Podtoioi plačana v jMovIdL Leto XVm., št. 124 Ljubljana, torek 1, jmtija 1937 Cena 2 Din UpravmStvo, i^juoijana, mnaOjevB ulica 6 — Telefon St. 8122, 8123, 3124, 3125, 8126. Inseratnt oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL, St. 2 Telefon št- 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nevaren preokret v Španiji Ljubljana, 31. maja. Poročila, ki jih pošiljajo nocoj poročevalske agencije iz Španije, Londona, Pariza, Rima in Berlina vzbujajo vtis, da je prišlo v poslednjih 24 urah do zelo nevarnega preokreta v razvoju španske državljanske vojne. Še pred dobrim tednom in celo tekom samih ženevskih razprav o španskih homatijah je obstojalo upanje, da bo mogoče špansko vojno postopoma likvidirati po angleškem receptu, ki je predvideval najprej posredovanje velesil pri obeh sprtih strankah za sklenitev premirja ter sporazum med velesilami samimi glede odpoklica vseh tujih prostovoljcev, ki se bore na Španskih tleh v obeh taborih. Nemčija je napram tem prizadevanjem angleške diplomacije, kateri sta se takoj pridružili tudi francoska in belgijska, kazala prijazno lice, saj je splošno znana njena težnja, da bi prišlo čimprej do ureditve angleško-nemškega razmerja. Italija na angleške pobude ni reagirala. Sredi tega položaja, ki je dosegel no vo fazo z resolucijo sveta Društva na rodov dne 28. maja, je nastala prva zaostritev zaradi bombardiranja italijan skih vojnih ladij po španskih vladnih letalih. Italijanski delegat v londonskem odboru za nevmešavanje v špansko državljansko vojno je 29. maja vlo žil pritožbo zaradi obstreljevanja neke italijanske vojne ladje v Palmi na Mal-lorci, pri čemer je bilo ubitih šest oficirjev in več ranjenih. Poslanik Grandi je zahteval, naj odredi londonski nad rorni odbor energične ukrepe proti bombardiranju vojnih ladij, ki izvajajo mednarodno pomorsko kontrolo po na logu odbora sameea. Odbor je sklenil pozvati oba španska tabora, naj se v bodoče strogo izogibata takih napadov, ker bi mogli dovesti do nezaželjenih konfliktov prav v trenutku, ko se z vse^ m isilami želi nanraviti konec tragičnim dogodkom v Španiji. Skoraj istočasno s tem incidentom v londonskem nadzornem odboru so poročila iz Španije zabeležila radiogram poveljnika nemške eskadre v Sredozem skem morju, poslan dne 30 maja va-lencijskemu vojnemu ministrstvu. V njem opozarja admiral Fessel, da so se v poslednjih dneh večkrat približala nemškim ladjam, ki izvršujejo nadzorstvo v kontrolnem pasu, letala valencij-ske vlade, ki so kazala napadalne namene. Tako približevanje letal k lad jam drugih držav je po mnenju poveljnika Fessela v nasprotju z mednarod nimi običaji. Zato naproša valencijsko vlado, naj take polete svojih letal prepove, ker je za primer, da bi se to po-r - ilo, »odredil primerne protiukrepe«. Komaj se je razburjenost zaradi teh ■rvih incidentov nekoliko polegla, že "5 prišlo sedaj poročilo o še težjem in-identu. Španska vladna letala so bombardirala križarko »Deutschland«. Iz poročila, ki smo ga objavili v naši po-nedeljski izdaji, je razvidno, da krivi valencijska vlada za ta incident posadko nemške ladje. Ko sta po tem poročilu dve vladni letali na svojem izvidniškem poletu nad Baleari preleteli otok Ibizo, ju je začela ohstrelievati nemška vojna ladja »Deutschland«, zasidrana kakih 200 m od obale, dasi — tako trdi valencijska vlada — letali nista izvršili ni-kakega sovražnega dejanja. V obrambi stS letali vrgli na ladjo več bomb. od katerih so štiri zadele. Po doslej znanih podatkih je bilo 20 oseb na nemški ladji mrtvih. 73 pa ranjenih. Valencijska vlada stoji na stališču, da imajo sicer tuje ladje po sklepu nevtralnostnega odbora zares pravico in nalogo vršiti kontrolo v španskih vodah, toda šele 10 milj vstran od obale, dočim se je nemška ladja nahajala v samem zalivu Ibize. Bila je torej v vodah, ki po sklepih nevtralnostnega odbora niso postavljene pod kontrolo nemške mornarice. Temu poročilu bistveno nasprotno je poročilo nemške vlade o incidentu. Kri-žarka »Deutschland« pripada brodovju, ki izvršuje kontrolo. Letali valencijske vlade, ki sta se ji 29. maja med 6. in 7. uro zvečer nenadoma približali, sta iz majhne višine prvi začeli obsipati ladjo z bombami. S križarke ni bil oddan noben strel . Ker je bila valencijska vlada dvakrat opozorjena od odbora za nevmešavanje in tudi od nemške vlade, naj ne napada ladij, ki so v službi mednarodne kontrole, je sedaj ta zločinski napad na nemško vojno ladjo prisilil nemško vlado, da ukrene, kar bo sporočila odboru za nevmešavanje. Tako pravi komunike, ki ga je v nedeljo pozno zvečer objavi11 nemška vlada. Po danes dospelih poročilih iz Londona obstoji nemški ukrep, o katerem govori prvi komunike nemške vlade z dne 30. maja, v tem, da je poslanik Ribbentrop izročil predsedniku londonskega nevtralnostnega odbora izjavo, v kateri nemška vlada obvešča odbor, da ne želi več sodelovati v odboru in pri izvajanju kontrole vse dotlej, dokler ji ne bo zadoščeno zaradi napada na njeno ladjo in ne bo londonski odbor dal primernih jamstev, da se sličrti dogodki v bodoče ne bodo ®eČ SEfr Težki zaplefljaji zaradi Španije Zaradi bombardiranja nemške križarke »Deutschland« sta Nemčija in Italija iz londonskega odbora — Nemško brodovje bombardira španske Inke — Vzm v vsej Evropi Berlin, 31. maja. d. Snoči so vse nemške radijske postaje objavile senzacionalno vest, da sta v soboto dve letali valencijske vlade bombardirali v luki Ibize oklop-nico »Deutschland«. Dve bombi sta ladjo zadeli in sicer ena v jedilnico moštva. Ubitih je bilo 20 mornarjev, 73 pa huje ali lažje ranjenih. Druga bomba je padla na sprednji krov, ne da bi povzročila večjo škodo. Oklopnica je ostala še vedno sposobna za boj in vožnjo ter se je odpeljala v Gibraltar, kjer je izročila ranjence v ta-mošnjo bolnišnico. Državni kancelar Hitler je dobil prvo poročilo o tem dogodku včeraj v Monako-vu, kjer je bil pri otvoritvi kmetijske razstave. Zunanji minister Neurath, ki je prav tako odpotoval v Monakovo, je imel takoj nato razgovor s kancelarjem Hitlerjem. Ob 14.30 je prispel v Monakovo tudi vrhovni poveljnik nemške mornarice admiral Roder, ki je takoj odšel na letališče v Oberwiesenfeldu, kjer je imel posvetovanje s Hitlerjem. Ob 16. je kancelar Hitler odpotoval z zunanjim ministrom Neurathom in admiralom Roderjem z letalom v Berlin, kjer je imel ob 18.30 konferenco z zunanjim ministrom Neurathom, vojnim ministrom maršalom Blombergom in admiralom