na občno znanje, da 1.) rudar Anton Čer ček, stanujoč v Bruchu v mestnem Recklinghausen sin zakonskih starišev kmeta Antona in sodi se, da se učenjak ponesrečil Kamornik Kneipp Pap je imenoval znanega župnika iz Wörrishoffena Kneippa tajnim kamornikom — Tatvina v ogerskem finančnem ministerstvu ogerskem finančnrm ministerstvu je sedaj spravljenih kacih Čerčeka in Marjete rojene Kardel, kateri prvi biva v Mačkovcu in je poslednja ravno ondu umrla; 2.) in brezposelna Jera Zupančič, v Bruchu poprej v Do-brniči v Avstriji, hči zakonskih starišev kmeta Jožefa Zupančiča in Neže rojene Strojin, kateri prvi je umrl v Lahovčah in poslednja ondu biva. hočeta stopiti v zakon. Ta 200 milijonov kron v zlatu. Te pa tatove mikajo, in te dni Beek in Dobcrnič. oklic se ima razglasiti v občinah mesto Recklinghausen,. so bili že vlomili v pisarno. Policija jih je pravočasno zasle- dila in prijela jedne atakarja brez dela Belgrajski vodovod je stal več milij Pre daje nezdravo vodo, v kateri so gnjile organične stvari. bivalstvo je zaradi tega posebno nevoljno na sedanjega župana Maksimiča. Redka starost. Anton Jorkovič Srb v Baj Ogerskem je te dni umrl v 111 letu. Minolo poletj sam obdeloval vinograd svoj. poskuševališči. na še Nesreča v kemičnem mičnem poskuševališči za ogljenčev( tila se je velika nesreča. Vsled neke eksp) dr. hutu lavca nevarno ranjena. V ke kislino v Berolinu pripe Thila močno poškodovalo po glavi, a asistentu dr atelj < Alse odtrgalo desno roko, poleg teh dveh sta pa še dva de tal je 5 Dva vlaka trčila. V Norwood, St. Lawrence County t. m. zjutraj na tiru tov Lake Complain Line, ter čakal, da se promeni m h krafu pridrvi drugi tovorni vlak s polno močjo Simpson iz St. Albans vlak Ogdensburška in zadene Kuriv P. J Inica. kar prejšnjega Vern trgana noga in bode najbrže umrl radi poškodbe je razbitih. je od Osem voz — Mesto na dražbi. Lobachville v Severni Ameriki, malo mesto z 200 stanovalci, blizu Eeading Pa., prodano bode na javni dražbi in sicer iz uzroka, da se uravna dedščina. Jako obrtnijsko mestice je sezidano na zemljišči, katero je ta družina pa je sedaj popolnoma iz- hočej imovina družine Löbach, J umrla, njeni srečni dedje pa stanujejo daleč proč to premoženje razdeliti, zatoraj ne preostaje druzega, nego da se proda. Leta 1745. je kupil Peter Löbach 49 oralov zemlje in je ustanovil to mestece, katero je dobilo po njemu ime. Njegovi sinovi so mesto razširili, ustanovili tovarne in razne kupčije. Vedno pa je vse ostalo imovina družine Löbach Da se pa vsem dedom zadosti mesto prodati. dobi vsak svoj delež, treba Tržne cene. rž gl d V Ljubljani dne 31. oktobra 1893. Pšenica gld. 8'50 kr. , oves gld. 7 50 kr.. 6*50 kr ječmen gld kr ajda gld. 8'90 kr., proso gld. 5*50 kr., turšica gld. 5*90 kr.. leča gld. 10- kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. v Line dne 28. oktobra t. 1. 24, 14, 25, 75, 79. V Trstu dne 28. oktobra t. 1.: 40, 10, 80,.18. V Pragi dne novem.'t. L: 68, 73, 83, 38, 70. V mestu Recklinghausen, dne 26. oktobra 1893 Stanovski uradnik Renšing;. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. datek k pravi kavi. Nedosegljiva je kot do- (U 49) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. 1 f ^ kile 25 kr i i 4 i i i i i m iu ■ ■ kaplj ice za želodec 1 i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu JBHADY-a v Kromerižu (Moravsko) > i > SO Staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (13 41) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice 40 kr. ekutamarj:^^ _ dvojne steklenice 70 kr. fxfi^toAX^ Vsebina je naznanjena. Mar^jaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku: lek. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. Odgovorni urednik: tirustav Pire. Tisk in založba: iilasuikovi uasledniki. I