JUNIJ 2006 ZNANA IMENA ŽUPANSKIH KANDIDATOV Največji uspeh ribniškega rokometa v samostojni Sloveniji Naša podjetja osvajajo balkanski in ruski trg Praznovali 80 let meščanske šole ČASTITLJIVIH 80 LET TREH POLJANK ZLATA POROKA FRANCETA IN ELE GORŠE Društvo upokojencev Velike Poljane je 3- junija organiziralo piknik na pobudo treh članic-jubilan-tk, ki letos praznujejo častitljivi življenjski jubilej, 80 let, in sicer Sonja Verbec, Ana Mihelič in Marija Ambrožič. Počastili smo jih s krajšim kulturn im programom, v katerem so nastopili poljanski mešani pevski zbor in domača harmonikarja. Ana in Marija sta rojeni Poljanki, Sonja pa seje društvu pridružila po upokojitvi. Vse tri pa so aktivno povezane z društvom, Veseli smo bili, da so trenutke svojega praznika delile z nami. Morda je naključje, daje Sonjo po toliko letih življenjska pot pripeljala v bližin o njenega prvega službenega mesta v Dvorski vasi, in tako je postala prava Poljanka. Vsi udeleženci piknika smo slavljenkam zaželeli zdravja, novih upov ter veliko samozavesti in naj ostanejo take, kot so. DU Velike Pouane Foto: J.O. 21. maja sta France in Ela Gorše z Lončarske ulice v Dolenji vasi praznovala zlato poroko. Pred 50 leti sta si obljubila večno zvestobo in ljubezen. Rodila sta se jima dva otroka, sedaj pa se veselita že s 13 vnuki, kiju radi obiskujejo. Branka Oberstar 90-LETNIK in srečen voznik Janez Trdan iz Dolenje vasi je 20. junija praznoval 90 let. Z ženo Nežko se rada prevažata v avtu, vozniško dovoljenje pa mu je UE podaljšala še za 3 leta, tako da bo užitek v vožnji trajal, m i pa ima mo morda najstarejšega voznika v občini. V smehu gospod Trdan pravi, da skoraj lažje vozi kot hodi... Je še vedno brihtne in bistre glave ter vsak dan spremlja aktualne dogodke - posluša poročila, zelo rad prebere Rešeto in je tudi dolgoletni naročnik Dolenjskega lista. ZM JUNIJA PIŠEMO: V središču Kandidati za župane že znani Novice iz doline Dom kot regijski center? Nadzorni odbor je popoln Kulturne drobtinice Učilna zidana kliče po obnovi Ringaraja 2006 6 6 8 9 Razvoj gospodarstva Z visoko tehnologijo na balkanske trgelO Riko obnovil hotel sredi Moskve 11 Zabavne strani 22 Ohranjanje naravne dediščine Slovenske kope naj zagorijo! 25 V političnih krogih Bralci pišejo Od vasi do vasi 50 let duhovništva Ivana Gnidice Konjske dirke na Poljanah Športni utrinki Največji rokometni uspeh 26 27 28 29 Znani obrazi, ki se bodo potegovali za mesto župana na jesenskih volitvah. Poletje bo morda prineslo še kakega novega, potem pa se bo začel volilni boj ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje-odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 f,\ Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net ±oiL.irxiE 2 PLAN B: DOM KOT Športna infrastruktura in vizija prihodnosti doma za ostarele sta bili novi temi, ki ju je novinarjem predstavila Slovenska demokratska stranka (SDS). Podpisnik dveh idej - o toplovodni oskrbi in Domu - je Jože Levstek, za katerega zdaj vemo, daje uradni kandidat za župana, in tako lahko volivci že začenjajo presojati programe in predloge, ki jim jih bodo ponudili tudi ostali kandidati. SDS in Jože Levstek si, upajmo, skorajšnji dom za ostarele predstavljata ne samo kot samostojno enoto, marveč bi bil v Ribnici njegov center, v Sodražici, Loškem Potoku, Velikih Laščah in morebiti še Osilnici pa njegove podružnične enote. Levstka je k temu spodbudil interes sosednjih občin, da si ravno tako pridobijo domove, vendar koncesije od države bržkone vsi ne bi dobili. Kako bi se tak projekt obnesel, SDS še ne ve, želi le, da se razmišlja tudi o tej možnosti, jasno pa je, da bo o tem v prvi vrsti odločal investitor. Minister za delo Janez Drobnič nima zadržkov do takih zamisli, saj je vedno racionalnost tisti element, ki odloči, kako bo delovanje doma zastavljeno. Direktorica centra za socialno delo Majda Vrh je za zdaj do tega predloga zadržana in meni, naj Ribnica najprej dom sploh dobi, nato pa se bomo pogovarjali o njegovi nadaljnji poti, pri tem pa poudarila, da se je treba zavedati, da oddaljenost enot od centra zvišuje tudi oskrbovalnino varovancev. Miha Klun meni ravno obratno; da bi se z idejo o regijskem centru racionalizirali stroški, ker bi bila le ena uprava. V domovih po Sloveniji so trenutno nameščeni 104 starejši ljudje iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka, odstotek sprejetosti v te domove pa se redno znižuje. S polovičnim uspehom smo se lahko pohvalili še leta 1998, lani pa je delež znašal le še 37%. Vinko Levstek pa se je lotil obdelave drugega problema, športne infrastrukture, predvsem igrišč, ki se zanje borijo posamezne lokalne skupnosti, med katerimi je tista pri Sv. Gregorju med najmanj uspešnimi. Pogodba o prodaji zemljišča po enem letu še vedno ni sklenjena, ker zemljišče še vedno ni prepisano na Občino, je dejal. 'V zadnjih 4 letih občina ni zgradila nobenega novega igrišča, prej pa 3, zato predlagamo, da se čimprej začne z izgradnjo pri Sv. Gregorju, uredi zunanja igrišča ob Športnem centru, obnovi in razširi športno dvorano v Dolenji vasi in zgradi igrišče v Brežah." SDS vztraja pri tem, da Občina z ministrstvom za obrambo doreče lastništvo nad športnimi objekti v bivši Kasarni in naredi projekt športnega parka. Zaradi vladajoče politične opcije je zdaj velika priložnost, da Občina prepriča ministrstvo o ugodnem odkupu ali celo brezplačnem prenosu objektov in površin, meni Vinko Levstek. Župan Alojz Marn pravi, da o tem lahko le sanjamo, poslanec Jože Tanko pa deli mnenje z Levstkom. "V prejšnjem mandatu je bilo težko kaj doseči, vtem pa je država na občine prenesla kar nekaj lokacij." Ne razume župana, ki je dejal, da Kasarna ni več v občinskem interesu, in trdi, da bi lahko s programi, kaj bi se v objektih šli, prepričali tudi šolsko ministrstvo, da bi Občino podprlo v prizadevanjih. Alenka Pahuue NADZORNI ODBOR JE POPOLN, ČAKA SE NOVO POROČILO Konec maja in sredi junija sta se zvrstili še dve izredni občinski seji namesto redne, kar spravlja v nejevoljo določene svetnike, ker se morajo odločati hitro in po skrajšanih postopkih. Junijska seja je končno pripeljala nadomestnega člana v nadzorni odbor, tako da svetniki upajo na novo poročilo o porabi proračunskega denarja za leto 2004. Starega so zavrnili kot nepopolnega in zato zaključni račun še ni sprejet, ne za leto 2004 ne za 2005, kar lahko povzroči težave pri zadolževanju občine. Nadzorni odbor se ne čuti dolžnega popravljati poročila, ki ga je enkrat že sprejel in opozarja na možnost svojega suverenega odločanja. Liberalna demokracija Slovenije, katere član Janez Pucelj je moral odstopiti s položaja, ker je postal občinski svetnik, je zdaj kot člana nadzornega odbora predlagala Janeza Ilca iz Gornjih Lepovč in 5-članski odbor je popoln. Nadzorniki in svetniki na ločenih bregovih 19. junija je zasedal nadzorni odbor in sklenil, da je občinski svet dolžen spoštovati mnenja, priporočila in predloge NO ter njegova dokončna poročila. Zato poziva svetnike, naj čimprej sprejmejo Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2004. Noben član NO tudi ni bil pripravljen sprejeti predsedniške funkcije, “ker obravnava dela NO na sejah občinskega sveta ni bila korektna." Zaposlovanje Romov preko novega zavoda Ribnica je odslej tudi ena izmed 15 občin, ki naj bi se vključile v ustanovitev javnega zavoda Romski zaposlitveni center, ki bo tej marginalni skupini prebivalcev omogočal lažji dostop do trga dela. Občine prispevajo le simbolični znesek 30.000 SIT, ostala sredstva za dveletno obdobje sta že zagotovili EU v višini 75% in država preostalih 25%, gre pa za 40 mio SIT. Koordinator in pobudnik je občina Škocjan, pristopile pa so že omenjena občina, Grosuplje, Rogaševci in Trebnje. Občine ne jamčijo za finančno poslovanje Zavoda in ne nosijo nobenega tveganja, je dejala Darinka Povše, kljub temu pa so svetniki želeli zagotovilo, Predstavnika zavoda sta prepričala ribniške svetnike, da se splača pristopiti k projektu, ker naj bi bil vložek 30.000 SIT večkratno povrnjen v primeru, če bi zaposlil vsaj enega roma iz naše občine. s RbSSTO da v primeru izstopa občina ne bo nosila nobenih finančnih in pravnih posledic. Informacija o delu Zavoda je bila preveč splošna in je za zdaj dala le slutiti, da se Zavod loteva področja, ki mu ni moč napovedati, ali bo pri svojem delu sploh učinkovit. Višje cene komunalnih storitev od 9 do 19 odstotkov Potrjen je bil tudi predlog Komunale, da poviša ceno zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov za 9% ter ceno čiščenja in odvajanja odpadnih voda za 19%. Direktor Jože Zakrajšek je povedal, da ni nujno, da bo povišanje v veljavi že letos, ker so procedure na ministrstvih dolge in zapletene. Sedanje cene so veljavne od avgusta 2004, z uvajanjem novih predpisov o odpadkih pa bodo potrebni novi načini zbiranja, sortiranja in ločevanja odpadkov, kar bo povečalo stroške. Poprečno 4-člansko gospodinjstvo bo tako po novem plačevalo 1.412 SIT za smetarino (in ne več 1.286) ter 3.695 SIT (in ne 1.947) za čiščenje in odvajanje odpadnih voda. Komunalne storitve v Ribnici naj bi bile še vedno med najnižjimi v Sloveniji, poudarja direktor, in primerjalne tabele s Kočevjem in Cerknico to potrjujejo. Vesna Horžen in Andreja Hojč ostajata na vodilnih položajih Na majski izredni seji sta bili na novo potrjeni direktorici dveh javnih zavodov. Vesna Horžen na vodstveni položaj Miklove hiše za nadaljnjih pet let; bila pa je tudi edina, ki se je javila na razpis. Z Vesna Horžen , i Andreja Hojč Zešbto njenim imenovanjem se ni strinjal Vinko Levstek, ker ni seznanjen z vizijo razvoja omenjene