Roderjem. Ob 20. je prispel v Berlin s posebnim letalom tudi minister za letalstvo general Goring ter je takoj odšel h kance-larju Hitlerju. Umik nemških ladij na odprto morje Seja nemške vlade je trajala pozno v noč in se je davi nadaljevala. Predvsem je bilo izdano povelje nemškim vojnim ladjam v Ibizi in Palmi, naj se takoj umaknejo iz obeh Luk na odprto morje, da bi se izognile morebitnim novim napadom španskih republikanskih letal, ki se po zanesljivih informacijah iz Španije že pripravljajo za napad. Izjava nemške vlade o napadu Nemška vlada je po vseh teh posvetovanjih objavila naslednji komunike: Potem ko je bila rdeča valencijska vlada od odbora za nevmešavanje in nemške vlade dvakrat posvarjena, naj ne dopušča napadov na ladje v službi mednarodne kontrole, sili nemško vlado novi zločinski napad na nemško ladjo k ukrepom, ki jih bo takoj sporočila odboru za nevmešavanje. Razen tega je bila o dogodku objavljena naslednja izjava nemške vlade: Pripetil se je nečuven primer, ki si ga je komaj mogoče predstavljati, španska boljševiška letala so bombardirala brez vsakega povoda nemško vojno ladjo, ki je bila zasidrana ob španski obali. Pri tem je našlo 20 nemških mornarjev junaško smrt. Nemška vlada bo na to nečuveno izzivanje španskih zločincev primerno odgovorila. — Ko so pred nekaj dnevi španska letala napadla v pristanišču Mallorce angleške, nemške in italijanske ladje z bombami in pri tem na italijanski ladji ubila 6 oficirjev, je bilo nemškim ladjam prepovedano, da bi se še nadalje mudile v tem pristanišču. V soboto 29. t. m. zvečer je bila oklopnica ^Deutschland« zasidrana v pristanišču Ibize. Ladja spada k vojnim silam, določenim za mednarodno pomorsko kontrolo. Kljub temu sta oklop-nico med 6. in 7. uro zvečer nenadoma napadli z bombami dve letali valencijske vlade, ki sta se nizko spustili. Ker je bila ladja v miru, se je nahajalo moštvo v nezavarovanem prostoru na sprednjem delu. Ena izmed bomb je udarila, kakor nedavno pri napadu na italijansko ladjo v oficirsko jedilnico, tokrat v jedilnico moštva. Posledica tega zločinskega napada je bilo 20 mrtvih in 73 ranjenih. Druga bomba je zadela ladjo na stranski krov, povzročila pa je le manjše poškodbe. 24 mrtvih, §2 ranjenih Gibraltar, 31. maja. Križarka »Deutschland«• je prispela v Gibraltar z 22 mrtveci in 84 ranjenci, med njimi 19 s smrtno nevarnimi poškodbami. Dvajset hudo ra njenih so takoj po prihodu prenesli v bolnišnico. Medtem se je število smrtnih žrtev povečalo na 24. ker sta v bolnišnici podlegla ranam še dva mornarja. Oklopnica »Deutschland« je opoldne po nalogu iz Berlina odplula iz gibraltarske luke in krenila v Nemčijo. Na ladji se je videlo, da je bil močno poškodovan njen spred nji del. Na njenem krovu je tudi kontre admiral Fischer. Popoldne so smrtne žrtve bombnega napada slovesno pokopali. Ko je križarka »Admiral Scheer« zvedela za napad, je takoj odplula na pomoč križarki »Deutschland« Kaj pravi Valencija Valencija, 31. maja. d. Valencijska vlada je objavila izjavo, v kateri označuje bombardiranje nemške križarke »Deutschland« kot dejanje v obrambi. Republikanska letala, ki so bila na poizvedovalnem poletu nad Baleari, so bila obstreljevana od nemške križarke pri Ibizi, ne da bi p odvzela kakšen napad proti njej ali pa proti mestu Ibizi. Na te napade so republikanska letala odgovorila z 12 bombami, izmed katerih so štiri zadele ladjo ter povzročile požar na krovu. Valencijska vlada izjavlja nadalje, da nimajo inozemske vojne ladje, ki jim je poverjeno nadzorstvo ob obali, nobene pravice, da se mude v suverenih španskih vodah. Umik Nemčije In Italije Iz londonskega odbora Nemčija in Italija zahtevata jamstvo, da se napadi na tuje ladje ne bodo ponovili London, 31. maja. br. Davi je imela vlada sejo, na kateri je proučevala poročila o špansko-nemškem incidentu. Med posvetovanjem je prejelo zunanje in mornariško ministrstvo poročila o bombardiranju Almerije. Seja vlade je bila nato prekinjena. Zun. minister Eden je imel zatem krajše posvetovanje z državnim podtajnikom lordom Plymouthom, predsednikom londonskega odbora za nevmešavanje v španske zadeve. Sklenila sta, da se popoldne sestane plenarna seja londonskega odbora, ker je nemška vlada najavila, da bo njen zastopnik pri tej priliki poročal o incidentih v španskih vodah ter sporočil sklepe nemške vlade. Do te seje pa ni prišlo. Dopoldne je nemški poslanik Ribbentrop obiskal predsednika odbora Plymoutha ter mu izročil v imenu nemške vlade pismeno izjavo. Izjava nemške vlade opisuje najprej napad na oklopnico »Deutschland« na podlagi nemških uračnih ugotovitev, nato pa navaja sklepe nemške vlade v zvezi s tem dogodkom. Nemška vlada sporoča londonskemu odboru, da izstopa iz odbora ter odreka nadaljnje sodelovanje pri mednarodni kon-trdli v španskih vodah in ob španskih mejah za tako dolgo, dokler ne dobi od londonskega odbora popolnega zadoščenja in poroštva, da se taki napadi ne bodo več ponovili. Nemška vlada si pri tem izrecno pridržuje pravico, da sama odloča o ukrepih. ki jih bo odredila kot odgovor na napad, ki ga je naročila valencijska vlada. Pri tem pripominja, da predstavlja napad na Almerijo še le začetek represalij, ki jih bo izvedla. Nadalje obvešča nemška vlada londonski odbor, da je izdala nemškim vojnim ladjam v španskih vodah nalog, naj brez pardona obstreljujejo vsako špansko vladno letalo ali špansko vladno vojno ali »--I" senzacijo današnjega dne, ki je v samem Londonu potekal zelo dramatično, je še povečal italijanski poslanik Grandi, ki je v znak solidarnosti z Nemčijo in zaradi poprejšnjih incidentov z italijansko ladjo podal enako izjavo. V čedalje bolj naraščajočo napetost je poseglo še poročilo iz Španije, da so nemške ladje v znak represalij bombardirale južnovzhodno špansko luko Almerijo. S tem so španski dogodki nenadoma stopili v novo kočljivo fazo, ki krije v sebi polno resnih nevarnosti. Bistvo spora samega zaradi incidentov z itali* jansko in nemško ladjo je v tem, da se je valencijska vlada postavila na stališče, da nimajo tuje ladje, ki iz« vršujejo mednarodno kontrolo v španskih vodah, pravice pristajati v pristaniščih, ter da to po sklepih londonskega nevtralnostnega odbora store na lastno odgovornost. Nasprotno trdita Nemčija in Italija, da se letala salracijjsk.e vlade ae. smejo niti pri- bližati ladjam, ki izvršujejo kontrolo. Glede incidenta z nemško križarko pa si stališči valencijske in nemške vlade