MOŠČANSKA iraiFiMOiTr GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE •■ETO IV. MAJ 1963 — IZREDNA IZDAJA 5T. 6 V maju in juniju bomo v skladu z načeli nove Ustave Socialistične federativne republike Jugo-Sijavijc volili svoje predstavnike v občinsko, repub-•<ško in zvezno skupščino. Delovni ljudje v delovnih organizacijah bodo maja volili svoje predstavnike v zbore delov-skupnosti. Občani v mestu in vaseh bodo volili v občinski zbor — 26. maja, v republiški in zvezni zbor skup-| ^čine pa 16. junija. Nova organizacija skupščin omogoča, da lahko v predstavniške organe vseh družbenopolitičnih skupnosti izvolimo več delovnih ljudi neposredno ** proizvodnje in družbenih dejavnosti, da bodo skjcpi skupščin še bolj izraz teženj delovnega človeka in, da se bo še močneje razvil sistem nepo-sredne socialistične demokracije. " našem nadaljnjem razvoju bomo hitt-eje napredovali, če bomo slabosti odstranjevali, težave Pa premagovali. Močno orožje za to sta program Zveze komunistov, nova ustava socialistične fede-fativne republike Jugoslavije in Slovenije in konč- . — investicijska vlaganja se vsporedno povišujejo v gospodarstvu in negospodarstvu; — sistem samoupravljanja se je razširil na vsa področja in se še uveljavlja tudi v družbenih službah, krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih; — delitev dohodka po delu je delovnim ljudem jasna perspektiva za hitrejši dvig proizvodnje in produktivnosti. Gornje ugotovitve kažejo, da smo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja dosegli velike uspehe. Te pa bo možno še povečati, če bo vsak občan na svojem delovnem področju in območju krajevne skupnosti, kjer stanuje pri speval svoj delež za hitrejše razvijanje gospodarstva ter drugih služb, od katerih zavisi izboljšanje življenjskih, kulturnih in drugih pogojev. Naloge bodo tudi v prihodnjem obdobju velike. Rešili pa jih bomo z aktivnim sodelovanjem občanov, z občinsko skupščino, ki v novi ustavi in občinskem statutu dobiva vse bolj značaj samoupravne skupnosti. Volivcem in vsem občanom občine J10 tudi statuti občine, krajevnih skupnosti in de-“vnih organizacij, ki jih bomo sprejeli v najbližji bodočnosti. \ *adnjem petletnem obdobju so bili na vseh Področjih gospodarskega in družbenega življenja Obseženi veliki uspehi: , skupna vrednost družbenega bruto produkta na Vi Primerjavi s prejšnjim obdobjem višja za 140 o.stotkov in bo koncem leta 1963 znašala preko o miljard dinarjev; » Pomembno mesto v družbenem bruto produk-o ima industrijska in kmetijska proizvodnja, ki rtšji*8 odstotkov, oziroma za 183 odstotkov iin" *tevilo zaposlenih se je podvojilo, tako da je “bes na območju občine zaposlenih 12.800 oseb. ll~~ narodni dohodek je narastel za 1,5 krat in •osa na prebivalca 550.000 dinarjev. V tej težnji moramo: — proizvodnjo podvojiti, izvoz pa povečati na četrtino vrednosti skupne proizvodnje; — hitreje uvajati modernizacijo tehnoloških postopkov, izboljšati organizacijo dela ter urediti vse druge pogoje, od katerih zavisi hitrejši razvoj proizvodnje. Zato bomo s 100-odstotno udeležbo na volitvah v maju in juniju oddali svoj glas za kandidate, ki se bodo v predstavniških organih dosledno zavzemali za izvajanje programa in nadaljnje utrjevanje sistema družbenega samoupravljanja po načelih ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije in Slovenije ter občinskega statuta. Občinski odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Moste-Polje Sestav in način formiranja občinske, okrajne ter republiške in zvezne skupščine V tem sestavku želim na kratko orisati način formiranja družbeno-političnih skupnosti, tj. občine, okraja, republike in zveze, kar naj bi istočasno služilo kot pojasnilo k objavljenemu shematičnemu prikazu. Na osnovi sprejetih ustav federacije in republike se formirajo občinske skupščine tako, da jih sestavljata dva zbora — občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Zbor delovnih skupnosti sestavljajo skupine s področja socialnega varstva in zdravstva, kulture in prosvete, javnih služb, gospodarstva ter podskupine kmetijstva in obrti. Na osnovi odloka, ki ga je sprejel naš ljudski odbor dne 12. 4.1963, bo štela skupščina naše občine 40 članov občinskega zbora in 40 članov zbora delovnih skupnosti. Kot že omenjeno, se zbor delovnih skupnosti deli na skupine in podskupine; število, s katerim so zastopane posamezne skupine oziroma podskupina, pa se določa na osnovi števila zaposlenih s področja posameznih skupin — razen v podskupini kmetijstva, kjer se to določa na osnovi ustvarjenega družbenega produkta v kmetijstvu v odnosu na celotni družbeni bruto produkt, u-stvarjen v občini. Ob upoštevanju teh kriterijev je občinski ljudski odbor na isti seji z odlokom določil, da volijo v občinski zbor delovnih skupnosti v skupinah: 1. gospodarstvo — 26 odbornikov, kmetijstvo — 2 odbornika, obrt — 2 odbornika, 2. kultura-prosveta — 4 odbornike, 3. socialno-zdravstvo — 4 odbornike, 4. javna uprava in politične organizacije — 2 odbornika. lllll - -*■ — Sestav republiške skupšči- ne je urejen z zakonom o vo- &l|| litvah poslancev skupščine Ml SRS, ki določa, da sestavlja- 1118 jo republiško skupščino; 1. republiški zbor, ki šteje S tretje retine seje ObO SZDL 120 poslancev, 2. gospodarski zbor, ki šteje 70 poslancev, 3. prosvetno-kulturni zbor, ki šteje 70 poslancev, 4 socialno-zdravstveni zbor, ki šteje 70 poslancev, 5. organizacijsko-politični zbor, ki šteje 70 poslancev Z zveznim zakonom o volit vab zveznih poslancev je do ločen sestav zvezne skupšči ne Zvezna skupščina je se stavljena — kakor republiš ka — iz petih zborov, ki pa vsi štejejo enako število: po 120 poslancev. Dopolnilo zveznih skupščinskih organov je v tem, da jo sestavlja še zbor narodov, ki šteje 70 članov m vanj volijo republiški zbori enako število — po 10 poslancev, avtonomne pokrajine pa po 5 poslancev. Tako šteje nova skupščina SFRJ 670 poslancev. Nova okrajna skupščina bo enodomna in bo štela 80 odbornikov. Odbornike volijo iz svoje srede občinske skupščine po ključu, ki je določen na osnovi števila prebivalstva. Našo občino bodo v okrajni skupščini zastopali 4 odborniki. Eno od osnovnih načel zvezne in republiške ustave je sistem obvezne rotacije. Po tem določilu ne more biti nihče izvoljen dvakrat zaporedoma v katerokoli skupščino; to praktično pomeni, da se v mandatni dobi, ki je določena na štiri leta, obvezno izmenjajo vsi odborniki oziroma poslanci. Da bi se obdržala kontinuiteta skupščin, se izmenja na vsaki dve leti polovica odbornikov oziroma poslancev. Tudi način volitev je z novimi predpisi zakona o volitvah bistveno spremenjen. Imamo sistem posrednih m neposrednih volitev. To pomeni, da obdani volivci neposredno na voliščih glasujejo za kandidate ali pa posredno preko svojih predstavnikov v občinski skupščini. Ves sistem je postavljen na široke demokratične temelje, mehanizem predlaganja in volitev pa je nekoliko kompliciran. Volitve v občinsko skupščino se izvajajo takole: na zborih volivcev, ki se sklicujejo za volilna območja, določena z občinskim odlokom, predlagajo volivci kandidate v občinsko skupščino. Območja zborov volivcev so formirana tako, da predstavljajo na terenih določeno teritorialno zaključno celoto in približno enako število volivcev. Območja zborov volivcev za volitve v zbor delovnih skupnosti pa se formirajo tako, da jih tvorijo volivci, zaposleni v gospodarskih organizacijah, socialno-zdravstvenih, kulturno prosvetnih in upravno-poli-tičnih organizacijah. Za tako izbrane kandidate se bodo volivci odločali na neposrednih volitvah, ki bodo za občinski zbor dne 26. maja 1963, za zbor delovnih skupnosti pa 24 maja 1963, z izjemo podskupine kmetijstva, ki voli enako kot za občinski zbor v nedeljo 26. maja 1963. Na istih zborih, kjer so bili predlagani kandidati za občinsko skupščino, se predlagajo tudi kandidati za zvezno in republiško skupščino. (Nadaljevanje na 2. strani) Sestav in način formiranja občinske, okrajne ter republiške in zvezne skupščine (Nadaljevanje s 1. strani) N jvaizvoljena občinska skupščina bo na svojem prvem zasedanju, ki bo dne 3. junija 1963, izvolila izmed po zborih volivcev predlaganih kandidatov potrebno število poslancev za republiško in zvezno skupščino. Poslance, ki jih bo občinska skupščina izvolila v republiški in zvezni zbor, pa bodo morali potrditi volivci z neposrednim glasovanjem na volitvah, ki bodo 16. junija 1963. Poslanci, ki jih bo občinska skupščina izmed po zborih delovnih ljudi predlaganih kandidatov izvolila v republiški oziroma v zvezne zbore — gospodarski, kultumo-prosvetni, socialno-zdravstveni in upravno-politič-ni —, so izvoljeni v te organe, čim je občinska skupščina iz- O O O vedla ta akt (to je volitve) in jih ne volijo neposredno še volivci v gospodarskih organizacijah. Iz navedenega izhaja, da so volitve v občinsko skupščino neposredne, v republiški in zvezni zbor posredne in neposredne, v ostele zbore republiške in zvezne skupščine pa samo posredne. Vili Strašek SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA - MOST E - POLJE VE občinski zbor-40 odb zbor del, skup. - 40 odb *OSTI - VOD HAT - SAT UR. NU 6 IN DOS KA.CJ O © © © © VE © © ® © © vop*A7 ZClfNA JAHA - TEOL EMONA NOUNSKA ilTO 1 © © © © © © ©*“» © © Iti JAMA N JAOit - N JMtif Papirnica totra «cadis itP S S © © © ® © © ® © iMAHTNO ZADO&fcOVA 2ALOC CO PJ SRADlS ORADI S TEHNIKA IZOLI RK A SAP © © ® © © ® © ® © @ DOL »ICO DESNICA LIPO«L AV lOSTOO SAP INTEA- fetOBUS iTP © @ © © © 2 odb (2ČT) 2*ib (21) (22) SOSTBO IADVOR VKVCF TE6-6OST OfcET ASJLOEOMb 2AD ® @. © ® © © © S ® @ pol jf - sl apc Bizovik NRuiicA ‘j SKUPINE PROSVCTF S. ZDRAV' j SOSTtO POJE VPRC« WWf*M ZX> HC*. © ® © © ® , ® © © ® ® ŠT vas kopilijcvo - kodcljcvo ( - SIOIP SOC Z DR AV. «Lfc POLIT SKUP ,ZDPOlJE PCU£ BOLNICA OBLINA JLA ® @ ®' ® ® ® © ® © © VE - VOLILNE ENOTE skupno z občinami 1 etiisiAj * 3o»iAL( 5 LITIM » lAEOEjt i trboviji 6 ytASTMIIt mcani- vctnci NA ZVEZNA SKUPŠČINA »Sni jso« ZBOR NAROD sosroD KOLT PEOSV SOC ZDRAV OR« POLIT. 120 posl 70 POSL 120 POSL 120 POSL 120 POSL 120 POSL / REPUBLIŠKA SKU PŠČINA MPufc. z Dor «6»p zDOR MAT • PROSV SOC - ZDRAV ORC Polit 110 «eu ro »n 70 POSL 70 POSL 70 PODLt OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI LtcK ZBOR OSLOV SK.UPN KO OODORMlicOV SKUPINA GOSPODA* SKUPINA PROSV SKUPINA ZDRAV SKUPINA UPR POUT INDUST 26 KH*r 2 ODRT 2 ODD V 00» K ODD 2 J 2toii vmiictv - volilne lnoie I I % \\\ 0*1 OM-ANj D OR*aw Dfl 0R6 CK L OO« •1 GOSPODAR KXR TUJTV4 •I paosvcrt n SOCIAL ZDRAVSTVI UPRAVE DRu f D ODRTI ORCAMZ IBOn. OtlOV LJUDf KANDIDATI PRIPOVEDUJEJO CERKOVNIK MARJA je na predlog šestdesete volilne enote (Kodeljevo, Stepanja vas, Bizovik, Hrušica, KS Za-dvor in KS Lipoglav) kandidat za Republiško ljudsko skupščino. Nekaj njenih osnovnih podatkov nam pove, da je rojena leta 1928 v Metliki, da je bila med vojno izseljena v. Nemčijo in da je po osvoboditvi končala gimnazijo in filozofsko fakulteto. Nadalje še to, da je bila potem dolga leta urednik filmskih, mladinskih in družinskih oddaj pri RTV Ljubljana in da je bila poleg poklicnega novinarskega dela še politična delavka in član plenuma republiškega odbora ZPM. Zdaj je sekretar konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije. Kot novinarka ste delali dalj časa tudi na televiziji Kaj menite, kakšno vlogo in obveznosti imajo naša komunikacijska sredstva do občana —- do proizvajalca, do samoupravljavca? Obrnimo vprašanje — na kakšni stopnji razvoja smo in kje je vloga radia, televizije in tiska nepogrešljiva? Naj naštejem samo nekaj konic, ker ni mogoče našteti vsega: Predvsem se sleherni dan srečujemo s hitrim tempom življenja, z naglim gospodarskim razvojem, hkrati pa živimo v dobi samoupravljanja, ki se porajajo pri tem samo spričo velikanske migracije prebivalstva. Človek, ki je še včeraj živel v tihem miru gorske vasice, pride v mesto in postane v prvem dotiku z navedenim negotov — ne ve, kako naj se opredeli, kako naj shodi. Nima in ne pozna niti osnovnega higienskega standarda, kaj šele, da bi čutil v sebi potrebo in segel po dobri knjigi — da bi znal kritično in hkrati tudi prav vrednoti tako negativne kot pozitivne pojave v našem življenju. Hkrati — kot sem rekla — imamo samoupravljanje, uspešno pa lahko upravlja samo tisti, ki je notranje urejen, človeško pošten, ki je na dostojni kulturni ravni. To je razvojni proces, ki mora biti spremljan in negovan ... S tem sem na-splošno nakazala tiste konice in tisto stran življenja, do katere smo zares površni in Jo ocenjujemo z zelo pavšalnimi merili. Tu so obveznosti TV, filma, radia in tiska velikanske in jih ne bo mogla opraviti samo ena generacija ljudi. Ali menite, da so naša komunikacijska sredstva zadovoljivo opravila to nalogo? i $ > s i skupno z občinami 1 BlilSKAC t BOMŽALt 3 LITIJA V JAfcOHJt I Tltovijt 6 »« ALT NI K »«'JO t»(*.TNO ------huihaoajo/ UrutL vcurtf ----—PUPlaoajo v rm no murit Ta naloga predvsem ni preprosta niti lahka. Odkar smo položili temelje novi družbeni ureditvi je preteklo komaj 20 let, najtežavnejša naloga pa je spreminjati mentaliteto ljudi. Materialna sredstva so nesporna osnova — samo vprašanje je, kako jo spreminjajo. Naša televizija, radio, film in tisk so nedvomno rezultat prizadevnosti mnogih in če v teh stvareh nismo docela uspeli — potem ni krivda v tem, da ni bilo hotenj in naporov, ampak prečesto preveč enostransko pojmovanje našega življenja in popuščanja malomeščanskemu okusu. Vedeti moramo zmerom, da obstojajo problemi, ki jih moramo obravnavati na isti ravni z gospodarskim razvojem, ker bo drugače tudi gospodarstvo stagniralo —saj se eno pogojuje z drugim. Razvito gospodarstvo zahteva vsestransko razgledanega človeka, brez razvitega gospodarstva pa ni moč graditi človeku vrednega življenja. Ali boste tudi v skupščini zastopali ta stališča? Ta stališča so koncept mojega novinarskega dela že dvanajst let. Kako bi sicer lahko opravičila pred samo seboj svojo poklicno in človeško odgovornost, ki jo imam pri obravnavanju in vrednotenju našega življenja. PIRC ZORAN je naš kandidat za Republiški zbor republiške ljudske skupščine. Tudi o njem najprej tako imenovane generalije, ki izpolnjujejo njegovo kandidatno listo: Rojen je leta 1930. Končal je Tehniško srednio šolo, študiral Tehnično fakulteto in je njen absolvent. Zdaj je šef konstrukcijskega biroja v papirnici Vevče in sekretar tovarniškega komiteja ZK. Belogardisti so mu ubili očeta, brata in sestro, medtem ko sam zaradi mladosti ni sodeloval v NOB. Takoj po vojni se je vključil v politično delo, po; stal aktiven član ZMS in sodeloval v raznih mladinskih delovnih akcijah. Je član občinskega zbora proizvajalcev in vsestranski politični delavec. Tovarišu Pircu kot dolgoletnemu družbenemu in političnemu delavcu nismo zastavljali vprašanj, ampak smo problematiko našega pred volilnega razgovora prepustili njemu samemu. Ni razmišljal dolgo in se odločil za — problem samoupravljanja. Rekel je: To Je vsekakor najosnovnejši problem vsakega podjetja in tako seveda tudi našega. O samoupravljanju se največ govori in tudi vse najbolj zanima. Delo Delavskega sveta v našem podjetju je sicer steklo že zdavnaj in z njim nimamo nobenih težav, toda današnje težišče prizadevanj je pravzaprav v tem, da se samoupravljanje razširi preko Delavskega sveta. Na tem področju pa je veliko težav. Tako na primer za ekonomske enote kot osnovne edinice samoupravnega sistema še zdaj nismo našli primernih oblik uspešnega dela Vzroki za to so seveda tako subjektivne kot objektivne prirode. V samostojnih ekonomskih enotah prihaja na dan v prvi vrsti premajhna angažiranost ljudi. Neposredni materialni interes delavcev za samoupravno gospodarjenje še zdaleč ne daje take rezultate kot smo pričakovali. Gospodarski odbori, ki smo Jih ustanovili v ekonomskih enotah in ki naj bi skrbeli za racionalnejše izkoriščanje časa in materiala in s tem tudi za boljšo Stimulacijo delavcev, zaenkrat niso prinesli vzpodbudnih rezultatov. Interesi delavcev ne gredo vzporedno z interesi uspešnejše in intenzivirane proizvodnje. To so tako imenovani subjektivni vzroki. Toda vzroki so tudi objektivni. Eden izmed njih je vsekakor ta, da ekonomske enote z ekonomske strani še sploh niso obdela--ne in da take delavca ni“ ne morejo pritegniti. Pclež tega ekonomske enote, ki sicer imajo samostojni obračun, le niso ekonomsko & sto neodvisne in samostojne-Fondi podjetja niso razdeljeni po ekonomskih enotafi-ker prevladuje mišljenje, ds z razdelitvijo fondov na ekonomske enote podjetje kot celota ne bi moglo v investicije in daljnosežnejše gospodarjenje. Toda osebno sen> prepričan, da bi se fondi -e morali deliti po ekonomski!1 enotah in da bi ekonomsW enote same odstopale svo delež za investicije — zakaj smisel samoupravljanja je ra* no v tem, da delavec zavestno sodeluje v investicija^1 oziroma v upravljanju podjetja. Nasploh — kot vidite " je razvoj samoupravljanja vs® preveč vezan izključno na proizvodnjo in na delavčev materialni interes. Samoupravljanje se je dozdaj razvija10 vse preveč enostransko ** to se nam zdaj včasih maščuje. Dolžnost samoupravljanja ni samo izvrševanje dukcijskih nalog, ampak tudi razvijanje lastnih delov' nih kadrov in s tem scved* tudi delovnega človeka sarrt ga- ŠKORIČ MIRO tajnik ZB terena Nove Jarš*' je tudi terenski kandidat ^ novo občinsko skupščino. * Novih Jaršah, ki se m. vsemi moščanskimi podiw najhitreje razvijajo in širiJ0’ je eden redkih domačinov ^ dodobra vpeljan tako v dovino kot sodoben raza™ svojega terena, zato mu d0" ben problem ni tuj. J Kot bodoči zastopnik vih Jarš v občinski s kup 5° ni poznate seveda tudi te»* ve, s katerimi se srečuje“ Vaši volilcl? Seveda jih poznam. vitni problem terena j« %) kakor pomanjkanje primcrdj družbenih prostorov. Na vs terenu je tak prostor v osnovni šoli na Sm»r° , ski cesti, toda šola je 2® :(I ko in tako prezasedeno ne moremo računati n° jj, še člani SZDL in °st® j. družbenih organizacij. ‘Pn bolj Je zaradi pomanJ1'?^ prostorov prizadeta mlad -katero ne moremo prh®1* ^ tl z nobeno prireditvi)0 -se tudi sama nima sti aktivirati. Letos m®"1 (ji-občina dodelila 80,000 ^ „<>. narjev za gradnjo nov ^ le in tako upam, do 0 pfO-tem stara nekoliko b0') sta ... gjuf* Pogrešamo pa tudi S® sikaj drugega. Na P* r .. brivnico trgovski °e uprjivl-Našo gospodinje 5® irnam° Ceno pritožujejo k®® .rtrovina terenu ono san’ g. sio-no, ki Je povrh vsega- K9. bo preskrbljena. kamorkoli drugam 1 jU» leč. tako da se morajo k ^ vsemu oskrbovati P KANDIDATI PRIPOVEDUJEJO stan, kar jim nudi ta edina kovina. Potem je tu še Kajuhova u|ica. Ni še minil zbor voliv-Cev. na katerem ne bi na dol-?o in na široko govorili o Prahu, blatu in luknjah .. . ‘e nič kolikokrat smo prosi-> da bi to cesto uredili vsaj vzdolž stanovanjskih hiš, toda vse zastonj. Urbanistični načrt predvideva tu mo-oerno cesto, za tako cesto Pa ni denarja. Potem še tole! Pred leti natn je občina odobrila lo-'tnoijo za otroško igrišče, ki smo ga potem uredili z udar-ntskim delom. Posadili smo drevesa , postavili klopi, z go-imi rokami položili še be-°nsko ploščad, potem pa n na občini lokacijo dode-Ul privatni stanovanjski za-ruSi. Ta ukrep občine nas ,e 2e'o prizadel in zdaj tež-0 dobimo človeka, ki bi bil priPravljen kaj pomagati. v Novih Jaršah je zadnje zraslo veliko novih hiš Se priselilo veliko ljudi. se ti ljudje vključuje-novo terensko skup- Kako jo v bost. ZB je opravila dve akciji .aktiviranje članstva. Naj-dn *■ smo vsak' novodošli n-i lni poslali obvestilo, da i se družinski člani, ki Iz-stvnJUjeJo P0BoJe za član- nikn V ZB' zg'asij° Pri tai’ nn« ’ Potem smo to akcijo semskih 2 VabUi po VSeh pi’ ; nabiralnikih. Ljiid- S° in se nekako spoznal^ aktivirali... Toda dnK^ hitr° smo z občine y,DUl navodilo, da v član-n,,0 ZB ne smemo sprejeti Sar, ki ne prinese izpi-l iz organizacije, v kateri do ^‘oval doslej, petnajst d dvajset spioh ne pri-e Več blizu. ta^ uspešnejša je bila da if *a v okviru SZDL. To-zacm 26 BOvorimo o aktivi- renskiPrclSeljenih in te’ taornm SkuPn°sti, potem se " Z0 povrniti na začetek rov k’ pornanjkanje prosto-krSnokmi0^1 onemogoča karov n 01 ^e'0' Brez prosto-streleif ntOfemo zaživeti. Se nekoč« družina, ki je bila čiup na Področju naše ob-v tou^kvalitetnejša, se je tem t Pogoj‘d razšla, med-JavnosH ° kakšni drugi de-»Oritj 11 ne moremo niti go- dustrije na tem področju. Vsporedno s temi razvojnimi nalogami ne smemo pozabiti na sinhrono rast komune, na pravočasno graditev potrebnih komunalnih naprav, servisov, potrošniških centrov itd., ter na prepotrebno povečanje stanovanjske gradnje, tako da bi bilo mogoče v prihodnosti ublažiti stanovanjsko stisko in pridobiti možnosti za nastanitev novih v industrijo pritekajočih kadrov. Da bo možno učinkovito izpolnjevanje te naloge, bodo potrebni energični ukrepi, potrebno bo povečati sredstva, predvsem pa bo treba stroške gradenj vseh vrst, z uvedbo tipizacije in primerne industrializacije gradbeništva, zmanjšati. Važen osnovni pogoj pri tem je pravočasno pripravljena perspektivna razvojna dokumentacija, kot je načrt urbanistične ureditve občine v sklopu z načrtom enovitega razvoja celega mesta, perspektivni program razvoja industrije itd. Vsa ta hotenja bodo morala najti mesto v sedemletnem gospodarskem načrtu, ki naj bi bil rezultat skrbnih ekonomskih analiz in širokih razprav, da bo tako omogočil skladno rast, pregrupa-cijo in razvoj industrije v naši občini odnosno v širši skupnosti.« POTOČNIK SLAVKA je kandidat za splošni zbor. Občinske skupščine. To priznanje zanjo ni novo, ker je delala v Občinski skupščini že doslej, toda volilci s terena Vevče so ji z zaupanjem Naložili dolžnost, naj jih zastopa še nadaljnji dve leti. Kakšne so Vaše želje in načrti, ki jih nameravate uresničiti na terenu v prihodnje? Želja in načrtov je veliko. Predvsem si želim, da bi končno tudi na našem terenu poskrbeli za mladino ozi- fluktivT6 Pro(iukcije inpro-haje J?osti Je važna naloga ratti0 ,Pnostl- Ob tem mo-Se ‘btenzivno misliti in kčarij‘Pfaviti na nadaljno Setu .v. lndustrializacije v na-Vi . “lastu odnosno v njego-ol34ini »Cionalno industrUski Javi 2 ^°st®-Polje. V primer-tai m 'irugimi jugoslovanski-2acije estl razvoj industriali-Uubli "a teritoriju mesta »lerh iT*' zaostaJa- Ta pro-sioa 2naeilen tudi za na-n°' katB ‘ndustrijsko obči-stoji i, re industrija se se-st»rih . nokaterih večjih že I11* manuf" in veejeKa šte-atov. »n.Jšlh tovarn in ob-daprav , rošeno.st strojev in mN or?,,V PovPr*iju, kljub , V 2^rolzvodnim zmogljivo-Nio610 valika. Zato bo po-101ektivpodPreti prizadevanja .tabtig °v in omogočiti po-,,°v, obnove strojnih par-tehe obstrukcije in razši->0>ošL10v. uvajanje novih Vi?atlzaciu pastopkov in av-h Proizvi, osvajanje no-Trart, 2 aJalnih področij, tipa^ onalna industrijska rl°J PotreK ob^lne' torej ob-'*v. kar ?bnih osnovnih kad- Po|SlJene L:*™ pogoi pre' j?6* UgMn^trializacije, pa hJev 'opijskihpo- vi nadau«. UJe v Porspekti- Ntn kemLra2*lrltev pred‘ mene m »trojne in- roma za njeno otroško igrišče. Proračun je sicer visok in znaša nič manj kot 1,200.000 dinarjev, toda nekaj sredstev že imamo, zemeljska dela in ostalo bomo opravili s prostovoljnim delom, tako da kljub vsemu upam, da bomo še letos prišli do peskovnika, igrišča in osnovnih igral. Tudi terensko stanovanjsko skupnost bi bilo treba čim-prej poživiti in oskrbeti vsaj z najnujnejšim. Vse bolj se kaže potreba po servisih — pralnici, popravljalnici gospodinjskih aparatov in podobnem — toda tako lokala kot denarja za to zaenkrat še nimamo. Tudi je potreba po novi prodajalni zelenjave, primernejši pekarni in mlekarni. Vse te prodajalne so zdaj združene v enem prostoru, ki postaja iz dneva v dan tesnejši in nikakor ne ustreza številu prebivalcev na terenu oziroma kupcev. Sama terenska organizacija vsega tega finančno seveda ne bo zmogla, toda v sodelovanju s podjetjem — v mislih imam vevško papirnico — bo morda le nekako šlo. V prvi vrsti čakamo na zidavo prve stanovanjske zgradbe, v kateri bomo spodnje prostore zlahka preuredili v lokal. Mimo tega je nujna tudi ureditev restavracijskega poslopja. To je velika zgradba, ki je bila postavljena z družbenim denarjem, toda za zdaj ljudje razen kina niso imeli od nje popolnoma nič in nam je bila bolj v sramoto kot v ponos. Zdaj se restavracija preureja v obrat družbene prehrane, ki bo v začetku zaprtega tipa, uredili pa bomo seveda tudi manjšo kavarno in bife. V zgornjih prostorih bomo uredili dve, tri sobe za tovarniške goste in manjši klubski prostor, medtem ko bomo klet prepustili mladini, njenim sestankom in igram. GRČAR SLAVKO Med občani, ki bi imeli pogoje, da bi v bodoči občinski skupščini zastopali krajevne skupnosti, je tudi tov. Slavko Grčar. To je nedvomno eden tistih ljudi, ki so dokazali, da se da v delo na terenu vživeti in tudi marsikaj storiti. Star je 33 let, toda že s štirinajstim letom je aktivno sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju kot mladinski aktivist, obveščevalec itn. Po dvajsetih letih dela še vedno z zanosom in širokimi perspektivami, ki so nedvomno odraz njegovih vsestranskih udejstvovanj in uveljavljanj. Zaposlen je kot načelnik v Republiškem sekretariatu za proračun in občo upravo, toda ravno teren, kjer živi preostali čas, je tisto zaledje, ki