institucije, pridružil pa se mu je tudi Miha Klun, ki meni, da direktorica pri vodenju ni bila uspešna. "Miklova hiša ni uspela prepričati širšega okolja, da bi jo sprejelo kot svojo in je prej breme kot korist, razen v knjižničnem delu." Ponovno je opomnil na zanj nesprejemljive načine razpisa delovnih mest, objavljene le v uradnih listih, ki jih bere malo ljudi, kandidati pa so že vnaprej izbrani "preko prijateljskih in sorodstvenih povezav z Miklovo hišo". Glasovanje se je izteklo s 5 glasovi ZA in 3 PROTI. Pri imenovanju Andreje Hojč na mesto ravnateljice pa je potekalo celo tajno glasovanje, saj se je poleg nje na delovno mesto prijavila še Nataša Durjava, a je na koncu dobila le 2 glasova, Hojčeva pa 7. Tajno glasovanje se je zdelo smiselno Benjaminu Henigmanu, ki ne želi prati umazanega perila v javnosti. "Če ne boste izglasovali mojega predloga, bom vstal in šel domov, pa ne boste sklepčni, "]\m je zagrozil svetnik SLS. Njegov predlog je bil podprt, čeprav župan ni videl razloga, da bi se zapirali pred javnostjo, še manj pa, da bi iz debate izključili novinarje, kar je bilo tudi najprej rečeno. Tekst in foto Alenka Pahuue "Dobro jutro, gospodje!" Novinarji smo že navajeni sočnih besednih zvez, ki so plod premišljene taktike svetnikov ali pa le posledica njihove impulzivne čustvene reakcije in tokratna se je ponovno odvijala med tabora-ma SDS in LDS. "Dobro jutro, gospodje," je Miha Klun nagovoril svetnike LDS, ko so v sprejem ponudili ime nadomestnega člana nadzornega odbora. "Po enem letu muk ste končno našli predstavnika, da bo NO popoln, in upam, da bo prenehal s svojim arogantnim obnašanjem, ker bo to samo škodilo občini. Novega člana sem podprl, da presekamo nit, čeprav statut jasno določa, da mora imeti član NO ATI. stopnjo izobrazbe in pravno-ekonomsko znanja, ker nadzira javno upravo, a te utemeljitve v predlogu ni. Ali so razlog kadrovske težave ali pa je to le odnos LDS do problema..." Jože Leban je Mihovo izvajanje razumel kot retorični posladek na koncu. "Hotel si le povedati, da LDS ni zmožna postaviti NO. Ali si že paničen, volitve bodo šele jeseni?" S PROJEKTI V TUJINO NEPOGREŠLJIVI PRI IZGRADNJI MAKEDONSKE HIDROELEKTRARNE Na reki Treski v bližini Skopja je bil 7. junija položen temeljni kamen za izgradnjo hidroelektrarne Sv. Petek. Slavnostni govorniki so bili predsednik makedonske vlade Vlado Bučkovski, Pande Lazarov, direktor AD ELEM ter Janez Škrabec, direktor podjetja Riko d.o.o., ki bo vodilo 42 milijonov EUR vreden projekt izgradnje tega strateškega objekta. Pri postavitvi temeunega kamna: predsednik Makedonske vlade Vlado Bučkovski, direktor AD ELEM-a Pande Lazarov, veleposlanik RS v Makedoniji Marjan Šiftar in Janez Škrabec Riko je sredstva za izgradnjo omenjene HE zagotovil s kreditom ameriške banke Depfa, kredit pa je zavarovan z makedonsko državno garancijo. V projektu, vrednemu 42 milijonov EUR, bodo kot podizvajalci sodelovala tudi slovenska podjetja Litostroj E.I., Korona in Gopla. HE Sv. Petka, katere zmogljivost bo znašala 36, 4 megavatov, bo skupaj s HE Kozjek in HE Matka 1 del sistema treh kaskadnih hidroelektrarn na reki Treska. Proizvedla bo 63,5 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. Polona Lovšin S PROJEKTI V TUJINO 7 arrsinioar aiz>iy%<>i%i psj I jl$i <»■ ci rxj>i r i jltz m >■ Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 57/2005) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2006 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan, - Urbanova nagrada, - Gallusovo priznanje, - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli posamezniku za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju, s katerimi predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA ; ■ Urbanova nagrada se podeli posameznikom za t j življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako 'OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA" zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 22.9.2006. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 00). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja DUŠAN ERČUU, namestnik predsednika, l.r. Praznovanje jubileja meščanske šole STOJI UČILNA ZIDANA 80 LET IN KLIČE PO OBNOVI Stara ribniška meščanska šola je bila zgrajena v letih med 1923 in 24, blagoslovljena pa 6. septembra 1925. Med 2. sv. vojno požgana, po vojni obnovljena, zdaj pa ponovno kliče po temeljiti obnovi. "Potrebovali bi ljudi, ki se zavedajo, da je to zgradba s štirimi stenami in s prihodnostjo med njimi," je na osrednji prireditvi 24. maja ob praznovanju jubileja dejal ravnatelj France Ivanec. Slovesnosti, ki jo je pripravila osnovna šola, so se udeležili tudi nekdanji učenci meščanske šole. Ti so se na hodnikih in v prostorih, kjer so bili razstavljeni predmeti tedanjega časa, šole spominjali z veliko nostalgije. Del teh spominov najdemo, ko prelistavamo zbornik, ki je izšel ob tej priložnosti s pomočjo vrste donatorjev. Janezu Klunu iz Gorenje vasi je ostal v spominu avtoritarni ravnatelj Janko Trošt, pod katerim sta na šoli vladala železni red in disciplina, na objekt pa je menda pazil kot na punčico svojega očesa. "Bil je izredno zahteven učitelj, ki je zelo strogo zahteval natančno urejen celotni risalni pribor, svinčnike, šestila, trikotnike, položna ravnila, risalne deske itd. ...Za neznanje pri spraševanju pred šolsko tablo so bili posamezni dijaki in dijakinje tudi fizično kaznovani, tako da je dijaka prijel za lase in ga pred vsemi z glavo butal ob šolsko tablo. S takimi metodami je med dijaki ustvaril izreden strah in strogo tišino, tako da bi slišali miš v razredu." Trošt je postal svojevrstna legenda strogega učitelja, zato je tudi dramska skupina Radio Mlajku največ besed izrekla v povezavi z njegovimi metodami vtepovanja pameti v glavo nadobudnim učencem. "Marsikatere vragolije smo počeli, a učili smo pa se!" Ne samo, da so učitelji tedaj učence lahko fizično kaznovali, nagajivci so jih po ta zadnji dobili tudi potem, ko so prišli domov. Če je bil konflikt med učiteljem in učencem le prevelik, pa so mame učiteljem podarile kako klobaso, daje bil vsaj nekaj časa mir... Prvi ravnatelj je bil Anton Mervič. Sicer pa je bila šola zelo napredna, z lastno kinodvorano, marionetnim gledališčem in telovadnico, opremljeno s sokolskim orodjem. Vzgoja je bila v duhu jugoslovanstva vse do 30. junija 1945, ko je bila meščanska šola z zakonom ukinjena po celi Sloveniji in uvedena nižja gimnazija. Tekst in foto: ALENKA PAHUUE Prva ideja za ustanovitev meščanske šole v Ribnici seje pojavila leta 1907. Pobudo je dal ribniški zdravnik in župan dr. Anton Schiffrer. Uspelo jim je šele po prvi svetovni vojni, ko so po Sloveniji množično nastajale meščanske šole -ribniška je bila med prvimi. Meščanska šola je bila nadaljevanje osnovne šole in namenjena večjemu številu učencev iz srednjih in nižjih družbenih slojev. Po zaključku so se dečki pretežno odločali za poklic mizarja, ključavničarja, kovača, gozdarja, trgovskega pomočnika, fotografa, mehanika, deklice pa za šivilje, trgovke in frizerke. Učencem so bile odprte tudi nadaljnje poti izobraževanja na učiteljišču, kmetijski šoli, trgovski akademiji, tehničnih, industrijskih, vojaških in drugih šolah. (Iz zbornika Meščanska šola v Ribnici) S SBŠETO RI N GARAJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IZ VSE SLOVENIJE "Ljubo veselje, kje si doma? V malih radostih otroškega srca." Plesati, kot srce in pesem velevata ter prenašati izročila starih navad, ki sojih gojile in na novi rod prenašale že naše babice in njih babice..., je gotovo nekaj najlepšega, kar zadeva povezanost med generacijami ter ohranjanje narodne identitete in dediščine. 26. maja so se v ribniškem centru Ideal, na plesnemu dogodku Ringaraja 2006 predstavile otroške floklorne skupine Slovenije. Gledali in poslušali smo kar deset skupin, ki so bile na regijskih srečanjih izbrane za to državno srečanje. Organizator, Območna izpostava Javnega sklad RS za kulturne dejavnosti Ribnica ter Občina Ribnica, sta vabila vse ljubitelje naše kulturne dediščine na zares prisrčno prireditev. Tako so se predstavili najmlajši in že malo večji otroci, mladi z različnimi pesmimi, običaji, plesi, igrami in izšte-vankami. Nastopili so Otroška folklorna skupina Vrtca Vrtiljak iz Maribora, Mlajša folklorna s k u i p i n a Karavanke iz Tržiča, OŠ Anice Černejeve Makole Otroška folklorna ksupina OŠ Jožeta Krajca Rakek, Otroška folklorna skupina Druge osnovne šole Slovenj Gradec, Podružnica Pameče, Otroška folklorna skupina Mirana Jarca iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj, otroška plesa skupina Krog iz Maribora, Mlajša otroška folklorna skupina Folklornega društva Kres Novo mesto ter Otroški folklorni skupini Veseli Marki iz OŠ Beltinci in Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica (šolska skupina), čisto vsi v dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega kotička in še čez, so bili navdušeni nad nastopi skupin, ki so nam zares lepo pričarale nekdanje običaje in igre, ki so jih otroci igrali na vaseh. Da smo vse to doživeli v Ribnici, smo lahko zares veseli, saj so prireditev in navdušeni nastopajoči otroci gotovo navdušili tudi še kakšnega nadobudnega, iskrivega in nad igrami navdušenega otroka. Sodelovalo je okoli 270 otrok, Rešeto nekateri od njih so bili spremljevalna glasbena skupina, večinoma s harmoniko in starimi glasbili. Čisto vse sodelujoče skupine so prejele pohvale in zahvale za sodelovanje ter tudi lično leseno pručko z našega konca. Zahvale sta podeljevala Bojan Knific, svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, in organizator državnega