nasprotujeta tudi glede tega, kdo je prvi začel streljati, nemška ladja ali letala. Za presojo dejanskega položaja, o katerem si brez preiskave, kakor jo zahteva angleška vlada, še ne moremo biti na jasnem, je ta okolnost bistvenega pomena, ker zatrjuje valencijska vlada, da so bila njena letala izzvana in da so reagirala samo v lastno obrambo. Položaj pa je še bolj zapleiten zaradi nemških represalij v Almeriji, ker prevzema zanje nemška vlada polno odgovornost. Usodnost takega postopanja je tem večja, ker so se represa-lije izvršile, še preden je bil ugotovljen pravi krivec incidenta z oklopnico »Deutschland«. Tako je španska kriza nenadoma spet zadobila širše obrise, ki spravljajo v resno nevarnost nele uspeh akcij za njeno likvidacijo, temveč tudi stremljenje po izboljšanju splošne evropske, situacije, .. trgovsko ladjo, ld bi se £m približala. Za okrepitev svoje vojne mornarice v španskih vodah je vlada danes poslala še pet nemških vojnih ladij. Takoj po izročitvi te izjave je nemška delegacija zapustila prostore odbora, kjer so pravkar zasedali razni pododbori. Tudi nemški poslanik Ribbentrop bo zvečer z letalom odpotoval v Berlin. Pred svojim odhodom bo v poslaništvu sprejel novinarje in jim podal izjavo. Angleško svarilo Nemčiji Eden je takoj, ko je bil obveščen o sporočilu nemške vlade londonskemu odboru, povabil k sebi v zastopstvu poslanika Rib-bentropa odpravnika poslov nemškega poslanika dr. Bernhardta ter ga naprosil, naj sporoči nemški vladi željo, naj ne ukrene ničesar, dokler kaka mednarodna ustanova ne preišče Incidenta nemške križarke. Nadalje je izrazil upanje angleške vlade, da Nemčija ne bo ukrenila ničesar, kar bi že itak resni položaj še bolj poostrilo in onemogočilo vsa prizadevanja za likvidacijo španske državljanske vojne. Zunanji minister Eden je nato sprejel še francoskega poslanika Corbina in italijanskega poslanika Grandija, s katerima je razpravljal o nastalem položaju. Obema je zagotovil, da bo Anglija zastavila vse svoje sile, da se ponovitev takih dogodkov prepreči ter da dobi Nemčija zadoščenje. Italija na strani Nemčije še preden pa se je mogel sestati plenum londonskega odbora, je eksplodirala druga diplomatska bomba. Seja plenuma je bila sklicana za 16.30, ob 15 pa je obiskal predsednika odbora Plymoutha italijanski poslanik Grandi ter mu izročil noto italijanske vlade, s katero obvešča odbor, da se Italija v celoti pridrnžuje koraku Nemčije. Tudi Italija odpoveduje vsako nadaljnje sodelovanje v londonskem odboru in pri mednarodni kontroli v Španiji, dokler ne dobi zanesljivega jamstva, da se taki dogodki ne bodo več ponovili. Italijanska vlada utemeljuje svoj sklep s ponovnimi napadi španskih vladnih letal na italijanske in nemške vojne ladje, ki jasno dokazujejo, da postopajo »valencijski boljševiški oblastniki« po dobro pripravljenem načrtu, ker napadajo italijanske in nemške ladje, ki izvajajo po nalogu londonskega odbora mednarodno kontrolo v španaskih vodah. Italijanski zastopnik v londonskem odboru je dobil obenem nalog, naj takoj opusti vsako nadaljnje sodelovanje s tem odborom. Eden o položaja Vest o teh sklepih italijanske in nemške vlade je izzvala v angleških političnih krogih veliko vznemirjenje. Na popoldanski seji spodnje zbornice je bilo na zunanjega ministra Edena vloženih več interpelacij. Eden je na vse te interpelacije od- govoril z naslednjo kratko izjavo: Davi smo zvedeli, da je bila dne 29. t m. napadena nemška križarka »Deutschland«, ko je bila zasidrana v bližini luke Ibize na Balearih. Ena bomba je zadela krov ladje in zahtevala smrt večjega števila mornarjev Obžalujemo te žrtve, Izmed katerih je 20 hudo ranjenih v angleški bolnišnici v Gibraltarju. Za sedaj o samem poteku teh dogodkov nimam še nobenih podrobnejših poročil in zato o tem ne morem podati nobene druge izjave, dokler vlada ne prouči vsega dogodka In temu primerno ne zavzame svojega stališča. Danes pa je prispelo od angleške admiralitete poročilo, da so nemške vojne ladje bombardirale kot odgovor na napad na križarko »Deutschland« južnovzhodno špansko luko Almerijo. O priliki razgovora, ki sem ga imel z nemškim odpravnikom poslov, sem apeliral na nemško vlado, naj ne stori ničesar, kar bi že itak resen položaj še bolj poostrilo, žal je prišel tudi ta apel prepozno. Seja pododbora za nevmešavanje Namesto plenuma se je ob 16.30 sestal k izredni seji pododbor, ki je razpravljal o ukrepih za zaščito vojnih ladij, ki vrše mednarodno kontrolo v španskih vodah. Predvsem je pododbor sklenil pozvati vse sodelujoče države, naj ne pošiljajo svojih vojnih ladij izven odsekov, ki so jim dodeljeni za kontrolo. Vsaka država Ima točno določena oporišča, ki se jih more svobodno posluževati. Zatekanje v tuja oporišča utegne izzvati slične incidente, kakor se je pripetil z nemško vojno ladjo, ki je prišla v italijansko oporišče na Balearih. Dve noti španske vlade London, 31. maja. br. Delegat valencijske vlade je popoldne izročil predsedniku londonskega odbora noto, v kateri sporoča, da je nemška križarka »Deutschland« napadla tri vladna letala, ki so bila na izvidniškem poletu nad Baleari. V obrambi so letala, smatrajoč, da gre za sovražno vojno ladjo, odgovorila z bombardiranjem. Na letalih se vidi, da so bila obstreljevana. Kar se tiče dejstva, da je bila to nemška vojna ladja, smatra španska vlada, da nemška vojna ladja v teh vodah ni bila zaradi kontrole, ker je Nemčiji odrejen docela drug odsek, marveč je šlo za pripravljen napad na vladna letala. Nota nato obširno razlaga ves dogodek in zaključuje z zahtevo, naj londonski odbor prepreči, da bi tuje vojne ladje, ki so določene za izvajanje mednarodne kontrole, na tak nedopusten način posegale v špansko državljansko vojno. Zvečer je valencijska vlada izročila še drugo noto, v kateri obtožuje Nemčijo za-radi bombardiranja Almerije in napada na španske trgovske ladje. Valencijska vlada smatra to za oborožen napad brez vojne napovedi in bo v tej zadevi zahtevala tndi sklicanje Društva narodov. Nemci porušili pristanišče v Almeriji Nemška oklopnica »Admiral Scheer44 in štirje rnšilci so včeraj bombardirali utrjeno južno republikansko luko Almerijo Berlin, 31. maja. AA. Objavljeno je bilo naslednje uradno poročilo: Davi so nemške pomorske sile kot odgovor na zločinski napad rdečih bombnikov na nemško križarko »Deutschland« bombardirale utrjeno luko Almerijo. Repre-salna akcija je bila končana, ko so bile pristaniške naprave porušene in ko so morale rdeče baterije umolkniti. V španske vode bodo takoj odplule tudi druge nemške vojne ladje, da ojačijo nemške pomorske sile. Poročilo mestnega vojaškega poveljnika Valencija, 31. maja. AA. Poveljnik Almerije je poslal vojnemu ministrstvu ob 8.30 poročilo, ki pravi: Davi ob 5.80 so mi sporočili, da se približujejo Almeriji iz smeri Cartagene neka nemška oklopnica in štirje nemški ru-šilcL Okoli 5.40 so te nemške ladje opazili 20 km pred Almerijo, kako se v hitrem tempu približujejo. 