ga najbolj neposredno povezuje z življenjem in problemi. Po njegovem mnenju je terensko delo za vsakega delovnega človeka, ne glede kje m kaj dela, nujen in najboljši način povezovanja z našo socialistično stvarnostjo. Da pa bi tako povezanost dosegli, bi morali z načrtnejšim kadrovanjem in večjim zaupanjem vključevati nove ljudi v razne družbene organizacije in organe družbenega upravljanja, hkrati pa jih v čim večjem številu vključevati v reševanje predvsem tistih vprašanj, ki so najbolj pereča, zanimiva in občanom najbližja. Kot sekretarju poverjeništva ZK krajevne skupnosti, je tov Grčarju uspelo ob prizadevnosti še ostalih terenskih delavcev, pravilno politično delovanje. Z novimi kadri so pomladili razne organizacije in tako ustvarili pogoje za večjo aktivnost, če pa bomo še uspeli, kakor predvideva tov Grčar, v bodoče res organizirati javne tribune o posameznih problemih terena tako, da bi izluščili nek problem, ga ob soočenju odgovornih za poedina vprašanja skušali rešiti z občani, ki marsikdaj ne najdejo prave podpore, čeprav so njihove težnje čestokrat upravičene, bi dosegli še več zaupanja. S tem pa smo tudi že pri najosnovnejšem, kar se kot nenehen refren pojavlja v izvajanjih tov. Grčarja: povečanje odgovornosti vsakega in vseh. Več odgovornosti do dela, do družbe, do sočloveka. Ker je osnova našega sistema — ČLOVEK —, to je pač največ, kar more kak sistem postaviti v ospredje, je torej potrebno, dokler je še čas, in to še je, težiti, da bodo oodoči zastopniki občanov, kjerkoli že bodo občane zastopali, imeli kar največ posluha za človeka in njegove probleme. Mnenja smo, da ga tov. Grčar ima in občanom želimo le, da bi našli čimveč takih. stvenih vprašanj, kot so samoupravljanje, delitev dohodka, delitev osebnega dohodka, vzgojna problematika, šolska reforma, strokovna raven dela v kulturnih zavodih, šele nekje na začetku. To ne pomeni, da doslej ni bilo ničesar sto-jenega. Začetek pravimo zato, ker na teh področjih šele prevzemamo celo vrsto dolžnosti in odgovornosti, ki so še ali ki so bile v rokah raznih drugih forumov in večkrat tudi posameznikov. Novi odnosi med družbo in kultur-no-prosvetnimi zavodi, novi odnosi v samih kolektivih prinašajo val novih problemov, dvomov, strahu, upanja, inci-ativo, materialno stimulacijo in osvoboditev določenih birokratskih spon. Prav na po- dročju kulture in prosvete je zelo težko najti objektivne o-snove za nove odnose, realna merila za povezanost med materialno rastjo komune in kulturno-prosvetnim področjem. To pa seveda ne pomeni, da je nemogoče v določenem času taka merila in zveze tudi najti. Vsega tega se ne da doseči preko noči. To je proces, ki zahteva stalno aktivno prizadevanje vseh članov šolskih in kulturnih kolektivov; in ne samo teh temveč cele komune, zlasti pa proizvajalcev. Začeli smo z družbenimi in samoupravnimi organi, z novo delitvijo osebnih dohodkov, nadaljevali z nekaterimi novimi elementi v delitvi sredstev med komuno in zavodi ter or- ganizacijami in poskušali povezati dotekanje materialnih sredstev s programi, z dejavnostjo, z vzgojnimi in strokovnimi uspehi. Kljub uspehom so to šele začetki. Marsikaj je ostalo še formalnost in nedoživetost. Bližnje obdobje bo še posebno za kulturno in prosvetno področje živahno, polno novosti :n sprememb. Zahtevalo bo, da dobi samoupravljanje resnično odgovornost in vrednost, delitev sredstev pa osnovo v delu in prizadevanju. Namesto cvetja na grob pokojne Malči Zidanove so žene terena Kodeljevo prispevale 30.000 din za predvideno socialno ustanovo na Kodeljevem. Mladina pred volitvami Mladinska organizacija se že dalj časa poglobljeno pripravlja na Volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Ta dejavnost se je začela že z razpravami o osnutkih zvezne in republiške ustave. Pri teh razpravah je Zveza mladine posvečala veliko pozornosti razlaganju novih načel našega družbeno političnega sistema. Med ta načela sodita načeli rotacije in volilnega sistema. Mladina se namreč zaveda, da ji uresničenje načela rotacije omogoča aktivnejše vključevanje v družbeno fivljenje. Načelo novega volilnega siistema pa je odraz današnje stopnje in razvoja neposredne ter posredne demokracije v prihodnosti. V pripravah na same volitve ima mladinska organizacija posebno važne naloge, saj je 15 odstotkov volivcev, ki letos prvič volijo. Dobro se zaveda, da so volitve važen dogodek v družbenem življenju. Se posebno so važne za tiste volivce, ki bodo 19. maja prvič stopili na volišča. Voliti je treba z zavestjo, da si član družbene skupnosti, ki razvija najnaprednejši sistem — socializem. Da bi mladi spoznali važnost volitev in se pripravili nanje, bo občinski komite Zveze mladine organiziral pred volitvami tri zbore mladih občanov. Zbori bodo v gimnaziji za dijake, v Kulturnem domu v Zeleni jami in v osemletki v Polju za mladince iz gospodarskih organizacij ter terenov. Na zborih bodo mladinci in mladinke spoznali svoje vrstnike, ki bodo kandidirali v občinsko skupščino. Mladi občani se bodo na zborih pogovorili o njihovem položaju v občini, o gospodarskem stanju in možnostih njegovega razvoja ter še o vrsti drugih zanje zanimivih, vprašanj. Mladino naše občine bodo predstavljale tri tovarišice, ki bodo kandidirale v zbor delovnih skupnosti. Tatjana Jurca, uslužbenka, stara 22 let bo v občinski skupščini predstavljala javne službe. Senica Danica, tehnična risarka, stara 22 let bo v občinski skupščini predstavljala delovni kolektiv tovarne Saturnus. Marta Žnidaršič, laborantka, stara 22 let bo predstavljala delovni kolektiv Kolinske tovarne. V kolikor bodo vse tri izvoljene, bi to pomenilo 2,6 odstotka mladih od skupnega števila članov občinske skupščine. S takim številom mladih v najvišjem organu samoupravljanja občine nikakor ne moremo biti zadovoljni še posebno, če upoštevamo, da prebiva v naši občini nad 6.000 ljudi, ki so mlajši od 25 let. Pa pustimo številke v nemar in se vprašajmo ali pomeni mladina določeno zavestno silo, ali lahko pričakujemo od mladih, da bodo vložili vse svoje napore za čim-hitrejši napredek. Ne morem trditi, da je dejavnost mladih na zadovoljivi višini. Trdim pa, da od mladih lahko pričakujemo, da se bodo zavestno vključevali v družbeno življenje. Seveda jim je treba to omogočiti in jim sme-leje zaupati odgovorne družbene funkcije. Pri izpolnjevanju dolžnosti bosta mladim glavno sredstvo pri delu želja po izpolnjevanju zaupanih nalog ter mladostni polet, ki mnogokrat odtehta manjše izkušnje. Nedvomno smo tudi letos premalo smelo vključevali med kandidate mlade ljudi. Vzrokov je več. Nezaupanje starejših je še vedno zelo močno, organizacija Zveze mladine pa tudi ni, odkrito priznajmo, zadostno ukrenila, da bi na kandidatni listi bilo več mladih. V zadnjem času, posebna ob razpravah o zvezni in republiški ustavi, je opaziti povečano aktivnost mladih, vendar člani ZM ugotavljajo, da bi lahko še več naredili. Da bi podprl ta interes, organizira ObK ZMS v tem času različna športna tekmovanja, delovno akcijo in druge oblike dejavnosti. Omeniti moram posebno važni tekmovanji za dvig produktivnosti dela in za doseganje boljših učnih uspehov. ObK ZM tudi smatra, da morajo biti idejni vodje priprav na volitve prav mladi v aktivih delovnih skupnosti in na terenih. Dejavnost, ki naj zajema kritično obravnavo dosežene stopnje razvoja na vseh področjih družbenega življenja in ki naj temeljito pregleda možnosti in načine razvoja v prihodnosti mora biti osnova dela mladinske organizacije pred in med volitvami. Le tako bodo mladi spoznali svojo vlogo in naloge, ki so pred njimi. Aktivi naj v ta namen organizirajo razne sestanke, tribune, klube, krožke zbore mladih občanov in drugo, seveda tisto za kar menijo, da je zanje najbolj primerno. Organizacijske priprave in izvedbo volitev ter ureditev volišč naj bi prevzeli mladinski aktivi. V tem, za našo družbo tako pomembnem obdobju naj mladi pokažejo, da so tudi sedaj v prvih vrstah ljudi, ki se borijo za hitrejši in še bolj poglobljen razvoj našega družbenega sistema. Peter Mam PREGLED VSEBINSKIH IN ORGANIZACIJSKIH PRIPRAV NA VOLITVE VIŽINTIN AVGUST kandidat za Prosvetno kulturni zbor Rep. Ij. skupščine. Na področju prosvete in kulture smo v urejanju bi- 2e v začetku marca so se pričele organizacijske in politične priprave za volitve; imele so tako v občinskem kot v krajevnem merilu izrazito delovni značaj. Koordinacijski odbor, ki je bil prvotno odgovoren samo za enotno akcijo pri zbiranju in predlaganju kandidatov za oočinsko skupščino, je preraste! v politični štab za pripravo volitev in bil zato dopolnjen s predstavniki raznih družbenih organizacij. Ta politični štab naše občine je razpravljal in usmerjal vsebinske in organizacijske priprave za volitve, vzporedno pa je reševal kadrovska vprašanja. Svoje naloge je prvotno uresničeval preko krajevnih organizacij SZDL. V delovnih organizacijah pa preko sindikalnih podružnic. Kmalu pa so bili tudi tu ustanovljeni politični štabi za pripravo volitev. Za razdobje od redne občinske konference SZDL, ki je bila 2. 2.1963, pa do sredine marca je značilna živahna politična dejavnost, ki je bila usmerjena predvsem na razprave o predlogu občinskega družbenega načrta. Istočasno je bil v pripravi osnutek občinskega statuta, po krajevnih skupnostih pa so živahno razpravljali o osnovnih dejavnostih krajevne skupnosti in novih organizacijskih oblikah na mestnem področju. Vse te razprave so bile pod vtisom nove republiške in zvezne ustaive. Težišče vsebinskih priprav je bilo usmerjeno predvsem v to, da se KO SZDL in sindikalne podružnice čimbolj osamosvojijo in usposobijo za predvolilne naloge. Ta program je bil povezan z dosežki in perspektivnim razvojem ožjih območij, ki so zanje najzanimivejša. Vse organiza- cije so dobile gradivo o razvoju gospodarstva in družbenih služb občine v zadnjih 5 letih, izvlečke iz razprav na raznih seminarjih in drugo. V gospodarski organizaciji so razpravljali zlasti o lastnih dosežkih, spoznali pa so se tudi z novo ustavo in s strukturo predstavniških organcv. Pri vseh pripravah na terenu in v delovnih organizacijah so sodelovali tudi člani občinskega političnega aktiva, ki so v skupinah ali posamezno obiskovali sestanke in posvetovanja in vsklajevali akcije. Ko so bile zaključene vse priprave za zbore volivcev in zbore delovnih ljudi, je bil 16. aprila 1963 sklican širši politični aktiv, katerega so se udeležili člani ObK ZKS, sekretarji osnovnih organizacij ZK, člani predsedstva ObSS, člani ObO SZDL, pred- (Nadaljevanje na 4. strani) KOMUNA V SLIKI IN BESEDI Od Most preko Ljubljanskega polja tja do obronkov Zasavskega gričevja preko Lipoglava, Janč in Senožet se na površini 15.203 ha razprostira naša komuna, imenovana tudi vzhodna Ljubljana. V nižinskem predelu med Savo in Ljubljanico do Zaloga se razvija industrija. Tu se vrste industrijski veterani: kolinska tovarna, tovarna kleja, kemična tovarna, Saturnus in vevška papirnica, nadalje v novi Jugoslaviji zgrajeni industrijski objekti mesne industrije v Zalogu, modema hladilnica in žitni silos v Zalogu, Izolirka, In-dos, Mineral, žitni predelovalni kombinat žito, javna skladišča in drugi. Na kmetijskih površinah v ravninskem predelu so se razvili modemi kmetijski obrati: farma krav molznic v Zadobrovi, farma piščancev za cvrtje v Zalogu in veterinarski obrat v Zadvoru, v hribovitih predelih pa sodobni plantažni nasadi jablan in hrušk. V industrijski proizvodnji prevladuje industrija kovinske embalaže, barvne metalurgije, kemična in papirna industrija. V zadnjem času pa se pospešeno razvija živilska industrija, in to predelava mesa, industrija mlevskih izdelkov in izdelava testenin. V kmetijstvu in živilski industriji narekujejo njen razvoj predvsem potrebe mesta za preskrbo z mlekom, mesom, vrtninami in ostalimi izdelki živilske industrije. Razvoj ostalih panog gospodarstva, kot so trgovina, obrt in gostinstvo, ni potekal v skladu z naglim tempom porasta industrijske proizvodnje, in to kljub znatnim sredstvom, vloženim v te veje gospodarstva. Vzrok sorazmerno počasni rasti na tem področju je iskati tudi v velikem dotoku novega prebivalstva, sa katerega ob sami stanovanjski gradnji niso bila zagotovljena potrebna sredstva za izgradnjo ostalih obratov družbenega standarda. Na področju komune prebiva preko 34.000 občanov, ki so pretežno zaposleni v gospodarstvu, predvsem v industriji; le nekaj manj kot 8 odstotkov prebivalstva živi pretežno od dohodkov iz kmetijstva. Nagla sprememba strukture zaposlenih v gospodarstvu v primerjavi s privatnim sektorjem kmetijstva je značilna za hiter razvoj gospodarstva in ostalih družbenih služb na področju naše komune. V minulem petletnem obdobju se je letno povečal družbeni bruto proizvod povprečno za okoli 26 odstotkov, tako, da je letos v primerjavi z letom 1959 za 1,5 krat večji. Vzporedno s porastom družbenega bruto proizvoda se je povečal tudi narodni dohodek. Na tako ugoden gospodarski razvoj so poleg novih kapacitet v gospodarstvu vplivale tudi izpopolnitve gospodarskega sistema ter prizadevanja in družbena zavest delovnih ljudi. Pozitivni vplivi so se pokazali predvsem v novih načelih delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in uveljavljanju najrazličnejših oblik neposrednega upravljanja, ki so imele za posledico večjo produktivnost dela in ekonomičnost poslovanja. Materialna baza, ustvarjena v preteklih letih, predvsem pa ugodnejša delitev dohod- Fo predvidevanjih bo v celokupnem dohodku udeležena industrija s preko 70 odstotkov in se bo njen bruto produkt gibal od 70 do 80 miljard dinarjev. S popolno dograditvijo družbenih kmetijskih obratov bo še nadalje poudarjena preskrba potrošnikov s kvalitetnimi kmetijskimi pridelki. Vzporedno s tem bo zgrajena modema preskrbovalna mreža z več novimi potrošni-mi centri; že obstoječi obrati pa bodo modernizirani. Posebna pozornost bo posvečena razvoju domačega turizma, ki naj bi se razvijal predvsem na znanih izletni- šmartinski cesti; izvršili bomo nujno rekonstrukcijo in začeli z modernizacijo preko 80 let stare tovarne kleja; nadaljevali bomo z rekonstrukcijo vevške papirnice in dokončali modernizacijo in razširitev tovarne Saturnus. Poleg navedenih pa se tudi ostale gospodarske organizacije lotevajo večjih ali manjših modernizacij svojih obratov oziroma so zadevni programi v izdelavi. Toplarna: Južno od proge Ljubljana — Zalog, vzhodno od tovorne železniške postaje smo pričeli z gradnjo termoenergetskega objekta za kombinirano proizvodnjo električ- Kemična tovarna: Popolna dotrajanost proizvodnih naprav v tem obratu nujno narekuje obnovitev celotnega obstoječega obrata. Z dograditvijo aluminijevega in gli-ničnega giganta v Kidričevem pa se postavlja vprašanje smotrnosti take obnovitve. Kolektiv se je po dolgoletnih študijah ter ob sodelovanju strokovnih In drugih organov odločil preusmeriti proizvodnjo. Tako je predvidena na dosedanjem letališču nova tovarna poliamidne svile — perlona, v prvi fazi s kapaciteto 1.127 ton. Predvidena investicijska sredstva v višini okoli 3.700,000.000 din bodo za- ka in v zvezi s tem naraščanje sredstev podjetij vse to je omogočilo podjetjem, da so se lahko pospešeno lotili modernizacije in rekonstrukcije obratov in proizvodnih naprav. To vse se odraža v povečanju družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v vseh panogah našega gospodarstva, kar nazorno ilustrira grafični prikaz. Program gospodarskega razvoja za nadaljnjih 5—7 let predvideva, da se bo proizvodnja podvojila in se bo v letih 1968—1970 gibala od 100—120 miljard. V tem obdobju naj bi bila povečano modernizirana že obstoječa industrija in zgrajeni novi industrijski objekti po perspektivnem programu. ških točkah, kot so Pečar, Janče in druge. V gostinstvu pa bo posebno poudarjena gradnja novih zmogljivosti. Z realizacijo predvidenih nalog se bo naša komuna razvila v izrazito industrijsko občino z modernim družbenim kmetijstvom. INDUSTRIJA V tekočem letu bo vloženih za rekonstrukcije in novogradnje v industriji okoli 5 miljard dinarjev. Začeli bomo z gradnjo toplarne na Poljski poti; na dosedanjem letališču v Mostah bomo zgradili novo kemično tovarno za proizvodnjo poliamidne svile; dograjena bo moderna pekama živilskega kombinata žito na ne in toplotne energije, ki bo oskrbovala obstoječo in bodočo industrijo s paro in električno energijo in sodobno ogrevala velik del mesta. Gradnja bo trajala od 1963. do 1965. leta, skupni stroški bodo znašali 12 miljard dinarjev. V tem letu bo vloženih okoli 2 miljarde dinarjev. Dograjena toplarna bo letno proizvajala 367 miijonov KWh električne energije, 410.000 ton tehnološke pare in 201.000 Gcal toplote za ogrevanje; v njej bo zaposlenih 250 delavcev, ki bodo ustvarjali okoli 3 milijarde dinarjev letnega bruto produkta. Z dograditvijo toplarne bodo krite potrebe po energetskih virih in položeni osnovni temelji za industrijski razvoj naše komune. gotovila, da bo ta objekt zgrajen do leta 1965. Bruto produkt bi znašal 4.700,000.000 do 5.000,000.000 dinarjev. Letos bo vloženih za začetna dela preko 200,000.000 dinarjev. Z dograditvijo tega objekta bodo krite domače potrebe po dosedaj uvoženem perlonu m bo tako dana trdna podlaga za delovni razvoj tekstilne industrije, ki uvaža sintetična vlakna. žito: Ob šmartinski cesti je bila lani v sklopu živilskega kombinata Žito dograjena tovarna testenin. V tekočem letu bomo nadaljevali z gradnjo moderne industrijske pekarne s 25 ton dnevne peke in drugih objektov kombinata, Pekarna bo predvidoma začela obratovati proti koncu tekočega leta. V ta namen bo porabljenih 682,000.000 dinarjev. V naslednjem letu bomo pričeli z gradnjo tovarne keksov z letno zmogljivostjo 2.200 ton raznih izdelkov; sredstva za to investicijo bodo znašala 450,000.000 dinarjev. V naslednjih letih pa bomo v okviru razvojnega programa kombinata Žito zgradM še silos in električni mlin. Papirnica Vevče: Tovarn* celuloze in papirja Vevče-Medvode Je ena najstarejš® tovarn te vrste pri nas, in t° ne samo po obstoju, temveč tudi po zastarelosti strojnega parka. Zato so se v obeh obratih lotili široke rekonstriifr cije, in sicer v obratu Vevče v smeri modernizacije, razšl' ritve asortimana in izdelave kvalitetnejših papirjev. V obratu Medvode pa bo po končani rekonstrukciji stala P0-polnoma nova tovarna za PTOr izvodnjo surovin, ki bo omogočila nemoten potek proi*-vodnje kvalitetnega paplrj8' s čemer bodo dane večje moč" nosti za plasiranje izdelko* na zunanjem tržišču. Tovarna kleja: Po večletni® naporih začenja letos kolek^J1 tovarne kleja z modernizaci' jo in rekonstrukcijo svoj® tovarne. Izvršena bo v tr*® etapah. Do leta 1964 bo ko®' čana modernizacija obrat® kožnega kleja, za kar je P0-trebno vložiti 164 milijoflOf dinarjev. Sledila bo premet tev obrata razmaščevanja k8, sti v Zalog, kar bo tovarn* kleja predvidoma zgradila ' kooperaciji s podjetjem ^ teks in bo ta obrat priče) ’ obratovanjem konec leta V ta namen bodo porabi® 320 milijonov dinarjev. Saturnus: Znana tovarn* kovinske embalaže SatumO* še vedno ni zmožna kriti vs«® potreb tržišča kljub večji®1 rekonstrukcijam in novogra®-njam, ki Jih izvaja že od 1* ta 1953 dalje. Z izgradnjo vega obrata tehničnih pr*®’ metov v Mostah in z adapt®’ cijo in postavitvijo sodob®®’ ga konzervnega oddelka v 2* logu so bile dane osnove nadaljno razširitev podjetJ®' Vendar tudi te izboljšave ^ niso v celoti odpravile oz-®1' grl. V okviru proizvodu®^ programa predvidevajo lct v Saturnusu razširitev tisk*® j ne z dvema novima peč6*11 in novim tekočim trakom j izdelavo konzerv v Zid0^.. Skupno bo v tekočem ^ j vloženih okoli 360,000.000 & [ narjev. Po končani modem zaciji bo vrednost proizvod®! ^ povečana za okoli 2.000,003- [ dinarjev. PREGLED VSEBINSKIH IN ORGANIZACIJSKIH PRIPRAV NA VOLITVE (Nadaljevanje s 3. strani) sedniki KO SZDL, predsta niki ZB, ZMS in drugi, f tem aktivu je politični štf analiziral dotedanje priprav nakazal bodoče naloge, sezn nil aktiviste z občinskimi o loki in volilnim sistemor Aktiv je obravnaval tudi pre-log kandidatov za občinsi skupščino in sprejel predle občinskega aktiva za posla ce v republiško in zvear skupščino. Temu aktivu sledilo še deset širših sesta kov političnih delavcev v p sameznih organizacijah SZD ki so razpravljali o konkr« nih nalogah v zvezi z zbo volivcev In volitvami. Pri pripravah za zbore v iivcev so sodelovale vse dni benopolitične organizacije in društva. Razna društva, posebno kulturno-umetniška, te-lesnovzgojna in strelske družine so sodelovale v prvomajskih proslavah, ki so bile letos v duhu predvolilnih priprav. Vseh zborov volivcev in zborov delovnih ljudi je bilo v naši občini 117. Začeli so se 21.4.1963 in bili končani 7. maja. Analiza priprav za zbore in volitve nedvomno kaže, da so se nove oblike dela v predvolilnih pripravah izkazale v primerjavi z dosedanjimi klasičnimi kot kvalitetnejše in primernejše in se to dejstvo odraža na vseh področjih našega življenja. Zbor volivcev v Stepanji V petek, 26. IV. 1963 so se zbrali volivci volilne enote Stepanja vas in do zadnjega kotička napolnili dvorano v Trpinčevi ulici. Tako obiskanega zbora volivcev že dolgo ni bilo, kar kaže, da je za zbor, kjer so predlagali in volili kandidate za občinsko, republiško in zvezno ljudsko skupščino, vladalo veliko zanimanje. Dosedanji odbornik ObLO Moste-Polje je poročal o gospodarskem razvoju naše občine. Volivci so v razpravi o poročilu ugodno ocenili razvoj občine Moste-Polje v minulem obdobju. Zbor volivcev je soglasno potrdil kandidaturo naslednjih kandidatov: za občinsko skupščino tovariša Albina Hočevarja, za republiško ljudsko skup- ščino tovarišico Marijo Cerkovnik in za zvezno ljudsko skupščino tovariša Silva Hrasta. Iz razprave o kandidatih in že iz utemeljitve predloga ter iz biografskih podatkov o kandidatih je bilo razvidno, da imajo le-ti potrebno strokovnost in moralnopolitične kvalitete in da bodo uspešno delovali v skupščinah, za katere so jih volivci predlagali, in dostojno zastopali volivce. V razpravi volivcev rudi ni? o prezrli nekaterih še nerešenih vprašanj. Tako so kritično ocenili dokaj slabo avtobusno povezavo med centrom in Hrušico. Ugotovili so, da imajo na razpolago dnevno le šest avtobusnih zvez, kar je odločno premalo, saj so avtobusi na vseh šestih vožnjah prenapol- va si je izvolil kandidate njeni. Kritika zaradi slabega in neurejenega mestnega prometa Je padla na račun podjetja Ljubljana-transport. Vo-livci so odločno sodili, da je podjetje Ljubljana-transport ustanovljeno predvsem za organizacijo in vzdrževanje mestnega prometa in naj bi sredstva, ki so kakorkoli na razpolago, uporabilo za razvoj mestnega prometa in ne za vzpostavljanje medkrajevnih linij, kjer je že tako dovolj avtobusnih zvez ostalih prevozniških podjetij. Kot večji problem krajevnega pomena so na zboru volivcev obravnavali tudi preskrbo prebivalstva s potroš-nimi dobrinami. Kljub temu, da je Stepanja vas zelo blizu mestnega centra, Je glede preskrbe z vsakodnevnimi življenjskimi potrebami med ze- lo zaostalimi kraji daleč mestnega področja. Prav - p«*Si družbenih prostorov. vO*' - ■. *l je problematično r^P019^ so predlagali, da bi bil za panjsko območje ClmpreJ p} stavljen potrošniški cente* ^ družbenimi prostori, p. zadovoljevali krajevne P° je be prebivalcev. Nadalje^ zbor volivcev razpravljal l,g. o vodovodni napeljavi W je tovll, da prebivalci l**”. vedno nimajo na t- - . dobro pitne vode; sorrl!rCt)' pripravljeni opraviti no Izkope, da bi bil Pr0 čimprej rešen. ^ Zbor volivcev Je 013 j^je* izrekel priznanje ^ mu odborniku ljudskega odbora tov- , 0 d®" minsko darilo. KOMUNA V SLIKI IN BESEDI Rekonstrukcijski obrati SAP ^etijstvo *0rk družt)cnega sek- 0,)5inntmeti'*st'va na podrofiju CIUhj hV ‘h letih je zna-tnantsivT se Je razvilo iz dveh *n Sw| ', kmetijskih posestev v hlod ll1 ^0'etijskih zadrug tijskeUer?e specializirane kme-hiie^ 0trate za proizvodnjo tlrUžbpr,mesa' vrtnin In sadja, id oj ni bruto proizvod se Cal eta 1959 do letos pove-^ ok°U 1,5-krat. V tem !arhi» t bila z^^jena obrata br0vl (Jcrav molž (trav Dolskem ^ s nri ic Jevsejr pasme krav molznic v Zado-s 1.200 glav rov ,Zvotinjo 3,550.000 U-hla pisiekR V letu 1962. Far-lr'Sy Jr^ktev za cvrtje v Za-^teijvo^osegia v letu 1962 Vttri»2?iska zadruga B20 ton piščancev je na «u‘0Dratu v Sostrem ^ Vjo 8 na površini 40 ha “Ju vi nih vrtnin. Na pod- Senožeti, Javorja ' 80 zasadili 84 ha in f. ^sabov jablan. V Crnega ribeza. n?ettiski i8811 so družbeni ^vrši^181* Povečali last-tev ‘hia ® za 500 ha, tako v-r 'Oholi f'N družbeni sek-oS1 abd‘ Stva M.l odstotka »ntlrocJu ),Kxalnih Površin na 1> vredtlr1 pri trm pa VM^Je kmetijske pro-^bani.b kmetiJsk'h po- Področju občine. Papirnica Vevče Razvoj družbene kmetijske proizvodnje se bo razvijal še naprej v obliki specializiranih obratov. V Agrokombinatu bodo rekonstruirali tovarno močnih krmil, katere proizvodnja bo porasla od sedanjih 27.000 ton na preko 40.000 ton močnih krmil za potrebe lastnih obratov m ostalih družbenih kmetijskih obratov. V Zadobrovi in Dolskem bodo razširili zemljišča tudi na področja izven naše občine, tako da bo imel obrat Zadobrova okrog 1.000 ha obdelovalnih površin, pri čemer se bo povečalo tudi dosedanje število krav molznic na 2000 glav. Kmetijska zadruga