srečanja Jože Lampe, vodja 01 JSKD Ribnica, ki seje z darilci zahvalil tudi selektorici programa tokratnega državnega srečanja Mojci Lepej in Bojanu Knificu za vso pomoč in sodelovanje. Po koncu prireditve, ki je bila hkrati tudi izmenjava izkušnj in idej dela skupin in mentoric, smo se pogovarjali s selektorico Mojco Lepej. Povedala je, da seje na vseh šestih revijah odločala glede na vsebinsko obliko in tudi tehnični del - kako so bili plesi odplesani, kako so bili otroci glede na svojo starost postavljeni, kakšno je bilo petje, pa glasbena spremljava, ali so imeli ljudske instrumente, naravna zvočila itd., in kar je najpomembnejše, kako so se posamezni elementi (ples, igra, petje in gledališka postavitev) ujemali. "Danes se je tu izkazalo, da otroci zelo dobro obvladujejo prostor, da so pridni, le morda malo utrujeni. Danes mi je bilo kar zanimivo, čeprav je morda kakšna skupina na regijskem srečanju celo boljše odplesala kot danes tu. Drugo leto bo srečanje v Lendavi." Mojca Lepej ima tudi sama dve folklorni skupini, Skala Kubed in Mandrač Koper. Prej pa je 35 let vodila otroške folklorne skupine, bila 40 let učiteljica na razredni stopnji in je tudi izprašana vodja folklornih skupin ter že dve leti spremlja državna srečanja. Tokratno državno srečanje je spremljal tudi Mirko Ramovš, preučevalec ljudskega plesa ter umetniški vodja Akademske folklorne skupine "France Marolt" in predsednik strokovno-programske Komisije JSKD za folklorno dejavnost. "Zdelo se mi je dosti zanimivo in izbor skupin je bil dober. Večinoma so bili to res otroški plesi, igre itd. Morda imam le pripombo na tehnično pripravljenost plesa, kar je zelo težko, ter mogoče slabši prehod iz igre v ples. Vse namreč le rečejo v smislu 'No, pa zaplešimo1. To sta dve drobni pripombi. Vsi plesi so poenostavljeni, preprosti, lepi. Nekatere skupine je bilo zares prijetno gledati in tudi plesno so bile zanimivo in dobro pripravljene. Dobro bi bilo, ko bi sodelovali tudi malo starejši godci, ki imajo že čisto izpiljen ritem, a tudi ti godci, ki so se predstavili, bodo gotovo še zelo dobri. Všeč mi je bilo tudi, da so bile skupine zastopane od najmljaših iz vrtca do konca osnovne šole. Zares je potrebno pohvaliti že samo dejstvo in trud, da otroci plešejo. Uprizorjeni so bili odrasli plesi, pripravljeni za otroke, na ravni, ki jo otroci zmorejo. Otroških folklornih plesov namreč ni. Všeč mi je bilo tudi, da niso bili oblečeni v narodne noše, kajti teh otroci niso nosili, temveč v obleke, kot so jih otroci nosili v tistih časih. Pokazala se je oblačilna kultura konca 19. stoletja," je še poln vtisov razlagal profesor Ramovš. Bojan Knific pa nam je razložil, kako je Ribnica sploh postala mesto državnega srečanja folklornih skupin "Srečanja želimo seliti v najrazličnejše kraje z namenom, da se ta kultura širi med čimveč ljudi, predvsem otrok. Ribnica pa je bila gostiteljica tokratnega srečanja, ker je bil Jože Lampe pripravljen organizacijsko izpeljati to srečanje. Gotovo to ni majhen zalogaj, zato vsa pohvala za dobro izpeljano prireditev. Današnji program je pokazal pestro izbiro ljudskega izročila, ki ga vodje prenašajo na svoje varovance." Vodja Jože Lampe se za pomoč zato zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji tega državnega srečanja, predvsem pa OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, ki je s slikami polepšala prostor, pa tudi Komunali Ribnica ter ribniškim skavtom. Spremljala Zdenka Mihelič Foto Janez Eržen Avguština, na na na na.... Srečen z njo...Vroča-hladna.. .Prekratka... Bambina... A ste slišali tudi že za Avguštine? Tudi to prepevajo naši Botri, ki so spet postali opazni v medijskem prostoru. Nova pesem in videospot sta skupini zelo pisana na kožo in odražata pravo naravo imena, ki so si ga nadeli ustanovitelji znane skupine. Zgodba se dogaja v italijanski špagetariji, kjer Don Gorleone in Ači tekmujeta v osvajanju lepe Avguštine. Kdo daje Don? Kdo drug kot Ervin Smisl, visokorasli Sodražan, kije skupaj z bratom Jankom leta 1996 ustanovil ansambel. To je 4. videospot, do konca leta pa bo izšla še 3 zgoščenka, na kateri bo seveda tudi pesem Avguština, ki je predelava znamenite Angeline, s katero je v povojnem času zaslovel Lui Prime. Zdaj jo prepeva Andrej Vengust_z Rakeka, novi pevec Botrov. Čakamo, da jih spet vidimo v naših krajih, konec maja pa so Botri krožili z videoprojekcijami po Rakeku in Ljubljani, kjer so imeli v znanem klubu tudi koncert. AP 5 aiOlJMIJLSiO^lCE Tl INI>1 n JLTI f»I x/ytkj^is; >* 'vrci <>«:i*-i<>rr> Hišni sejem Riko Ribnica Z VISOKO TEHNOLOGIJO NA |tRGE BIVŠE JUGOSLAVIJE 2 Vsake dve leti podjetje Riko Ribnica d.o.o. pripravi hišni sejem, na katerem predstavlja svoj lastni prodajni program ter dopolnilne izdelke osmih tujih podjetij, s katerimi sodeluje. Od leta 1993, ko je nastalo iz dela bivšega Rika, se je uspelo razviti do te mere, da je leta 1999 ustanovilo še hčerinsko podjetje EKOP d.o.o., ki proizvaja ekološko opremo, skupaj pa sedaj zaposlujeta 75 delavcev. Največji ponos se zdaj veže na dopis bonitetne hiše Dun&Bradstreet, ki jo v Sloveniji zastopa podjetje I d.o.o. iz Ljubljane, kjer je zapisano, daje od 6. januarja letos med 50 najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami za leto 2005. Svetovalec direktorja Mirko Anzeljc, ki se rad pošali, da mu ne pustijo iti v pokoj, poudarja dodano vrednost na zaposlenega, ki v Riku znaša 33.467 evrov oz. dobrih 8 mio SIT. Moti ga, da ne obstaja kaka primerjava doseženih kazalcev z Mirko Anzeuc je prepričan, da lahko na balkanske TRGE PRODREMO LE Z VISOKO TEHNOLOGIJO - ■ : wjiysKipmiEBEK.;.: :! v - MUZEJSKI PRMERAK’ " ■ _ A ■■ imEJcmnpMiEPAK.: EisamSiE . ■ EMKUSEUUSS1ÜCH ,L.NET "Jaz sem vstajenje in življenje; kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje (Jn 11,25) ZAHVALA Ob nenadni smrti naše tete ANE ANDOLŠEK iz Dolenjih Podpoljan 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Tonetu Masniku in g. Antonu Koširju za lepo opravljeno pogrebno sv. mašo in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pokropili in v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi NJENI 13 jiKAldrVA 1 E ix^yxi ex^v: 'vaa'1' Življenje je večno, ljubezen nesmrtna j* _ in smrt je samo obzorje, '* Vvjg kjer naš pogled nima mej. * ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta IVANA ŠEGE iz Grčaric 11 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE KLAVS iz Jurjeviče 19 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Ribnica, dr. Marjeti Kregar za obisk na domu, dr. Petru Rusu, patronažni službi, sestram Mariji, Majdi in Darinki. Posebej se zahvaljujemo sosedi Danici 0 raže m za nego na domu. Hvala Mirku Oražmu za govor ob slovesu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala osebju Zdravstvenega doma Ribnica, g. župniku Antonu Berčanu, pevcem, gasilcem, zakoncema Škof in ge. Zdenki Tomazin za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni ‘ll lü Vsako pomlad bo na Travni gori najina lipa zelenela in cvetela. Spominjala bo zanamce zvesto ljubiti dom in rodni kraj, nama pa bo veter v zadnji dom ponesel vonj njenega cvetja. Na Žalah v Ljubljani smo se 19. junija poslovili od dragega mm FRANCETA KOVAČIČA roj. 1913 v Jurjeviči ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica Kdor se ga še spominja, naj mu posveti lepo misel v slovo. Žalujoči: žena Karla, hči Marinka in Iztok. UUDMILA-MILKA LESAR z Gorenjske ceste 69 v Ribnici OPRAVIČILO Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Antonu Berčanu za opravljen obred ter pevcem Župnijskega pevskega zbora za zapete pesmi. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni V zahvali ob smrti Janeza Omerze iz Ribnice je v majski številki Rešeta pri objavi fotografije prišlo do neljube napake, za kar se prizadetima družinama iskreno opravičujemo. Zahvalo ponovno objavljamo na strani 15. UREDNIŠTVO REŠETA JSf Pod rušo si nesel vse svoje skrivnosti, v gomilo si nesel vso svojo bolest, uspavanko zdaj ti šumijo gozdovi, odkrila ti večnost je svojo prelest. (ABoštele) ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očka in ata JANEZA OMERZE iz Ribnice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu, hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Lončar za lepo zapete poslovilne pesmi, Zvezi borcev in Društvu upokojencev iz Ribnice, pogrebni službi AVE in Komunalni službi Ribnica. Posebna zahvala dr. Marjeti Kregar za sočutno skrb v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA 21. maja smo se na hrovaškem pokopališču skupaj z goričevskimi gasilci poslovili od našega dolgoletnega člana Toneta Dejaka-mehanika Toneta Rodil seje 30. oktobra 1911 v Glavicah in je bil najstarejši član društva. I S svojim poklicnim znanjem je deloval v društvu v tistih časih, ko je v društvo prišlo prvo motorno vozilo in še prej, ko je bilo treba vzdrževati stare motorne brizgalne. V glavnem je skrbel, da so vsi stroji, ki so 'bili v društvu, tekli kot morajo. Bil je tudi naš prvi šofer. Vse to je opravljal ob svojem delu v prvi privatni mehanični delavnici, ki jo je imel v Ribnici. V njej je popravljal prve mopede in kolesa. Kljub svojim visokim letom se je še vedno zanimal, kako deluje društvo in s katero tehniko razpolaga. Vedno se je veselil uspehov društva. Za vse, kar je dobrega in zastonj storil za društvo in za celotno skupnost, se mu v imenu članov PGD Ribnica iskreno zahvaljujem. Ostal nam bo v trajnem spominu kot veder in dobrotljiv član gasilske organizacije. Veliko prostega in delovnega časa je posvetil gasilski organizaciji, ki jo je imel res rad. Naj počiva v miru, nam pa ostane v spominu! Matjaž Virant, predsednik društva Podjetniške informacije V pripravi so različni razvojni dokumenti, ki pokrivajo obdobje 2007-2013, zato pozivamo vse, ki imate razvojne načrte za svojo dejavnost ali za svojo lokalno skupnost, da nam pošljete kratke predstavitve teh razvojnih idej, da jih bomo lahko upoštevali v programskih dokumentih (pošljite na naš e-naslov ali naslov ali telefonirajte). Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI - Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na razpise (svetovanje pri prijavi na razpis, pri izdelavi poslovnega načrta...). Vsi zainteresirani, pokličite! Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS, št. 97/2005. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10.06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/mainframe.php?id=203#co ntents. Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A, Ul RS, št. 1-2/06, Informacije: Ekološki sklad RS, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, www.ekosklad.si. Predmet razpisa so krediti za okoljske naložbe v RS (znesek: 6 milijard Sit). Rok: do porabe oz. do 30.12.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3578. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006. Ul RS, št. 13/06, inf.: 01/478 35 57, bojan.celar@japti.si in 01/478 37 03, rok.tomsic@gov.si. Predmet: dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo tuji investitorji izvajali na ozemlju RS. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Rok: 12.9.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3704 Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjet-niskisklad.si. Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006, (gospodarske družbe, sp, z od 1-9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev in izplačujejo plače več kot 3 mesece. Rok: vsak 25. v mesecu, do porabe oz. do 25.10.06. Sredstva: 200 mio SIT, pogoji: maks. 22,5 mio kredita (do 75% investicije), obresti 3% nominalno, do 7 let... http://www.japti.si/index.php?id=3792. Javni razpis za izdajanje garancij dolgoročnih kreditov, najetih pri bankah v RS v letu 2006. Rok: do skupne odobritve sredstev v razpisa oz. do vključno 6.11.06. http://www.japti.si/index.php?id=3795. Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Sredstev 100 mio SIT, kredit: do 6 mio, obr. 3,8%, vračanje do 5 let. Rok: do 25. v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. do 25.10.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3797. Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji), Ul. 23/06, Rok: 5.9.2006. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3826 Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v RS, Ul. RS, št. 43/06, inf. ZRSZ, suzana.kerec@ess.gov.si. usposabljanje in izobraževanje zaposlenih: Sklop A) v podjetjih v preoblikovanju ali v novo ustanovljenih podjetjih. Sklop B) v perspektivnih sektorjih. Upravičeni stroški: svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih oseb (gospodarske družbe, sp in druge organizacije po razpisu). 2.rok: 11.9.2006. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=4089. Nadaljevanje na strani 24 75 7S!C>l,net 31 Ti N/yXH ■«■«drzrvTM Na podlagi 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 12. člena Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 36/03, 17/04) v zadevi javnega razpisa na zbiranje predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2006 ter na podlagi predloga strokovne komisije izdajam naslednji SKLEP o izbiri izvajalcev kulturnih programov in projektov ter prireditev v letu 2006 I. V letu 2006 bo Občina Ribnica iz proračuna sofinancirala naslednje izvajalce in njihove kulturne programe, projekte in prireditve: REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUŠTEV: Višina sofinanciranja 1. KUD Ribniški pihalni orkester...............................................................729.290 SIT 2. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica........................................................277.022 SIT 3. KUD Gallus Ribnica, Nonet Vitra.............................................................269.176 SIT 4. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Dramska skupina ....................................308.625 SIT 5. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Otroška folklorna skupina ..........................249.745 SIT 6. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok.....................366.258 SIT 7. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Moški pevski zbor Lončar................................326.443 SIT 8. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Dekliški pevski zbor ...............................165.568 SIT 9. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Moška pevska skup. "d'GAMABIS" .....................176.053 SIT 10. KUD Komorni zbor p. Stanislav Škrabec Ribnica...............................................327.103 SIT 11. UD Župnijski pevski zbor RIBNICA............................................................458.575 SIT 12. Vaško turistično etnološko društvo HROVAČA..................................................471.040 SIT 13. KUD Sveti Gregor, Dramska skupina...........................................................407.394 SIT 14. KUD Sveti Gregor, Mešani pevski zbor ...................................................249.012 SIT 15. Društvo oktet GALLUS Ribnica ...........................................................258.691 SIT KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE: Višina sofinanciranja 1. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, Zaključni letni koncert...............................100.000 SIT 2. KUD Ribniški pihalni orkester, Letni koncert v Ribnici .................................100.000 SIT 3. KUD Sveti Gregor, Dramska skupina, Dramska uprizoritev Moč uniforme.........................130.000 SIT 4. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, Miklavževanje....................................................50.000 SIT 5. KUD F. Zbašnik Dolenja vas, M.p.s. "d'GAMABIS" Samost, letni koncert.........................50.000 SIT 6. UD Župnijski pevski zbor Ribnica, Samostojni letni koncert .............................100.000 SIT 7. Ribniški študentski klub, Razpis raziskovalnih nalog ...................................150.000 SIT 8. VETD Hrovača, Miklavževanje.................................................................100.000 SIT 9. VETD Hrovača, Žive jaslice .............................................................100.000 SIT 10. Društvo oktet GALLUS Ribnica, Letni samostojni koncert v Ribnici ........................60.000 SIT 11. Osnovna šola Ribnica, 80-letnica Meščanske šole (za kult. program) .....................200.000 SIT 12. Osnovna šola Ribnica, Tekmovanje "Male sive celice" (za kult. program).......................50.000 SIT 13. Vrtec Ribnica, Tri predstave "Nasmejati mlado in staro" .................................70.000 SIT II. Izbrani izvajalci morajo v roku 30 dni po dokončnosti sklepa o izbiri z Občino Ribnica podpisati pogodbo o sofinanciranju javnega kulturnega programa oz. projekta. Obrazložitev: Na javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2006, ki je bil objavljen v občinskem glasilu REŠETO dne 27.3.2006, je prispelo skupaj 19 vlog; od tega je 7 vlagateljev kandidiralo samo za redno dejavnost, samo za projekte in prireditve 4 vlagatelji, za obe zvrsti pa 8 vlagateljev. Vlagatelji so ponudili v izbor 22. projektov oz. prireditev. V razpisnem postopku je bilo ugotovljeno, da so bile vloge iz izreka odločbe pravočasne in popolne oz. so bile dopolnjene v predpisanem roku ter da vlagatelji izpolnjujejo razpisne pogoje. < Vse vloge je pregledala strokovna komisija ter opravila ocenjevanje in vrednotenje vlog na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika ter pripravila predlog izbora programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s predlogom razdelitve razpoložljivih proračunskih sredstev. Razpoložljiv obseg proračunskih sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost v letu 2006 znaša 6.300.000 SIT, od tega 5.040.000 SIT za redno dejavnost kulturnih društev ter 1.260.000 SIT za kulturne projekte in prireditve. Redna dejavnost kulturnih društev je vrednotena v skladu z veljavnim točkovnimi merili pravilnika, kulturni projekti in prireditve pa so izbrani glede na javni interes, vsebinsko učinkovitost ter kulturni in promocijski pomen za občino Ribnica. ŽUPAN Alojz Marn RESETC>.R!mN!.R!EN!.R!BN!VWT 14-dnevno oglarjenje na Rakitniškem PRIŽGIMO VSE SLOVENSKE KOPE 2007 ISTI DAN OB ISTI URI! Značilnost 2. oglarjenja so bile gotovo spremljevalne dejavnosti - tekmovanje lastnikov gozda z motorno žago, likovna kolonija in vlečenje vrvi-, ki so zaokrožale 14-dnevno delo in rajanje ob kopi za rakitniškim lovskim domom, kjer se je kuhalo oglje. Zanjo so noč in dan skrbeli oglarji pod budnim očesom Danila Rusa in s strokovnimi nasveti staroste ribniških oglarjev, 75-letnim Jožetom Novakom iz Prigorice. Obujanje tradicije oglarjenja, ki je v teh krajih zamrlo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, je povezalo ljudi v Rakitnici in Grčaricah, ki so uspeli že v borih dveh letih napraviti dogodek, ki vsekakor sodi v koledar ribniških prireditev, s katerimi se lahko ponašamo naokrog. Janez Levstek je idejni oče tega projekta, katerega razmahu še nekaj časa ne bo videti konca. Levstek si želi, da bi prihodnje leto ob koncu maja in v začetku junija, ko se kope kurijo, vse zagorele isti dan ob isti uri. Po možnosti naj bi jih prižgale kake znane ženske, da bi tako tradicija oglarjenja pritegnila