12 km pred mestom so brez slehernega opomina in brez kakršnegakoli signala začele streljati, že takoj od začetka niso nemške ladje merile na kakšne določene točke, temveč so s svojim ognjem obstreljevale vse dele mesta brez razlike. Tako so Izstrelile svojih 2000 izstrelkov. Naše obrežne baterije so odgovorile na streljanje in Izstrelile okoli 60 izstrelkov. Vse kaže, da smo neki nemški rušilec zadeli. Okoli 6.50 je nemška eska-dra prekinila obstreljevanje In se skrila za oblake umetno ustvarjene megle. Pripomniti moramo, da so opazovalci obrežnih baterij takoj spoznali nemško zastavo na ladjah. Nemške ladje so se približale Almeriji okoli rtiča Gata skrivaje se za Rochetskimi vrhovi, da jih ne bi prezgodaj opazili. Obstreljevanje mesta je povzročilo strahovito razdejanje in je zahtevalo več sto človeških žrtev. Ljudje so po večini še li in so mnogi našli smrt pod ruševinami. Zaradi silnega razdejanja doslej točnega števila smrtnih žrtev še ni bilo mogoče ugotoviti, število ranjenih je toliko, da jih nI mogoče spraviti v bolnice, marveč morajo na prostem čakati na zdravniško pomoč. Žrtve obstreljevanja Valencija, 31. maja. br. Po poročilih iz Almerije so do danes zvečer tjakopali »pod Nadaljevanje na 2. strani XVII. LJUBIMKI VELESEJEM 40. razstavna prireditev 5. — 14- junija 1937. železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—. Velesejmske legitimacije se razstavljalcev iz 14 držav. Sejmišče obsega 40.000 m«. Preko 666 razstavljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. — VeMto zabavišče. Koristno in prijetno. ruševju 19 mrtvih in 53 hudo., ranjenih, med njimi mnogo žensk in otrok. 59 hiš je popolnoma v razvalinah, okrog 50 hiš pa tako razdejanih, da so jih morali takoj iz prazniti, ker je nevarnost, da se vsak čas zrušijo. Vse naprave v luki so popolnoma uničene. Forpediranje španskih ladij Pariz, 31. maja. br. Po poročilih iz Va-lencije vlada v republikanski Španiji zaradi napada na Almerijo s strani nemških vojnih ladij silno razburjenje in ogorčenje. Danes se je tudi zvedelo, da je neka tuja podmornica torpedirala španske ladje, že včeraj popoldne se je pojavila pred barcelonsko luko neka tuja podmornica ln izstrelila dva torpeda na neko špansko vojno ladjo, ki pa se je še pravočasno umaknila v luko. Vojna letala so takoj zasledovala podmornico in so vrgla več fcomb, ki pa očividno niso zadele. V pretekli noči pa sta dva trgovska parnika, namenjena v Francijo, postala žrtev tor-pediranja. Potniška ladja »Ciudad de Barcelona« je kmalu po polnoči krenila s 300 potniki na krovu iz barcelonske Inke, tik pred luko pa jo je napadla neka podmornica ter jo zadela z dvema torpedoma. Poškodbe na ladji so bile tolikšne, da se je ladja tako) potopila. Izmed potnikov se jih je rešilo le 60, tako da jih je našlo 240 smrt v valovih, a tudi posadka je skoraj vsa ntonila. Takoj zatem je podmornica skušala torpedirati še petro-lejskl parnik »Sereso«, med tem pa so se že pojavila letala, ki so začele podmornico bombardirati. Več bomb je eksplodiralo v nieni neposredni bližini. Podmornica se je takoj potonila in se ni več pokazala na površju. Pred Malijrato je bil včeraj popoldne napaden tudi petrolejski parnik »Rnmb«. Valencijska vlada je o teh dogodkih takoj obvestila londonski odbor in Društvo narodov. Včeraj popoldne je neka vladna podmornica pognala pred Barcelono v beg neko tujo trgovsko ladjo, na kateri se je nahajal tudi neki član mednarodne kontrole. V Francovem taboru zatrjujejo, da je imela podmornica naloe-o odstraniti s poti vse tuje ladie, da bi bila prosta pot za tihotapske ladje, ki so pripeljale v Barcelono municijo in orožje. Na stotine bomb na Bilbao In Madrid Madrid, 31. maja. o. Nacionalistična letala so danes znova bombardirala B lbao. Na luko in mesto je padlo danes okrog 100 ton ekrazitnih, 20 torpednih in večje število malih zažiga Iti: h bomb. Razdejanih je b;lo mnogo hiš, okrog 100 ljudi pa ubitih. Pri napadu na Bilbao je sodelovalo 20 napadalnih ter 18 lovskih letal. Nacionalistično dalekostrelno topništvo je dopoldne bombardiralo tudi Madrid. Cela vrsta granat je zadela razne objekte na Plači del Sol in v sosednih ulicah. Večina hčš v tem delu mesta je napol porušena. Okrog 20 ljudi je bilo ubitih, večje število ranjenih. Presenečenje v Londonu , London, 31. maja AA., Eden jzmed angleških rušilcev,' prideljen mednarodnemu nadzorstvu, je z radijsko brzojavko obvestil angleško pomorsko ministrstvo, da je nemška oklopnica »Admiral Scheer« davi obstreljevala Almerijo. Po dosedanjih poročilih je obstreljevanje »Almerije« povzročilo veliko škodo in terjalo mnogo žrtev. Na španski strani vztrajajo pri tem, da nemške ladje niso oddale, preden so začele streljati, po mednarodnem pomorskem pravu predpisanega signala za bombardiranje. Vest o bombardiranju Almerije je zbudila v Londonu največjo senzacijo. Pričakovali so, da Nemčija ne bo takoj začela izvajati tako hudih represalij, ne da bi počakala na sklepe kakega mednarodnega foruma, v prvi vrsti odbora za nevmešavanje. V britanskih uradnih krogih so silno v skrbeh, vendar pa se vzdržujejo vsakega komentarja. Izjavljajo, da razpolagajo za sedaj v glavnem le z zasebnimi poročili, l:i jih še ne morejo prekontrolirati, toda v neuradnih političnih krogih niso tako zapeti in izjavljajo, da je popolnoma upravičeno ogorčenje, ki ga je v Nemčiji zbudil napad na ladjo »Deutschland«, čeprav poudarjajo, da Nemčija ne bi smela takoj začeti tako strašne sankcije, ki pomeni dejanje odkrite oborožene sovražnosti. Vznemirjenje v Franciji Pariz, 31. maja. AA. Prve glasove o bombardiranju Almerije so sprejeli v Parizu z velikim vznemirjenjem. Francoska vlada je takoj stopila v stike z drugimi prizadetimi vladami, predvsem z londonsko. Predsednik vlade Blum je že dopoldne sprejel britanskega poslanika Erica Phippsa. Po poročilih, prejetih popoldne, se zdi, da navzočnost nemške križarke »Deutschland« v zalivu blizu