Polje bo razširila svoje vrtnarske površine na področje Stepanje vasi in Bizovika; pri tem bodo znašale dokončne površine vrtnarskega obrata preko 100 ha, v sadjarstvu pa bodo prav tako povečali površine plantažnih nasadov na 120 ha. Poleg tega bo zadruga razvila še tesnejšo kooperacijsko proizvodnjo s privatnimi kmetovalci, predvsem za proizvodnjo vrtnin in mesa v ravninskem področju, v hribovitih področjih pa ra proizvodnjo mesa in sadja. V ta namen bosta potrebovali obe gospodarski organizaciji okoli 1200 milijonov investicijskih sredstev. Saturnus — izgradnja nove tiskarne Zima TRGOVINA V zadnjem obdobju so bila vložena znatna sredstva za modernizacijo in razširitev trgovine. Tako je bil zgrajen moderen potrošniški center na Kodeljevem, ki oskrbuje potrošnike z osnovnimi živilskimi in industrijskimi artikli. Manjši tak objekt Je bil zgrajen v Polju, samopostraž na trgovina pa v Zalogu ter v Bernekarjevi ulici. Poleg tega so bile primerno urejene tudi ostale trgovine. Kljub temu pa trgovska mreža še vedno občutno zaostaja za potrebami prebivalstva, ki skokoma narašča. Posledica takega stanja je, da so usluge nekvalitetne in še zdaleč ne dosegajo zaželenega nivoja kulturne postrežbe in izbire V merilu komune je naprav Ijen program za razvoj trgov ske mreže, ki bo zadovolje val potrebe občanov za na slednjih 10 let. V tem sklo pu smo pričeli z gradnjo blagovne hiše v središču Most potrošniškega središča na Pokopališki cesti in z gradnjo trgovskega lokala v Kašlju m Sostrem. Kot nadaljevanje tega programa bo v Novih Jaršah sledila gradnja podobnega potrošniškega centra kot na Pokopališki cesti in modernizacija ostalih trgovin v obrobnih predelih. »Žito« — nova poslopja Totra KOMUNA V SLIKI IN BESEDI Blagovna hiša v Mostah, ki so jo pričeli graditi v preteklem letu in bo predana svojemu namenu leta 1964, bo kvalitetno izboljšala preskrbo občanov s trgovskim blagom nasploh. V pritličju te stavbe bo veletrgovina Mercator odprla veliko samopostrežno trgovino živilskih artiklov na površini okoli 600 m2. Na enaki površini bo v prvi etaži po istem principu odprl Vele-tekstil trgovino industrijskega blaga — od tekstila, konfekcije do obutve in ostalih artiklov. Stroški za to poslovno stavbo, ki bodo v njej tudi druga podjetja, bodo znašali preko 450 milijonov dinarjev. Od tega je dosedaj vloženih že preko 130 milijonov dinarjev in bo do konca tekočega leta v glavnem dograjena, za kar bo porabljenih nadaljnih 110 milijonov dinarjev. Z dograditvijo te trgovske hiše bodo ukinjeni zastareli trgovski lokali v bližnji okolici. V gradnji je že tudi potrošniški center na vogalu Pokopališke in Kavčičeve ulice, ki bo predvidoma dograjen do oktobra letošnjega leta. Z dograditvijo tega središča bo rešen pereči problem preskrbe občanov v tem predelu in to predvsem z zelenjavo, mlekom in drugim špecerijskim blagom. Pridobljenih bo novih čistih 400 m! prodajnih površin in s tem tudi ukinjen dosedanji lokal na Fokopali-šk: cesti, ki obsega komaj 44 m2. Stroški gradnje bodo znašali 63 milijonov dinarjev Investicijo financira ob podpori ObLO veletrgovina Mercator. V naslednjem letu bo sledila podobna gradnja v Novih Jaršah kot nujen objekt. Gradnja samopostrežbe in stanovanjskega bloka ob Pokopališki ulici Kašelj — trgovina ki bo služil za preskrbo predvsem novonaseljenim prebivalcem tamkajšnega novega naselja. V Zg. Kašlju bomo dogradili sodobni trgovski lokal v družbenem domu poleg gasilskega doma. Investicije za ta lokal bodo znašale okoli 13 milijonov dinarjev. S tem bo rešen problem preskrbe prebivalstva v Zg. Kašlju in porajajočega se novega naselja v Vevčah. S preureditvijo pritličnih prostorov bivše ubožnice v Sostrem bo v jeseni urejen trgovski lokal, za kar bo vloženih okoli 10 milijonov dinarjev. Ti gradnji nujno narekuje krajevna potreba, ker so dosedanji lokali pretesni in ne ustrezajo sanitarnim predpisom in bi bila vsaka adaptacija, oz. removi-ranje teh prostorov nego&po darsko V zadnjih letih je bilo za pospešitev domačega turizma storjenega relativno zelo malo, saj razen napol zgrajenega turističnega doma na Jančah nimamo ustreznih turističnih objektov. Da bi odpravil: ta vrzel in pospešili domači turizem, je predvidena gradnja turističnega doma planinsko — hotelskega tipa na Pečarju in dograditev planinske postojtnke na Jančah. Na tako imenovani stari Savi v Zalogu ob ribjem pita-lišču je predvidena gradnja rekreacijskega prostora z u-streznim bazenom, športnim ribolovom in sezonskim gostiščem. Graditi bodo predvidoma začeli v letu 1964 in bo za to potrebnih okoli 150 milijonov dinarjev. Ko bo izpraznjen grad na Kodeljevem, ga bomo preuredili v grajsko restavracij- v sklopu celotne ureditve športnega parka, kar vse naj bi služilo za oddih delovnega človeka. Po urbanističnem načrtu je predvidena za razširitev gostinskih kapacitet tudi gradnja moderne restavracije v središču Most. OBRT V obrtništvu se opaža stagnacija, in to kljub temu, da se Je v preteklem obdobju vrednost obrtniških uslug podvojila. Na to so delno vplivali spremenjeni instrument delitve dohodka, predvsem pa zastarela strojna oprema in neustrezne delavnice. V tem času so bili ustanovljeni različni uslužnostni obrtni obrati — od šivalnic in pralnic. pleskarstva, do brivnic in česalnic in podobno, vendar še zdaleč ne krijejo potreb občanov po tovrstnih uslugah. Vložena so bila večja sredstva, ki so jih v glavnem porabili za modernizacijo obstoječih obratov, vendar je nadaljnji razvoj odvisen od večjih vlaganj v to panogo gospodarstva. Zato pripravljamo v okviru komune perspektivni program razvoja obrti s posebnim poudarkom na razvoju uslužnostne dejavnosti. Gradnja mostu v Dolskem Hruškovi nasadi v Senožetih PRORAČUNSKA POTROŠNJA Proračunski dohodki, ki pri-Padajo ljudskemu odiboru po aakonu o proračunih, so se v Primerjavi z letom 1959 potrojili. Povečanje se nanaSa Predvsem na nov sistem plačevanja prispevkov občanov. S povečano stanovanjsko gradnjo ter doselitvijo novih občanov pa se bistveno veča. 1° dohodki naše občine. Pove-ooje se največ proračunski Prispevek iz osebnega dohod-ka ter maloprodajni davki. Padajo pa davki od kmetij-S'va. in to predvsem zaradi arondacij ter zazidave zem-‘J>Sč v občini. * dvigom družbenega bruto Produkta v gospodarstvu ter z doselitvijo novih prebival-o®v se je dvignila tudi prora-dnska potrošnja občine. Dvig Potrošnje proračuna je vezan tja nove pristojnosti Ijud-kega odbora, na večanje sredstev za vzdrževanje novih ne-*°spodarskih investicij obču j® ter na dvig stroškov za i aoioniranje posameznih p P ljudskega odbora. Pregled proračunske potro-loc® na^e občine za razdobje a59 do 1963 je takle: Največji napredek pri financiranju izdatkov iz proračuna je bil dosežen v preteklih letih na področju šolstva in komunalne dejavnosti. Sole in o-stali prosvetni zavodi so leta 1961 prešli na nov sistem financiranja in delitve dohodka po delu. V primerjavi z letom 1960 so se izdatki za šole po- najetih preko 1.200,000.000 dinarjev posojil. KOMUNALNA DEJAVNOST Občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje je v dosedanjem svojem obstoju Dom na Pečarju — maketa Kodeljevo: Kosovelova, Koširjeva, Kiu-nova, Miklavčeva, Ob Ljubljanici, Okiškega in Zadružna; Zelena jama: % Bavdkova, Kavčičeva, Ob Železnici, Proletarska, Božičeva, Središka; Moste: Pokopališka, Prvomajska, most čez Ljubljanico, Ulica 15. aprila, Vide Pregarčeve; Nove Jarše: Cilenškova, Smartinska — hodniki; Polje: Cesta Polje—Zadobrova, Litijska cesta; Zalog: Cesta Zalog—Emona. V letošnjem letu se pred- ko pa bo treba nadaljevati z deU na drugi etapi ceste Hrastje—Sneberje—Zalog, urediti stanovanjske ceste v naselju Polje—Slape, rekonstruirati Kajuhovo ulico od železniške proge do Smartinske ceste in urediti podvoz pod železnico v Proletarsko cesto mimo Doma Angelce Ocepkove. 2. Javna razsvetljava Omrežje javne razsvetljave se je v zadnjih letih izredno povečalo, saj je bilo v ta namen vloženih 63 milijonov dinarjev; osvetljene so bile predvsem tiste ulice in ceste, katere so prometno najvažnejše in ob katerih je največ stanovanjskih gradenj. Gre Občinske ceste 1959 1960 1961 1962 plan 1963 asfaltnih km 3,8 4,9 5,7 5,7 6,0 makadamskih km sredstva din (v 000) 90,2 51.000 89,1 59.000 88,3 206.000 88,3 2.500 200.000 S*-'»-»»». Zdr ° varstvo C na "Prava ^ dejavnost -ez«rva Sir—----------- 1959 130.546 28.460 12.073 66.414 44.949 25.364 14.100 5.355 327.262 1960 l57.07: 1961 1962 31 “41'fi71 309.214 12 «.394 42.621 33 « 058 21.873 1963 329.433 41.100 89,94. 'JUba 21.873 25.000 4l,87g l28-827 151.449 184.238 29.439 77'153 108 043 124.650 22.385 36 681 104.072 137.629 939 57 040 94.548 102.226 ^.757 8;^ 30.049 58.259 00 091 861.860 1,002.577 Potrošniški center Kodeljevo večali za 54%. V preteklih letih je bilo za financiranje šol porabljenih premalo sredstev, in je zato ljudski odbor moral dodeliti dodatna sredstva, če smo hoteli, da se bo druž. beno upravljanje v šolstvu začelo pravilno razvijati. Komunalne naprave so bile v preteklih letih na področju naše občine zanemarjene. Zato je bilo potrebno posvetiti vso pozornost in dodeliti čim-več sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav. Večanje sredstev za komunalno dejavnost je potrebno zaradi vedno novih komunalnih investicij, katerih vzdrževanje je vezano z visokimi stroški. Problem pri financiranju proračuna predstavljajo tudi anuitete za plačilo najetih posojil. Zaradi primanjkovanja sredstev pri posameznih skladih za negospodarske investicije je bilo v preteklih letih Komuna v sliki 'N BESEDI skrbel za vzporedno gradnjo novih komunalnih naprav in za vzdrževanje obstoječih v smislu splošnega napredka in razvoja naše industrije, prometa, obrti, trgovine in naraščanje splošnega standarda naših občanov. Obseg komunalne dejavnosti in njen razvoj s predvidenimi novogradnjami ter modernizacijo obstoječih naprav je predvsem odvisen od sredstev, s katerimi razpolaga naša občina in gospodarska organizacija. Glede na velike potrebe in želje zborov volivcev, kakor tudi zaradi raznih perspektivnih načrtov bodočega razvoja splošnega napredka v naši občini so potrebna ogromna sredstva, da bi vsaj delno uresničili želje za izpopolnitev komunalne mreže in ureditev najnujnejših naprav, ki so nujno potrebne za zdravje in osnovni standard občanov. Ker je bilo že v preteklosti precej zamujenega, se moramo zavedati, da ni bilo mogoče v teh letih izvršiti in ustreči vsem željam In potrebam prebivalcev — zaradi prenizkih oziroma nezadostnih finančnih sredstev, s katerimi smo razpolagali za komunalno dejavnost, in ker so bile tudi na drugih področjih potrebe prav tako važne za enakomeren napredek našega prebivalstva. 1. Ceste V preteklih štirih letih Je bilo vloženih za modernizacijo cest in rekonstrukcijo raznih objektov preko 300 milijonov dinarjev, in sicer predvsem za naslednje ceste in ulice: videva, da bodo asfaltirane in dokončno urejene ceste: Jana Husa, Goce Delčeva, Miklavčeva, Okiškega, Menardova, Gortanova, Ob Ljubljanici. Povšetova — v skupnem znesku 150 milijonov dinarjev; Kajuhova od Zaloške do železniške proge in priključek interne ceste do toplarne — 25 milijonov dinarjev; Asfaltiranje ceste Polje—Zadobrova (17 milijonov dinarjev) in rekonstrukcija ceste Hrastje—Sneberje—Zalog kot prva etapa v znesku 52 milijonov dinarjev. Gradnja mostu čez Savo v Dolskem 40 milijonov dinarjev. Litijska cesta do priključka na Vevško cesto v znesku 10 milijonov dinarjev. Kavčičeva cesta od Pokopališke do Kajuhove — 21 milijonov dinarjev. Skupne investicije za rekonstrukcijo cest bodo torej znašale 315 milijonov dinarjev. Za prihodnje leto in nadaljnjih letih pa bo treba predvsem urediti in asfaltirali ceste v Jaršah, kjer je zazidava že v zaključni fazi. Prav ta- s" za ulice na Kodeljevem in v Mostah ter za vpadnici: Zaloška in Smartinska cesta. V letošnjem letu predvidevamo, da bo končana razsvetljava ulic na Kodeljevem z istočasno rekonstrukcijo cest, osvetljitev zunanje okolice stanovanjskih blokov na Zaloški cesti in v ulicah Vide Pregarčeve, Kajuhovi, Božičevi v Jaršah itn. Prav tako predvidevamo namestitev posameznih cestnih svetilk v naseljih, ki še nimajo urejene javne razsvetljave. Za letošnje leto predvidevamo preko 20 milijonov dinarjev samo za javno razsvetljavo. V prihodnjih letih pa bo treba urediti javno razsvetljavo predvsem v stanovanjskih področjih Jarše, Polje—Slape, podaljšek Zaloške ceste do Zaloga, Litijska cesta in Polje—Zadobrova. 3. Zunanja ureditev pri stanovanjskih blokih Ker so stanovanjski bloki že vseljeni, ni pa še dokončana zunanja ureditev s potrebnimi pešpotmi, z dovozi, zelenicami in podobno, predvidevamo v letošnjem letu 71 milijonov dinarjev za dokonč- no ureditev vseh stanovanjskih blokov na Kodeljevem, Mostah in Jaršah. V prihodnjih letih pa bomo prakticirali tako, da bo osnovni investitor oziroma izvajalec gradbenih del še pred dovršitvijo stanovanjskih objektov opravil vsa potrebna dela za dokončno ureditev zunanje okolice stanovanjskih blokov. 4. Kanalizacija V preteklih letih smo gradili predvsem glavne zbiralnike za potrebe ulične kanalske mreže in za potrebe industrijskega področja severno od železniške proge Ljubljana—Zalog. V ta namen je bilo vloženih preko 380 milijonov dinarjev in smo z njimi usposobili predele za nadaljnjo intezivno stanovanjsko in industrijsko gradnjo. Istočasno pa smo sanirali tudi naselja, ki so bila že v gradnji in niso imela potrebne kanalizacije za odvod vseh odpadnih voda. Zgrajena je bila predvsem kanalska mreža na področju Kodeljevega, Most in Jarš, Medtem ko je bila na vzhodnem predelu zgrajena le industrijska kanalizacija za potrebe industrije v Zalogu. V letošnjem letu je predvidena gradnja kanalskega zbiralnika Na peči, gradnja drobne kanalske mreže v Jaršah in kanalizacija v Kavčičevi cesti. Istočasno z urejanjem kanalizacije bodo v letošnjem letu opravljena regulacijska dela potoka Mejaš, potoka v Hrušici in očiščevalna dela potoka v Kašlju ,Prav tako bo v letošnjem letu izvršena kanalizacija v Sostrem za potrebe šole, zadružnega doma in stanovanjskega bloka. Za vsa ta dela je v letošnjem letu predvidenih preko 60 milijonov dinarjev. V prihodnjih letih pa bo treba pričeti z gradnjo kanalske mreže na vzhodnem predelu občine, predvsem v naselju Polje—Slape in predvidene nove zazidave v okolici novega zdravstvenega doma v Polju. Zaloški hram pred otvoritvijo Del bodočih naprav za izdelavo kožnsga kleja »Žito« A BESEDI no HO.. iot- . to.. fc r°+ So.. »0‘. vJrutb. bruto \rotxvocl s ToodUltkc ^ 1 Jt/aroalni dokoobk, ■ Jioclatki bo - o mtlijarola-l, alnv jtto.f.robi to že v posameznih naseljih in za napeljavo glavnih vodovodov za nova področja, ki jih bomo po urbanističnih programih intenzivneje zazidavali, Prav tako bo treba reži ti pereč problem gradnje vodovoda v vaseh, ki nimajo zdrave pitne vode in so odvisna od samostojnih zajemališč. 6. Stanovanjska gradnja V zadnjih štirih letih se je stanovanjska gradnja na področju naše občine izredno povečala, in sicer predvsem z blokovno gradnjo z večjim številom stanovanjskih enot. Pregled gradnje v zadnjih 4 letih prikazuje naslednja tabela: Leto Število stanov. zgradb Število stanov, enot Število m2 stanov, površine 1959 32 175 5.775 1960 104 273 17.455 1961 185 725 39.120 1962 123 572 26.000 Razsvetljava na Kodeljevem 1959 14,5 45.000 1960 1961 1962 plan 1963 občini ^ industrijskih i^hlh km ^dlntvOOO) 2 ^ “dovod V prihodnjih letih pa bo že . Sfadnjo vodovodne mre- potrebno predvsem skrbeti za J® bilo v preteklih letih izpopolnitev vodovodne mre- 16,7 18,6 178.000 119.000 20,0 35.000 1,2 67.000 Kodeljevo — ob Moškričevi ulici Stanovanja smo gradili novanj, ki so jih že oziroma predvsem na urbanistično u- jih bodo začela graditi grad-rejenih kompleksih, to je Ko- bana podjetja za potrebe tr-deljevo, Moste, Jarše, Polje- žišča. Slape in Zalog. Ker gradimo Za ihodnja ]eU * predvi- dena še močnejša stanovanj-ska gradnja in to na področju novih urbanističnih kom- no, so v naši preglednici upoštevana samo vseljena stano- šnnit,a0v^ZaStt?VtŽa,nis P^°v v Jaršah, Mostah, v so bila končana; pri tem ms- ^ in Zalogu ’pri gradnji teh stanovanj bo občinski sta- mo upoštevali stanovanj, ki se iz leta 1962 dokončujejo in , ... bodo predvidoma končana v novanjski sklad sodeloval kot letošnjem letu. Po računih je kredltor posameznin mtere-bilo v ta stanovanja vloženih sentom na osnovi r^pisanih preko 9,8 milijarde dinarjev; natečajev, ker bo gradnja sta-prispevali so jih različni sta- novanj oddana izključno novanjski skladi, gospodarske gradbenim podjetjem za po-organizacije, zadruge in indi- trebe tržišča. Tako bomo do-vidualni graditelji. segli, da se bo razmah stano- V letošnjem letu predvide- vanjske gradnje še povečal, varno nadaljnjo vselitev v ok. ker se bodo lahko angažirala 400 stanovanjskih enot in za- še dodatna sredstva posamez-četek gradnje novih 200 sta- nih kupcev. Investicije družbenega standarda v letu 1963 Nove Jarše Preko ,'fev in Sji Pita, . 83 milijonov PO(iroM t0 predvsem ra Vfi Pitno’ nrso ir00'*1 rdra-S° bila V0<^e' Poleg tega pa f^niav^Pravljena dela pri “v 2ar„ * Premajhnih profi-v°Se na * Svečane potrošnje [‘h inten,.Podro7^Cm cevovodu iz st«. * 40 Vevč do Litijske ijiu Sra^nu11 letu je Predvi-h,, vodovoda v Kaš- 2alogu), v nase-„ P®, nadaljevanje iz p°iia v ipoinitp,, do Litijske ceste, lbeii?Sh i„V0l^0vcdne mreže bov^ Protii0POjačitev p(>sa' ^l8raani! na Področju bcubbaroci,aa Kodeljevem. ^ v *a n« Podlipoglava so b% 'iavo vodovoda a71 Iot<>s v ^lav' h-,' vsa prodvi-Preko *?*nJern letu "v. milijonov Urejevanje okolja blokov 1. Gradnja osnovne šole v Jaršah Nova šolska zgradba bo imela 15 učilnic s potrebnimi kabineti, delavnicami in telovadnico. Predračunska vsota z opremo vred znaša 275 milijonov dinarjev. Z gradbenimi deli prično v juniju in bodo konec tega leta zaključena do tretje gradbene faze, jeseni leta 1964 pa bo gradnja verjetno končana. Za gradbena dela, opravljena v letu 1963, bo vloženih okoli 70 milijonov dinarjev. 2. Osnovna šola Sostro Konec lanskega leta so nabavili novo opremo za vse učilnice v vrednosti 4,000.000 dinarjev. Sredstva so bila dodeljena iz sklada za šolstvo. Letos je iz istih virov določenih 11,500.000 dinarjev za ureditev sanitarij in vodovoda. Ta dela bodo opravljena v šolskih počitnicah. Za napeljavo kanalizacije s priključkom na kmetijsko zadrugo, stanovanjski blok in na šolo bo vloženi h Iz vodnega sklada 15,000.000 dinarjev. 3. VI. gimnazija Moste Glede na to, da je občinski ljudski odbor izdal šoli garancijsko izjavo za pridobitev verifikacije, je treba šolske prostore adaptirati in usposobiti za reformirani pouk. V letu 1963 bodo urejeni kemični in biološki praktikum m KOMUNA V SLIKI IN BESEDI spe val sklad za šolstvo, ostala sredstva pa bo dala šola sama. 4. Gradnja zdravstvenega doma »dr. Miha Kamin« v Polju je v četrti gradbeni fazi. Letos bo dograjen in opremljen del zgradbe za ordinacije, šolski dispanzer, zobozdravstvo in splošno ambulanto. Celotne investicije za gradnjo in opremo znašajo 220 milijonov dinarjev. Za nadaljevanje gradnje in za nakup opreme je potrebnih v letu 1963 sto milijonov dinarjev; zanje bo ljudski odbor najel kredit. 5. Zdravstveni dom dr. Mihe Kamina — Moste. Letos bo v njem opremljenih pet zobnih ordinacij. Z dotacijami gospodarskih organizacij bodo opremljene tri (v skupni vrednosti 10 milijonov dinarjev), za dve in za pohištveni del vseh petih ordinacij pa bo investiral sredstva zdravstveni dom sam z najetim posojilom v višini 6 milijonov dinarjev. Tako bodo znašala skupna vložena sredstva 208,000.000 dinarjev. 6. Obratna ambulanta Saturnus. je v letu 1963 povečala svoje ambulantne prostore za zobozdravstveno ordinacijo z zobnim in splošnim rentgenom Za gradbena in obrtniška dela in za opremo je bilo vloženih 5 miljonov dinarjev, ki jih je prispevalo podjetje Saturnus. 7. Zgradba hišnega sveta ob Rožičev! ulici v Jaršah je namenjena potrebam stano-vavcev tega terena. V njej so predvideni prostori za servisno pralnico, za pisarno in sejno dvorano hišnega sveta, za otroško varstvo ali klubsko delovanje in stanovanje hišnika. Gradnja bo letos končana, skupni stroški pa znašajo 22,500.000 dinarjev. 8. Rekonstrukcija družbenega doma v Kašlju Z adaptacijo obstoječega gasilskega doma bodo pridobljeni novi prostori za trgovino in za gasilsko društvo, fizikalna predavalnica; celotni klubski prostori za družbene stroški bodo znašali 6,600.000 organizacije in povečano bo dinarjev; 4 milijone bo pri- hišnikovo stanovanje. Stroški Osnovna šola Sostro J S IP M _________g,MWMJ1^_;:i^r-nr M . Zdravstveni dom Vevče Zdravstvein dom — zobna ambulanta Gradisa za adaptacije bodo znaSali 21 milijonov dinarjev. ObLO prispeva 12 milijonov, trgovsko podjetje Merkator 13 milijonov in terenske organizacij« 3 milijone dinarjev. 9 Gradnja vzgojnovarstve-ne ustanove Angele Ocepek : bo končana letos konec avgo-; sta. V njej bo prostora ® 170 otrok stalnega in 150 otrok: občasnega varstva: zmoglji- vost kuhinje bo 400 kosil. Ob ustanovi je predvidenoj igrišče za razne interesne dejavnosti in igre otrok. Vrednost celotne investicij* z igriščem vred znaša 220 milijonov dinarjev. 10. Varstvena ustanova v Vevčah bo v letu 1903 dobila dodane prostore, tako da se 00 njena zmogljivost poveč«1* najmanj za 40 mest. Ža oPr£ mo teh prostorov bo sklad varstvo otrok prispel; 400.000 dinarjev. Ob tej usts novi bodo letos zgradili c«J tralno otroško igrišče. Pre“ račun zanj znaša 1,157.000 dinarjev Sklad za varstvo ^ trok ObLO bo prispeval tisoč dinarjev za nakup ig1* del sredstev bo prispevala P* pirnica, stanovavci Vevče bodo sodelovali s prostovf nim delom. 11. Varstvena ustanova v I Jaršah, ki je začela delovati k0®*! ! lanskega leta, bo letos do' la tudi otroško igrišče. Urtv j na bo istočasno s stanova*' skim naseljem. li. Pri varstveni usta11®’* na Kodeljevem ob PovŠ«i cesti in Jana Husa ulici J / bo zgrajeno otroško ig1*! za otroke tega predela. SmS 1 stva za igrala in manjše »d*' f V"? S Nove Jarše — stavba stanovanjske skupnosti in hišnega sveta — Rožičeva ulica tacije v vrtcu bo sklad za varstvo otrok v n. 400.000 dinarjev. 13. Baza za dnevno nje otrok na Gmajni lahko sprejme dnevno " manj 300 otrok, katerih1 moč oskrbeti tudi preb1'*'. Letos bo urejeno igrišče razne Interesne dejavnost}: Kašelj šport in razvedrilo. Potre1}, sredstva za nakup igral u o) sv Us da "•j , dodelil sklad za varstvo otfjj 14. V počitniških dom«’ p za letovanje otrok v Zam1 tiji in Pacugu bo letos treba urediti AjJ ša popravila opreme, in pleskanje, za kar je viranih 1,500.000 dinarje1 skladu za varstvo otrok, j 15. Gradnja novega Pv hodnega mladinskega e v Novih Jaršah. vj bo zamenjala neustrezne Pj store v gradu na Kodelje1; kjer zavod sedaj deluje-hodni mladinski dom Je f gnostični — triažni zav**1 . publiškega pomena, ki jema predvsem šoloobjvj otroke z motnjami v ra2 , osebnosti. Zavod bo inte™ sko urejen in bo njegb1* paoiteta BO gojencev; irI1°. večje igrišče in vrtne Pj* ne Skupna vrednost vseh Jektov z opremo bo zP 228,500.000 dinarjev, ki n dodelil sklad za negoS ske investicije SR Slo} 16. Športni park Kode je v gradnji od 1959. P- ^ lotnl investicijski pro?1® ^ sega športna igrišča n |J met, rokomet in košar^u buno za vsako igrišče ( j no z ok. 2800 sedeži). in upravne prostore. ‘ZM deni predračun za to m 'iri let 4ri Pr; ta sta Pq. cije znaša 190,000.000 vloženih 40,000.000 oDL. *' Do sedaj je bilo v ■ ?* j in okrajnih sredstev. ^ ? daljevanje del v letu je samo ObLO Moste-Po1^ delil 2,800.000 dinarjev, t Otroško igrišče ob vrtcu Angele Ocepek V SLIKI INI BESEPl . Gradnja novega prehodnega mladinskega doma v Ljubljani Med Jarško cesto iie Križno huje osebnostno motenih o-ico v Novih Jaršah bo v trek ter uspešnega reševanja r?~em začel rasti nov po- socialno-varstvenih problemov . i vzSojni zavod. Prehod- na področju domske zaščite. ttiladinskj dom v Ljubija- Doslej je obdelal preko 1.500 .ki domuje sedaj v sila ne- otrok. Sprejeti otroci so bili _ r®®nih prostorih v gradu iz 63 občin, kar pomeni, da „ Kodeljevem, bo z novo so bili zastopani prav vsi da-adnjo dobdl ustrezne sodob- nes obstoječi okraji v Slove-Prostore, v katerih bo raz- niji. Največ otrok je bilo iz svojo dejavnost skladno z ljubljanskega okraja (51 od-wmenom. za katerega j-j bil stotkov), nato pa po nasled- pa po njem vrstnem redu: iz mariborskega (25 odstotkov), celjskega (15 odstotkov) in koprskega okraja (9 odstotkov). Po socialni strukturi je bilo največ otrok iz delavskih družin (predvsem iz večjih industrijskih središč), na drugem mestu so bili otroci iz uslužibenskih družin, na tretjem kmečki otroci, na četrtem mestu pa otroci obrtnikov. Rezultati opazovanj posebnih preiskav in preizkušenj v zavodu so pokazali, da je napravilo 93 odstotkov od vseh sprejetih otrok v času od dveh do štirih mesecev bivanja v njem precejšen razvoj “stanovijen. Zavod je ustanovil izvršni , ^ LS LRS v letu 1954; po-^ 0 za njegovo ustanovitev vari* da* svet 23 socialno tega rt in siccr zaradi vzami da 1;>i se razmeščanje in obravnavanje otrok z vršil 3”1’ 7 razvoju osebnosti nih v P0 določenih strokov-klhvS,rtterljih, smotrno in iz-Pris p talci'rh otrokom v togah j svoJem namenu, na-v! i *U ’n po organizacij-^..