pozornost medijev in široke javnosti. Dogajanje okrog ribniške kope nameravajo popestriti še z vsebinami s področja naravovarstva in gozdarstva, ga nadgraditi s kul-turno-duhovnimi vsebinami, ob večerih pa bi lahko v ušesa lovili lovske zgodbe... Krajani vasi so se sistematično lotili ohranjanja tradicije, kar bi vnašalo dobro voljo med ljudi, dolgoročno gledano pa z obiski turistov morda prinašalo tudi kako finančno in materialno korist. Tako Hrovača skrbi za kmečke dejavnosti in etnološki videz svoje vasi, za katerega dobiva tudi državna priznanja, Rakitnica in Grčarice ustvarjajo gozdarsko zgodbo, Prigorica in Dolenja vas pa bi lahko lončarsko z obnovo ožage, meni Levstek. Oglarjenje je že preraslo zmožnosti malega okolja in potrebuje podporo občine, krajevne skupnosti Dolenja vas in turistično-informacijskega centra, saj zdaj vse sloni na prostovoljnem delu H.BŠETO ljudi. Kar 20 jih intenzivno dela, da projekt, ki poteka pod pokroviteljstvom Zavoda za gozdove Kočevje in Gozdarskega društva Medved, uspe, je dodal idejni vodja. Kuhanje oglja poskušajo organizatorji tudi tržiti in letos bo polovica izkupička od prodanega oglja in prostovoljnih prispevkov šla za nabavo gasilskega vozila v Rakitnici, ostali del pa za obnovo gasilskega doma. Gre za vnaprej dogovorjeno potezo, skupen projekt Grčaric in Rakitnice, ali kot ga je v duhu evropskega povezovanja Janez Levstek poimenoval "INTEREGG projekt". Od 26. maja do 12. junija je bilo kar nekaj dobrodelno naravnanih akcij, ki bodo pomagale ohranjati tradicijo oglarjenja. En sobotni dan je bil namenjen likovni koloniji, kjer so v naravi na pobudo Braneta Žuniča ustvarjali amaterski umetniki, večinoma člani društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje. Kopa je bila vsem dvanajstim velik tematski izziv, svoja dela pa so podarili oglarjem, ki nameravajo likovne izdelke prodati na dražbi. Odzval se je tudi Ljubo Zidar, predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, ki bo drugo leto 30 društev povabil k širšemu srečanju ob kopi, kjer bi izkusili specifično tehniko risanja z ogljem. Oglje na voljo za odkup Oglarji so pridobili 1,8 tone oglja iz izredno kvalitetnih bukovih drv. Oglje lahko po ceni 150 SIT/kg naročite pri Urošu Henigmanu na tel. št. 031/ 664 485 (v popoldanskem času). Milan Vlašič, predsednik leta 2001 ustanovljenega Društva ljubiteljev ukovnega ustvarjanja Kočevje, se čudi, da Ribnica nima podobnega društva. Likovniki iz Ribnice so zdaj člani kočevskega društva, ki mu občina stoji ob strani že vsa leta. Društvo si je izborilo prostor V JAVNEM ŽIVLJENJU KOČEVSKE IN JE MED NAJBOLJ DEJAVNIMI IN PREPOZNAVNIMI, PRAVI Vlašič. Lastnika bivše Name sta jim brezplačno ODDALA PROSTOR V NAJEM, KJERJEZDAJ DRUŠTVENA galerija. "Gospodarstveniki razumejo potrebe svojih potrošnikov, občina pa svojih občanov," zadovouen ugotavua predsednik društva, ki se JE OBREGNIL TUDI OB RIBNIŠKI ODNOS DO DOMAČIH AMATERSKIH UMETNIKOV. "V RIBNICI SE DOGAJA SAMO VISOKA LIKOVNA KULTURA, POZABLJA PA SE NA MALE DOMAČE UMETNIKE." Dogajanje ob kopi spremljala Alenka Pahuue ŠLO JE NA NOŽ! Tisti, ki se vam 4. junija popoldne ni dalo priti v gozdiček za lovskim domom v Rakitnici, niste užili velikega borbenega duha, ki se je sproščal ob napetem tekmovanju v vlečenju vrvi. Pomerile so se cele vasi in na trenutke je šlo po tistih spolzkih blatnih tleh tako na nož, da so gledalci pozabili dihati. V 3 finalnih tekmah so se pomerile ekipe Lipovca, Grčaric in Tina Bara, roke od veselja pa so kvišku pognali Grčavljani, prave grče. Mladci iz Tina Bara so bili vendarle prelahek zalogaj za močne može in so tako v belih kratkih hlačah in supergah gladko popadali po tleh. Eden celo tako zelo, da so ga z izpahnjenim kolenom odpeljali v bolnico, od koder se je po 3 urah že vrnil h rajanju ob kopi. Od smeha, vnetega navijanja in razgrete borbe do solz, vsega je bilo na tekmi, kot tod okoli še nikoli. H : i m i 1 INTERVENCIJE RAKITNICA OPREMLJENA Z NOVIM GASILSKIM VOZILOM Mesec, ki je za nami, je bil delaven predvsem za člane operativne enote, ki svoje delo opravlja prostovoljno in brez plačila. Posredovali smo kar v štirih primerih; trikrat na cesti ( in enkrat ob razlitju kurilnega olja. Tako smo do koca maja imeli že trinajst intervencij. Prvič smo bili klicani 6. maja ob 18. uri, ko je iz 3000 - litrske cisterne iztekalo kurilno olje v privatni hiši v Lepovčah. Tam smo s črpalko za nevarne snovi prečrpali vse olje v naš 3000- litrski bazen, katerega imamo vedno s seboj. Nato pa smo vse še enkrat prečrpali v drugo cisterno, ki so jo medtem pripeljali domači. Do izlitja je prišlo zaradi prerjavenja jeklene cisterne. V novih cisternah zaradi preizkušanja pri proizvajalcu ostane še nekaj vode. Vodo dobimo tudi med kurilnim oljem, ki nam ga pripeljejo. Te vode se po nekaj letih lahko nabere kar nekaj. Ker je ta vedno na dnu, obstaja velika možnost, da nam cisterna spusti. Pri sami postavitvi cisterne bi morali biti pazljivi, da na najnižjo točko cisterne montiramo pipo, od koder potem vsake toliko časa spustimo, kar se nabere na dnu cisterne. Že naslednji teden v petek smo bili klicani ob 23.25h na kraj prometne nesreče, ki se je zgodila na Dolenjevaškem polju. Malo pred tem se je pet mladih fantov peljalo z dvema avtomobiloma drug proti drugemu. V enem so bili štirje potniki, v drugem pa eden. Iz neznanega vzroka so v zadnjem ovinku sredi polja silovito trčili. Posledice so bile grozovite. Razbitine so ležale daleč naokoli. V vozilu s štirimi potniki pa prava tragedija: dva mrtva in dva ranjena, eden od njih ukleščen v razbitinah, v drugem vozilu pa težko ranjeni voznik. Za vse ranjene smo skupaj z reševalci ribniškega zdravstvenega doma in dežurne zdravnice dr. Šmalčeve poskrbeli gasilci. Prav tako smo proti jutru, ko je delo končala preiskovalna komisija, iz vozila spravili tudi preminula. To je bilo zopet zelo stresno delo za vse, ki smo reševali. Marsikdo od gasilcev še po enem tednu sanja te krvave prizore. Ta intervencija je pokazala dokaj usklajeno delo med gasilci in reševalci. Na pomoč nam je Center za obveščanje poslal tudi gasilce iz PGD Kočevje, če bi slučajno rabili njihovo pomoč, ako bi bili v obeh vozilih ukleščeni ljudje. 18. maja ob 5.55 nas je Center za obveščanje klical, da je prišlo do prometne nesreče v Ložinah. Zaradi slabe in nepopolne prijave smo na mestu skupaj s kočevskimi gasilci ugotovili, da sta pri prehitevanju dve vozili zapeljali s ceste. Prijavljeno pa je bilo, da je prišlo do trčenja dveh vozil. Tako je bila ta intervencija bolj jutranji trening živcev in vožnje na intervencijo. 23. maja ob 11.05 pa smo bili obveščeni, da se je na cesti med Žlebičem in Ortnekom v "Zudih" vžgal osebni avtomobil. Ravno požara se v tem času, ko nimamo pravega vozila za gašenje, najbolj bojimo. Na našo srečo je voznica vozilo usmerila preko levega vozišča v potok Tržiščico, kjer je avto v celoti zgorel, kljub gašenju z gasilnimi aparati in potem še z vodo iz cisterne. Srečo smo imeli, da ni vozilo gorelo na desni strani v smeri proti Ljubljani, ker bi se sicer vžgale smreke, ki visijo prav na cesto. Tako bi imeli poleg požara vozila še gozdni požar z neznanimi, a pričakovanimi razsežnostmi. Matjaž Virant, predsednik društva V zadnjih letih lahko opažamo, da se posamezne vasi v občini Ribnica uspešno organizirajo na različnih področjih delovanja, od kulture, športa, ohranjanja starih običajev in praznikov, pa do požarno-varnostne zaščite. Med take vasi lahko uvrstimo tudi Rakitnico, ki postaja znana celo izven občine zaradi oglarske kope, posebej pa so aktivni gasilci, ki so pred dvema letoma na gasilski dom naslikali veliko fresko sv.Florijana in panoramo vasi ter s tem polepšali vhod v vas. Decembra 2005 so gasilci povabili vaščane na prednovoletno zakusko in jim razkrili željo po nabavi novega gasilskega vozila. Soglasje in pripravljenost sta bila velika, dodatni in morda odločilni moment je bil prispevek vaške skupr-nosti in sprejet je bil sklep, da se gre v nabavo. Akcija izbire dobavitelja in tipa vozila je stekla, sledil je najtežji del, zagotovitev finančnih sredstev. Začetna sredstva v višini 5 milj. SIT je zagotovila Gasilska zveza Ribnica iz proračunskih sredstev občine Ribnica, ostala sredstva pa so prispevala številna podjetja iz občine Ribnica in nekaj tudi izven, pomemben del pa so prispevala gospodinjstva v Rakitnici. Pohvalno je dejstvo, da so prispevali skoraj vsi, razen redkih izjem, ki niso omembe vredni. Z večjim prispevkom je presenetil tudi eden od Rakitničanov, ki sicer živi v Ljubljani. Gasilci in drugi vaščani so pomagali pri organizaciji in izvedbi že druge oglarske kope, s čimer so zaslužili dodatna sredstva za gasilsko vozilo. Vodja tega projekta je bil Janez Levstek, ki je kot predsednik Vaške skupnosti tudi sicer izdatno pomagal pri zbiranju sredstev za vozilo. Vzporedno z zbiranjem financ je dobavitelj SVIT s Rujske Gore izdeloval naročeno vozilo, ki so ga gasilci prevzeli 10. junija in ga ponosno zapeljali v garažo gasilskega doma Rakitnica. Zelo lep sprejem so jim pripravili gasilci Dolenje vasi, ki so jih s svojo "cisterno" spremili do doma. Vodstvo PGD Rakitnica je bilo prezadovoljno, ker je tako hitro izpeljalo tako veliko investicijo, in se je odločilo, da se zahvali vaščanom za finančne prispevke in moralno podporo pri nakupu novega vozila. Prilika je bilo žegnanje, 18. junija v rakitniški cerkvi sv. Vida. Predsednik PGD Rakitnica Pavel Henigman seje vaščanom iskreno zahvalil in jih povabil na kozarček vina in pecivo, ki so ga spekle rakit-niške gospodinje. Obložene mize, novo gasilsko vozilo, zadovoljstvo ljudi, prijetno kramljanje in splošno veselje so kronali vsa prizadevanja večine vaščanov, še posebej gasilcev. Mnogi so komentirali, da je to eden lepših dogodkov, ki so jih doživeli kot vaščani Rakitnice. Gospod župnik Branko Potočnik, ki je tudi aktivno sodeloval pri zbiranju sredstev, je vozilo blagoslovil in želel, da bi bolj služilo za vaje kot za intervencije. Resnično, človek si lahko samo želi, da živi v aro taki sredini, ker je dokazano, da že majhen prispevek posameznika pomeni na koncu veliko zadovoljstvo. Gasilci Rakitnice imajo v načrtu drugo leto organizirati uradni prevzem vozila. Tedaj se bodo zahvalili tudi vsem ostalim, ki so pomagali pri njegovi nabavi. Takrat bo več napisano tudi o samem vozilu, za katerega lahko že sedaj rečemo, da je sodobno in primemo opremljeno za različne požare in druge nesreče. Pavel Hočevar Foto Janez Levstek Naslednja številka Rešeta izide 28. JULIJA Gradivo oddajte do 17. JULIJA. 