Ibize ni bila utemeljena z nikakršnim poslanstvom mednarodnega nadzorstva, pa tudi ne s potrebo po lastni oskrbi. Balearski otoki so dejansko pod nadzorstvom francoskih vojnih ladij. Na drugi strani je bil v odboru za nevmešavanje sprejet sklep, ki prepušča nemški vojni mornarici več pristanišč v Alžiru za nadzorstvo in lastno oskrbo. Naposled je ugotovljeno, da križarka »Deutschland« ni sporočila, kakor pomorsko pravo zahteva, svoj prihod v zaliv Balearskih otokov. Zato se imajo točno dognati dejstva, kako in v kakšnih okoliščinah so španska letala metala bombe na nemško vojno ladjo. To ima ugotoviti odbor za nevmešavanje, toda podčrtati je treba, da v takšnih okoliščinah nemška križarka »Deutschland« ni bila v neposredni zvezi z misijo londonskega odbora, ker ni v usodnem trenutku vršila nikakega nadzorstva. Razen tega je treba upoštevati, da odbor za nevmešavanje ne razpolaga z nikakimi prisilnimi sredstvi in ne more jamčiti odškodnino Nemčiji, ki ima sama prevzeti odgovornost za svoj sklep o bombardiranju. Blum in Delbos nasvetuj eta zmernost . Pariz, 31. maja. br. Med Parizom in Londonom se vrše neprestani radiotele-fonski razgovori. Tako francoski kakor angleški krogi si z vsemi silami prizadevajo, da vplivajo pomirjevalno ter preprečijo. da bi se Iz tega incidenta izcimil še resnejši konflikt. Min. .predsednik Blum je danes osebno sprejel italijanskega in nemškega poslanika ter z njima razpravljal o položaju. Na obe strani Je nasvetoval zmernost in hladno kri. Zunanji minister Delbos je istočasno konferiral s španskim in s sovjetskim poslanikom, pozneje pa je imel dolg razgovor z nemškim poslanikom. španski poslanik je opozarjal, da se je nemška križarka »Deutschland« nahajala v vodah, ki niso bile določene za kontrolo nemškim vojnim ladjam, vztraja pa pri tem, da je nemška križarka brez povoda začela obstreljevati Španska vladna letala, ki so bila na izvidniškem poletu. Na napad so letala odgovorila z bombami. Nemški poslanik je pobijal te trditve in se skliceval na nemško uradno poročilo. Francoske vojne ladje odplule iz Toulona London. 31. maja AA. Reuter poroča iz Valencije, da so francoske vojne ladje odplule b foufonskega prtetanBSa. Njlfc©** naloga je, da pridejo ▼ španske vode. Zvedelo se je tudi, da je odplulo Teč enot francoske vojne mornarice iz Bayonna ▼ Sredozemsko morje. Nemčija ne misli na nove represalij e Washington, 31. maja. br. V ameriški javnosti 6o vesti o obstreljevanju Almerije izzvale veliko nerazpoloženje proti Nemčiji. Očividno pod tem vtisom je izdal nemški poslanik komunike, v katerem zagotavlja, da Nemčija razen obstreljevanja Almerije ne misjj na kake dmse represalij© proti španski vladi. Ameriški listi relo kritizirajo postopanje Nemčije in smatrajo, da je bjlo obstreljevanj© Almerije neupravičeno. Po njihovi sodbi b| bila morala Nemčija vsekakor počakati na izid mednarodne preiskave. Valeneija zahteva sklicanje sveta DN Bombardiranje Almerije smatra španska vlada za oborožen napad tuje države na članico DN ženeva, 31. maja. br. Stalni španski delegat pri Društvu narodov, bivši zunanji minister Del Vayo je popoldne izročil tajništvu Društva narodov noto valencijske vlade, v kateri obvešča Društvo narodov o incidentu z nemško križarko »Deutschland« in o obstreljevanju Almerije. Va-lencijska vlada zahteva takojšnje sklicanje sveta Društva narodov b izrednemu zasedanju, ker smatra, da gre za neizzvan oborožen napad tuje države na članico Društva narodov. Valencijska vlada zahteva, naj nudi Društvo narodov v smislu svojega pakta Španiji pomoč ln zaščito ter odredi sankcije proti napadalcu. Del Vayo je izjavil novinarjem: Letalski napad na križarko »Deutschland« smatra valencijska vlada za dogodek, bombardiranje Almerije po nemški vojni mornarici pa za vojno dejanje. Ce v 24 urah med nemško in valencijsko vlado odnosno nevtralnostnim odborom ne bo urejeno to vprašanje, bo španska delegacija v ženevi zahtevala, naj se napad na Almerijo nemudoma postavi na dnevni red zasedanja sveta Društva narodov, ker smatra valencijska vlada to bombardiranje za nemški napad proti Španiji odnosno njeni zakoniti vladL Francoske ugotovitve Pariz, 31. maja. g. Kljub vsemu razburjenju so francoski in angleški krogi odločeni ohraniti mirno kri. Gre predvsem za to, da se objektivno proučijo pravna, teh-truična in politična dejstva problema. Po mnenju francoskega zunanjega ministrstva se zdi, da so ugotovljena naslednja dejstva: 1. Ko je bila križarka »Deutschland« obstreljevana od dveh španskih vladnih letal, se je nahajala mirno v teritorialnih vodah izven pasu, ki je dodeljen nemškemu brodovju od mednarodne kontrole. 2. Nemca torej ndmajo nobnih argumentov, ki bi upravičvali s kontrolnimi operacijami prisotnost njihovih ladij v pristanišču Ib.ze. Tudi potreba oskrbe z živili v Ibizd ne drži, ker je londonski odbor za nevmešavanje odredil nemškim ladjam, ki so jim poverjene kontrolne funkcije, za njihovo preskrbo alžirska pristanišča. 3. Nemškim ladjam je bilo dano na prosto, da odplovejo iz kontrolnega pasu. Kar •ce tiče Balearskih otokov, je bila dolžnost nemških ladij, da pred svojim prihodom izvršijo gotove formalnosti. Vprašanje je, ali je vojna ladja »Deutschland« obvestila oblasti v Burgosu, ki imajo zasedene Ba-learske otoke, in oblajsti v Valencdji. ki zahtevajo te otoke za sebe. Valenc jska vlada je mnenja, da se vojna ladja »Deutschland« ne bi smela zadrževati v pristanišču Ibize, vendar je treba tudi v tem pogledu razjasniti gotove probleme mednarodnega značaja. 4. Vojna ladja »Deutschland« je bila obstreljevana, ko ni vršila nobenih kontrolnih funkcij. Zato se ta incident ne tiče samo londonskega odbora za nevmešavanje. Londonski odbor za nevmešavanje je samo konferenca poslanikov, ki ne more storiti nobenih sklepov, ne da bi konzul-tiral posamezne v odboru zastopane države. Kljub temu se bo barvil z obstreljevanjem Almerije in z incidentom z vojno ladjo »Deutschland«, da se docela pojasnijo ves podrobne okoliščine. 5.) Tudi angleške in francoske vojne ladje so bile ponovno žrtve s ličnih incidentov, Anglija in Francija pa sta se vzdržali vsakih represalij. Obe državi sta se zadovo-IjiLj s tem. da poverita londonskemu odboru za nevmešavanje preiskavo incidentov. Ako bi tudj Nemč;ja sprejela analogno proceduro, bi se evropskim vladam .prihranile razne skrbi, ki izvirajo iz obstreljevanja Al-merije. . 