^toturi je prehodni m!a-45^, 1 dom diagnostično-tri-republiškega po-sestoii ftrokov-no osebje, ki ‘z pedagogov, psiho-zarav’ .^ialnih delavcev in psihiatr°v ^Pediatra in pedo- v pozitivni smeri. Pri 35 od-Palogg. a)’ °Pravlja naslednje stoikih je prišlo do popolne .. korekcije njihovih motenj po- obv^i1 e'Jerna predvsem šolo- našanja in so bili izročeni v ra2voin _r°ke z motnjami v nadaljnje vzgojno vodenje na-osebnosti, zaradi ka- zaj staršem. Tem otrokom je bila prihranjena oddaja v druge posebne vzgojne zavode. Pri 58 odstotkih otrok je prišlo do delnega izboljšanja, pri enih večjega, pri drugih manjšega. V skladu s tem so bili tl otroci Izročeni v nadalj-teh r možnosti za odpravo njo prevzgojo mladinskim do-.“JOtenj- movom oziroma posebnim vzgojnim zavodom. Le pri 7 odstotkih otrok ni bilo zadovoljivega izboljšanja. Ti otroci so bili osebnostno tako močno oškodovani, da niso bili dovzetni za vzgojna vplivanja (globoka duševna nerazvitost, stanje po prebolelem vnetju možgan itn). Ti otroci so bili razmeščeni v odgovarjajoče terju - - —, —. V0jm ne naPredujejo svoji raz-Primemo; v iz-ko h P Primerih sprejme lah-star .j mlajše od sedem in ^ ise od petnajst let; Hj0 užotavlja vrsto in stopite ,otr°kove motnje ter vzro- Usingj,, slcladu z ugotovitvami Okou* otroke v ustrezno svoj; ' 7 katerem so deležni Ustrezaiozel3n0Stn' strukturi ^goškeeft6!.?. i!(Jravstveno-pe-Pq obravnavanja. spehih s dan,iem delu in u' družijo 6 je zavod močno totih SVQ. Uveljavil. V devetih ^žbenega^ ■ ^el07an'*a ^ z v uuguvai jojuvc Pfavičii povsem o- zdravstvene in druge institu- si danes obst°j- Qrez nie' clJe-Stavljati nS ne morerno pred- Ideja za novo gradnjo zavo-t'°'Pe[iaK(>l;?PešneSa zdravstve- da v Novih Jaršah je ozko po-. sega obravnavanja vezana s perspektivnim urba- nističnim načrtom in gradbenim programom občine Ljubljana Moste-Polje, ki predvideva v poslopjih na Kodeljevem, ki jih sedaj zaseda zavod, objekte, ki bodo služili občanom za rekreacijo. Športni in drugi rekreacijski objekti so se na Kodeljevem že do danes tako razvili, da je že sedaj razvidno, da v bodoče na nemoteno sožitje ni mogoče računati. Nujnost preselitve zavoda je uvidelo tudi vodstvo občine, ki je zavodu v ta namen dodelilo izredno primemo lokacijo. Prednost lokacije novega zavoda v Novih Jaršah je predvsem naslednja: 1. zemljišče je v gradbenem kot hidrometeorološkem pogledu zelo ugodno; 2. od avtobusne postaje je primerno oddaljena in je lahko dostopna staršem kot tudi strokovnim sodelavcem; 3. ugodne so priključitve na električno, telefonsko, vodovodno in na kanalizacijsko omrežje; 4. zemljišče je primerno odprto proti vzhodu in jugu m se bodo dali posamezni objekti primemo situirati; 5. s pedagoškega stališča je prednost izbrane lokacije v tem, da bo v neposredni bližini popolna osnovna šola, katere višjih razredov se bodo posluževali socialno urejenej-ši in prilagodljivejšl gojenci novega zavoda in bo zaradi tega potrebno zgraditi le manjši lastni šolski objekt; 6. novogradnja omogoča postavitev objektov po najsodobnejših, pedagoških in psiholoških principih, kar bo omogočilo, da se bo delo v zavodu odvijalo v strokovnem oziru na miren in za okolico nadvse sprejemljiv način ter je odveč bojazen, da bi gojenci ogrožali okolico oziroma okolica gojence. Na zemljišču med Jarško cesto in Križno ulico bodo v jena tudi zunanja okolica, ki bo imela nekaj igrišč, vrtne površine, okrasne zelenice in gozdiček. Skupna vrednost vseh objektov (gradbena dela, obrtniška dela, inštalacija, oprema in zunanja ureditev) bo znašala 228,500.000 dinarjev in jo je zavodu dodelil sklad SR Slovenije za negospodarske investicije. Nadvse sodoben bo internatski objekt, v katerem bodo nastanjeni gojenci zavoda. Kapaciteta tega objekta bo 60 gojencev, ki pa bodo porazdeljeni v šestih zaključnih bivalnih prostorih (stanovanjih) z vsemi potrebnimi prostori in pritiklinami. Poleg dovolj obsežnega dnevnega prostora bo vsako stanovanje (za 10 gojencev, ki bo zaključna ' bivalna enota pod enim ključem) imelo 5 lepo urejenih spalnic (3 po 3 gojShce, 1 za 1 gojenca in 1 za. vzgojitelja), večjo predsobo z vdelanimi stenskimi omarami za otroško garderobo, sanitarije in čajno kuhinjo z jedilnim kotom. Prostora bo torej dovolj, funkcionalna ureditev celotnega objekta pa bo jamčila za umirjeno delovno vzdušje v vseh bivalnih prostorih. Posebnost novega zavoda bo tudi v tem, da bo imel poleg modernih učilnic in laboratorijev za strokovno obravnavo gojencev tudi ostale prepotrebne ubikacije, na katerih bolehajo skoraj vsi naši — posebno vzgojni —- zavodi, ki niso bili grajeni za namene, katerim služijo, kot so npr. delavnice za politehnično in produktivno dejavnost, telovadnica za korektivno gimnastiko in prostori za rekreacijsko dejavnost. Olrod z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so danes deležni že sistematič-nejše družbene skrbi. Tudi novogradnja prehodnega mladinskega doma je eden izmed re-zulatatov družbenega odnosa do teh otrok in plod razširje-nejše družbene materialne o-snove organiziranega otroškega varstva ter rezultat osebnega prizadevanja in visoko humane ravni predsednika sveia za socialno varstvo SRS tov. Ade Krivičeve, sekretarja tov. Pavla Bojca ter predsednika in tajnika občine Ljubljana Moste-Polje. Želimo, da bi nas novo okolje v Novih Jaršah sprejelo prav s takimi čustvi polnega razumevanja, kot smo ga bili deležni pri pravkar omenjenih tovariših in dosedanjih naših sosedih na Kodeljevem, prav posebej pa pri pedagoškem zboru osnovne šole Ketteja in Murna, kateremu smo dolžni globoko zahvalo. Ciril Brezovec Gmajna Naš tovarniški tisk Kakšna sta vloga in pomen n c,m Q c 1 io -j ^ nj: objekti: upravno - triaž- tovarniškega tiska menda ni ni, internatski ter stanovanjski. Temu primerno bo ure- treba še posebej poudarjati. Vsakomur med nami je jasno, da si brez načrtnega informiranja delovnega kolektiva o stanju, problemih in perspektivah podjetja skoraj ne moremo več predstavljati nadaljnjega uspešnega razvoja samoupravnega sistema, intenzivnejšega gospodarstva itd. Vredneje je torej ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se je tovarniški tisk tudi med de- Vevče z istim imenom, »Glas Saturnusa«, list delovnega kolektiva mesne industrije Emona — »Emona« itd. Namen našega članka je v prvi vrsti opozorilo in vzpodbuda, da bi se tovarniški tisk med našimi kolektivi še bolj razvil, zato naj o vseh naštetih glasilih veljajo le pohvalne besede. Eni so sicer skromnejši, drugi bogatejši, toda vsi so skrbno urejeni in mimo informacij o dogajanju v podjetjih, ki je njihova po- lovnimi kolektivi na področju glavitna naloga, prinašajo tu-naše občine že pošteno raz- di razne zanimivosti in drugo, mahnil, in da nas je že pri- Najbolj reprezentativno med ložnostno zanimanje za to pod- njimi je vsekakor glasilo področje dejavnosti seznanilo z jetja Intertrans-Globus »Na- večjim številom tovarniških glasil. Med drugimi nam je prišel v roke »Glasnik Kemične tovarne Moste«, nadalje glasilo delovnega kolektiva In- še delo«, ki izhaja na kvalitetnem papirju, v dvobarvnem tisku in z večjim številom klišejev. Zunanji videz in tehnična ureditev tega glasila tertrans-Globus »Naše delo«, ustrezata tudi njegovi vsebini, glasilo delovnega kolektiva ki je večidel propagandna in tovarne celuloze in papirja poudarja pomembnejše uspe- he podjetja na področju mednarodnega transporta, nekatere prizadevne delavce itd. Toda tudi »Glasnik Kemične tovarne Moste«, ki je videti precej skromnejši in ga izdajajo v ciklostilu, ni zgrešil svojega namena. Nasprotno, urednik ali uredniški odbor tega lista je pokazal morda še največ posluha za smotrno vsebinsko urejanje tovarniškega tiska. V eni zadnjih številk je na primer objavil članek »Zakaj in kje se uporablja aluminijev sulfat«, torej eden osnovnih produktov Kemične tovarne. Delavce je na ta način seznanil z nadaljnjo potjo in pomenom aluminijevega sulfata ter jih preko njihovega produkta vključil v širšo proizvodnjo in širšo delovno skupnost. Posluh za preprostega delavca in njegove probleme izraža v omenjenem listu tudi stalna rubrika Mali (Nadaljevanje na 12. strani) Pred otvoritvijo zobne ambulante na Prežganju Sortni objekti na Kodeljevem V začetku junija letos bo začela obratovati na Prežganju poleg splošne še zobna ambulanta. Tako se bo izpolnila dolgoletna želja tamkajšnjih prebivalcev, da si bodo lahko v neposredni bližini popravljali zobe. Do sedaj so v splošni ambulanti le izdirall zobe in z raznimi nasveti pomagali zobnim invalidom do upravičenih protetičnih nadomestkov, ki so bili pa izdelani v zelo oddaljeni ambulanti Vevče. Vsakokrat je bilo treba s kolesom ali kako drugače prepotovati okoli 50 kilometrov in zamuditi skoraj ves dan. Ob težkih vremenskih prilikah pa je vse obtičalo. Tako bo prišla sedaj na svoj račun predšolska in šolska mladina. Posebno šolska mladina Prežganja Deleži v zadnjih letih napredek v negi zob. Sedaj bo pa prišlo tudi do zdravljenja piškavih zob, ki se ga bodo lahko posluževale tudi bližnje šole. Zobe sl bodo lahko popravljale tudi nosečnice in ostali občani. Zobna ambulanta bo delovala kot e.xpozitura v sklopu Zdravstvenega doma dr. Mihe Kamina na najvišji zdravstve- ni točki (637 m) z ozirom na nadmorsko višino našega terena, kjer so vremenske prilike posebno pozimi vprašanje zase. Vasica, ki je redkokdaj v megli, je pozimi težko dostopna z vozili. Kdor hoče spoznati težaven teren naj se dvigne na hribček nad vasico in potreba po taki zdravstveni dejavnosti mu bo jasna. Zdravstveni kader čakajo tu še velike naloge, predvsem približati zdravstveno službo periferije nivoju ostale zdravstvene službe ObLO Ljubljana Moste Polje. dr. a M. INDOS LJUBLJANA Ob 15 - letnici tovarne Indos — industrije obdelovalnih strojev Ljubljana Moste Petnajstletno delovanje neke tovarne zares ni zavidljiv jubilej: še posebej v industriji strojegradnje, ki zahteva precej daljši čas kot ostale panoge industrije za razvoj In dosego tradicije; ta pa je neobhodno potrebna za trden tn pravilen napredek strojne Industrije. In če danes pogledamo proizvode, ki vsakodnevno zapuščajo tovarno INDOS, zlahka ugotovimo ogromna prizadevanja kolektiva tovarne, ki jih je vložil za to, da je skrajšal pot razvoja na poldrugo desetletje. V tujini so podobne tovarne kot je INDOS, porabile mnogo več časa za to, da so dosegle tako stopnjo razvoja in se ponašajo z mnogimi višjimi jubileji — niso redki primeri, da se na njihovih reklamnih oglasih ali ob razstavah bleščijo številke: 50, 75, 100 ali več let. S takimi tovarnami, to je s podjetji, ki imajo tako tradicijo, mora tovarna INDOS zdržati tekmo v kvaliteti, ceni in uporabnosti svojih proizvodov. Industrijsko podjetje INDOS —- prvotno ime je bilo Mestno strojno podjetje — je nastalo z združitvijo treh nacionaliziranih privatnih strojnih podjetij. Vsa ta podjetja so bila v Ljubljani. Mestno strojno podjetje je imelo kmalu po ustanovitvi svoje prostore na Dolenjski cesti ter samostojen obrat v Slomškovi ulici. Po treh letih obstoja podjetja pa se je tema dvema obratoma pridružila še livarna na Trati pri Šentvidu nad Ljubljano. Po preselitvi podjetja v občino Moste sta bila obrata na Dolenjski cesti in v Slomškovi ulici združena v nov današnji centralni obrat podjetja INDOS, livarna pa je še sedaj v Šentvidu. PROIZVODNI PROGRAM OB USTANOVITVI IN V PRVIH LETIH OBSTOJA Mestno strojno podjetje kot predhodnik današnjega industrijskega podjetja INDOS je torej združevalo navedena tri in kasneje štiri podjetja. V začetku je bila dejavnost v podjetju taka, kakršna Je bila v bivših privatnih podjetjih. Z ustanavljanjem velikih Specializiranih podjetij za proizvodnjo strojev v mlinski industriji (MLI-NOSTROJ Domžale, JEDIN-STVO Zagreb) in za potrebe lesne industrije (BRATSTVO Zagreb) pa Je kolektiv podjetja mogel kaj kmalu ugotoviti, da dotedanja dejavnost ne bo mogla biti osnova za nadaljnje delo in razvoj. Podjetje je čutilo veliko potrebo tržišča po raznih manjših obdelovalnih strojih (orodnih, lesno — in kovinskoobdelo-valnih in podobno). Zato Je pričelo že po dveh letih obstoja izdelovati najprej manjše tovrstne stroje, na primer vrtalne in ekscentrske stiskalnice — sprva manjše, kasneje pa tudi večje, npr. take do 251 pritiska. 2e takrat pa je podjetje uvedlo v svoj proizvodni program tudi vrsto transportnih strojev, in sicer tovorna dvigala in tekalne žerjave. S tem je bil položen temelj današnji osnovni vrsti proizvodnje, namreč proizvodnje obdelovalnih in transportnih strojev. ZAKAJ SE JE INDOS ODLOČIL ZA DANAŠNJI PROIZVODNI PROGRAM? Ni slučaj, da je podjetje razvilo tako rekoč dvojno osnovno dejavnost. Pri proizvodnji obdelovalnih strojev mora namreč podjetje razpolagati z večjim številom dobrih orodnih strojev, ki služijo za proizvodnjo posameznih sestavnih delov obdelovalnih strojev. Poleg tega je pr) tovrstni proizvodnji razmerje strojne obdelave proti ročnemu delu, to je montaži, ali proti proizvodnji z enostavnejšimi in cenejšimi stroji teko, da je potrebno mnogo več precizne strojne obdelave in manj ročnega dela ali dela na enostavnejših strojih. Ce je podjetje hotelo razvijati je, in sicer na električni (baterijski) in dizel pogon, ki oboji služijo za notranji transport. Med obdelovalne stroje pa štejemo še ekšcentrsko stiskalnico z močjo 30 t pritiska. V programu je tudi proizvodnja nagibnih ekscen-trskih stiskalnic s pritiskom 40 in 63 t. Tovrstne stiskalnice potrebuje predvsem naša kovinska predelovalna industrija in industrija kovinske embalaže. VILIČARJI IN STISKALNICE — OSNOVNA PROIZVODNJA INDOSA Med hidravlične transportne stroje prištevamo torej viličarje tovarne INDOS. S temi stroji je omogočen moderen način notranjega tran- ževanje ter minimalen prostor za manevriranje. Ce pogledamo današnji razvoj industrije za predelavo plastičnih mas, lahko ugotovimo, da je ogromno artiklov, ki so bili do pred kratkim izdelani iz klasičnih materialov (les, kovine, steklo) danes izdelanih iz novih umetnih materialov; po drugi strani pa lahko ugotovimo, da je predelava in uporaba teh vrst materialov pri nas za zdaj najnižja na prebivalca v srednje razvitih državah. Vendar že imamo tovarno, npr. Jugo-vinil Split in gradimo še nove tovarne, ki bodo proizvajale osnovni material za tovrstno industrijo (v projektu je ogromna tovarna v Zagrebu, tovarna umetnih mas v Kopru pa poskusno že obra- LHEm pro/VCdn/a počana. y mil/dn/h -mf/har/itv prenagla pedona r torni — — JUvt/O Zt>003'M/h svoj obseg proizvodnje brez večjega vlaganja v osnovna sredstva, je moralo poiskati tak artikel, kjer bi bilo razmerje z vidika strojne obdelave in montaže ugodnejše in kjer bi lahko zaposlovalo svoj kvalificirani in visokokvalificirani kader. Tega si je podjetje skoraj v celoti samo vzgojilo in je tudi najosnovnejši pogoj za obstoj take tovarne. Kvalifikacijski sestav iz leta v leto narašča, obseg podjetja pa se ne širi sorazmerno s tem porastom. Zato je bilo potrebno najti take artikle, kjer se lahko strokovnost polno uveljavi in je tudi neobhodno potrebna. Take vrste stroji so hidravlični stroji in se je podjetje skoraj v celoti preorlentlralo na proizvodnjo hidravličnih strojev, in sicer obdelovalnih in transportnih. Med hidravlične obdelovalne stroje prištevamo hidravlične stiskalnice za predelavo umetnih mas, npr. bakeltta, med hidravlične transportne stroje pa viličar- športa, ki v marsikateri tovarni predstavlja enega glavnih tehnoloških problemov. Ni redek primer, ko predstavlja notranji transport 40 odstotkov proizvodnih stroškov. Rešitev tega problema s pomočjo viličarjev pomeni ogromen prihranek na času in seveda tudi v denarju. Poleg tega je rešitev tega problema tudi razbremenitev fizičnih delavcev. Ljudje, ki so delali kot fizični delavci pri transportu, se lahko usposobijo za druge odgovornejše naloge, kjer Je potrebna neka stopnja kvalifikacije. Uporabnost teh strojev — viličarjev — v notranjem transportu je zelo velika. V današnjem času si kar ne moremo več zamisliti pristanišča ali večjega skladišča brez tega transportnega stroja. Tudi pri prevozu raznih bremen znotraj posameznih oddelkov tovarn je ta stroj nepogrešljiv. Njegove značUnostl so: velik učinek, enostavno upravljanje in vzdr- tuje). Surovinska baza je torej zajamčena, ni pa še zadosti tovarn, ki bi te materiale predelovale; še manj pa je tovarn, ki bi izdelovale najrazličnejše stroje za predelavo teh novih snovi. Ena takih tovarn, ki služi prav takemu namenu in omogoča proizvodnjo artiklov za široko potrošnjo, pa je prav tovarna INDOS s svojim proizvodnim programom. NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK Tako kot vsako podjetje, ki stremi k napredku, si tudi INDOS prizadeva povečati proizvodnjo in zvišati storilnost. Vsakoletne planske naloge skuša INDOS tudi preseči, kar mu je skoraj v vseh letih obstoja tudi uspelo Nepravilno pa bi bilo sklepanje, da INDOS povečuje vrednost proizvodnje samo na ra'un povečanega števda zaposlenih ali pa mogoče z zvišanjem cen svojim proizvodom. Cene se že nekaj let niso spremenile, nasprotno, v zadnjem času jih je INDOS že nekajkrat znižal. Ce primerjamo, da Je bilo v letu 1955 zaposlenih 118 ljudi in da je znašala tedaj vrednost proizvodnje 195 milijonov dinarjev, leta 1959 pa je 176 zaposlenih ustvarilo 483 milijonov vrednosti proizvodnje, medtem ko je bil v lanskem letu z 210 zaposlenimi dosežen bruto produkt v višini 1050 milijonov dinarjev, vidimo, da ja naraščanje vrednosti proizvodnje mnogo hitrejše kot znaša porast števila zaposlenih. Od leta 1955 do 1982 se je vrednost proizvodnje več kot popetorila, medtem ko je zaposlenih nekaj več kot dvakrat toliko. Prav tako kot vrednost proizvodnje je naraščala tudi proizvodnja izražena v količini izdelanih proizvodov. Leta 1955 je INDOS izdelal 142 t proizvodov, leta 1962 pa 521 t. se povečalo od današnjih « na približno 500. INDOS seveda moral vložiti zrn finančna sredstva za gra< tovarniških objektov ter lih naprav, potrebnih za moteno proizvodnjo. Ki ‘ bo obseg tovarne INDOS tem perspektivnem progri' je precej odvisno od tega, liko sredstev v obliki k: tov bo INDOS imel na polago poleg lastnih srei ki jih bo namenil za r strukcijo in povečanje. Vsekakor lahko ugotovi da so proizvodi, ki jih Izvaja INDOS, tržišču m potrebni in da smo jih P preden jih Je začel proi jati INDOS, uvažali INDOS že danes del s proizvodnje tudi izvaža v ne države, kot npr. na sko, v ZAR, Indijo, itn. -res drugih držav za te j Izvode pa Je vedno večj lahko INDOS z gotovostj čuna tudi na povečan i| Leto Število zaposlenih Bruto proizvodnja Količina v toi 1955 118 195 milijonov 1421 1959 176 483 milijonov 3181 1962 210 1050 milijonov 5211 Pri pregledu podatkov za leto 1962 lahko ugotovimo, da je znašala vrednost proizvodnje v tem letu na enega zaposlenega že 5 milijonov dinarjev. Ob tem velja pripomniti, da je vrednost bruto proizvodnje tovarne INDOS iz leta v leto večja, vendar ne na račun povečačnja števila zaposlenih, temveč zaradi vedno boljše urejenega delovnega procesa, organizirane kooperacije in vlaganja izdatnih sredstev v strojne naprave m ostala sredstva za proizvodnjo. Eden najzanimivejših podatkov je ta, da znaša vrednost osnovnih sredstev danes komaj 67 milijonov dinarjev, medtem, ko je bila njihova nabavna vrednost 172 milijonov dinarjev. Iz tega lahko sklepamo, da so osnovna sredstva že do 60 odstotkov izrabljena In temu primerno zastarela. Zato je tudi upravičena zahteva po rekonstrukciji, kar bi Imelo za posledico še nadaljne hitro naraščanje proizvodnje In proizvodnosti. Ce primerjamo lanskoletno proizvodnjo tovarne INDOS s sedanjo vrednostjo osnovnih sredstev, lahko ugotovimo, da je bila vrednost proizvodnje kar 16-krat večja od današnje vrednosti osnovnih sredstev, ki dosega komaj tretjino nabavne vrednosti. To Je edinstven podatek, s kakršnim se verjetno ne more pohvaliti nobeno drugo podjetje sorodne stroke NEKAJ BESED O PERSPEKTIVNEM NAČRTU Iz prej prikazanih številk bi lahko naredili enostavni zaključek: Ce bo vrednost proizvodnje in proizvodnosti naraščala v takem obsegu, kot je bilo to od leta 1955 do danes, potem bi znašala vrednost proizvodnje leta 1970 že več kot 7 m'1'lnrct (llnar-Jev, število zaposlenih pa bi Poleg današnjih proifl namerava INDOS prot) še vrsto drugih artiklov vsem visokotlačnih h' nih elementov, ki so ni za uvajanje avte je. Te elemente u tudi v druge namer za upravljanje že’ gnalnovarnostnih likih ladij, razne stri j sitih obralo namerava prr stroje po naro Pa bo tudi p Stroje, da bi nimi hidra mi, ki bi stoječim s hov učtnf Kolekt zaveda da bo petna.' podjei;„ no zavest;,, delu. JMus , iovurniš** tisk Nadaljevanje z H-eksikon, ki delavcem rlIiii i tujke in izraze, S , i(i| e srečujejo v proizvoden ih nujčešče ne morfJ j neti. ,>fov!‘*' Nasploh velja UR 'ravlf la vsi našteti Ilst* f v>?.' o svoj osnovni nt» " iravi, da uspešno . Kf_ o. Toda če hočemo ^ t ek pregled tovor"1*ni, :» zaključiti s *“'* veij» ' o, potem vsekako rj o, da pogrešamo v -rtno reševanje Pr. iln ,. Mislimo i lahko vsaka 8’ ^ vsega ostale**^ •mu ali on«nd *>■ organizaciji ‘j , druga vl*J‘ .(j d1 loljši organizacu OSNUTEK STATUTA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE / .... BRAZLOŽITEV K OSNUTKU STATUTA občine Ljubljana Moste-Polje frsta posvetovanj, ki jih je organizirala komisija za &vo statuta naše občine z družbenimi delavci in ;oynjaki raznih področij, je dala bogat material, ki Jžil kot osnova za izdelavo osnutka statuta. )a bi občanom naše občine čimbolj približala os-: statuta in jim skušala olajšati spoznanje vsebin-načel, namerava komisija s to obrazložitvijo na T.