30 Sbšbto PLESNA REVIJA RIBNIŠKIH MAŽORETK Drugo leto Ribnica gostiteljica evropskega prvenstva Mažorete v Ribnici delujejo že šesto leto in plešejo pod okriljem Društva mažoret in plesalcev Ribnica. Mentorici Klavdija Križ Potisk in Tina Jurkovič, ki je tudi predsednica društva, vzgajata in učita mažoretke od najmlajših deklic dalje. V teh letih delovanja so mažorete nanizale kup lepih uspehov na državnih in evropskih prvenstvih, sodelujejo na najrazličnejših prireditvah, kjer s svojim gibom in plesom polepšajo trenutke, ter se udeležujejo tudi raznih delavnic in seminarjev. Dekleta, ki so se društvu na začetku mažoretne poti v Ribnici pridružile še v osnovni šoli, so sedaj že na poti na fakulteto. Na prireditvi, ki so jo ribniške mažorete pripravile ob zaključku sezone 2005/ 2006 v centru Ideal 9. junija, so predstavile svoje delo, napredek, povabile k še nadaljnjemu delu stare in tudi nove članice ter na najlepši možni način - s plesom, mažoretno palico in drugimi rekviziti - povedale, da bo drugo leto Ribnica v znamenju najboljših evropskih mažoret, saj bo gostiteljica evropskega prvenstva mažoret NBTA. Zaplesale so cicibanke, ki jih je sedaj že 22, ter prva in druga skupina starejših članic. V dvanajstih točkah so nam z gibom, plesom in spretnim rokovanjem s palico, klobukom ali dežnikom pričarale lepote tega športa in umetnosti hkrati. Cicibanke so zaplesale v Otvoritveni paradi pa kot Pingvini in zajčki, za trenutek so bile “Bibe leze" in Rink panterji. Predstavile so se nam še v točkah Zajček Zlatko in žabice, Palčki in pa ČAČA-ČA, tango, valček. Zaplesala je tudi solistka Eva Gornik, ki je lani na EP v Italiji doživela svoj debi. Plesno mažoretno nit so seveda pletle tudi starejše mažorete, ki so zaplesale v duetu ali v skupini še v petih točkah. Koreografije za domiselne in lepe točke so poskrbele mentorici Klavdija in Tina ter starejše članice Maja Zbašnik, Anja Pajnič in Anja Oblak. Čisto vsaka točka je bila nagrajena z velikim aplavzom polne dvorane obiskovalcev, ki vedo, koliko truda, dela, vaj in odrekanj je potrebno, da se pripravi že en sam plesni gib ali pa obrat palice, točka natopa, kaj šele cela prireditev. Tako so se starši, katerih cicibanke Ribniške in širše doline pridno vadijo, zahvalili mentoricama, mentorici pa tudi nista pozabili čisto nobene punce. Vsem sta podelili priznanje za trud. Mentorici sta se za pomoč pri organizaciji večera in koreografijah še posebej zahvalili starejši članici Maji Zbašnik. Mažoretke pa so se svojima neutrudnima mentoricama na lep in prisrčen način zahvalile, da svoje znanje delita z njimi, jih vzpodbujata ne samo pri tem udejstvovanju, ampak jih bodrita tudi sicer, da bi postale najboljše plesalke, ne samo kot mažorete, temveč tudi v življenju. V šolskem letu 2006/ 2007 bodo mažorete vrata svojih treningov zopet odprle, do takrat pa se bodo dekleta malo odpočile, nabrale novih moči ter se udeležile seminarja zadnji junijski teden na Kolpi. Tako bodo lahko nova znanja prenašala tudi na novi rod plesalk mažoret, ki se jim bodo morda pridružile že v jeseni. Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ SKLAD VRTCA RIBNICA USPEŠNO IZPELJAL ŽE DRUGO AKCIJO Ob mednarodnem dnevu okolja, 5. juniju, je Sklad vrtca Ribnica organiziral pohod po naravoslovni poti do Francetove jame. Ker nas je že cel teden spremljalo deževno vreme, smo člani sklada močno upali, da v torek ne bo dežja. Vendar smo se zmotili, kajti tudi ta dan je celo dopoldne deževalo. Ko je prenehalo, smo se zmenili, da se vseeno dobimo na parkirišču Rika. In res, ob 17. uri se je na parkirišču zbrala majhna, pisana druščina. Kljub sivim oblakom na nebu smo bili dobre volje,. Ko smo v skrinjico dali vsak svoj prostovoljni prispevek, smo jo veselo mahnili po cesti proti cilju. Otroci so veselo čofotali po lužah, odrasli pa smo malo poklepetali in pot je hitro minila. In ne boste verjeli, da nas je na cilju pozdravilo celo sonce. Pri Francetovi jami smo se odžejali, posladkali s piškotki in pojedli jabolka ter banane. Naredili smo še spominsko fotografijo in se zadovoljni, da smo uspeli narediti nekaj dobrega zase in za svoje otroke, počasi odprav- ili nazaj. Ob tej priložnosti se Sklad vrtca Ribnica zahvaljuje pekarni Djordjevski za piškote ter gospodu Idajetu Sulejmaniju iz Sadja in zelenjava Klementina za jabolka in banane. .Rešeto Ker se je v času delovanja sklada nabralo že kar nekaj prispevkov, namenjenih opremi naravoslovne in tehnične igralnice, se Sklad vrtca Ribnica in Vrtec Ribnica zahvaljujeta naslednjim donatorjem: DINOS ( star papir), PIRAMIDA d. o. o., PUCER IZTOK s. p., R. INŽENIRING, LUCIJA ANA POJE, KOVING, PENZEL MARTIN STARC s.p., LIONS KLUB, BLESK d.o.o., ADF IMPEX, STARŠI IN ZAP. VRTCA Naše pismo bo objavljeno tudi na spletni strani Vrtca Ribnica (www.vrtecribni-ca.com ), kjer bomo redno objavljali tudi ostale donatorje, ki bodo na kakršenkoli način prispevali v Sklad vrtca. Za člane Sklada vrtca Ribnica Maruša Čop Foto Marko Poje 31 oci do |NAJVEČJI USPEH RIBNIŠKIH O ROKOMETAŠEV V ^SAMOSTOJNI SLOVENIJI ■i 2 Ribniški rokomet zopet kroji rokometni svet, tako na : a domačih kot drugih tleh. Po uspehu v lanskem letu v drugi ligi, ko so z osvojitvijo prvega mesta začeli sezono zopet v prvi ligi, seje ribniški rokomet postavil na noge in zaživel, kot M že dolgo ne. Odlični uvodni nastopi v sezoni 2005/ 2006 so tekmecem in slovenski rokometni srenji predstavljali pravo uganko, kako lahko le z domačimi igralci in neverjetno motivacijo dosegajo take rezultate. Od osamosvojitve Slovenije dalje Ribnica takega uspeha še ni doživela. Končna lestvica: 1. RK CEUE PIVOVARNA LAŠKO 2. RK GOLD CLUB 3. RK GORENJE 4. RK TRIMO TREBNJE 5. RK PREVENT 6. RK CIMOS KOPER 7. RK JERUZALEM ORMOŽ 8. RD RIBNICA RIKO HIŠE 9. RK RUDAR EVJ TRBOVLJE 10. RD SLOVAN 11. MRK KRKA 12. RD TERMO ŠKOFJA LOKA 531 I 7iWiua;i | : fliblicj /.ti n. j-j"- i j „ RD Ribnica Riko hiše, kot se je imenovala ribniška ekipa v tej tekmovalni sezoni, se je ob vrnitvi v prvo ligo okrepila s petimi dobrimi igralci, Ribničani, ki so prejšnje sezone igrali v drugih klubih Slovenije in tujine. Kot je povedal predsednik RD Ribnica Marko Obrstar, se je vseh pet obneslo in odigralo tudi ključne vloge. Sašo Kersnič je bil prvi vratar, Tomaž Tomšič prvi pivot, Natan Hojč srednji bek in organizator igre, Mare Hojč levi bek ter Grega Ilc levo krilo. Odigrali so tako, kot znajo, s pravo borbenostjo, navdušenjem in zavzetostjo, kar je za seboj potegnilo tudi vse ostale iz ekipe. "Razveseljivo je, da so se izkušenim igralcem z dobro igro priključili tudi mlajši: Boris Bečirovič, Mitja Ilc in Črt Abrahamsberg. Zelo dobro sezono pa imajo za sabo tudi Damjan Škaper, Leon Mikulin (ki se je žal poškodoval pred zaključkom sezone), Jaka Ilc in Matija štimec. Vasilij Dubonosov je velikokrat uspešno zamenjal Saša, pa tudi Boris Stankovič, ki je bil z nami pol sezone, je iz tekme v tekmo bolje igral,"\e povedal predsednik RD Marko Obrstar. V klubu so z uspehom izredno zadovoljni, kajti 8. mesto v prvi ligi je naboljši rezultat v samostojni Sloveniji. "Po rednem delu je naša ekipa zaostajala le dve točki za šestim mestom, ki je vodilo v skupino za prvaka. To se je sicer zgodilo po nesrečnem porazu v predzadnjem kolu s Ško fjo Loko, ki je celo izpadla iz prve lige. Veseli smo tudi zato, ker je bila po rednem delu velika razlika v točkah v primerjavi z ekipami, ki so se borile za obstanek, kar pomeni, da Ribnici niti za trenutek ni grozil izpad iz prve lige, čeprav so ji na začetku te sezone vsi napovedovali le boj za golo preživetje. Odločitev pred lansko sezono, da se v klub vrne pet doma vzgojenih, izkušenih igralcev, se je pokazala pravilna, saj bi z mlado ekipo težko parirali ostalim prvoligaškim ekipam,"je dejal predsednik Obrstar. Ribniški rokomet je v samostojni Sloveniji z osmim mestom dosegel zares najboljši uspeh, saj je bilo od 15 sezon 10 prvoligaških (12. mesto v sezonah 1994/ 95 in 2003/ 04, 11. mesto 1991/ 92,10. mesto: 1992/ 93,93/ 94,2001/02 in 2002/ 03 - 9. mesto: 1999/ 2000,2000/ 01 ter 8. mesto letos) in pet dru-goligaških. V letošnjem letu je začel veljati tudi nov sistem, ko je bila sezona razdeljena na dva dela, v drugem so se ekipe na prvih šestih mestih borile za prvaka, ostalih šest pa za obstanek v ligi. Butast sistem, kot so ga imenovali in kritizirali tako igralci, ekipe in vsa rokometna srenja, je v končnici izpustil določene točke, zaradi česar je bilo nemalo ekip oškodovanih. Tako je recimo RK Gorenje kljub večjemu skupnemu številu točk ostalo za Gold Clubom na tretjem mestu ter brez lige prvakov. Prav tako pa so bili oškodovani 3E Lestvica končnice spodnjega dela: Mesto Ekipa Št.tekem Zmage Neodl. Porazi Razl.zad. Točke 1. RK JERUZALEM ORMOŽ 9 5 0 4 272 :270 26 2. RD RIBNICA RIKO HIŠE 9 5 2 2 273 : 266 24 3. RK RUDAR EVJ TRBOVLJE 9 4 1 4 267 : 262 22 4. RD SLOVAN 9 5 2 2 250:236 17 5. MRK KRKA 9 3 1 5 234 : 246 15 6. RD TERMO ŠKOFJA LOKA 9 2 0 7 226 : 242 10 Sedemmetrovke Mesto Ekipa Št.metanih 7m Št.realiz. 