6.) Ker londonski odbor za nevmešavaoje ne more skleniti pobenih sankcij, se morajo vlade, ki so zastopane v njem. z lastni ms sredstvi izavzet« za svoje moralne in gmotne interese, vendar pa je treba obžalovati. ker se je nemška vlada, ne da bi obvestila v odboru zastopane vlade in ne da b| določila rok. pustila v aiektu zapeljati do dejanj, ki jih je tir&ba obžalovati, Narodno žalovanje v Nemčiji Berlin, 31. maja. AA. Notranje ministrstvo je odredilo, naj na vseh javnih poslopjih izobesijo zastave na pol droga za dobo 3 dni. Napad španskih letal na vojno ladjo »Deutschland« ni zbudil samo v uradnih krogih, temveč tudi v nemškem narodu veliko žalost in ogorčenje. Listi objavljajo vest o nanadu v črnem okviru in pišejo o bolesti, ki jo čuti ves narod ob smrti nemških mornarjev v španskih vodah. V kolikor komentirajo ta dogodek, pišejo samo o razburjenju, ki je prevzelo vso Nemčijo. Obenem zavračajo tudi razlago dogodka, kakor jo je objavila vlada v Valen-ciji. in zahtevajo ukrepe, ki naj za vedno onemogočijo slične dogodke. »Volkischer Beobachter« piše: V Valen-ciji skušajo zaviti dogodek v laž. Ta zločin je zahteval žrtve 100 nemških mornarjev, ki so izvrševali mednarodno nalogo. Dejstvo, da je smrtonosna bomba padla v jedilnico, kjer so bili zbrani mornarji, priča pač dovolj jasno, kako drzne so boljše viške trditve. Vidi se. da je bila nemška križarka popolnoma mirna in niti ni bila pripravljena, da bi dovolj hitro odbila napad. Pričakujemo, da bodo te bombe dvignile odbor za nevmešavanje v Londonu iz njegovega mrtvila in njegovih akademskih debat. Mrtvi z nemških in italijanskih ladij močno trkajo na vrata tega odbora v Londonu. Njim se pridružujejo vsi, ki čutijo boljševiško nevarnost. Vsi ti kličejo odboru, naj zaduši one, ki hočejo izzvati zmešniavo v svetu, in ne razpravlja samo o ukrepih, temveč jih tudi izvaja. Rdeča drhal se neprestano norčuje iz mednarodne kontrole. Ne dopustite, da se čez Pireneje tihotapi orožje in hodijo prostovoljci v Španijo, da mečejo bombe na vojne ladje, ki hočejo opazovati in preprečiti rdeči uvoz v Španijo. Nemčija ni vsiljevala svojega sodelovanja pri kontroli. Dogodki v Guernici in v Ženevi so dokazali, da boI>-ševiki nočejo spoštovati mednarodnih sporazumov. »Montag« piše, da je Nemčija sklenila izvesti borbo za mir prav tako odločno, kakor je izvedla tudi borbo proti boljševizmu. To borbo bo nadaljevala, dokler lahko računa na podporo drugih držav. V Parizu in Londonu morajo vedeti, da ne more ostati nekaznovano zločinsko ubijanje tolikih Nemcev, ki so bili v interesu miru in v službi vseh narodov na svetu. »Montagspost« pravi med drugim: Prepričani smo, da bo naša vlada pokazala v tem vprašanju največjo odločnost in zahtevala primerne sankcije za ta neču-ven dogodek. Nemški narod mora zahtevati, da ne bodo ljudje, ki nosijo častno uniformo nemške mornarice, izpostavljeni kroglam španskih boljševikov. Zakaj odbor v Londonu ni sklenil že pred tedni, da morajo vsi izpolnjevati obveznosti, na katere so pristali? Zakaj je londonski odbor tako lahkomiselno prezrl vse opomine Italija in Nemčije? Ali narodi, zastopani v tem odboru, žele, da naj mislimo, da so sklepi o nevmešavanju samo lepe fraze ln evropski mir beseda brez vsebine. Žal moramo reči, da so ta vprašanja potrebna in nujna. Sožalje generala Franca Berlin, 31. maja. AA. General Franco je poslal kancelarju Hitlerju naslednjo brzojavko: Prosim vašo ekscelenco in plemeniti nemški narod, naj izvoli sprejeti naj-iskrenejše sožalje moje in vse nacionalne Španije ob strahopetnem napadu na oklepno križarko »Deujschland«. Kancelar Hitler se je generalu Francu brzojavno zahvalil. Ogorčenje v Rim, 31. maja. o. Italijanski listi očitajo v svojih poročilih španskim republikancem piratstvo in barbarstvo. Uradni krogi zvračajo krivdo za morebitne zapletljaje, ki bi nastali spričo teh incidentov, na Anglijo in Francijo, češ, da sta dopustili agresivno vmešavanje Rusije v španske np-tranje zadeve. Turinska »Stampa« pravi ▼ svojem komentarju, da sta se ti dve zapadno-evropski sili v Ženevi tajno zarotili proti Italiji in Nemčiji. Negušev protest in Bela knjiga valencijske vlade, ki sta ju pariška m londonska vlada tolerirali, dokazujeta, da se je po njunem nasvetu ali vsaj z njuno privolitvijo hotel na podlagi izmišljenih obtožb -zvršiti frontalni napad proti Italiji in obenem tudi Nemčiji. Prav zaradi tega se je valencijska vlada v Ženevi sklicevala na formule pakta Društva narodov. Znana je diplomatska igra ki se je pričela ob kronanju angleškega vladarja. Nemčijo so tedaj hoteli pridobiti za angleški načrt o premirju v Španiji in za to, da bi umaknila svoje prostovoljoe s področja španske državljanske vojne. Na ta način naj bi bila Ital ja izolirana, toda ta igra je bila neresna. Italija in Nemčija sta trdno sklenili skupno braniti evropsko civilizacijo proti boljiševizmu. Razorožitveni razgovori v Ženevi ®eneva, 31. maja w. Predsedstvo razo-rožitvene konference se je danes sestalo pod predsedstvom grškega delegata Poli-tisa. Razpravo je otvoril francoski delegat Paul Boncour, ki je načel vprašanje ustanovitve stalnega raaorožitvenega odbora. Amerikamska delegat Wilson je pripomnil, da so vzroki za neuspeh dosedanjih razo-rožitvenih prizadevanj (predvsem v tem, ker se obenem niso razčistila sporna politična vprašanja. V ostalem se je zavzemal za to, da se najprej napravi red v svetovnem gospodarstvu. Angleški delegat Cranbome je zastopal mnenje, da obeta j za sedaj na polju raaoroSitve metoda dvo- I stranskih pogajanj največje uspehe, j r Beležke Deklaracija in deldaracijski pokret V svojem nedeljskem govoru v Unionu je minister dr. Korošec očrtal pomen maj-niške deklaracije. Poudaril je, da takrat habsburški okvir ni nikogar motil. Moti le danes nekatere ljudi, ki bi se jim bile takrat hlačice tresle, da ga ni bilo. Ni prav razvidno, na koga je ciljal g. minister. Mi ne poznamo nikogar, ki bi danes očital deklaraciji in njenim podpisnikom »okvir«. Tem manj, ker se je večina podpisnikov »okvira« kmalu osvobodila. Bilo jih je pa tudi, ki so vanj do kraja verjelL Delova nju onih, ki z okvirom od vsega početka niso in niso mogli soglašati, se je zahvaliti, da je v teku pol leta ostala od majniške deklaracija čista jugoslovenska narodna revolucionarna misel. G. Korošec je pravilno poudaril, da se je ob deklaraciji sprožil val, ki je zajel ves narod. Zgodilo se je to tako rekoč od spodaj. Deklaracijsko gibanje je pričelo spontano, ne na povelje ali ukaz in celo brez priprave. Minister dr. Korošec je v svojem predavanju 14. oktobra 1925 (glej »Cas« XX str. 173) prostodušno priznal: »Ali smo mogli takrat slutiti, da bo dala deklaracija tak pogon jugoslovenskemu gibanju? Odkrito lahko priznam, da tega nismo niti slutili, niti ni nihče nameraval, da bi bila to formula, s katero bi širili agitacijo za Jugoslavijo.