° Pojasniti nekatera stališča, ki so jo vodila pri iz-tj osnutka. Obrazložitev ne more biti izčrpna, ker Motna ureditev občine širok pojem našega komunal-I sistema. Z obrazložitvijo je mogoče načeti samo [era vprašanja in pojasniti nekatera stališča, ki so f komisijo pri njih obdelavi. Pri tem želi komisija P. da bi občani s svojimi posrednimi ali neposred-Prispevki poglobili razpravo in dopolnili ta osnu-1 to obrazložitvijo želi komisija na kratko opisati ; kako je prišla do nekaterih temeljnih, načelnih 1 v osnutku. Nadalje želi komisija opozoriti na ne-1 načela, po katerih naj bi delovne in krajevne °sti reševale v svojih statutih vprašanja s pod-njihovega delovanja. Vestna izdelava teh statutov, temeljijo na zvezni in republiški ustavi in občin-[Statutu, bo omogočila na končni stopnji zgra-K statutni sistem, ki bo omogočal hitrejši razvoj P toriščih družbenega življenja in bo predstavljal [1 sistem občinske skupnosti in samoupravnih |°kviru enotnega ustavnega sistema Jugoslavije se Me v osnutku obdelana materija kot konkretiza-Kjanja in oblikovanje družbenih načel jugoslo-1 skupnosti. Istočasno dajejo načela tega osnutka 1 ta izdelavo samostojnih statutov delovnih in kra-fcipnosti, še posebno pri načelih, ki so tem sa-Mmim kategorijam v občini skupna, hbor in pripravo gradiva za osnutek statuta ob-blle zlasti važne razprave o določilih, ki se nana-' probleme družbenoekonomskih odnosov občine Bih samoupravnih skupnosti. Taka usmeritev je ‘Umljiva, saj so ti odnosi osnova ustavnega siste-'dobi konkretno obliko prav v vsakodnevnih od-občini. Vse razprave in vsa posvetovanja so se Ma za dejansko uveljavitev načela o razdelitvi Mosti za posamezne družbene funkcije med samo-tUi organi v občini. Pri tem je bilo treba upošte-(a kvalitete, ki jih uveljavljata zvezna in republika. Ma je teritorij, na katerem se prepletajo najraz-loblike in institucije družbenega življenja. Po-tau življenju je načelo družbenega samouprav-[V komunalnem sistemu je občinska skup-Wvišji samoupravni organ v občini. Vsi ude-'taličnih posvetovanj in razgovorov so si priza-B bi vzpostavili take oblike, ki bi v največji meri "e konkretno določiti pravice in dolžnosti ob-]«o, kot jih postavljata zvezna in republiška [sa določila o družbenoekonomskih odnosih, ki bsnutek občinskega statuta, so odraz današnje ^zvitosti delovnih sredstev, zavestnih sil in stop-l°vne usposobljeijiosti občanov. Zvezna in repub- liška ustava sta postavili osnovna načela, kako v prihodnosti osvobajati človeka in kako njegovo misel ter delovno sposobnost vključiti v komunalni sistem za nadaljnji hitrejši razvoj in ustvarjanje dobrin za napredek človeka. Predloženi osnutek odpira poti na vseh področjih z namenom, da bi občanu kot svobodnemu proizvajalcu določili položaj, njegove pravice in še posebej dolžnosti sodelovanja pri razvijanju proizvajalnih sil, vsklajevanju razvoja gospodarstva in družbenih služb, pri uresničevanju popolnejšega sistema delitve dohodka, pri odločanju o namenski delitvi sredstev, pri odločanju o razvoju kulturne, prosvetne, zdravstvene, socialne in drugih dejavnosti. Komisija je osnutek statuta že v osnovnem načelu skušala zastaviti tako, da bi bila stopnja razvoja proizvajalnih sil in zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za zadovoljevanje življenjskih potreb na kulturnem, zdravstvenem, komunalnem področju, rekreaciji in drugod odvisna predvsem od dejavnosti vsakega občana. Zmotno je mišljenje, da je napredek občine odvisen od dobrega ali slabega delovanja občinske skupščine, od dobrega ali slabega delovanja delovnih in krajevnih skupnosti ter drugih oblik družbenega življenja z njihovimi samoupravnimi organi. Nasprotno: napredek občine je odvisen od dobrega ali slabega izvrševanja samoupravnih pravic in dolžnosti, katerih nosilci so občani. Določila občinskega statuta in statutov delovnih ter krajevnih skupnosti so samo načela, ki določajo sestav komunalnega sistema in pravice in dolžnosti občanov. Spričo tega je komisija stremela za formuliranjem takih določil, da bi bila omogočena nadaljna krepitev samostojnosti in samoupravnosti različnih oblik družbe- 1 nega življenja in še naprej podana možnost širjenja samoupravnih pravic in dolžnosti organov samoupravljanja. Občina kot temeljna družbena skupnost mora postati resnična skupnost občanov in asociacija proizvajalcev. Osnutek se ne zadržuje samo pri deklariranju demokratičnih pravic človeka, ampak postavlja take oblike demokratičnega mehanizma, ki omogočajo vključevanje občana v delovanje na vseh področjih družbenega življenja. Hkrati odpira osnutek poti za nadaljnjo graditev in poglabljanje demokratičnih odnosov med proizvajalci in samoupravnimi organi na eni in med samoupravnimi organi delovnih in krajevnih skupnosti ter občinsko skupščino na drugi strani. Statutna načela s tem, da dajejo tem najrazličnejšim institucijam večjo samostojnost in samoupravnost, le-tem nalagajo dolžnost, da v svojih statutih določneje uredijo odnose med proizvajalci in samoupravnimi organi. V delovnih skupnostih naj se zakonitost odnosov postavi tako, da bodo osebna prizadevanja slehernega člana za družbene interese prišla čimbolj do veljave. Socialistični humanizem je treba uveljaviti kar najbolj mogoče. Kljub prizadevanjem, da bi v statutu čim konkretneje izrazili pravice človeka in jih vskladili z njegovimi dolžnostmi, tega ni bilo mogoče povsod dovolj dosledno storiti, ker materialne osnove take možnosti v celoti še ne dajejo, še vedno bodo potrebni veliki napori občanov za dvig eko- nomske osnove, ki bo omogočala popolnejše zadovoljevanje potreb vseh občanov. Struktura in sistematika občinskega statuta sta odvisna predvsem od materije, ki jo zajema ureditev občine kot družbenopolitične skupnosti. Zato pri sestavljanju osnutka novega statuta ni bilo mogoče uporabiti dosedanji statut, ker le-ta pretežno vsebuje samo klasične formamo-pravne elemente. Osnutek statuta izhaja iz ugotovitve, da so položaj, pravice in interesi občanov osnove, ki se morajo odražati v vseh oblikah družbenoekonomskih odnosov. Mehanizem neposredne demokracije mora priti do izraza že pri izdelovanju in sprejemanju načrta razvoja občine. Občanu-proizvajalcu in upravljalen proizvodnih sredstev ter nosilcu proizvoda svojega ctela mora ta mehanizem vzbuditi in utrditi zavest, da je on prvi in glavni nosilec načrta razvoja občine. Demo-kraučni menanizem, ki ga osnutek statuta predvideva pri sprejemanju tega načrta kakor tudi pri sprejemanju letnega družbenega načrta in finančnega načrta, kaže, da je bila dosledno upoštevana samostojnost in pobuda vseh občanov, ki lahko v različnih oblikah družbenega samoupravljanja posredno ali neposredno sodelujejo pri izdelavi in sprejemanju teh aktov. Občinska skupščina pa nastopa pri pripravljanju, izdelavi in sprejemanju teh aktov kot njihov vsklajevalec. Te akte občinska skupščina vsklajuje z enakimi akti širših družbenopolitičnih skupnosti, istočasno pa jih vsklajuje znotraj občine, ker je njena dolžnost, da skrbi za skladen razvoj proizvodnih skupnosti in družbenih služb, ki upravljajo s sredstvi potrošnje. Poudariti je treba, da statutna določila varujejo načelo neposredne demokracije tudi pri zagotavljanju materialne osnove in ustrezne delitve za razvoj šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva, komunalne in drugih dejavnosti. V osnutku predvideni demokratični mehanizem za sestavljanje in sprejemanje načrta razvoja občine ter letnega družbenega načrta postavlja krajevne skupnosti kot samoupravne organe občanov v bolj določen položaj. Tak položaj določata krajevnim skupnostim tudi zvezna in republiška ustava. Osnutek statuta namreč odpravlja dosedanjo prakso neurejenih vsebinskih odnosov in nejasne ter nedoločene delitve nalog med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti se vključujejo v načrt razvoja občine in letni družbeni načrt kot samostojne in enakovredne samoupravne skupnosti občanov določenega območja, ki imajo svoje programe in samostojno opravljajo naloge samoupravnega značaja. Krajevne skupnosti kot samostojne samoupravne skupnosti občanov se dogovarjajo z občinsko skupščino o nalogah, ki jih bo le-ta prenesla v njihov program dela in razvoja. Za naloge, ki jih krajevne skupnosti prevzemajo od občinske skupščine, slednja zagotavlja tudi potrebna finančna sredstva, ki jih predvidi v svojem letnem načrtu. Vprašanje urbanistične izgradnje je bilo v dosedanji statutni ureditvi skoraj docela zanemarjeno. Zaradi površnega obravnavanja urbanističnega razvoja naselij so bili občani mnogokrat materialno prizadeti tako pri komunalni izgradnji kot pri gradnji objektov za družbene službe in druge družbene dejavnosti. Predlagani sistem pa daje občanom vse pravice sodelovanja pri urbanistični ureditvi naselja. Na današnji stopnji stanovanjskega standarda se pojavlja izredno pomembno vprašanje, kako v občinski skupnosti zagotoviti čimvečjemu številu občanov ustrezna stanovanja, ki so osnovna dobrina za zadovoljevanje človekovih potreb. V osnutku statuta je skušala komisija opredeliti dolžnosti občine tako, da je le-ta prvenstveno dolžna s programom gradnje zagotoviti zemljišča in urbanistični načrt zazidave, upoštevajoč načela racionalne gradnje. Splošna dolžnost občine je, zagotoviti pravico gradnje stanovanj občanom neposredno ali preko njihovih delovnih skupnosti, občani pa morajo pri gradnji sodelovati z lastnimi materialnimi sredstvi. Pri tem pa imajo pravico odločati o kakovosti gradnje in uveljavljati druge zahteve glede opreme in slično. V smislu določil statuta lahko občani uredijo vprašanje stanovanj v statutih svojih delovnih skupnosti ter pri tem točno določijo vlogo delovne skupnosti ter svoje pravice in dolžnosti pri gradnji stanovanj. Občina skrbi za stimulacijo občanov, ki vlagajo lastna materialna sredstva za ureditev svojega stanovanjskega vprašanja. Za povečanje materialne osnove za gradnjo stanovanj in komunalnih naprav lahko delovne SKupnosti in obča*' razen svojih sredstev uporabijo še namenska sredst* občine in banke. Pogoji za uporabo teh sredstev so t osnovi ekonomskih načel enaki za vse. Enaki so tudi? goji gradnje v oblikah, ki jih za pospeševanje stanovi« ske izgradnje ustanavlja občina. Področje stanovanj^1 izgradnje ustanavlja občina. Področje stanovanjske« gradnje, kot je obravnavano v statutu, zlasti kaže, kako se prepletajo pravice in dolžnosti občana občine in obratno. Pri tem pa občina zagotavlja v me]| svojih materialnih zmogljivosti stanovanja prvenstvf vojaškim invalidom in drugim za delo nesposobnim čanom ter občanom, ki nimajo zadostnih material sredstev za udeležbo pri ureditvi njihovega stanovi skega vprašanja. Izredno obsežno tematiko predstavlja v osnutku H; tuta komunalna dejavnost. V mestu, ki je razdeljeno?c več občin, so komunalne službe organizirane po vjli dejavnosti za opravljanje nalog na območju celega sta, razen osnovne dejavnosti, ki jih opravljajo specijri zirane komunalne službe in dajejo le-tem poleg niofii polnega položaja v smism gospodarske dejavnosti *! položaj javne ustanove za opravljanje javnih zadev.;$1 reče vprašanje, s katerim so se v razpravah o stat« ^ materiji ukvarjali družbeni delavci in strokovnjak sj področja komunalnih dejavnosti, je bilo predvs £ kako vzpostaviti med komunalnimi organizacijami |0 občani take odnose, da bodo prišle do izraza pravid if( dolžnosti slednjih. Pri tem je bilo upoštevati dejstva (5, v organih samoupravljanja komunalnih organizacij ^ pravljalci zaradi njihovega posebnega položaja ne ^ rejo v zadostni meri vplivati na kvalitetno in smol jj.f gospodarjenje, ker so podvrženi notranjim težnjaff 5, ustvarjanju dohodka ob manjših naporih. Na komun . ‘ organizacije ne deluje zakon ponudbe in povprašev« ja' ker so one edine, ki opravljajo svojo dejavnost in i« t,i7 zato možnost in pravico izvajati pritisk na korist ^ komunalnih storitev z akti javnega značaja. Sprošč« u, ekonomskega delovanja v našem sistemu omogoči Hj, munalnim organizacijam, da same določajo cene s? storitvam in proizvodom. S tem je odpadel vpli1 j|. formiranje cen, ki ga je v dosedanjem sistemu še t občina. Komisija je bila mnenja, da bi bilo zato na j način treba zagotoviti družbeni vpliv občanov na K ^ nalne organizacije. Osnutek statuta zato predvide' v skladu z zakonom — ustanavljanje posebnega ot družbenega upravljanja, ki bi ga sestavljali predsta občanov, oziroma da bi občani v organ delavskega s ^ upravljanja komunalne organizacije volili svoje 1 stavnike. V določbah statuta, ki nakazujejo rešitve.' voja komunalne dejavnosti, se postavljajo delovne , nosti komunalnih organizacij v samostojnejši p(1 glede zadovoljevanja potreb občanov, zato je tudi' hova naloga skrbeti za enostavno in razširjeno rep« * ' ’ cijo delovnih sredstev. Ob novem načinu gospo ,^e nja delovnih skupnosti komunalnih organizacij '■ J a čina postavlja v drugačen položaj. Dolžnost obči J' 1 skrbeti za razvoj komunalnih dejavnosti in s p<' kreditiranja vplivati na pospeševanje razširjene dukcije. Zato je občina tudi s kreditno politiko <'en; vplivati na take cene, ki so v skladu z materialnimi se 1 gljivostmi občanov. farjs Kot za vsa druga področja naj bi občina skrbeli«^ za izdelavo načrta razvoja komunalne dejavnosti [£ne močju občine. Skladno z razvojem gospodarstva 1 Za ni urejajo določbe statuta tudi dolžnost sleherne j0]( ne skupnosti, da vzporedno s povečevanjem proi2J0 n sredstev skrbijo za skladno povečanje in urejeval? g0 munalnih naprav. Pri tem so pravice delovne sk*4 So v osnutku določene tako, da se sredstva, ki jih JjL (j delovna skupnost za komunalno izgradnjo in komi), ureditev, morajo tudi namensko uporabljati. Po ' načelih se urejajo pravice dolžnosti investitorji Pn gradijo javne objekte in dolžnosti občanov, kadar. za nimi sredstvi gradijo stanovanjske zgradbe in dh?. munalne naprave. Komisija za izdelavo občinsk«? SK tuta je imela za potrebno poudariti, da se nalog®., la 'i. nalnega gospodarjenja razdelijo med občino, kra^ skupnostmi in hišnimi sveti. Dolžnost upravljaj- D 1 munalnih naprav bi občina lahko prenesla n»^ družbene organe le v primeru, če je za obseg nih nalog zagotovila sredstva, ki so potrebna U zel Ijanje teh naprav. Razdelitev dolžnosti pri upravljanju posameznih komunalnih naprav med občino in krajevnimi skupnostmi ter hišnimi sveti ne urejuje noben predpis. Komisija je sodila, da se v občinskem statutu načelno razmejijo naloge upravljanja komunalnih naprav, ki služijo neposredno stanovalcem stanovanjske zgradbe oziroma prebivalcem naselja. Na osnovi tako zastavljenih statutnih načel naj bi se vsa ta vprašanja podrobneje obdelala v posebnem predpisu o upravljanju komunalnih naprav. Kakor na področju gospodarstva skušajo določila osnutka statuta tudi na področju družbenih služb omogočiti vsem vrstam zavodov s tega področja oziroma njihovim samoupravnim organom čimvečjo samostojnost in samoupravnost. Iz določil statuta je razvidno, da so področja šolstva, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, kulture in prosvete, telesne vzgoje in rekreacije in druga ustrezno svoji pomembnosti izredno široko razčlenjena. Komisija meni, da je pri utrjevanju samostojnosti samoupravnih organov družbenih služb izrednega pomena dogovor med njimi in občinsko skupščino. Statutna določila določajo družbene naloge teh služb, ki so jih dolžne opravljati in po svojih samoupravnih organih sprejemati odgovornost pred občinsko skupnostjo za dobro gospodarjenje s sredstvi družbene potrošnje. Konkretiziranje statutnega načela o dogovarjanju med občinsko skupščino in samoupravnimi organi družbenih služb o medsebojnih pravicah in dolžnostih se izvaja z načrtom razvoja družbenih služb, z 'etnim programom dela ter z letnim finančnim načrtom. Ker so med posameznimi družbenimi službami razlike spričo specifične dejavnosti vsake izmed njih, je bilo nujno treba — po vrstah dejavnosti družbenih služb statutno predvideti način dogovarjanja in programiranja ter delitve dela med občinsko skupščino in posa-bieznimi organi družbenih služb. Na področju šolstva mora npr. občinska skupnost zagotoviti pogoje za osnovno izobraževanje otrok, ki traja osem let. To obveznost mora občinska skupnost izvrševati do vseh občanov, tu-''i di takrat, če nima zadostnih materialnih sredstev za . kritje drugih, sicer prav tako potrebnih izdatkov. Za *! Osemletno izobraževanje otrok je dolžna občinska skup-* šJina zagotoviti enoten sistem. Občina v okviru materi-w sinih možnosti zagotavlja izobraževanje na šolah II. in ). Ul. stopnje, vendar samo v skladu s stvarnimi materialni tUmi možnostmi ah pod pogojem udeležbe občana sa-jj ^oupravne organizacije oziroma skupnosti (strokovnega J Jituženja, zbornice) ali ob udeležbi zainteresirane občine (medobčinsko sodelovanje). Glede oblik pomoči pri Pospeševanju strokovnega usposabljanja kadrov na sred-o; PJih, višjih in visokih šolah nakazujejo statutna določili Js še vedno možnost, da občina te kadre štipendira ali Pa posreduje štipendije in kredite za šolanje. V tej funkciji se postavlja občinska skupnost v položaj uspodbu-levalca, vsklajevalca in posrednika za iskanje virov pojoči mladini in odraslim pri reševanju materialnih Možnosti za izobraževanje. Komisija za izdelavo statuta sodi, da je izrednega '»mena za perspektivni razvoj materialne osnove misel, , J) se v okviru materialnih možnosti, ki jih bo občina j ?*tvarjala v prihodnosti, določi tudi del sredstev za na-»r^o učnih pripomočkov šoloobveznim otrokom. Te mi-1 I seveda ni mogoče takoj uresničiti. Določila demo-nB. ^Učnega mehanizma pa omogočajo, da se občani odlo-v P Pto za namenski prispevek za nabavo učnih pripomoč-“v šoloobveznim otrokom. Za začetek bi predstavljalo 1V01 Ca7° materialno osnovo, če bi starši otrok, ki dokon-šolsko leto, poklonili učne pripomočke svojih upJJjLJSk šoli, ta pa bi jih brezplačno dodelila socialno šib- n '^n 0tro^om- Občani, ki danes v zelo konkretni obliki proračun-iatti 8a Prispevka dajejo sredstva šolam, so zelo zaintere-z iiii za dobro gospodarjenje s temi sredstvi. Zato so fLrboup ravni organi šol in vsi člani šolskih kolektivov °*šni skrbeti za čimboljše izvajanje učnega programa, 'eMspjjj^ bi bili doseženi optimalni učni in. vzgojni Skrb za stalni strokovni in družbenoidejni dvig učne-ams. kadra je družbena odgovornost samoupravnih orga-ia } iiv ,*n vsakega člana šolskega, oziroma predavateljskega pt [ oktiva. Ker je zn merjenje delovnega uspeha prav v litvu zelo težko izdelati merila, je prav tu poudarjena d >ki ['n I»1 e ne >1« kolektivna odgovornost samoupravnih organov šol za uvajanje čim objektivnejših meril pri delitvi osebnih dohodkov. Ta naj stimulirajo pedagoške delavce k čim-večjemu prizadevanju. Osnutek statuta uvaja nove osnove za zagotovitev sredstev šolam, v odvisnosti od njihove osnovne dejavnosti in na podlagi normativov in obsega učnega programa, v skladu z verifikacijo. V takem sistemu zagotavljanja sredstev za svoje delo morajo šole s svojimi statuti in pravilniki o delitvi dohodka zagotoviti vsestranski razvoj šole. Otroško varstvo in vzgoja otrok se v osnutku statuta pojavljata v snovi, ki govori o šolstvu, socialnem varstvu in krajevnih skupnostih. Kljub temu sodi komisija, da mora dobiti zaradi svojega pomena tudi samostojno mesto, od koder se v novih oblikah odnosov glede dolžnosti in skrbi za otroško varstvo in vzgojo prepleta s področji drugih družbenih služb. Samostojno formulirana načela so pomembna zato, ker otroško varstvo ne more biti združeno s socialnim varstvom, kajti po svojem bistvu varstvo otrok ni socialna kategorija v smislu skrbi za preprečevanje in nastajanje socialnih problemov, temveč je samostojna kategorija varstva in vzgoje otrok zaposlenih staršev. Razvoj varstvenih ustanov in oblik otroškega varstva in vzgoje zadeva torej vse samoupravne organe delovnih skupnosti, ki zaposlujejo delovne ljudi — starše. Občinska skupnost je dolžna s svojimi načrti razvoja delovnih sredstev vsklajevati odnose investicijskih naložb in potrošnje tako, da po svojem pomenu varstvo in vzgoja otrok ne ostaneta zanemarjena. Šolske ustanove in krajevne skupnosti morajo skupaj s starši otrok, katerim sta potrebna varstvo in vzgoja, sestaviti program in se dogovoriti o vsklaje-vanju dolžnosti staršev, krajevnih skupnosti in šol. Med kategorijami družbenih služb, ki opravljajo zdravstveno varstvo občanov, in drugimi kategorijami družbenih služb nastopa razlika glede zagotavljanja materialne osnove, ker je v našem sistemu zdravstvenega zavarovanja vključenih že nad 98 odstotkov občanov. Tudi sistem upravljanja s sredstvi zdravstvenega zavarovanja je že tako izdelan, da omogoča zavarovancem zelo konkretno vplivati na uporabljanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva. Skupno občinskemu načrtu razvoja je samo vprašanje vskladitve sredstev, ki jih ima na razpolago zdravstveno varstvo s potrebami tega varstva v odnosu do občinskega programa zdravstvenega varstva. Samoupravni organi, ki upravljajo s sredstvi za zdravstveno varstvo (komunalna skupnost socialnih zavarovancev), bodo morali v svojem statutu in pravilih zagotoviti sistem uporabe sredstev, ki bo še bolj stimuliral zdravstvene ustanove za razvijanje zdravstvenih storitev, ki bodo predstavljale zavarovancem najuspešnejšo zdravstveno zaščito. Občinska skupščina pa še naprej obdrži svoje naloge glede zagotovitve sredstev za zdravstveno nezavarovane občane in pa za izvajanje splošne zdravstvene preventive. Določbe osnutka statuta za področje socialnega varstva prenašajo odgovornost za skrb za preprečevanje in odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme. Ta odgovornost in skrb za neposredno pomoč socialno ogroženim osebam ter skrb za invalide in njihove družine se nalaga delovnim skupnostim za tiste njihove člane, pri katerih je nastala potreba po neposredni pomoči takemu socialno ogroženemu članu. Socialno varstvo mora postati skrb vseh občanov in ga morajo po svojih močeh in sposobnostih izvrševati tako, da v prvi vrsti sami skrbijo za odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme (preventivno socialno varstvo). Prav tako so občani v samoupravnih organih delovnih in krajevnih skupnosti dolžni skrbeti za preprečevanje vzrokov nastanka socialnih problemov. Zato so delovne organizacije in krajevne skupnosti dolžne v svojih statutih dati primerno mesto socialnim vprašanjem in organizaciji socialne službe. Kot novost so v osnutku statuta predvidene določbe, ki nalagajo občini razen izdelave načrta razvoja mreže socialnih služb tudi skrb za tako izgradnjo naselij in stanovanj, pri kateri so v največji meri upoštevane življenjske potrebe občanov. Načrtna gradnja in upoštevanje teh načel omogočata pri enakih naložbah zmanjšati možnost nastajanja socialnih problemov. Glede področij kulture in prosvete, telesne vzgoje in rekreacije ter tehnične vzgoje sodi komisija, da je v statutu potrebno nakazati dolžnost občine oziroma njenih urbanističnih organov za pravilno urbanistično programiranje izgradnje kulturno-prosvetnega centra občine in podobnih centrov naselij. Pri tem je treba poudariti, da komisija ni imela v mislih samo izgradnjo kulturno prosvetnih domov v omenjenih centrih, temveč je imela v mislih potrebo po izgradnji vseh objektov in naprav, ki so namenjeni tako kulturi, prosveti kot tudi telesni kulturi, rekreaciji in tehnični vzgoji občanov. Zato se je na tem mestu dalo poudarka urbanistični ureditvi, čeprav bi ta materija po svoji naravi morda sodila drugam. Glede dolžnosti občine za vsebinsko in materialno plat kultumo-prosvetne, telesnovzgojne in tehničnovzgoj-ne problematike, predvidevajo formulacije osnutka statuta, kolikor je to sploh mogoče glede na pestrost in materialne možnosti, precej odrejeno smer razvoja; razen tega predstavljajo tudi pravno podlago za zbiranje materialnih sredstev in omogočajo formiranje družbenih institucij (kulturna zveza) za izboljšanje dela na teh področjih. Občinska skupščina kot predstavnik družbenoekonomske skupnosti občine razpolaga sama in preko samoupravnih organov delovnih skupnosti, skladov in denarnega zavoda z vsemi sredstvi, ki ji pripadajo v okviru delitve družbenega dohodka širše družbene skupnosti. Na današnji stopnji sistema upravljanja s sredstvi pripada pretežno upravljanje s sredstvi v glavnem delovnim skupnostim in posebnim organizacijam (namenskim skladom): za zidanje stanovanjskih hiš, investicijskemu skladu, komunalnemu skladu, cestnemu skladu in skladu za šolstvo. Občinski skupščini oziroma občinskemu proračunu pripadajo za uresničevanje njenih nalog sredstva iz družbenega dohodka in sredstva, ki izvirajo iz obveznosti občanov. Ta sredstva občinska skupščina porazdeli na posamezne dejavnosti v določenem odstotku. Občinska skupščina določi tudi določen odstotek od skupnih dohodkov občine kot sredstva za delovanje svoje uprave. S tem sistemom se postavljajo glede nagrajevanja tudi uslužbenci in delavci občinske uprave v enakovreden položaj z delavci v delovnih in drugih organizacijah. Istočasno so uslužbenci občinske uprave postavljeni tudi v odvisnost od gospodarskih uspehov občine. Določila osnutka statuta predvidevajo tudi možnost dogovarjanja z občani in delovnimi skupnostmi o povečanju dohodkov občine in o združevanju sredstev občanov in delovnih skupnosti. Vendar je predviden tak demokratičen mehanizem, da zagotavlja občanom in delovnim skupnostim, da se smejo tako povečana ali združena sredstva uporabiti samo za uresničitev poprej sprejetega programa. Enaka načela demokratičnega mehanizma predvideva osnutek statuta tudi za ustanavljanje skladov za telesnovzgojno, kulturno-pro-svetno, socialno dejavnost itd Občinska skupščina in samoupravni organi delovnih skupnosti oziroma občani se morajo najprej dogovoriti za program razvoja neke dejavnosti, določiti obseg in izvor sredstev in šele nato ustanovijo namenski sklad. Denarni zavodi in njihovi samoupravni organi, ki jih ustanovi občina in pri njih nalaga sredstva, so po svojem pomenu važen člen gospodarske dejavnosti v občini. Samoupravne organe teh zavodov sestavljajo predstavniki ustanovitelja in drugih zainteresiranih organov. Taka struktura samoupravnih organov pa ne daje vedno zadostnega jamstva, da bi se z naloženimi sredstvi vplivalo na tempo izpolnitve občinskega načrta razvoja. Dosedanja praksa tudi kaže, da taka struktura samoupravnih organov denarnega zavoda ne omogoča zadostne skrbi za gospodarjenje z naloženimi denarnimi sredstvi komitentov. Razprava ob pripravljanju gradiva za osnutek statuta je načela vprašanje, kako izpopolniti sistem upravljanja z denarnimi sredstvi komitentov, ki so močno zainteresirani za dobro gospodarjenje z njimi. Razpis posojila in druge oblike sodelovanja z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi omogočajo najrazličnejša dogovarjanja občinske skupščine o skupnih akcijah za pospeševanje razvoja materialne osnove občine in občanov. Vloga krajevne skupnosti, način dogovarjanja o razmejitvi nalog med občinsko skupščino in krajevno skupnostjo ter samoupravne pravice krajevne skupnosti so zajete v večini poglavij osnutka statuta. Zato je že pri razlagi drugih poglavij statuta zajeta tudi razlaga pravic in dolžnosti krajevnih skupnosti. Tukaj je zlasti važno poudariti pomen in mesto, ki ga ima občan v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti občan najkonkretneje uveljavlja svoje pravice in dolžnosti v vprašanjih, ki so dnevnega pomena za njegovo življenje. Osnutek statut; nih določil v tem poglavju razčiščuje mnoga do sedal nejasna vprašanja. Pri tem daje pravno podlago za sta tutno ureditev v krajevni skupnosti tudi tistih vprašanj ki doslej še niso bila urejena s splošnimi predpisi. I določili osnutka statuta so odstranjene mnoge nejasne sti o položaju, ki ga naj ima krajevna skupnost v oo nosu do občine. Krajevna skupnost postane s tem v re snici samostojna samoupravna skupnost občanov de ločnega naselja, ki ima samostojne pravice pri sprejeme nju svojega načrta razvoja in letnega programa. S ten so odstranjene tudi motnje v pogledu izvrševanja same upravnih pravic in dolžnosti, ki iih občina nrenaša !'