7m Procent real. 1. MRK KRKA 31 25 80,65% 2. RK JERUZALEM ORMOŽ 44 35 79,55% 3. RD TERMO ŠKOFJA LOKA 32 24 75,00% 4. RD SLOVAN 43 32 74,42% 5. RD RIBNICA RIKO HIŠE 45 29 64,44% 6. RK RUDAR EVJ TRBOVLJE 34 20 58,82% Najboljši strelci: Mesto Igralec(-ka) Ekipa Št. golov 1. DAVID KORAŽIJA RK JERUZALEM ORMOŽ 73 2. MIHA KEŠE RD TERMO ŠKOFJA LOKA 72 3. DAVID KOVAČ RDSLOVAN 55 4. JANEZ SKUŠEK RD SLOVAN 53 5. ALEŠ VIDIC RK RUDAR EVJ TRBOVLJE 52 6. ALE KUKAVICA MRK KRKA 49 7. BORIS BEČIROVIČ RD RIBNICA RIKO HIŠE 47 8. ANDRAŽ REPAR RK RUDAR EVJ TRBOVLJE 44 9. BOJAN ČUDIČ RK JERUZALEM ORMOŽ 43 10. DANIJEL DOBRAVEC RK RUDAR EVJ TRBOVLJE 43 ÄBSETO naši fantje, ki bi morali biti po seštevku vseh zmag in točk na sedmem mestu pred Jeruzalemom Ormož, a zaradi odbitih točk, pridobljenih z zmagami nad najboljšimi ekipami, so pristali na osmem mestu. Drugo leto bo končnica ostala ista, a prenašale se bodo vse osvojene točke. Ribniška ekipa je edinstvena v prvi rokometni ligi in edinstvena na rokometnem zemljevidu, saj nastopa v glavnem z domačimi igralci. Nedomačina sta bila le Dubonosov, ki so ga Ribničanje v resnici vzeli že za svojega, in Stankovič, ki je bil v ekipi zadnje pol leta zato, ker je bila ekipa v začetku leta brez beka. "Vzeli smo ga, da ga preizkusimo in da ga obdržimo v naslednji sezoni, če bi se obnesel," je razlagal predsednik Obrstar. Dodal je še, da se še ne ve, kakšna bo ekipa v naslednji sezoni, kajti prestopni rok traja od 16. do 26. junija. Po tem datumu pa bo ekipa sestavljena. Seveda je jasno, da odhajata iz kluba Mare in Natan Hojč, ki sta bila tudi med pomembnejšimi igralci v tej sezoni in sta pripomogla k odlični uvrstitvi kluba, Mare, celo 6. igralec lige, odhaja v Španijo, kjer bo nadaljeval svojo rokometno kariero, Natan pa je svojo aktivno in uspešno pot zaključil. "Že od novega leta se pogovarjam in lobiram z raznimi igralci in klubi. Pogovarjal sem se z več kot dvajsetimi igralci, saj če hočeš pripeljati dva do tri dobre igralce, moraš opraviti skoraj desetkrat več pogovorov. Tako spoznavam, kakšen je ta 'trg'. Razveseljivo je, da bi lahko ta trenutek pripeljal v Ribnico deset igralcev, ki jim je Ribnica, ribniška ekipa zanimiva. Toda tudi v novi sezoni želimo predvsem domače igralce, da bi bili jedro ribniški fantje. Prioriteta bodo torej zopet rokometaši ribniške šole. Recimo Nejc Hojč je v Gold Clubu, Tomaž Lesar v Preventu, Beno Lapajne v Zagrebu, Boštjan Grm v Svišu in Branko Spoljarič v Krki. Sledi jim igralec iz ljubljanskega območja, da ne bi imel toliko vožnje. Kot tretje pa je pomembno tudi to, da se s prihodom strinja trener ekipe. Imamo ambicije in zato je potrebno ekipo tudi tako ses- taviti. Če ne sestavimo dobre ekipe, ne moremo od fantov zahtevati nemogoče. Zagotovo v ekipi ostaja Tomaž Tomšič, ki je bil znova vpoklican v slovensko reprezentanco. In to nam je še posebej v čast." Kaj ta trenutek pomeni 8. mesto za Ribnico? "Kot so mi pripovedovali akterji ribniškega rokometa v teh petnajstih letih, je Ribnica, ko je bila v prvi ligi, igrala zgolj boj za obstanek. Igralci so odhajali, prav tako sponzorji. Sedaj pa je drugače. Občutek je, da lahko premagamo vse ekipe, tudi najboljše. O tej rokometni ekipi govorijo kot o najmočnejši v zgodovini Ribnice. V njej imamo namreč slovenskega reprezentanta, šestega strelca v ligi, igralci so skoraj sami domačini, nosilci igre so domači igralci, pa tudi mladinska reprezentanta Bečiroviča in Abrahamsberga. Bili smo hit lige, imeli celo 8 neporaženih zaporednih iger (šest prvenstvenih in dve pokalni tekmi). Ta niz je prekinilo Celje Pivovarna Laško, nato pa smo spet trikrat zmagali. Rekli so nam, da bomo zmago morda samo povohali, toda dosegli smo devetnajst točk. To, kar smo dosegli, je zares neverjetno. Če urediš klub, ga saniraš in postaviš finančno disciplino, pridobiš sponzorje in ustvariš pravo klimo v ekipi, ni životarjenja, temveč zagnanost, veselje, zadovoljsto in s tem prihajajoči uspehi." V naslednji sezoni, 2006/ 2007, želijo še korak višje, med prvih šest. "V tej sezoni je bila to le tiha želja, sedaj pa bi lahko bil dejanski cilj, če se bo ekipa sestavila v skladu z željami, ki jih imamo." Gotovo pa bi k še večjemu uspehu ribniškega rokometa, ki letos praznuje 50 - letnico, pripomogli navijači, ki so osmi igralec vsake ekipe. Navijaška ekipa, ki jo bo klub na novo organiziral iz Riko hiš, bo igralce ponesla v še boljšo in zagrizeno igro, borbi, veselju in uspehu. Zdenka Mihelič Foto Milan Glavonjič 5. TEK PO LONČARIJI NA 9.400 m PRIJAVE ZA 5. tek PO LONČARIJI: Prijave bomo sprejemali pred startom med 16.00 uro in 18.15 uro, kjer boste tekmovalci prevzemali startne številke. Torej najkasneje 15 minut pred startom. PROGRAM: 17.00 start mladih 300 m 17.15 start mladih 600 m 17.30 start mladih in rekreativcev 2000 m 17.30 start za pohodnike 18.00 start invalidov na vozičkih 18.30 start 5. teka PO LONČARIJI 19.30 topel obrok, zabavni program 19.45 razglasitev zmagovalcev šolska mladina 20.30 kulturno -zabavni program KUD France Zbašnik - dramska skupina, 21.00 razglasitev zmagovalcev 5. teka PO LONČARIJI, žrebanje praktičnih nagrad TEK BO V VSAKEM VREMENU. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO ZAKLJUČNA SLOVESNOST V ŠPORTNI DVORANI DC - 16 V DOLENJI VASI JULIJ 2006 Datum: SOBOTA, 8. 7. 2006 (zamenjano s 24. 6.) Kam: Na FUŽINSKE GORE, narejena sta dva plana različnih zahtevnosti: A: na DEBELI VRH (2390 m) ZAHTEVNA (neoznačena pot) trajanje: 10 ur Vodja: znan naknadno B: OGRADI (2078 m) LAHKA (neoznačena pot) trajanje: 8 ur Vodja: Roman Petelin Odhod: S parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica). Izhodišče za plan A in B: Planina Blato Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 4. julija ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Datum: SOBOTA, 22. 7. 2006 Kam: Na KOKRŠKO SEDLO in KALŠKO GORO (2058 m) Izhodišče: Kamniška Bistrica Zahtevnost: Zahtevna pot Trajanje: 7 ur Akontacija in prijave: V torek pred pohodom, to je 18. julija, ob 19. uri na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5 Vodja pohoda: Stane Babič Zdenka Mihelič 33 Deveto srečanje s "Prijatelji srede" Čas hitro teče in 20. maja smo imeli že deveto srečanje s "Prijatelji srede" iz Trsta. Petnajst planincev PD Ribnica se nas je odpeljalo do mejnega prehoda Krvavi potok, kjer smo bili dogovorjeni. Po prisrčnem sprejemu smo se odpravili na krožni pohod skozi zanimive kraje v dolini Glinščice. Pot se je vila od Krvavega potoka skozi Klanec, Ocizlo in Beko nazaj v Krvavi potok. Del poti je potekal po trasi bivše proge Trst - Hrpelje - Kozina, ki je zdaj preurejena v kolesarsko pot. Vreme je bilo lepo in narava v pravem pomladnem razcvetu. Po pohodu smo se odpeljali v kulturni dom v Gročano, kjer so nas pogostili. Izmenjali smo si darila, ki so zelo dobro "pašala". Tržačani so nam podarili zanimiv recept, mi pa smo jim dali velik šop lesenih žlic, da bodo lahko merili sestavine zanj. Recept je zelo posrečen in ker je deliti lepo, ga posredujemo tudi bralcem Rešeta. Recept "Prijateljev srede" Vzamemo dvanajst mesecev, ki jih najprej očistimo vsake grenkobe, strahov, požrešnosti in pedantnosti, nato razdelimo vsak mesec na trideset ali enaintrideset dni, vendar tako, da trajajo celo leto. Dneve celega leta, vsakega posebej, pripravimo na naslednji način: damo dva dela dobre volje in veselja ter del delavnosti. Dodamo še tri zvrhane žlice optimizma z žlico tolerance, ščepec iznajdljivosti in precej takta. Ko je vse pripravljeno, dobo premešamo in prelijemo s pravo ljubeznijo. Tako pripravljeno jed obogatimo s polno majhnih pozornosti, nakar jed nudimo dan za dnem, celo leto, z veseljem in dobroto. Naj vam tekne! Tekst in foto Karouna Šmalc Rešeto !>■ PSJ 1^1.1. m I IXJJL>10«di s NA PLAVALNIH ŠPORTNIH POPOTOVANJIH V sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije prirejamo letos že 4. tradicionalno Otroško nogometno ligo s pričetkom v soboto, 1. julija. Posamezne nogometne tekme bodo zelo strnjene po sistemu Svetovnega nogometnega prvenstva, zato bo tekmovanje potekalo skoraj vsak dan. Letos prvič uvajamo tekmovanje v dveh starostnih kategorija, vključili pa smo poleg nogometašev iz ribniške, sodraške ter potoške občine še nogometaše iz Velikih Lašč, tako da se nam glede na ponovno ogromno število prijavljenih obeta zanimiv ter lep nogomet. Vse informacije o tekmovanju ter novosti, slike in veliko ostalih informacij pa si lahko ogledate na naši novi spletni strani www.fc-libero.si. Lepo vabljeni na ogled nogometnih tekem ter naše spletne strani. Že sedaj pa vas vabimo na zaključno prireditev otroške nogometne lige v soboto, 15. julija. Tam se bomo zbrali vsi mladi nogometaši ter se malo poveselili ob prebiranju dosežkov ob koncu letošnje Otroške nogometne lige. Franci Miheuč, predsednik FC Libero 11. mesto poljanskih pionirjev na državnem tekmovanju Gasilska desetina pionirjev iz PGD Velike Poljane se je 20. maja udeležila državnega mladinskega gasilskega tekmovanje za memorial Matevža Haceta v Staršah pri Ptuju. Udeležbo so si zagotovili s 1. mestom na občinskem tekmovanju spomladi 2005 v Ribnici in nato še z 2. mestom na regijskem tekmovanju v Predstrugah jeseni istega leta. Na tekmovanju so pionirji nastopili v vaji z ved rovko in v štafeti s prenosom vode. Po nastopu 48 pionirskih