« To je točno. Toda ljudje doma so pograbili jugoslovensko geslo in pod njihovim pritiskom se je pričela organizirana propaganda, kateri so potem poslanci Jugoslovanskega kluba stavili vse svoje sile na razpolago in ji tudi dali formalno vodstvo. Dve novi razlagi Minister dr. Krek je v svojem govoru o majniški deklaraciji v Celju povedal, zakaj je proslavo vzela v svoje roke JRZ kot naslednica bivše SLS. Priznal je, da so za osvoboditev Slovencev tudi drugi nekaj storili in da je zlasti srbska vojska dala velike žrtve. Toda odločilno dejanje sta po njegovem mnenju izvršila dr. Korošec in škof Jeglič. Njihova zasluga je, da smo Slovenci pravočasno dali vedeti vsej evropski javnosti, da kot samostojen narod zahtevamo »lastno življenje skupno z ostalimi južnoslovanskimi narodi«. (Toda gg. Korošec in Jeglič sta takrat z nami vsemi skupaj rekla, da smo Slovenci del enotnega jugoslovenskega naroda in da baš radi tega, pozivajoč se na načelo narodne samoodločbe, zahtevamo zedinjenje Hrvati in Srbi. O južnoslovenskih narodih niti v deklaraciji, niti v dobi deklara-cijskega pokreta ni nihče črhnil. Ta beseda je mnogo poznejša iznajdba. Op. ur.) G. Krek je nadalje izvajal, da je to, kar so storili Slovenci iz drugih skupin, vse dobro in hvalevredno, toda njihova dejanja, tudi če bi bila večja kot so, ostanejo dejanja poedincev ali kvečjemu malenkostne nepomembne manjšine, ki ne bi mogla odločiti pri risbi novih meja evropskih držav v korist malemu nepoznanemu slovenskemu narodu. To, da je ves naš narod dal o pravem trenutku svoj glas, je storil le na povelje svoje politične in posvetne organizacije, bivše SLS, na ukaz svojega voditelja Korošca. — Nihče drugi ne bi mogel izvesti jugoslovenske propagande med Slovenci kot organizacija Slovenske ljudske stranke« ... (To razlago čujemo sedaj prvič. Ce ne bi bilo »povelja« ln ukaza, bi torej po tej tezi slovenski narod ne bil hotel ne svobode ne zedlnjenja. Kakšna gorostasna zmota! Op. ur.) MajniSka prodava fe vrst nacionalnih akademikov smo prejeli; Po nedeljskem »Slovencu« posnemamo, da se je vršila v soboto 29. t. m. popoldne deklaracijska proslava »slovenske akademske mladjns«. Nimamo ničesar proti proslavi majske deklaracije, ki je gotovo važen dokument jugoslovenske nacionalne zgodovine. Toda skrajno nelojalno in neto-variško se nam zdi početje onih akademikov. ki eo vse priprave za omenjeno proslavo rzvršfli v strogi tajnost/i. ne da bi proslavo predhodno najavili ter tako omogo čili aktivno udeležbo tudi ostalim akade mikom. Vsled tega je poročilo o zborovanju akademske mladine potvorba. Zakaj se je tako postopalo, pa že razumemo in mislimo, da se ne motimo v presoji argumentov, ki so vodili naše »katoliške« tovariše prf tem ravnanju. Samo ne razglašajte potem svojih tajnih sestankov za manifestacije slovenske univerze. Spomini nadškofa Jegliča V nedeljskem »Sk>vencu« je napisal spomine na dobo majniške deklaracije tudi nadškof Jeglič. Visoki cerkveni dostojanstvenik pripoveduje, da je ob času majniške deklaracije že videl, kako temelji Avstrije maje jo in s strahom so on in njegovi nrijatelji pričakovali, da se zrušijo. Kaj bo potem s Slovenci? Nato popisuje, kako je rrfšlo do tkzv. ljubljanske izjave (avgust 19l7\ ki jo je tudij dr. Sušteršič že podpisal. Zan^miivo je pripovedovanje g. nadškofa, kako je moral pustiti past? dr. Sušfceršiča, da reši enotnost stranke. Medtem so velike stvari SV svojo po* fn prišlo je do zedinjenja. Nadškof Jeglič, k; je do Badnjesra vztra jal prf habsburškem okvirju bi imel sodelovati na mantfestaeijskem Zborovanju povodom nagega državnega ln narodnega uedinienia. »Ker so m? zatrie-vali; da cesar Kari od priseg« odvezuje, sem se proslave udeležil tmfc jaz.. « Nikakršne izpremembe ustave Pod tem naslovom, ki mu je dodano geslo »Mnogo profesorjev, konec domovine«, poroča Glasnik JRZ za savsko banovino, da vlada odločno odklanja vsake sugestije za izpremembo obstoječega stanja* ker je sama prevzela nalogo, da ozdrav; naše javno življenje in napravi red v držav; in njeni upravi. Omenjeni list ostro zavrača ustavno spomenico zagrebške deveterice. Vse podpisnike je proglasil za profesorje jn pravj, da je njihova delavnost krenila v smer. v katerj profesoTj; pri nas niso imeli nikoli nikakršnih uspehov. Mesto, da vzgajajo mladino in narodne množice, so začeli skrbeti za — politiko, kf zanjo sploh niso poklicani. »Glasb;k« se noče lotiti bistva predloga jn ne dvomi o dobrj nameri podpisnikov. ugotavlja pa. da so doslej vse pobude nepoklicanih prinesle aagh i 7 Papežev nuncij v Berlinu odpoklican ? Pariz, 31. maja. br. V Berlinu so se popoldne razširile vesti, da je Vatikan sklenil glede na vedno hnjše napade na katoliško cerkev takoj od pok lica ti svojega nuncija in prekiniti z Nemčijo diplomatske odnošaje. To bi pomenilo odkrito napoved kulturnega boja. V vatikanskih krogih« na katere so se obrnili dopisniki pariških listov, te vesti niti ne zanikajo niti ne potrjujejo, marveč kažejo skrajno rezervi-ranost. Priznavajo le, da je po govoru Gobbelsa in po včerajšnjem govoru notranjega ministra Fricka izginilo vsako upanje, da bi moglo med narodno-socialist nim režimom in Vatikanom priti do sporazuma. Ti govori so napravili v vatikanskih krogih silen vtis. Zaradi tega smatrajo v rimskih krogih za verjetno, da se ie Vatikan odločil za tako daiekosežen korali. Chamberlain — šef konservativne stranke London, 31. maja. br. Davi je bila seja glavnega odbora konservativne stranke. Na seji je bila vzeta na znanje ostavka Bald-vina kot predsednika. Za njegovega naslednika kot predsednika stranke je bil izvoljen ministrski predsednik Nevdlle Chamberlain. Pri tej priliki je imel Chamberlain svoj prvi govor kot predsednik vlade in stranke. Naglasil je, da hoče voditi isto politiko, kakor jo je vodil njegov zaslužni predhodnik. Smatra za izredno važno, da se ohrani enotnost konservativne stranke, ki je najmočnejša politična grupaciia imperija Dalje je naglasil, da je v sedanjih časih še prav posebno važno in potrebno, da se ohrani sedanja narodna koalicija, ki