>( krajevne skupnosti, ker mora občina jih občina prenaša *: ima za izvajanje nalof: r mora uucina za izvajanje na»un krajevno skupnost, zagotoviti Pf ki jih je prenesla na trebna sredstva. Obseg nalog krajevnih skupnosti, ki jih nakazujj osnutek statuta v tem poglavju in drugih določbah, gotavlja v bodočnosti njihov predviden razvoj. S tem Pl seveda ni rečeno, naj bi krajevne skupnosti j svoje statute in programe razvoja že danes sprejem^ več nalog, kot je potrebno (glede na potrebe in zahte'1 občanov) in kot so jih sposobne izvrševati. V tem sit slu bi bilo treba statute krajevnih skupnosti smelo obra' ^ navati, vendar upoštevati omenjena načela. Izkušnje, I jj so jih pridobile krajevne skupnosti pri svojem delu, P1 cej razčiščena mnenja o družbenem položaju krajev® tj skupnosti, določila osnutka statuta in pozitivna zako® daja omogočajo, da se krajevne skupnosti postavijo jasnejši in določnejši položaj prav pri vsebini njiho* ga dela. Položaj in dolžnosti hišnih svetov so zelo konkre® določene v zveznih in lokalnih predpisih. Osnutek st®1 ta je zato skušal le nakazati točnejšo razmejitev d® nosti pri upravljanju komunalnih naprav v neposre* okolici zgradb in naselja, kot smo to že omenili v o® zložitvi o komunalni dejavnosti v statutu. Pri tem I ; za bistveno zadevo, namreč za dolžnost hiš ’ svetov, da skrbijo za komunalno ureditev, vzdržev® ? in upravljanje komunalnih naprav, kar je po uredil nem načrtu izključno naloga prebivalcev posamez zgradb in naselij. Kaj sodi v njihovo pristojnost, dol j ureditveni načrt, ki ga sprejme občinska skupšči !j)m Dolžnost in pravica hišnih svetov naj bi bila vzdrži i!ce nje in upravljanje npr. poti, ki vežejo stanovanj* ep, stavbo z javno cesto, javna razsvetljava pred vhodi na poteh med stanovanjskimi stavbami in javn| cestami, dvorišča, zelenice ob hišah in v naseljih, d ška igrišča ipd. Hišni sveti naj ne bi za vsako ceno v lastni upravljali zgradb in naprav v neposredni okolici, krajevna skupnost po predhodnem sporazumu s hiš® sveti organizirala primerne službe (servise) in so v njihovih uslug za hišne svete sprejemljive, naj bi hišni sveti kot dobri gospodarji dogovorili s kraj®l(i skupnostjo in ji poverili dolžnost vzdrževanja zgradi komunalnih naprav ter opravljanja drugih uslug in ritev. Komisija meni, da bi morali hišni sveti poV1 p0J, te naloge krajevnim skupnostim povsod tam, kjer kovnost in cene uslug in storitev vplivajo na boljš|e ° cenejše vzdrževanje zgradb in drugih naprav. pn?^ Svete občinske skupščine kot politično izvršilni* tei gane, število in obseg nalog je doslej določal obči statut. Taka praksa ni dala vedno najboljših rezuld saj predstavlja statut pravno ureditev za daljše obd< na drugi strani pa življenje terja stalno prilagaj organizacijske sestave občinske skupščine. Da bi ®j gotovila večja prožnost občinske skupščine in njen®: ganov, predvideva osnutek statuta, naj bi se sveti irfhski hove naloge določili z odlokom občinske skupščin®! bo omogočilo občinski skupščini prilagajanje teh “ nov potrebam časa. Po potrebi bo občinska skup^,. združevala, razdruževala ali ustanavljala nove svete, Osnutek statuta zagotavlja občnom javnost ®nimj vseh samoupravnih organov občinske skupnosti. 0“ lahko spremljajo delo vseh organov, ki so jim omogočiti pogled v njihovo delo. Tudi delo ob^bčar skupščine je javno, saj občani lahko prisostvujejo usi nim sejam in tudi drugače spremljajo njeno delo. wodu itiei zs Voj Občj s< ho ih, tega občinska skupščina poroča o svojem delu in o delu svojih organov na zborih volivcev in zborih delovnih skupnosti Oblike obveščanja o delu samoupravnih organov so v praksi različne. Izdajajo se bilteni, lokalni časopisi in časopisi delovnih skupnosti ter razne publikacije. Uporabljajo se tudi druge oblike obveščanja, ki so se v praksi pokazale kot zelo dobre in jih je treba razvijati še naprej. Posebno pozornost bo treba posvečati vsebini, da bodo postale za občana zanimive. Osnutek statuta določno razvija tista načela zvezne m republiške ustave, ki govore o dogovarjanju delovnih j |iudi in občanov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Pri tem dogovarjanju daje poseben poudarek vprašanju, kako v prihodnosti poglobljeno razvijati demokratični mehanizem samoupravljanja j v občini, delovni in krajevni skupnosti ter v drugih obii-| kah družbenega samoupravljanja. V tem delu osnutek še ni v celoti izdelan, prav zaradi tega, ker bodo dokončna določila odvisna zlasti od predlogov in pripomb obli canov in samoupravnih organov. Komisija pričakuje, da j Komisija za statut občine UUBUANA MOSTE POLJE rri Ljubljana, dne 6. maja 1963 oV 1° bodo njihovi predlogi, pripombe in dopolnitve nekatere določbe osnutka izpopolnile, druge morda opustile ali pa našle zanje boljšo vsebinsko rešitev. Razprava na terenu in v delovnih skupnostih bo lahko dokazala, ali posamezna vprašanja, ki jih sedanja določila osnutka urejajo, sodijo v dokončno besedilo ali pa jih bo treba prepustiti statutni ureditvi samih delovnih in krajevnih skupnosti, oziroma obdelati v poslovnikih občinske skupščine. Komisija za izdelavo statuta občine Ljubljana Mo-ste-Bolje poziva vse občane, organe družbenega samoupravljanja, družbene in druge organizacije, da pošljejo svoje predloge, pripombe in dopolnila k osnutku statuta na sedež komisije, ki je pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana Moste-Polje, Proletarska ulica 1. Komisija za občinski statut občine Ljubljana Moste-Polje Lj.,6. 5.1963 i OSNUTEK ot STATUTA 1 i na :va! ■d« OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ;rad' {[ Na podlagi 98. člena ustave Socialistične federativne Fpubhke Jugoslavije, 94. člena ustave Socialistične repu-"'ke Slovenije in 25. člena statuta občine Ljubljana Mo-5Polje občinska skupščina sprej ema STATUT OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1. del — splošne določbe 1. člen Občina Ljubljana Moste-Polje je temeljna družbeno-itična in družbena-ekonomska skupnost, v kateri si ob- zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in * ' I, v°j produkcijskih sil, usmerjajo in vsklajujejo razvoj P°v, Podarstva in družbenih služb, določajo in razdeljuje-Jer.» iredstva za potrebe občine, ustvarjajo pogoje za zado-30lJ levanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih tonih potreb, vsklajujejo individualne in skupne inte-ršiin*1 ter uresničujejo čimbolj neposredno samoupravlja-obč' Tudi 2‘ ČIen ilagaj Občani uresničujejo pravico samoupravljanja nepo-pi s1 no ali po za to izvoljenih organih v krajevnih skup-njenU ih, svojih delovnih in drugih organizacijah in po /eti i11 nski skupščini ter njenih organih. pščiH teh J 3. člen Slavica in dolžnosti občanov se določajo z zvezno svete- Spupuško ustavo, z zakoni, tem statutom in drugimi most ^nlmi akti občine. 4. člen 0 ob^bčani imajo v občini zlasti pravico in dolžnost, da: vule)0^ ustvarjajo družbene in materialne pogoje za raz-delo- Produkcijskih sil; — zagotavljajo pogoje za zaposlovanje; — skrbijo za povečevanje produktivnosti dela; — vsklajujejo razvoj gospodarstva, družbenih služb in drugih dejavnosti; — uresničujejo načelo delitve po delu; — odločajo v okviru delitve družbenega dohodka o sredstvih za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb; — odločajo o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni napredek v občini; — organizirajo in pospešujejo dejavnosti, ki služijo občanom, družinam in gospodinjstvom za zadovoljevanje njihovih neposrednih potreb; — urejajo zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarsko. kulturno in družbeno življenje v občini; —- določajo uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini ter stvari v splošni rabi in skrbijo, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom; — zagotavljajo materialne in druge pogoje za zbolj-ševanje življenjskih razmer in za zadovoljevanje svojih potreb predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, rehabilitacije, telesne vzgoje, rekreacije, stanovanj, komunalnih in družbenih dejavnosti; — ustanavljajo krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije, komunalne in druge družbene službe; — vsklajujejo razvoj naselij in mesta; — opravljajo družbeno nadzorstvo nad gospodarjenjem z družbeno lastnino v občini; — zagotavljajo izvrševanje in uporabo zakonov in drugih predpisov ter skrbijo za zakonitost vsega delovanja v občini; — skrbijo za uresničevanje osebnih, političnih in samoupravnih pravic občanov ter vseh oblik neposredne demokracije. V občini občani uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbeno političnih skupnosti. 7 I 5. člen Občani so dolžni po svojih močeh in sposobnostih prispevati k splošnemu napredku občine. 6. člen Občani imajo pravico in dolžnost, da po svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja v občini. 7. člen Občina Ljubljana Moste-Polje obsega naselja: k.o. Bizovik: Bizovik, Fužine, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica; k.o. Brinje (del): Ljubljana (del) k.o. Dobrunje: Dobrunje (del), Podmolnik (del), Za-dvor, Zavoglje; k.o. Dolsko: Dolsko; k.o. Javor: Besnica (del), Javor, Ravno brdo; k.o. Kašelj: Podgrad, Polje (del), Spodnji Kašelj, Vevče, Zalog, Zgornji Kašelj; k.o. Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del); k.o. Laze: Laze pri Dolskem; k.o. Lipoglav: Brezje pri Lipoglavu, Mali Lipoglav, Pance, Repče, Selo pri Pancah, Veliki Lipoglav; kx). Moste: Ljubljana (del); k.o. Petelinje: Kamnica, Petelinje; k.o. Podmolnik! Dobrunje (del, Podmolnik (del), Šentpavel; k.o. Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del); k.o. Senožeti: Senožeti; k.o. Slape: Polje (del), Slape, Studenec; k.o. Sostro: Češnjice, Podlipoglav, Sadinja vas, Sostro, Zagradišče; k.o. Stožice (del): Jarše (del); k.o. Križ: Križevska vas, Vrh pri Dolskem, Zagorica pri Dolskem; k.o. Petersko predmestje (del): Ljubljana (del); k.o. Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi; k.o. Stepanja vas: Ljubljana (del); k.o. Vodmat (del): Ljubljana (del); k.o. Vinje: Klopce, Osredke, Vinje; k.o. Volavlje (del): Besnica (del), Dolgo brdo, Ga-berje pri Jančah, Janče, Prežganje, Tuji grm, Vnajnarje, Volavlje, Zgornja Besnica; k.o. Trebeljevo (del): Veliko Trebeljevo, Malo Trebe-Ijevo, Mali vrh; k.o. Zadobrova(del): Sneberje, Spodnja Zadobrova, Zgornja Zadobrova. 8. člen Občina Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba, njen sedež je v Ljubljani, Proletarska ulica l in je v sestavu okraja Ljubljana. 9. člen Pečat občine Ljubljana Moste-Polje obsega grb So, cialistične republike Slovenije, ime Socialistične reput-3 ke Slovenije ter ime okraja in občine. ‘h Ji 10. člen Pravica in dolžnosti občine se določajo z zvezno republiško ustavo, z zakonom in tem statutom. ^ Kot temeljna družbeno-politična skupnost občina ^ Q gotavlja pogoje za uresničevanje svoboščin in pravic cje , 01 čanov, ureja odnose, ki imajo neposreden pomen za -»2 čane v občini, določa splošne pogoje za dejavnost t munalnih in podobnih organizacij, varuje zakonitost varnost ljudi in premoženja, organizira družbene slu be, ki so skupnega pomena, zagotavlja javni red in W'> izvršuje družbeno nadzorstvo in opravlja druge funfcUi je družbene skupnosti, razen tistih, ki so z zvezno sftl republiško ustavo določene kot pravice in dolžposti Mit še družbeno-politične skupnosti. fe Pravice in dolžnosti občine opravljajo občinska sklai ščina in njeni organi ter krajevne skupnosti ali neposrtK; no občani na zborih volilcev in v drugih oblikah nepfen srednega odločanja. 11. člen M Za uresničevanje svojih nalog občina Ljubljana N ste-Polje sodeluje z drugimi občinami in v ta namen U ko z njimi ustanavlja skupne organe in organizacije, zd; žuje sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira skupne cije in druge oblike medsebojne pomoči in sodeloval^' 12. člen Občina po občinski skupščini ali drugih pristo organih določa v mejah veljavnih predpisov in mater nih možnosti pogoje za pridobitev pravice do socia podpore, zdravstvenega varstva, pravice do stanoval pogoje šolanja in štipendiranja ter pravico do upofl socialnih ustanov, kadar se te zagotavljajo v breme činskih sredstev. 13. člen Občinska skupščina lahko v mejah veljavnih P ^ .pisov in materialnih možnosti ter programa razvoja d ll*‘ benega standarda občanov določi, da občan, ki gledi svoje gmotno stanje lahko sodeluje z deležem las sredstev, in občan, ki je potreben posebne skrbi dru pridobi pravico do socialne podpore, zdravstvenega stva, pravico do stanovanja, pravico do šolanja in štil diranja ter pravico do uporabe socialnih in komuna ustanov ob ugodnejših pogojih. 14. člen Delo občinskih organov in organov družbenega moupravljanja v občini je javno. st bc feb 15. člen Organi občine imajo do občanov in organizacij območju občine samo tiste pravice in dolžnosti, t Jim dane z zvezno ali republiško ustavo, z zakoni in statutom. Ji i ta c1; II. DEL — DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI V OBČINI I. poglavje — Samoupravljanje v občini 16. člen Družbeno-ekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini produkcijskih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji in družbeni skupnosti. 17. člen 18. člen I zvr no? d ■Ja* los in Samoupravljanje občanov se zagotavlja z ustavo in se v okviru enotne socialistične ureditve SFRJ izvršuje v skladu z zvezno in republiško ustavo, zakoni in določbami tega statuta ter statutov delovnih in drugih organizacij. Občani uresničujejo pravico samoupravljanja ' avc čini neposredno ali posredno po za to izvoljenih £- u. nih. 51cu Neposredno uresničujejo občani pravico samo* - sj Ijanja na zborih volilcev, zborih članov delovnih1^ nosti, v krajevnih skupnostih, z referendumom in je litvami v občinske organe ter v organe samoupJ', )ruj nja v delovnih in drugih organizacijah. J- ot Posredno uresničujejo občani pravico samoup^Upo nja predvsem po organih krajevne skupnosti, po ot>J QeV] skupščini in njenih organih ter po organih samo11 - op Ijanja v delovnih in drugih organizacijah. aj6v / 19. člen siv JPr* uresničevanju samoupravljanja odločajo delovni U ljudje v občini kot temeljni družbeno-ekonomski skupnosti o usmerjanju gospodarskega in družbenega razvoja, o delitvi družbenega proizvoda ter o drugih vprašanjih, ki so skupnega pomena. I Delovni ljudje upravljajo delovno organizacijo v oblini v skladu z ustavo, zakoni in statutom delovne orga-j Uzacije posredno ali neposredno s tem, da poverjajo do-0l ocene funkcije organom upravljanja delovne organizaci-0; e: delavskemu svetu, upravnemu odboru in direktorju j *ziroma drugim organom upravljanja. ti 3lu 20. člen rj' V delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost -jm zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v ) »kladu z zakonom pri opravljanju določenih zadev za-i »fteresirani občani ter predstavniki zainteresiranih or-pnizacij in družbene skupnosti kot člani organov uprav-^i&nja delovne organizacije ali na drug način, ki ga do-'Sfftcajo zvezna in republiška ustava ter statut delovne or-neppnizacije. O organizaciji dela in delitvi dohodka odločajo v ta-delovni organizaciji samo organi upravljanja, ki jih °'ijo člani delovne skupnosti. n'« zd: ne . vai v1' Delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji, vzpo-. ,v'jajo kot člani delovne skupnosti medsebojno delov-1 razmerja ter so pri samoupravljanju enakopravni. 21.člen Kot člani delovnih skupnosti sodelujejo tudi pri upravljanju občine s tem, da volijo svoje zastopnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. 22. člen Vsakemu delovnemu človeku v delovni organizaciji gre v skladu z načelom delitve po delu osebni dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela in dela delovne enote ter uspehom delovne organizacije kot celote. 23. člen Občina lahko v skladu z zakonom in s svojimi potrebami ustanovi delovno organizacijo. Delovna organizacija je samostojna in samoupravna organizacija, ki sprejema na osnovi zvezne in republiške ustave ter zakona svoj statut in druge splošne akte, s katerimi uredi svoja notranja razmerja. Preden delovna organizacija sprejme statut, ga mora predložiti v obravnavo občinski skupščini, razen če ni s posebnim zakonom predpisano, da ga je treba predložiti v obravnavo širši družbeno-politični skupnosti. 24. člen Občina, delovne in druge organizacije stopajo v medsebojna razmerja na področjih upravljanja in gospodarjenja, ki so podrobneje določena v posameznih poglavjih tega statuta, kot: v družbenem programiranju, medsebojnem obveščanju o delu, skupnem investiranju itd. stoji itd icin jva® pon me II. poglavje — Neposredno samoupravljanje občanov 1. Krajevna skupnost 25. člen tutu ali zadeve, ki jih nanje prenese občinska skupščina s svojim aktom. 27. člen led< las' drul . V krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti ob-le-ti neposredno uresničujejo samoupravljanje na i P1 pOČju dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovo-ja d J*jo dnevne potrebe delovnih ljudi in njihovih družin. 26. člen a V krajevni skupnosti občani neposredno in po organi krajevne skupnosti uresničujejo zlasti tele naloge: — organizirajo in pospešujejo komunalne, gospodar-stanovanjske, socialne, otroško varstvene, zdravstve-kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti in be za neposredno zadovoljevanje svojih potreb in reb svojih družin in gospodinjstev: " organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti 'Otnoč v gospodinjstvu; r- organizirajo pomoč zaposleni ženi in družini pri Ji in vzgoji otrok; skrbijo za varstvo in vzrejo otrok zaposlenih star- 1 š iiina nega lizaci - aivi Ulju m trmuju WU. sti, K111 za varstvo drugih oseb, ki jim je varstvo potrebno; ni i» " skrbijo za napredek gospodarjenja s stanovanji in »gajo hišnim svetom in občanom pri upravljanju sta-‘bjskih hiš in njihovih skladov ter vzdrževanju hiš; h organizirajo prostovoljno delo na svojem območ- ~ pomagajo občinski skupščini in njenim organom svrševanju njihovih nalog na območju krajevne bosti; ' dajejo občinski skupščini in njenim organom 'la* in predloge o vprašanjih, ki se tičejo krajevne bosti ali o splošnih vprašanjih, ki jih občinska skupin njeni organi predložijo krajevni skupnosti v inja ’ avo in mnenje; lenih ^ upravljajo družbeno lastnino, ki je dana krajev-, skupnostim v uporabo; >amov|. skrbijo za graditev, vzdrževanje in upravljanje ivnih • bialnih objektov na območju krajevne skupnosti, im ih. Je le-ta sama zgradila ali dobila v upravljanje ter nouph >ruje j o njihovo uporabo; obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki moupj; 'biočju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljeva-po ob" Cevnih življenjskih potreb občanov; sam011 - opravljajo tudi druge zadeve, za katere so pristoj-&Jevne skupnosti po splošnih predpisih, po tem sta- Občinska skupščina in njeni organi nudijo krajevni skupnosti zlasti strokovno pomoč in vršijo splošni družbeni nadzor nad njihovim delom. Posamezna vprašanja, ki se tičejo dejavnosti krajevne skupnosti, obravnava in rešuje tisti organ občinske skupščine, v čigar delokrog spada posamezno vprašanje. 28. člen Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen statut. Statut sprejme krajevna skupnost potem, ko so ga obravnavali zbori volilcev, potrdi pa ga občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti določa njeno organizacijo, organe in delo, način ustanavljanja in razmerja servisov, delavnic in ustanov do krajevne skupnosti, samoupravne pravice delavcev v njeni upravi, servisih, delavnicah in ustanovah, organizacijo in delo poravnalnih svetov, razmerja krajevne skupnosti do hišnih svetov na svojem območju in druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti. S svojim statutom mora krajevna skupnost zagotoviti delavcem, ki so zaposleni v njeni upravi, servisih, delavnicah in ustanovah, izvrševanje samoupravnih pravic v zadevah, ki se tičejo njihove notranje organizacije, delovnih razmerij in delitve osebnega dohodka. 29. člen Krajevna skupnost sprejme svoj program razvoja, upoštevajoč smernice občinske skupščine za načrt razvoja občine. V skladu s svojim programom razvoja izdela krajevna skupnost svoj letni načrt dela. 30. člen Krajevna skupnost opravlja svoje naloge s sredstvi: — ki jih da občina za izvrševanje tistih nalog, ki so bile prenešene na krajevno skupnost; — ki jih daje občina v skladu s svojimi materialnimi možnostmi za pospeševanje komunalnega in gospodarskega razvoja krajevne skupnosti v skladu s programom razvoja in letnim načrtom dela krajevne skupnosti; / — od dela stanarin in najemnin, ki ga določi občinska skupščina kot dohodek krajevne skupnosti; — ki jih dajejo delovne organizacije za pospeševanje posameznih dejavnosti krajevne skupnosti; — ki jih doseže s svojimi dejavnostmi; — ki jih kot samoprispevek dajejo občani. Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na svoje potrebe v skladu z letnim načrtom dela in programom razvoja. 31. člen Krajevne skupnosti na območju občine lahko zaradi izmenjave mnenj, medsebojne strokovne pomoči in vskla-jevanja medsebojnih interesov ustanovijo stalno konferenco krajevnih skupnosti občine. 2. Hišni sveti 32. člen Občani po svojih samoupravnih organih — zborih stanovalcev in hišnih svetih — upravljajo stanovanjske hiše, ki niso v zasebni lasti in tiste objekte in naprave v njihovi neposredni okolici, ki pretežno služijo njihovim stanovalcem. 33. člen Občani sami in po svojih hišnih svetih skrbijo za vzdrževanje in ureditev stanovanjskih hiš in njihove okolice po načelih smotrnega gospodarjenja ter v skladu s splošnimi predpisi, tem statutom in statutom krajevne skupnosti. Občani neposredno z udeležbo lastnih sredstev v obliki samoprispevka in po svojih hišnih svetih skrbijo za dvig stanovanjsko-komunalnega standarda v stanovanjskih hišah in organizirajo razne oblike otroškega varstva in pomoči starim in bolnim stanovalcem. 34. člen Po svojih hišnih svetih občani sodelujejo s krajevno skupnostjo. Krajevni skupnosti zlasti lahko prepustijo skrb za vzdrževanje stanovanjskih hiš, organizacijo komunalnih služb in ureditev ter vzdrževanje komunalnih in rekreacijskih naprav, ki so namenjene stanovalcem več stanovanjskih hiš. 3. Zbori volilcev in zbori članov delovnih skupnosti 35. člen Na zborih volilcev občani neposredno sodelujejo pri samoupravljanju v občini. Na zborih volilcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju ali delu naselja, pa tudi za življenje in delo v občini in v širši družbeno-politični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom in neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom. Na zborih članov delovnih skupnosti delovni ljudje predlagajo kandidate za člane predstavniških teles in opravljajo druge zadeve upravljanja, ki jih določata zakon in statut delovne organizacije. 36. člen Na zborih volilcev odborniki občinske skupščine poročajo o njenem delu. Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volilcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva. 37. člen Občinska skupščina in njeni organi morajo obravnavati predloge in sklepe zborov volilcev in jih obvestiti o svojem stališču do teh predlogov oziroma sklepov. Ce se večina zborov volilcev pravno veljavno izreče za določeno rešitev neke zadeve, občinska skupščina zadeve ne sme rešiti v nasprotju z izrečenim mnenjem zborov volilcev, preden zadeve ne predloži zboroff lilcev s temeljito obrazložitvijo. 38. člen Občanom se obvezno dajo v razpravo na zbot lilcev: — načrt razvoja občine in programi razvoja meznih področij družbenih dejavnosti; — letni družbeni plan, občinski proračun ! ključni račun; — občinski urbanistični načrt; — letno poročilo o delu občinske skupščine it nih organov; — osnutki predpisov, ki nalagajo izredne mate! obveznosti in samoprispevke občanov; — osnutek splošnega akta, s katerim se določi; moč j a za ustanovitev krajevnih skupnosti. 'e Občinska skupščina lahko sklene, da se predlo )C razpravo zborom volilcev tudi druge zadeve. 39. člen Zbor volilcev lahko skliče občinska skupščina ma njen predsednik, organ krajevne skupnosti, otf ali krajevni organ SZDL ali 10 odstotkov občanof nega območja Zbor volilcev se sklicuje praviloma za volila močje, krajevna skupnost pa lahko določi, da se \ zbor volilcev za več volilnih območij v okviru krt skupnosti. Zbor članov delovnih skupnosti lahko skU1 tudi sindikalna organizacija in organi samoupra' delovne organizacije. ,t'j£ 5SI 40. člen Obvestilo o sklicu zbora volilcev mora biti otjzt: no najmanj 3 dni pred dnevom zbora. O sklicu zbora volilcev obvesti sklicatelj pl nika občinske skupščine, če zbora ni sklical le-tB krajevno skupnost in krajevno organizacijo SZDL. 41. člen Zbor volilcev prične sklicatelj ali njegov pod nec. Vodi ga delovno predsedstvo, ki si ga volilci it za vsak zbor posebej. Varianta:..., stalno delovno predsedstvo, ki volilci izberejo za dobo dveh let. hii 42. člen Občinska skupščina lahko sprejme poslovnik tv] in potek zborov volilcev. j ( 1 s 4. Referendum 43. člen Občinska skupščina lahko razpiše referendum se občani vnaprej izjavili o posameznih važnejši šanjih ali da bi potrdili njen splošen akt. 44. člen Občinska skupščina obvezno razpiše referendu — za potrditev občinskega statuta in njego' vene spremembe; — kadar ga za določeno vprašanje, zahteva n* 1/3 zborov volilcev na območju občine, na kat^ sc i) * k ‘Pš bilo navzočih najmanj 10 odstotkov volilcev; 45. člen Občinska skupščina določi besedilo predmet renduma tako, da se volilci o vprašanju izjavijo ali »proti«. 46. člen Referendum se razpiše najmanj 30 dni pred I c njem. 47. člen Referendum izvede občinska volilna komisij® ločilih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino- N ki tbc Kr 48. člen Občinska skupščina ne more v enem letu po, ^ referenduma izdati nobenega splošnega akta, ki nasprotju z izidom referenduma. fr vi rn ih fst ! 