desetin iz cele Slovenije so Velike Poljane pristale na odličnem 11. mestu z minimalnim zaostankom za prvo desetino, kar je eden izmed najboljših dosežkov ekip iz gasilske zveze Ribnica na državnih gasilskih tekmovanjih. Poljansko desetino so sestavljali Špela Strnad, Katja Strnad, Miha Mestek, Matej Drobnič, Urša Pirnat, Žan Levstek, Niko Adamič, Domen Klun, Nika Andolšek in Aleš Pirnat kot njihov mentor. Na pomembnost tekmovanja kaže tudi udeležba visokih gostov iz gasilske zveze Slovenije, kot sta predsednik GŽS Ernest Eöry in poveljnik GZS Matjaž Klarič, ter šolskega in obrambnega ministra, dr. Milana Zvera in Karla Erjavca. Jože Andolšek ml. Letno plavalno sezono so plavalci Plavalnega kluba Inles Ribnica pričeli z enotedenskimi prvomajskimi pripravami v Čatežkin toplicah. Priprav, ki so potekale pod strokovnim vodstvom Darka Petkoviča in Darke Knafelj, se je udeležilo 30 ribniških plavalcev, za zdravstveno stanje plavalcev pa je skrbela med.sestra Marta Lovšin. Pogoji za delo so bili zelo dobri. Bazen so si ribniški plavalci delili s plavalci PK Ilirija iz Ljubljane. V mesecu maju so plavalci PK Inles Ribnica uspešno nastopili na dveh močnih mednarodnih tekmah. Takoj po povratku iz Čateža so se udeležili tradicionalnega plavalnega mednarodnega mitinga "ILIRIJA". Poznala se je utrujenost po enotedenskih pripravah, vendar so rezultati pokazali napredek v primerjavi z zimsko sezono. Konec meseca maja so se udeležili mednarodnega mitinga na letnem kopališču na Kodeljevem za " POKAL MESTA LJUBLJANE". Še posebej se je izkazal Toni Valčič z uvrstitvijo v mladinski finale na 50 m prosto in končno zasedel 7. mesto. Omeniti velja, da sta v finalu mladincev v kraljevi disciplini na 50 metrov prosto nastopila samo dva slovenska plavalca. V začetku meseca junija so se ribniški plavalci udeležili dveh tekmovanj. Tekmovanje v Kranju "SIOL 2006", z močno mednarodno konkurenco, je bilo namenjeno MM krško 2006: Jan Mate, Lucija kous, Veronika 0RAŽEM, ZALA ŽAGAR, MAJA GUDURAŠ S PALETO OSVOJENIH MEDALJ LILEGOV MEMORIAL 2006 starejšim starostnim kategorijam (kadeti, mladinci, člani). Zopet se je najbolje izkazal Toni Valčič s 5. mestom v mladinski konkurenci na 50 metrov prosto. Omenimo naj, da so bili pred Valčičem uvrščeni samo plavalci iz drugih držav. Samo Jeranko je v isti disciplini in kategoriji plaval še bolje od Tonija, vendar je bil diskvalificiran zaradi prezgodnjega starta. Rezultati Tonija Valčiča in Sama Jeranka v disciplini 50 metrov prosto, nakazujejo, da bi v naslednji sezoni, ker sta oba še mladinca, realno lahko dosegla normo za mladinsko evropsko prvenstvo. Istočasno z mitingom v Kranju se je odvijal plavalni miting " LILEGOV MEMORIAL" v Krškem za mlajše starostne kategorije (dečke in mlajše dečke). Rezultati so navedeni v okvirčku. Ribniški plavalci se bodo v drugi polovici junija in prvi polovici meseca julija udeležili še nekaj mednarodnih tekmovanj doma in v tujini: MM Arena- Ljubljana, MM Boberček - Ravne na Koroškem, MM MOBITEL - Radovljica, LUČKIN MEMORIAL-Trbovlje, MM VERONIKA - Kamnik, MM Stuttgart - Nemčija, MM TUFFO PER TE - Gorica, Italija. V drugi polovici meseca julija pa jih čakajo letna državna prvenstva in konec julija zaključek plavalne sezone 2005/06. Darko Petkovič MM KRŠKO 2006: VERONIKA IN MAJA, PERSPEKTIVNI PODMLADEK RIBNIŠKIH PLAVALK Naši plavalci so se izredno izkazali in pobrali kopico kolajn: MATE, Jan - 1. mesto 50 m hrbtno, 3. mesto 50 m prosto, 3. mesto 50 m prsno KOUS, Lucija -1. mesto 100 m hrbtno, 3. mesto 100 m prsno GUDURAŠ, Maja - 1. mesto 50 m prsno ORAŽEM, Veronika - 2. mesto 50 m prosto, 2. mesto 50 m hrbtno, 3. mesto 50 m prsno PAVLIN, Anže - 3. mesto 100 m prosto, 3. mesto 100 m hrbtno ŽAGAR, Zala - 3. mesto 50 m prosto Predvsem velja pohvaliti Jana Mateta, ki se je izkazal v vseh 50 - metrskih distancah, čeprav je specialist predvsem za 100 - in 200 - metrske razdalje. 34 JlešEm Pogled v babičino skrinjo $ X. DEL Piše: Alenka Pakiž Bolhatovi otroci Marija, Ana in France in njihove bige v Goriči vasi leta 1952 V Danah pri Šimanovih leta 1947, Alojz in Anica Zobec z backi predem zase in na sejmu in pletem. Volno nabavim v Retjah pri sestrični, prej pa sem jo dobila na Radleku pri sestri. Za česanje - gradašenje -potrebujem veliko leseno držalo z gostimi kovinskimi zobci in lesen stol, ki ima na enem koncu pritrjen podstavek z zobci. Ko na spodnje zobce nastavim šop neobdelane volne, z drugimi zobci večkrat potegnem preko volne in jo zrahljam. Vlečem v obe smeri, v eno smer nitke potegnem, v drugo smer pa dvignem z zobcev tako, da nastane rahla kepica prediva. Stol za prejo mi je izdelal brat Janez Bambič. Zrahljano volno položim preko preslice na kolovratu, potegnem nitko in jo sučem med prsti, daje enakomerno debela. Pri tem z nogo poganjam pedal pri kolovratu, ki preko močne vrvi vrti vreteno, da nit teče po perutnicah. Z roko prestavljam nit na prvi, drugi in naslednji žebelj, da se volna enakomerno navije na vreteno - špul-co. Kolovrat mi je izdelal mizar in suhorobar Jože Bartol iz Retij. Volna je gotova, ko se iz dveh tanjših niti na kolovratu sesuka v eno debelejšo in močnejšo nit. V ta namen se v kovinsko cevko -štansco - potegne obe niti in s sukanjem v obratno smer naredi novo debelejšo nit. Za pripravo štren pred pranjem volne je potrebno motovilo. To je posebno leseno stojalo, na katerega se volna navije. Štrena se zveže z zanko, da se niti ne prepletejo, nato se jih sname in opere. Volno zmerom sušim zunaj na zraku. Posušeno volno zvijem v klopke, iz katerih ročno pletem kratke nogavice - zokl'ne - in copate. Nogavice pozimi obuje brat Vinko, kadar gre na lov in za delo v gozdu, sin Lado jih nosi pri delu v tovarni, včasih pa jih je imel tudi pri vožnji tovornjaka." o vaseh v Ribniški dolini so nekdaj redili ovce, skoraj pri vsaki hiši jih je bilo po nekaj. Pasli sojih otroci. Dajale so volno, ki sojo rabili za izdelavo obleke, pletov, jop, nogavic in drugih oblačilnih kosov. Ko so ovce postrigli, so v zimskih večerih volno predli. Pri Bolhatovih v Goriči vasi so imeli ovce še v šestdesetih letih. Volno jim je predla teta Marija Marolt iz Podpoljan, ki je znala nit sukat zelo finu, tanku. Pletle pa so dekleta in mama same. Doma so izdelale jope, puloverje, rokavice, šale in nogavice tako lepo, da je bil izdelek videti kot k'piv'n in to tudi zato, ker je bila volna tako enakomerno predena. Po vasi so imeli ovce tudi drugje. Nekateri so dali prest v Loški Potok, drugi so predli sami, vendar ne najbolje, ostali so vozlički. V Sajevcu se spominja Albina Zakrajšek, da so imeli doma po dve, tri ovce. Volno so dajali prest drugam. Barvala pa jo je mati sama v zeleno in rdečo barvo. Pri delu se je vse preveč umazalo in se je na svetli volni takoj poznalo. Le nogavice so bile spletene iz volne naravne barve. Mati je hčere naučila plesti, pa tudi vezenja in kuhanja. Ko je Micka Ambrožič po smrti staršev sama skrbela za dom in preživetje, je v Danah gojila junce, saj je bilo na njenih travnikih dovolj paše. Znala je presti in je pripravljala domačo volno. Imela je svoj kolovrat, na katerem je ob večerih v medli svetlobi ob petrolejki sukala volneno nit. Po dve niti je zasukala v eno, jo navila na vreteno in tako pripravila za pranje. Ko je bila volna na zraku posušena, jo je previla v klobčič. Tako pripravljeno volno je znala tudi pobarvati. V zimskih večerih so s sosedami posedle ob peči, pletle, se pogovarjale o novicah v vasi, rade pa so tudi zapele. Zadnje ovce ji je pokončal medved pred petimi leti. Od takrat se več ne ukvarja z ovčerejo, včasih pa le še splete volnene nogavice, čeprav je roke ne ubogajo najbolje in pri pletenju štajnšče težko drži in suka. V Retjah v Loškem Potoku je že mnogo rodov, kar se pomni, gojilo ovce. Dosti let pred vojno in še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so imeli vaškega pastirja Janeza. Le-taje za vaščane pasel ovce po rebrih na obronku vasi. Ovce so strigli dvakrat na leto. Angela Cimprič in še nekaj žena iz Retij v Loškem Potoku je znanje, kako se prede volna, ohranilo do današnjih dni. Prejo na kolovratu rade pokažejo vsako leto na Ribniškem sejmu. Gospa Angela ve povedati: "Pred leti je več žena v vasi predlo volno. Tiste, ki niso imele kmetije, so predle vse leto, tudi za ribniške, iz Drage in Podpreske. Očetova sestra Ivana Bambič ( 1893-1969 ) je bila znana kot izredno spretna predica, ki sprede najbolj enakomerno nit. Ovce je strigla sama in predla. Še kot majhna punčka sem se smukala okrog tete, opazovala, kako poganja kolovrat, hitro suče vreteno in med prsti oblikuje lepo nit. Prosila sem jo, naj mi pokaže in me nauči te spretnosti. Teta mi niso pustili presti, da ne bi kaj skrotovičila. Lahko pa sem volno rahljala in česala - cofala in gradašla. Presti sem se naučila pri sosedah šele pred petnajstimi leti. Delo me je veselilo, dobro mi je šlo od rok. Sedaj Za česanje - GRADAŠENJE - POTREBUJE predica VELIKO LESENO DRŽALO Z GOSTIMI KOVINSKIMI ZOBCI IN LESEN STOL, KI IMA NA ENEM KONCU PRITRJEN PODSTAVEK Z ZOBCI. KO NA SPODNJE ZOBCE NASTAVI ŠOP NEOBDELANE VOLNE, Z DRUGIMI ZOBCI VEČKRAT POTEGNE PREKO VOLNE IN JO ZRAHLJA, DA NASTANE RAHLA KEPICA PREDIVA. Turistično društvo GRMADA Velike Poljane, Ortnek obvešča krajane, da poteka AKCIJA Moja vas, čista, lepa, urejena in prijazna od 10. junija do 30. septembra (4. leto zapored) Dobimo se jeseni, ko bomo na zaključni prireditvi v osnovni šoli na Velikih Poljanah podelili priznanja za ves vloženi trud. Letošnja akcija bo namenjena domiselni zasaditvi in lepim kotičkom okrog hiš. Za vse tiste, ki imajo radi lep kraj, v katerem živijo! >e:ii^ee