5 bori- 1. Načrt razvoja občine 49. člen Skladen razvoj gospodarskih panog in družbenih lužb ter vsklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo ugotavlja občina z občinskim načrtom razvoja. Občinski načrt razvoja upošteva potrebe programov razvoja delovnih organizacij in krajevnih skupno-“ ter smernice širših družbeno-političnih skupnosti. ie i®| . Načrt razvoja očine upošteva dejanske možnosti in kjanske potrebe občine, nate? 50. člen >ločii Občinski načrt razvoja upošteva vsa materialna ... ®dstva v občini, ki v okviru delitve družbenega do-ecu )dka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih po-ob ter vsa sredstva za gospodarski in družbeni razvoj, Katerimi razpolagajo samoupravni organi v občini, j Z občinskim načrtom razvoja se zagotavljajo tudi 3ina(aterialni in drugi pogoji za izboljšanje splošnih življenj-i, otf 'h razmer občanov, posebno na področju vzgoje in anoV 'braževanja, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega otroškega varstva, telesne vzgoje in rekreacije, gra-'oliM tve stanovanj in komunalnih naprav in na drugih pod-i se cjih. a kU skl>> 51. člen Da bi se pri določanju in uresničevanju načrta raz-ipra?'la občine zagotovila pobuda občanov in delovnih skup-lati. izdela občinska skupščina najprej teze o razvoju 'cine. Teze o razvoju občine da občinska skupščina v javno ti ot zpravo zborom volilcev in zborom članov delovnih ,uPnosti, samoupravnim organom delovnih organiza-lj Pj' družbenim organizacijam in krajevnim skupnostim. . Na osnovi dobljenih mnenj in predlogov sprejme ^jPska skupščina smernice razvoja občine in jih spoji delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim, '^delajo svoje programe razvoja. le-ts ZDL. pod ilci H 52. člen K programom razvoja delovnih organizacij in kra-skunnosti. v katerih niso upoštevane smernice ^cja občine, da občinska skupščina lahko svoje pri-bbe, na osnovi katerih morajo pristojni organi delov-} organizacij in krajevnih skupnosti ponovno raz-mik Ovijati o svojih programih razvoja. ! če pristojni organi delovnih organizacij in krajev-f skupnosti ne upoštevajo nripomb občinske skupščino ji dolžni obrazložiti svoje stališče. nduri' ;nejši! rend'! njego< ,eva d’ a kaM 53. člen Na podlagi smernic razvoja občine in programov raz-a delovnih organizacij in krajevnih skupnosti določi !inska skupščina načrt razvoja občine. 54. člen Na podlagi načrta razvoja občine sprejema občinska 'Pščina letni družbeni plan občine. 55. člen Načrt letnega družbenega plana občine se da v raz-vo zborom volilcev, zborom članov delovnih skupno-, krajevnim skupnostim in družbenim organizacijam, ediael javijo 56. cien Pripombe zborov volilcev, zborov članov delovnih . | Niosti, krajevnih skupnosti in družbenih organizacij prea ivnava očinska skupščina hkrati, ko sprejema letni 'Ceni plan občine. Kadar občinska skupščina ne upošteva pripomb cv volilcev, zborov članov delovnih skupnosti, kra-'N skupnosti in družbenih organizacij, mora o tem 'stiti organ, ki je dal prepombe, in navesti razloge, za-katerih pripomb ni upoštevala. ;„u z letnim družbenim nlencm občine občinska skup-ttt, ki ' v skladu s družbenim pjanom širše družbeno-poli-! skupnosti: misij® Sčino. itu p° — usmerja in vsklajuje razvoj produkcijskih sil, družbenih služb in zaposlovanje; — določa sredstva, s katerimi bo občina razpolagala, in opravi njihovo temeljno razporeditev; — določi ukrepe, s katerimi zagotovi vskaljevanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela; — vsklajuje splošno in osebno potrošnjo s proizvodnjo, dohodkom in produktivnostjo dela; — določi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju občine. 58. člen Na osnovi svojih programov razvoja in načrta razvoja občine sprejemajo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje letne načrte proizvodnje in dejavnosti. V letnih načrtih proizvodnje in dejavnosti upoštevajo delovne organizacije in krajevne skupnosti vse materialne pogoje za povečanje proizvodnje, možnosti zaposlovanja delovne sile in možnosti povečanja produktivnosti dela. 59. člen Letne načrte proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti vsklajuje občinska skupščina z dej finskimi potrebami in možnostmi občine, z načrtom razvoja občine in smernicami širših družbeno-političnih skupnosti. Občinska skupščina lahko da k letnim načrtom proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. če pristojni organi delovne organizacije oz. krajevne skupnosti ne sprejmejo pripomb, ki jih je dala občinska skupščina, morajo svoje stališče obrazložiti. 60. člen Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje občinskega načrta razvoja in letnega družbenega plana občine kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V ta namen dostavljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tromesečna in polletna poročila o izpolnjevanju njihovih programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti. Na njeno zahtevo dostavljajo delovne organizacije in krajevne skupnosti občinski skupščini tudi drugo dokumentacijo, ki je potrebna za spremljanje in ocenjevanje izpolnjevanja programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti, zlasti dokumentacijo o investicijah in razširjanju dejavnosti. 61. člen Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje načrta razvoja občine in letnega družbenega plana na svojih sejah vsako četrletje. če občinska skupščina ugotovi, da izvrševalec programa oziroma načrta ne izpolnjuje zaradi subjektivnih vzrokov, sprejme priporočilo, s katerim naloži samoupravnim organom prizadete organizacije, da razpravljajo o vzrokih neizpolnjevanja programa ali načrta in da ukrenejo vse potrebno za odstranitev teh vzrokov. Če organizacija ne pojasni vzrokov, zaradi katerih ne izpolnjuje programa razvoja oziroma letnega načrta ali ne upošteva priporočila občinske skupščine za odstranitev vzrokov, stori občinska skupščina takoj vse ustrezne ukrepe, ki se jih lahko posluži v skladu z zvezno in republiško ustavo, zakoni in s tem statutom, da se odpravijo vzroki, ki ovirajo izpolnjevanje programa razvoja oziroma letnega načrta. 62. člen O izpolnjevanju načrta razvoja občine in letnega družbenega plana seznanja občinska skupščina najmanj polletno vse izvrševalce, zbore volilcev, zbore članov delovne skupnosti, krajevne skupnosti in družbene organizacije. Občinska skupščina razpravlja o pripombah in predlogih, ki so jih dali izvrševalci, zbori volilcev, zbori čla- i nov delovnih skupnosti, krajevne skupnosti in družbene organizacije k izpolnjevanju načrta razvoja in letnega družbenega plana. 2. Urbanistični načrt občine 63. člen Z občinskim urbanističnim načrtom zagotavlja občinska skupščina regionalni razvoj občine in vsklajuje razvoj mesta in naselij. V urbanistični načrt občine, ki zajema vplivno območje mesta Ljubljane, se vključijo osnovni elementi urbanističnega načrta mesta Ljubljane. Temeljne postavke urbanističnega načrta občine določi občinska skupščina ob upoštevanju osnovnih elementov iz prejšnjega odstavka. 64. člen Predlog občinskega urbanističnega načrta pripravil organi občinske skupščine. Predlog občinskega urbanističnega načrta se razpravo zborom volilcev, zborom članov delovnih sM nosti, krajevnim skupnostim in družbenim or ganil, cijam. Občinska skupščina obravnava vse pripombe, ki ■ bile dane k predlogu občinskega urbanističnega naflj Če občinska skupščina teh pripomb ne upošteva, P01 obrazložitev, zakaj se pripombe niso upoštevale. 65. člen Občinski urbanistični načrt prične veljati, ko nanj soglasje širša družbeno-politična skupnost. IV. poglavje — Družbene službe in gradnja stanovanj 1. Skupne določbe 66. člen V skladu z določbami tega statuta in v okviru svojih materialnih možnosti zagotavlja občina z družbenimi službami občanom zadovoljevanje skupnih potreb. Družbene službe zagotavlja občina za svoje območje ali skupaj z drugimi občinami oziroma širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi. 67. člen Občinska skupščina zagotavlja v svojem načrtu razvoja in letnem družbenem planu materialna sredstva za tiste skupne potrebe občanov, ki neposredno vplivajo na njihovo življenjsko raven. Občinska skupščina lahko zagotavlja potrebna sredstva tudi s pritegnitvijo sredstev delovnih organizacij na temelju prostovoljnega sodelovanja in s pritegnitvijo sredstev občanov v obliki krajevnega samoprispevka oziroma prispevka neposrednih uporabnikov. 68. člen Družbene službe za zadovoljevanje skupnih potreb občanov organizira in razvija občina po svojih organih ali po posebnih organizacijah. Take organizacije se ustanavljajo, delujejo in se financirajo po določbah ustreznih zakonov in v skladu z določbami tega statuta. 69. člen Delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, zagotavljajo potreben razvoj službe s svojim programom razvoja in letnim načrtom dejavnosti. Za družbene službe, ki ne poslujejo kot delovne organizacije in nimajo svojih samoupravnih organov, sprejme program razvoja in letni načrt dejavnosti občinska skupščina. Financiranje družbenih služb se vrši na osnovi njihovega programa razvoja in letnega načrta dejavnosti. 2. Gradnja stanovanj 70. člen stanovanj za lastne potrebe oziroma potrebe čla® delovne organizacije. Da bi se občani in delovne organizacije uspodbuj3 k vlaganju lastnih sredstev za gradnjo stanovanj, o11: goči občinska skupščina s posebnim predpisom, da; občanom in delovnim organizacijam, ki prispevajo l: gradnjo stanovanj lastna sredstva, zagotovijo za grada' stanovanj potrebni krediti. 72. člen V mejah razpoložljivih lastnih sredstev zagotav-občina stanovanja prvenstveno vojaškim in delova-invalidom, borcem NOV in občanom, ki uživajo stal*; občinsko podporo. J Delovne organizacije so v okviru svojih materiala zmogljivosti dolžne zagotoviti stanovanja prvenstvi; vojaškim in delovnim invalidom ter borcem NOV, zaposleni v delovni organizaciji. 3. Komunalna dejavnost 73. člen Komunalna dejavnost v občini ima namen z žaga, vitvijo nemotenega delovanja komunalnih naprav terf denjem kvalitetnih komunalnih uslug in storitev zada1 Ijevati osnovne življenjske potrebe občanov in njihO' skupnosti glede preskrbe z elektriko, toplotno a11 gijo, vodo, kanalizacijo, snago, vzdrževanjem nasadot zelenic, lokalnega prometa, tržnic itd. 74. člen Občina zagotavlja smotrno izgradnjo in ureditev| munalnih objektov in naprav predvsem z določitvijaf izvajanjem urbanističnega načrta v skladu s prograivS razvoja in letnim načrtom komunalne dejavnosti! okviru občinskega načrta razvoja in letnega družben" plana. 75. člen Skrb za pravilno delovanje komunalnih naprav izvrševanje komunalnih uslug in storitev, ki so spl1 nega pomena, lahko občina poveri komunalnim org* zacijam. Da bi se občanom načrtno zagotavljala stanovanja, določi občinska skupščina program gradnje stanovanj v občini. Program gradnje stanovanj upošteva načelo racionalnosti, interesentom, ki prispevajo lastna sredstva, pa omogoča, da se odločijo za določeno vrsto in kvaliteto stanovanja. Program gradnje stanovanj upošteva tudi način uporabe zemljišč in potrebe po graditvi komunalnih naprav. 71. člen V program gradnje stanovanj vključi občinska skupščina vsa v ta namen razpoložljiva lastna sredstva, sredstva stanovanjskega sklada in sredstva delovnih organizacij in občanov. Občani in delovne organizacije so v skladu s svojimi materiaJaUni sposobnostmi dolžni prispevati h gradnji 76. člen Komunalne organizacije poslujejo po gospodars** računu. Komunalna organizacija določi ceno svojih pr°5j dov ali storitev s tarifo, s katero si zagotavlja doh0^> za opravljanje svoje dejavnosti najmanj v višini, ki goča enostavno reprodukcijo. 77. člen Nad tarifami komunalnih organizacij opravili družbeni nadzor občani po zborih volilcev, zborih čl*11 delovnih skupnosti in po občinski skupščini. 78. člen ' O predlogu tarife komunalnih organizacij raZPlJ Ijajo občani na zborih volilcev in zborih članov d6' nih skupnosti. Ko občinska skupščina razpravlja o predlogu tarife, razpravlja tudi o pripombah, ki so jih dali na predlog tarife zbori volilcev in zbori članov delovnih skupnosti. Ce občinska skupščina sodi, da predlog tarife komunalne organizacije ekonomsko ni utemeljen, lahko da K predlogu svoje pripombe in zahteva, da komunalna organizacija o tarifi in pripombah ponovno razpravlja. Ce komunalna organizacija ne upošteva pripomb občinske skupščine, mora svoje stališče obrazložiti. 79. člen Ce občinska skupščina na podlagi lastne razprave in mnenja zborov volilcev in zborov članov delovnih skupnosti sodi, da je tarifa za komunalne storitve in usluge sicer ekonomsko utemeljena, vendar previsoka glede na materialne zmogljivosti neposrednih plačnikov, lahko Komunalni organizaciji predpiše nižjo tarifo od predla-gane, vendar le takrat, če komunalni organizaciji zagotovi razliko iz lastnih sredstev. Ko da občinska skupščina predlog tarife komunalne organizacije v razpravo zborom volilcev in zborom čla-delovnih skupnosti, zahteva tudi. da zbori povedo, z katerih sredstev naj se pokrije razlika, če naj bo tarifa n'žja od predlagane. 80. člen Pri komunalnih organizacijah se lahko ustanovi kot snrt i n ortran svet koristnikov komunalnih storitev, ki zacjje 6 upravl-ianju in voclstvu komunalne organi- 81. člen n l izvajanje programa investicij na področju komu-sinih dejavnosti omogoča občina komunalnim organi-Činvi”1 na.iernanje kreditov pod utodnimi pogoii iz ob-zav h sredstev' iz sredstev skladov ali pri denarnih , Za izgradnjo komunalnih naprav se lahko združu-nosti di sredstva delovnih organizacij, krajevnih skup-11 ■ Občine, hišnih svetov in občanov. 82. člen financiranje izgradnje komunalnih naprav po SDf«, • nern načrtu kraja, naselja ali dela mesta prišlo sredstva tudi investitorji. 83. člen lev ®redstva. ki jih dajejo koristniki komunalnih stori-n; ln uslug oziroma investitorji v smislu določbe prejš-reva člena- se smejo uporabiti samo za namen, za kate-na« 80 k'la dana. Namenska uporaba teh sredstev in ^zagotovitve njihovega plačila se določi tudi s po- 84. člen - Ka področju komunalnih dejavnosti daje občina Ujfdnost tistim investicijam v posameznih krajih, nase-ali delih mesta, pri katerih je zagotovljena večja .ucležba lastnih sredstev ali dela občanov in kjer so po-ebe bolj nujne. 85. člen lujeV smotrnem izvajanju komunalnih dejavnosti sode-in vzdrt'1* obeani' predvsem s skrbnim uporabljanjem Sre Ji n ij' tf n; t Sole in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo v okviru svojih učnih programov določiti in skrbeti za zdravstveno vzgojo šolske mladine. 105. člen V svojem proračunu zagotovi občina sredstva za zdravljenje socialno ogroženih občanov, ki jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v breme drugih družbenih sredstev. 106. člen Zdravstveni center občine spremlja in proučuje zdravstveno stanje in higienske razmere ter organizacijo in delo zdravstvenih zavodov, predlaga program razvoja zdravstvenega varstva na območju občine, uravnava strokovno delo zdravstvenih zavodov občine ter skrbi za nadzorstvo nad njihovim delom. Naloge zdravstvenega centra v občini opravlja zdravstven zavod, ki ga določi občinska skupščina. 113. člen Občina s sodelovanjem socialnih zavodov, delovnih in drugih organizacij in krajevnih skupnosti določi program razvoja socialnega varstva. Pri izvajanju programa razvoja socialnega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za financiranje potreb socialnega varstva ter prispeva v ta namen lastna razpoložljiva sredstva. \ 114. člen Skladno z gospodarskimi vlaganji skrbi občina za istočasen razvoj materialnih pogojev ter služb in dejavnosti, ki naj čimbolj zadovoljujejo življenjske potrebe ob-občanov in preprečuje nastanek socialnih problemov. Občina skrbi za tako izgradnjo naselij in stanovanj, ki v največji možni meri upošteva življenjske potrebe občanov in preprečuje nastanek socialnih problemov. 107. člen Občani, ki so kot delavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani, upravljajo s sredstvi zdravstvenega zavarovanja po komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja in njihovih samoupravnih organih. Občina ustanavlja komunalno skupnost socialnega zavarovanja za območje občine ali skupaj z drugimi občinami, pri čemer upošteva načelo smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja. 6. Varstvo otrok in mladine 115. člen Socialno varstvo neposredno izvršujejo predvsem delovne organizacije in krajevne skupnosti s tem, da obravnavajo in rešujejo socialno problematiko in organizirajo socialne službe v svojih organizacijah in skupnostih. 116. člen Občina prenaša na krajevne skupnosti predvsem tiste naloge s področja socialnega varstva, ki nimajo značaj neposredne pomoči socialno ogroženim osebam. Za izvajanje teh nalog zagotovi občina krajevni skupnosti potrebna sredstva. 108. člen Da bi se zagotovil vsestranski in uspešen razvoj in mladine in da bi se zaposleni starši razbreme-7“* skrbi za otroke, organizira občina varstvo otrok in “Vidine. V varstvo otrok in mladine je vključena tudi ^hova vzgoja. 109. člen v Carstvo otrok in mladine se organizira prvenstveno °kviru krajevne skupnosti in v okviru šole. j.■ za otroke zaposlenih staršev organizira varstvo, Jer je to mogoče, delovna organizacija sama ali z dru-K delovnimi organizacijami. 110. člen s svojimi predpisi, kako ______________________varstvo otrok in mladine v. delovni organizaciji zaposlenih staršev. Pri tem upo-stevajo prvenstveno starše, ki sami niso zmožni prispe-Vati celotnih stroškov za varstvo svojih otrok. Občinska skupščina s posebnim aktom določi, kako ^ iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo °|rok tistih staršev, ki niti sami niti delovne organiza- l.J®. pri katerih so zaposleni, niso zmožni plačati celot-stroškov varstva. Delovne organizacije določijo DOuO r>ri<2npvnli» k ctrn&knm 7.a 7. Socialno varstvo 111. člen ®°cialno varstvo v občini obsega: vov ~k-^cprečevanje in odstranjevanje vzrokov in poja-’ Kl Povzročajo socialne probleme; osebe- neP°srec*no Porn°C in skrb za socialno ogrožene r0ri~'. skrb za vojaške invalide, žrtve fašističnega te-Ja m borce NOV ter njihove družine; ~~ skrb za stare, onemogle in defektne osebe. 117. člen Strokovno opravljanje nalog preventivnega in kurativnega socialnega varstva poveri občina socialnim zavodom, ki jim zagotovi za opravljanje teh nalog potrebna sredstva. Socialni zavodi opravljajo tudi strokovne socialne službe za delovne organizacije in krajevne skupnosti. 118. člen Za povezovanje in vsklajevanje dela socialnih služb v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih z delom socialnih zavodov se lahko ustanovi občinski center za socialno varstvo. Naloge občinskega cetra za socialno varstvo opravlja socialni zavod, ki ga določi občinska skupščina. 119. člen Občinski center za socialno varstvo zlasti: — spremlja in vsklajuje delo socialnih služb v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter jim pomaga pri izvrševanju njihovih nalog; — sklicuje strokovne sestanke in posvetovanja s področja socialnega varstva o posameznih vprašanjih; — organizira razne oblike izpopolnjevanja strokovnih kadrov za socialno-varstveno delo; — predlaga občinski skupščini in njenim organom program razvoja socialnega varstva v občini; — daje predloge za pospeševanje socialno-varstvene dejavnosti in glede drugih vprašanj s tega področja. 8. Kultura in prosveta 120. člen Občina zagotovi v okviru svojih materialnih možnosti sredstva za pospeševanje in razvoj kulturno-pro-svetne dejavnosti v občini glede na pomen, ki ga ima ta dejavnost za dvig kulturne ravni občanov. 112. člen 0(1 ,Za Preprečevanje nastanka socialnih problemov ter staliraiuevarDe socialnih problemov tam, kjer so že na-in ri . bij0 občani po samoupravnih organih delovnih rugih organizacij in krajevnih skupnosti. 121. člen Občina pospešuje in razvija kultumo-prosvetno dejavnost s tem, da: — ustanavlja in pospešuje razvoj kultumo-prosvet« nih ustanov; — zagotavlja sredstva za dejavnost teh ustanov; — pomaga društvom in organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog na kulturno-prosvetnem področju; — skrbi za gradnjo in vzdrževanje objektov, ki služijo kulturnoprosvetnim namenom; — skrbi za varstvo kulturnih spomenikov na svojem območju; — podpira prirejanje raznih kulturno-prosvetnih manifestacij, proslav, razstav in drugih oblik kulturno-pro-svetne dejavnosti. 122. člen Samoupravni organi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti skrbijo za pospeševanje in razvoj kulturno-prosvetne dejavnosti s tem, da sami ali skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi zagotavljajo sredstva in spodbujajo organiziranje raznih kulturnoprosvetnih prireditev. Občina prvenstveno podpira tiste ustanove in organizacije, ki delujejo na področju kulture in prosvete, pri katerih so občani, delovne organizacije in krajevne skupnosti udeleženi z lastnimi sredstvi in delom. 123. člen Občina pospešuje kulturno-prosvetno dejavnost tudi s tem, da v okviru sredstev, ki jih daje šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom za njihovo osnovno in stransko dejavnost, zagotovi del sredstev za kulturno-prosvetno dejavnost v šolah in zavodih. 124. člen Občina zagotavlja v urbanističnem načrtu gradnjo kulturno-prosvetnega centra občine in kulturno-prosvetnih centrov naselij. 125. člen Občina v okviru svojih materialnih možnosti sama ali v sodelovanju z občani, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi gradi nove objekte, ki služijo kul-turno-prosvetni dejavnosti. V skladu s svojimi materialnimi zmogljivostmi sodeluje občina tudi pri financiranju kulturno-prosvetnih ustanov, ki so širšega mestnega pomena. 9. Telesna vzgoja in rekreacija 126. člen Za zdrav razvoj svojih fizičnih in umskih sposobnosti občani sami in po organih samoupravljanja v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in drugih organizacijah zagotavljajo materialne pogoje za napredek telesne vzgoje in rekreacije. 127. člen Občina skrbi za napredek telesno-vzgojne dejavnosti in rekreacije s tem, da v okviru razpoložljivih sredstev nameni del za telesno vzgojo in rekreacijo in za ob- • jekte teh dejavnosti. Občina gradi naprave in objekte bodisi sama z lastnimi i sredstvi ali s svojimi sredstvi sodeluje pri gradnji, pri katerih občani, krajevne skupnosti ali delovne organizacije vlagajo lastna sredstva ali delo. 128. člen Občani v krajevnih skupnostih gradijo igrišča in naprave za telesno vzgojo in rekreacijo, skrbijo za njihovo upravljanje in vzdrževanje ter dajejo pomoč telesno-vzgojnim društvom. Občani ustanavljajo rekreacijske centre v krajevnih skupnostih ter skrbijo, da se ti gradijo po urbanističnem načrtu. Pri tem združujejo za financiranje teh centrov lastna sredstva ter sredstva krajevne skupnosti in delovnih ter drugih organizacij. 129. člen Občinska skupščina določi program izgradnje teles-no-vzgojnih in rekreacijskih objektov in naprav. Telesno-vzgojni in rekreacijski objekti se grade po programu glede na prioritetne potrebe v občini. Pred- nost uživajo tisti objekti, ki bodo služili telesni vzgoji in rekreaciji čim večjega števila občanov. Občina z razpoložljivimi sredstvi gradi in financira predvsem tiste telesno-vzgojne in rekreacijske objekte in naprave, ki imajo prednost v programu. 130. člen Občina posebno skrbi za šolsko telesno vzgojo in rekreacijo. To skrb uresničuje s tem, da zagotavlja sredstva šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom, da izvajajo pouk telesne vzgoje in rekreacijo po učnem programu. 131. člen Občina skrbi za telesno vzgojo in rekreacijo občanov tudi s tem, da podpira občinsko zvezo za telesno vzgojo, počitniške skupnosti in turistična društva pri njihovem delovanju in strokovnem usmerjanju telesno-vzgojne i® rekreacijske dejavnosti. Sredstva se dajejo predvsem tistim organizacijam, ki prevzamejo skrb za izvajanje programa. 10. Tehnična vzgoja 132. Člen Občani skrbijo za splošno tehnično izobraževanj« s tem, da razvijajo razne oblike tega izobraževanja v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter da neposredno in preko samoupravnih organov svoji!1 delovnih organizacij in krajevnih skupnosti podoir«!0 delovanje »Ljudske tehnike« kot strokovne organizacij« za splošno tehnično vzgojo. 133. člen Občina v skladu z svojimi materialnimi možnostmi nameni del razpoložljivih sredstev za tehnično izobt«' ževanje občanov. Občina spodbuja samoupravne organe delovni!1 in drugih organizacij in krajevnih skupnosti, da razvit jajo in materialno podpirajo vse oblike splošnega tehni“ nega izobraževanja. 134. člen . Šole in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi skrbijo splošno tehnično vzgojo otrok in mladine s tem, da d zen pouka tehničnih spretnosti po učnem programu o' ganizirajo tako izobraževanje tudi izven rednega šolske!1 dela. Šole se pri tehnični vzgoji otrok in mladine opira na materialno pomoč občanov, delovnih organizacij krajevnih skupnosti ter strokovno sodelujejo z organi*1 cijo »Ljudska tehnika«. 135. člen V okviru tehnične vzgoje občanov skrbi občina tu^ za njihovo prometno vzgojo. 11. Pravna pomoč 136. člen Da bi občani, hišni sveti, krajevne skupnosti ter i lovne in druge organizacije čim lažje in čim hitreje ur« ničevali svoje zakonite pravice in koristi ter da bi J!; bila pri tem zagotovljena strokovna pravna pomoč, us1* novi občina zavod za pravno pomoč. Naloga zavoda je, da: — daje pravno pomoč občanom, hišnim svetom, ^ jevnim skupnostim in delovnim ter drugim organiz*c' jam pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic in > risti; — pospešuje razvoj družbene oblike pravne polh1'' in odvetništva; , — vzgaja in daje Strokovno pomoč odvetniškim pravnikom. 137. člen Občanom in organizacijam, ki sami ne zmorejo P£ trcbnih sredstev, zagotavlja občina pravno pomoč v me svojega proračuna. i 16 V. poglavje — Sredstva občine 1. Sredstva proračuna 138. člen Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pri-Paaajo iz družbenega dohodka, in s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov. ... Občina uresničuje svoje naloge tudi s sredstvi, ki s Prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne organizacije in občani. 139. člen Srodstva, ki so jih zagotovili občani ali delovne or-sanizacije, se smejo uporabiti samo za namen, za katerega So bila dana. 140. člen Zbiranje prispevkov občanov in delovnih organiza-J za določene namene lahko uvede občinska skupščina ’ o® se je za uvedbo prispevkov odločila večina zborov oillcev oziroma organov delovnih organizacij, ki pravno e‘javno razpolagajo s sredstvi delovne organizacije, ski ,.Pred!oS°m za uvedbo prispevka predloži občinska ' upsčina zborom volilcev m delovnim organizacijam tu-Program s prispevkom zbranih sredstev. Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi sklada njegov namen in vire dohodkov na podlagi izdelanega programa. 147. člen Občani oziroma delovni ljudje lahko na zborih volilcev oziroma na zborih članov delovnih skupnosti dajejo pobudo za ustanovitev namenskih skladov z udeležbo njihovih lastnih sredstev. 148. člen Občinska skupščina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada pravno vel javno izreče večina zborov volilcev oziroma organov delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, ki pravnoveljavno razpolagajo s sredstvi delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti. 149. člen Občinski skladi so pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega samoupravljanja. Podobnejše predpise o poslovanju skladov določajo njihova pravila. Pravila skladov potrjuje občinska skupščina. 141. člen z wV're dohodkov občine določi občinska skupščina etnirn družbenim planom in drugimi predpisi. p0 Sredstva občine razporeja občinska skupščina za samezne namene s svojim proračunom. Občinska skupščina razporedi sredstva za posa-za n namenc potem, ko je vskladila predvidene potrebe Posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine. 150. člen Občinski skladi imajo svoje programe za razvoj dejavnosti, za katere so ustanovljeni in svoje letne finančne načrte. Samoupravni organi skladov vsklajujejo programe svoje dejavnosti in svoje letne finančne načrte z načrtom razvoja občine in letnim družbenim planom. 151. člen 142. člen stvj^bene službe, katerim občina zagotavlja sred-st0jn določenem odstotku od skupnih dohodkov, samo-izcl^o^Prejemajo svoje finančne načrte dohodkov in 143. člen J61,11*111 proračunom občine zagotovi občinska skup-nenT Ludi sredstva za delovanje svoje uprave v določe-odstotku od skupnih dohodkov. stojfam°upravni organ uprave občinske skupščine samo-ijj,? razporeja sredstva za posamezne namene s svo-hnančnim načrtom. 144. člen (ja Preden občinska skupščina sprejme letni proračun, lilcn utek proračuna v razpravo občanom na zborih vo-in zborih članov delovnih skupnosti, da se izjavijo naC1 glede predvidene razporeditve sredstev za komu-(ir,3 kulturne, socialno-varstvene, prosvetne in druge zt)ene dejavnosti v občini. Občinska skupščina spremlja delo občinskih skladov in namensko uporabo njihovih sredstev. Samoupravni organi skladov so dolžni dajati občinski skupščini poročila o svojem poslovanju. 3. Denarni zavod 152. člen Občina ustanovi svoj denarni zavod sama ali skupaj z drugimi občinami. Pri občinskem denarnem zavodu se nalagajo sredstva, s katerimi občina sama razpolaga, in sredstva občinskih skladov. 153. člen Denarni zavod se upravlja po načelih družbenega samoupravljanj a. 154. člen Denarni zavod daje občini poročilo o svojem poslovanju enkrat letno; na zahtevo občinske skupščine daje denarni zavod tudi četrtletna poročila. 145. člen rač^^nska skupščina obravnava in sprejme letni pro-OQcine skupno z letnim družbenim planom. 2. Skladi ^ 146. člen dejavnn^merjanJe razv°ja gospodarskih in družbenih defc obči ’ ki so skupnega pomena za družbeni napre-lne. ima le-ta naslednje namenske sklade: ^ ihvesticijskl sklad; ^ komunalni sklad; sklad za zidanje stanovanjskih hiš; cestni sklad; ~~ sklad za šolstvo. skiade>Čenska skupščina lahko ustanovi tudi druge 2acij ir. svojimi sredstvi ali s sredstvi delovnih organi-J 111 krajevnih skupnosti. 4. Razpis posojila 155. člen Občinska skupščina lahko razpiše posojilo ali da pobudo denarnemu zavodu ali združeni akciji več delovnih organizacij za razpis posojila za izgradnjo objektov, ki so posebnega pomena za pospeševanje splošnega gospodarskega razvoja ali posamezne gospodarske ali druge dejavnosti. Občinska skupščina lahko razpiše posojilo le v skladu z načrtom razvoja občine in načrtom razvoja širših družbeno-političnih skupnosti. 156. člen Posojilo se lahko razpiše samo na podlagi konkretnega programa izgradnje objekta oziroma objektov, za katere se posojilo razpisuje. V programu se mora utemeljiti potreba izgradnje objekta oziroma pospeševanja dejavnosti, za katero se posojilo najema in prikazati stimulacija posojilodajalcev. III. DEL — OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI VI. poglavje — Občinska skupščina 157. člen Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti imata vsak po 40 članov. 158. člen Občinsko skupščino sestavljajo delegati občanov in delegati delovnih ljudi v delovnih skupnostih. 159. člen Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kakšne druge delovne organizacije ter drugi občani, ki delajo v občini in je zanje tako določeno z zakonom. Za odbornika občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki ima pra-vipo voliti odbornike tega zbora, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije oziroma delovne skupnosti, član organov upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar sindikata ali družbeno-političnih organizacij v občini. 160. člen Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se na novo izvoli polovica odbornikov občinske skupščine. 161. člen Volitve za mesta odbornikov občinske skupščine v volilnih enotah, v katerih odbornikom poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandata Prejšnjim odbornikom občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko so -verificirani mandati novoizvoljenim odbornikom. 162. člen Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine. Nihče ne more biti hkrati odbornik dveh zborov iste občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati uslužbenec občinske uprave ali sodnik občinskega sodišča. Odbornik občinske skupščine, ki ga je ta izvolila za odbornika okrajne skupščine, obdrži mandat odbornika občinske skupščine. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je v naslednji mandatni dobi lahko ponovno izvoljen za odbornika občinske skupščine, ne more pa biti v drugi mandatni dobi ponovno izvoljen v okrajno skupščino. 163. člen Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni plan, proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh področjih, za urejanje katerih je pristojna občina. 164. člen Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter po organih občinske uprave. Samo na seji voli občinska skupščina svoje organe, sprejema statut občine, načrt razvoja občine in letni družbeni plan, občinski proračun, urbanistični na6f' programe razvoja posameznih dejavnosti, ustanavlj* delovne organizacije, sprejema odloke in opravlja drus* zadeve splošnega pomena za občino, za katere tako d5 loča zakon ali ta statut. 165. člen Zaradi javnosti svojega dela in zaradi zagotovit«1 sodelovanja prizadetih občinska skupščina obravnava1 predstavniki družbeno-političnih organizacij vsa vprai* n j a, ki so splošnega pomena za občinsko skupnost. 166. člen Zbora občinske skupščine delata in odločata prat; loma skupno. Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da ^ ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanj!1; iz delovnega področja občinske skupščine. Vsak zbor občinske skupščine obravnava in odlo& ločeno tudi o vprašanjih, glede katerih tako določa statut in v primerih, če to zahteva najmanj 1/3 odbd nikov posameznega zbora Zbor občinske skupščine lahko ločeno obravnava'-sprejema zlasti priporočila delovnim in drugim orga11 zacijam. 167. člen Seje občinske skupščine so javne. Občinska skupščina lahko povabi na svoje seje g radi sodelovanja v razpravi posamezne občane in stopnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti *•; družbeno-političnih organizacij, če sodi, da bi njiho? sodelovanje moglo koristiti pri razpravljanju in odl^ nju o posamezni zadevi. Občinska skupščina mora poklicati na sejo Pre stavnike delovnih organizacij, krajevnih skupnosti J družbeno-političnih organizacij, kadar obravnava de oziroma posamezno vprašanje z njihovega področja, j 168. člen Občinska skupščina v mejah svoje pristojnosti I mostojno odloča o vseh vprašanjih, ki so splošnega f mena za občino, zlasti pa: — sprejema statut občine; — sprejema odloke in druge splošne akte; — sprejema načrt razvoja občine, letni družbj plan, občinski proračun in zaključni račun o izvrš’ občinskega proračuna; — opravlja družbeno nadzorstvo in nadzorstvo ^ zakonitostjo dela delovnih in drugih organizacij, upo? Ijanjem družbenih sredstev in razdeljevanjem doiif ka; — sprejema resolucije in priporočila za delo o« nov družbenega samoupravljanja na območju obt' ter za delo delovnih in drugih organizacij na svo/ območju; — sprejema urbanistični načrt; — sklepa o najetju občinskih posojil in prevzf'' poroštev za posojila delovnih in drugih organizacij; . — sklepa o razpolaganju z družbenim premoženj5' ki ga upravlja občina; — odloča o ustanovitvi, združevanju in prenehaj delovnih organizacij in družbenih skladov; — določa območja, na katerih so lahko ustun»,r jo krajevne skupnosti; — sklepa o razpisu referenduma; J — sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoup* nih pravic občine; ,, — sklepa o organizaciji temeljnih upravnih °l nov, voli sodnike občinskega sodišča in sodnike za krške, imenuje tajnika občinske uprave, načelnik® ; meljnih upravnih organov ter opravlja druga ime«10 nja po veljavnih predpisih; J — opravila druge naloge, ki so dane v njeno PT'L\y. nost s tem statutom ali z drugimi veljavnimi pre® 169. člen Občinska skupščina in njeni organi stalno spremljajo in proučujejo vse probleme na področju gospodarske, komunalne, zdravstvene, socialno-varstvene, kultur-no-prosvetne, telesno-vzgojne in drugih dejavnosti v občini. Na podlagi ugotovitev občinska skupščina oziroma njeni organi organizirajo in sklicujejo posvetovanja s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti zaradi izmenjave izkušenj, skupnega reševanja pomembnejših vprašanj in zaradi določitve skupnih ukrepov na posameznih področjih. Zaključke posvetovanj, ki zahtevajo družbene ukre-Pe, morajo obravnavati pristojni sveti občinske kupšči-ne ter posamezen ali oba zbora občinske skupščine. Predloge za reševanje vprašanj, ki neposredno zade-”aJo materialne interese oziroma obveznosti delovnih “Jdrugih organizacij ali krajevnih skupnosti, predloži občinska skupščina v razpravo in mnenje prizadetim zborom delovnih skupnosti oziroma zborom volivcev. 170. člen Občinska skupščina lahko posamezne zadeve iz svo-r Pristojnosti prenese s posebnim sklepom na svete, j°miaije in druge svoje organe. S sklepom občinska supsčina natančneje določi zadeve, pravice in dolžno-voi’- jth prenaša na druge organe in dobo, za katero 61Ja prenos. Občinska skupščina ne more prenesti iz svoje pri-jplbbsti zadeve iz 168. člena in tistih zadev, za katere d ^"PPščina izključno pristojna po predpisih širše bzbeno-politične skupnosti. 171. člen ut, ^&nska skupščina ne more veljavno sklepati, spre-dola* a ali odločiti o zadevah, za katere je po statutu drue'v,no poprejšnje sodelovanje občanov, delovnih ali zadeve QrEanizacij> če ti niso sodelovali pri obravnavanju z do?ai2šni akti in odloč^ve, ki so sprejeti v nasprotju ‘bčbami prejšnjega odstavka, so neveljavni. 172. člen njenn?Slovanie občinske skupščine, način sprejemanja skimLaktov ter delo organov, ki jih ustanovi občinska činci, na, se uredijo s poslovnikom, ki ga predpiše ob-ls*a skupščina. 173. člen ^Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolž-C1> Ki so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom. 174. člen d,,,Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna Užoena dolžnost. vrJ^bomiki občinske skupščine imajo pravico do po-lla dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih. Podrobnejše določbe o povračilih stroškov odbornikom občinske skupščine predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom. 175. člen Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v občinski skupščini odgovorni občanom in občinski skupščini. 176. člen Odbornik občinske skupščine ne more biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek, če zbor ni zbran, da privolitev man-datno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen ah če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen. 177. člen Odborniki občinske skupščine so dolžni svoje volivce seznanjati z delom, sklepi in odločitvami skupščine na zborih volilcev, zborih krajevnih skupnosti oziroma na zborih članov delovnih skupnosti. Odborniki občinske skupščine so dolžni občinski skupščini sporočati mnenja in predloge svojih volilcev. Odborniki občinske skupščine morajo na vsa postavljena vprašanja volilcev na zboru volilcev oziroma zboru članov delovnih skupnosti dati odgovore ali pojasnila najkasneje na' naslednjem zboru. 178. člen Odborniku občinske skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če sprejme občinska skupščina njegovo odpoved mandatu, če sprejme službo v občinski upravi ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča, če je obsojen na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev ali kakšno hujšo kazen ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja. Odborniku zbora delovnih skupnosti preneha mandat tudi takrat, če mu na področju, za katero je bil izvoljen, preneha delovno ali drugo razmerje oziroma funkcija, na podlagi katere je bil izvoljen v zbor delovnih skupnosti. 179. člen Volilci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine zaradi njegove nedejavnosti v skupščini ali zaradi izgube moralno-političnih kvalifikacij za delo v občinski skupščini. VII. poglavje — Predsednik občinske skupščine 180. člen sk«PSč1n«ednika občinske skupščine izvoli občinska °dbornijCQV!ZtTled svojih članov na predlog najmanj 10 se voli za ^0D° 4 'et- Podnrarilnska skupščina ima lahko tudi enega ali več predsednikov. 181. člen druglh nr 'n volitev predsednika, podpredsednikov in rganov skupščine se predpiše s poslovnikom. 182. člen , nilt. redsednik občinske skupščine neha biti predsed-;; ^ine; ^ mu Preneha mandat odbornika občinske skup- — če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog najmanj 10 odbornikov; — če ga skupščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo; 183. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik lahko v posameznem primeru pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino. 184. člen Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov, vsklajuje delo njenih organov ter delo teh organov z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali sklepom občinske skupščine. Za vzdrževanje reda in miru sme predsednik izdajati ukaze Ljudski milici na območju občine in zahtevati pomoč pri upravni izvršbi posameznih odločb skupščine in njenih organov. 185. člen Predsednik občinske skupščine sme sam sklicati seje posameznih organov skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki; predsednik tudi lahko zahteva od posameznih organov, da obravnavajo določene zadeve in o njih poročajo. V nujnih primerih predsednik lahko sam imenuje člane upravnih komisij, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji. Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov organov občinske skupščine, daje predstavnikom teh organov pripombe in predloge o delu organa, skrbi, da občinska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, jim daje smernice in priporočila za delo. 186. člen Predsednik je disciplinski starešina tajnika občini ske skupščine in sodnika za prekrške. 187. člen Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali o ds o-j ten, podpredsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej dt>\ loči. 188. člen Predsednik občinske skupščine ima pravico do stal' ne mesečne nagrade, ki mu jo določi skupščina. Predsednik ima pravico- do plačanega letnega dopn sta 30 delovnih dni. Stalna mesečna nagrada In plačani letni dopust s« določi tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen 3 dolžnostjo podpredsednika v občinski skupščini. VIII. poglavje — Organi občinske skupščine 1. Skupne določbe 189. člen Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov in določb tega statuta ter sklepov občinske skupščine opravljajo določene pravice in dolžnosti občine in zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ter naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupščina, so; sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi. 190. člen Predsedniki in člani kolegijskih organov občinsW skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroj škov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnos'* in do povračila zaslužka, ki so ga izgubili v čas® opravljanja teh dolžnosti. Podrobnejše določbe o povračilih članom kolegi) sklh organov občinske skupščine predpiše skupščina *. posebnim odlokom. 196. člen Občinska skupščina natančneje predpiše delo org* nov občinske skupščine s poslovnikom. Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepajo na svojih sejah. Za priučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te komisije dajejo kolegijskim organom predloge in poročila. 191. člen Predsednike in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine voli oziroma imenuje skupščina za dobo 2 let. Člane svetov in komisij občinske skupščine lahko skupščina razreši tudi pred potekom njihove mandatne dobe. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kolegijskih organov občinske skupščine. Predsednik in uslužbenci uprave občinske skupščine ne morejo biti člani kolegijskih organov občinske skupščine. 192. člen 2. Sveti občinske skupščine 197. člen Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupaj ne in organi družbenega samoupravljanja na področj1! za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so sveti odgovorni občinski skupščini' 198. člen Sveti občinske skupščine skrbijo za izvrševanje * konov in drugih predpisov, obravnavajo vprašanja, imajo splošen pomen za delovne in druge organiz*1, je, krajevne skupnosti in občane, usmerjajo delo upt* nih organov, nadzorujejo njihovo delo ter obravnav* predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema*; činska skupščina. Naloga svetov je tudi usmerjati in povezovati drugih organov samoupravljanja na področju, za k111' rega je svet ustanovljen. Občinska skupščina spremlja delo svojih organov in jim daje smernice in navodila za njihovo delo. Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji dajejo redna poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah. 193. člen Zadeve, ki spadajo v pristojnost dveh ali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupnih sejah. Ce pri tem ne dosežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči o zadevah. 194. člen Organi občinske skupščine sodelujejo pri reševanju zadev s svojega področja z organi samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, kadar rešujejo zadeve, ki imajo pomen za te organizacije oziroma ki zadevajo področje njihovega dela. 195. člen Svojstvo članov sveta oziroma komisije občinske skupščine je častna družbena dolžnost. Za svoje delo člani kolegijskih organov ne morejo dobiti plačila ali nagrade. 199. člen Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki 1' delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter č^ ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov' izmed drugih oseb. 200. člen Sveti odločajo v upravnem postopku samo ta^ kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali predpis?, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila ali z o*1 kom okrajne ali občinske skupščine. Z odlokom občinske skupščine se lahko določitjjj odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upraV^| zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku. 201. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja sveti sodelovati s krajevnimi skupnostmi ter delov^L in drugimi organizacijami, ki delujejo na zadev116 področju. Kadar svet obravnava zadevo, ki se tiče kraje'2 skupnosti, delovne ali druge organizacije in njihovi!1 i lovnih področij, mora na svojo sejo povabiti tudi PO stavnika krajevne skupnosti oziroma prizadete org j zacije. 202. člen Delovne in druge organizacije in krajevne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in piupombe o posameznih vprašanjin z njihovega podraija. Svet je dolžan dane predloge in pripombe obravnavati. Organizacija oziroma krajevna skupnost mora biti o zavzetem stališču obveščera. 210. člen Občinska skupščina lahko posamezni komisiji dolu či tudi druge stalne in občasne naloge. 4. Upravni organi in upravne komisijo občinske skupščine 203. člen Sveti se ustanavljajo, združujejo in razdružujejo s posebnim odlokom občinske skupščine. . z odlokom določi občinska skupščina tudi poiiroč-w/la in naloge posameznih svetov. Z odlokom se do-oči število članov sveta in katere organizacije ter ko-“ko članov delegirajo v svet. 3. Komisije občinske skupščine 204. člen Za proučevanje pomembnejših vprašanj, pripravlja-nje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje Pristojnosti ima občinska skupščina stalne in začasne Področje dela in naloge začasne komisije določi ob-ninska skupščina z aktom o ustanovitvi. 205. člen Občinska skupščina ima tele stalne komisije: komisijo za prošnje in pritožbe; vPraš~ !cornisij° za volitve, imenovanja m kadrovska ~~ mandatno-imunitetno komisijo obeh zborov. Komisije imajo po 5 članov. 206. člen ni c?talne komisije občinske skupščine sestavljajo čla-stavn^čine- ki jih izvolijo občinska skupščina in predirna družbeno-političnih organizacij. Občinska skup-Hji™ določi z odlokom, katere družbeno-politične orga-SjjaClJe in koliko članov delegirajo v posamezne komi- 207. člen ■n .Komisija za Prošnje in pritožbe obravnava prošnje na rin,tožbe ^ržavljanov in organizacij, nanašajoče se Clnst 0 občinske skupščine in njenih organov ter ob-ln 7= uPrave- kakor tudi drugih organov, organizacij zavodov na območju občme ali izven nje. Naloga komisije za prošnje in pritožbe je pred-llai"1 Pomagati občanom in organizacijam pri uveljav-dpi u ojihovih zakonitih pravic in skrbeti za zakonitost čin°Vanja vseh organov in organizacij na območju ob-Organi in organizacije so dolžni dati komisiji na Jeno zahtevo podatke oziroma pojasnila, ki so ji po-Dbi 2a njeno delo. 208. člen ^misija za volitve, imenovanja in kadrovska vpra-ščine '?rouCuje kadrovsko problematiko občinske skup-ualužben organov ter vodilnih in strokovnih Drn„*..“Cev delovnih in drugih organizacij v občini, ter vodilnih in strokovnih Proučuj delovnih in drugih organizacij v občini, n°v organ*11 da^e Preclloge za volitve in razrešitve čla-stavitev Ti*skuPščine, predlaga občinski skupščini po-Ija drUgg U^bencev, ki jih skupščina imenuje, ter oprav-predpis^j Zadeve, za katere je pristojna po veljavnih 5anja'C^?islJa za volltve. imenovanja in kadrovska vpra-drovh zemljišč pred nesmotrno zazidavo, ; eme. 2e znane elemente urbanističnega načrta ob- 246. člen pr likati ob^ir?1?11, ki morajo po določbah tega statuta j ^ani naiifo skupščina ali njeni organi, morajo biti V rou ,ne-ie v 6 mesecih po uveljavitvi statuta, dosedanj ^ mesecev P° uveljavitvi statuta morajo bi- 247. člen larHi v uvcijcivii/vi oiHLum »-'a ozivonv rf?C^)isi k' Jlh Je sPr®jel občinski ljudski teaa staiirn^inska skupščina, vsklajeni z določba- 248. člen Ta statut začne veljati 3 mesece potem, ko so ga po sprejemu v občinski skupščini potrdili občani z referendumom. Tiste določbe statuta, ki so v nasprotju z obstoječimi zveznimi ali republiškimi zakoni, začnejo veljati, ko bodo zadevni zakoni urejeni z zvezno oziroma republiško ustavo. Z dnem uveljavitve tega statuta oziroma posameznih njegovih določb preneha veljati statut občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 10 februarja 1961. Predsednik občinske skupščine . . * .. • ■ n.' ■/ ■u . ”! \ ' : . . ' ■' 1 ■ L • J , v % : ; . ' r 3 V: 1,! i . . ■ ...... : . n C ■ ' ... ■ ■ t ■ a ■■ t . ... ; i. , - ■ j j1.: 'u, t . ■ ■ ■ ' /'■‘'O. r k; ,■ ■ ■ : r ' ■ ■ ■ ■■ ■ ' K : • i' " ■ ■ ■ . 1 . . . r . .'»t, ; r : ' ... i 1 - - ■ ■ ■ / • •• .•• ’ ' 1 - ' 1 i 1 • .'v ' . . .. . . , .; • . /