mora z vso vnemo nadaljevati oboroževalni program, kakor je bil določen in odobren na imperijski konferenci. Ostavka japonske vlade Tokio, 31. maja. w. Vlada je po avdien-ci min. predsednika Hajašija docela ne-pričakovano podala ostavko. Po avdienci je Hajaša takoj sklical izredno sejo vlade, na kateri so razpravljali o ostavki. Nepričakovana ostavka kabineta je v vsej javnosti povzročila veliko presenečenje. Neposredni vzrok zanjo je bila vedno večja kritika vojaštva o sedanji vlidi in dejstvo, da pe je predsednik gornje zbornice vedno bolj oddaljeval od Hajašija in da so večinske stranke ostro napadale sedanjo vlado, globlji vzroki pa so v ojačenju stališča večinske stranke po volitvah, ks je razumela obrazložiti merodajruim čini t e-ljem nezadovoljnost naroda zaradi vedno večje gospodarske krize. Nj. Vel. kraljica Marija odpotovala v Rumunijo Beograd, 31. maja. AA. Nj. Vel. kraljit* Marija je danes odpotovala v Rumunijo na krajše bivanje. Iz prometne službe Beograd, 31. maja. AA. V prometu! flužbi fta upokojena Andrej Bevsan, in Rudolf Podpac. glavni arhivar v 7- skupini pri ravnateljstvu državnih železnic ▼ Ljubljani Premestitve Beograd, 31. maja. p. Premeščeni >oštni manipulanti in mandpulantke: Franjo Hudina iz Slatine Ra^dencev v Ptuj, Angela Jandl iz Maribora v Celje in Cecilija Mežan iz Ljubljane v Radovljico. Napredovanje Beograd, 81. maja. AA. Napredovala sta v 4. skupino 2. stopnje Ciril Juvan, svetnik banske uprave v Ljubljani, in v 7« skupino Vekoslav Vidmar pri sreskem na-čelstvu v Celju. Starace na Reki Reka, 31. maja. o. Včeraj se je mudil na Reki glavni tajnik fašistične stranke Ahil Starace. Sprejeli so ga z velikimi manifestacijami, pri katerih so sodelovali tudi istrski kmetje v narodnih nošah, ki so prepevali hrvatske pesmi. Starace je včeraj na Reki izjavil, da bo prihodnji mesec obiskal Trst in Reko, tudi ministrski predsednik Mussolini Oglasi v „ Jutru" imajo vedno največji uspeh! njavo. ker profesorji po svoji vzgoji in po svojem poklicu gledajo na življenje drugače, nego bi bilo treba. Članek navaja v tej zvez- posamezne akcije »profesorjev«, kj da so svoje dni bili plat zvona za rešitev hrvatstva, takoj se je javila druga skupina, ki je osnovala klub za obra.m'lx> srbstva. nakar so &e našli seveda tudi takj. ki so v program svojega kluba vzeli čisto jugoslovensko ideologijo. Vse pa je prekosila zagrebška devetorica s svojo sponnen;co. Kdo — pravi Glasnik JRZ. — smatra 6Lične pobud® za resne, ko se je še vselej pokazalo, da je čas sam demantjral težnje »profesorskega vrteža in kaosa«. Delo za uniSikacijo šolskih knjig Delo za unifikacijo šolskih knjig v ministrstvu pro6vete se energično nadaljuje. Manuskripti za jezikovno in historično skupino, med katerimi se nahaja tudi famoz-na srbsko-hrvatsko-slovenska slovnica, so sedaj urejenj in so bilj predloženi glavnemu prosvetnemu svetu, ki te dni zboruje v Beogradu. Kr. ban&ko upravo za dravsko banovino zastopa v gl. prosvetnem svetu šef prosvete g. Sušnik. Glavn; prosvetni svet je sedaj odredi za posamezne manuskripte cenzorje, ki bodo rokopise pregledali fn oddali svoje mišljenje, kateri se naj definitivno odobrijo in natisnejo. Podobno se x> postopalo tudi pri učbenikih za osnovne šole. Vremenska napoved Zemtmska: Nekaj pooblačitve je pričakovati v zahodnih in severnozahodnih krajih. Drugod bo prevladovalo jasno vreme. Možne so krajevne nevihte s plohami. Zagrebška: Vedro in stalno vreme. Dunajska: Precejšnja možnost neviht, eeraznost toče, /------ Naši kraji in Ivan Pucelj šestdesetletnik Senator in minister v p. g. Ivan Pucelj praznuje danes v polni svežini svojo 60-letnico. Velikolaška pokrajina, ki nam je dala vrsto naših klasičnih ustvarjalcev, prišteva Ivana Puclja med svoje odlične sinove. V ničemer ni zatajil velikih vrlin svojih slavnih rojakov, kakršni so bili Trubar, Stritar, Jurčič, Levstik. Po svoji bistrini, žilavosti, borbenosti, širokopoteznosti, po svoji organizatorični sposobnosti in v ne-mali meri po klenosti svojega jezika in sočnosti svoje šale je Ivan Pucelj najpristnej-š: tip svojega rodnega kraja. Oče, ugleden kmet m mesar r Velikih taščah je talentiranega fanta poslal na gimnazijo v Ljubljano. Preden je sin prišel «lo mature., je oče umrl ki mladi naslednik se je moral posloviti od Ljubljane. Postal je zvesta opora materi in gospodarstvu. nadaljeval je tudi obrt svojega oče-•fca. Ob tem je vneto sodeloval pri naprednem društvenem delu, mnogo je čital in se sam izobraževal naprej. Ljubezen do lepe •knjige mu je prirojena, sam je že kot študent kazal mnogo talenta za leposlovje, kar pričujejo pesmi in novele, ki jih je svojčas objavljal v »Ljubljanskem Zvonu«. Pridno je tudi pisal v politične liste. Romantika velike in srečne ljubezeni ga 5c leta 1900 povedla v Ameriko. V srečnem zakonu s svojo izvoljenko iz ugledne rodbine sodnega svetnika Šufla-ja je ostal v »novem svetu« blizu dve leti, ter si je med tamkajšnjimi slovenskimi rojaki kmalu pridobil ugled in vpliv. Udej-stvoval se je predvsem kot novinar in je bil urednik Nove Domovine v Clevelan-du ter Amerikanskega Slovenca v Jollietu. Z dragocenimi skušnjami se je vrnil v domovino, kjer ga je kmalu zapletla politika v svoje mreže — za vedno. Organizator, agitator, kandidat narodno-napred-ne stranke, vnet delavec v kulturnih organizacijah, pri Sokolu, v gasilstvu si je mladi Pucelj kmalu pridobil ugledno pozicijo Ee le v svojem kraju. V vojni je odslužil svoj del in se po povratku z novo energijo posvetil javnemu delu. L. 1920 je organiziral Samostojno kmetsko stranko in je bil izvoljen v Usta-votvomo skupščino. Od takrat stoji v prvih vrstah slovenskega in jugoslovenskega političnega življenja. Pucljevo javno delo v Jugoslaviji je vsem nam, njegovim sodobnikom dobro znano. Na neštetih shodih in zborovanjih je nastopil kot popularen, zmagovit govornik, ob vsakih volitvah je bilo ime Ivana Puclja med najčešče imenovanimi, celo vrsto let je sodeloval kot minister pri upravljanju naSe mlade države. Pozna in priznava ga vsa Jugoslavija kot poštenega državnika. kot enega svojih prvih političnih mož. Dolgih 17 let borbe mu je pridobilo sloves moža, ki pri svojem delu hoče le dobro svojega naroda. Kot pravi demokrat senator Pucelj nc pozna, in nc prizna stanovskih razlik, akoravno je osnovna poteza njegovega truda zagotoviti narodu razvoj, r--------------- Že je za nami pomlad in v rani zori | prvega dne rožnika je zajadralo sonce v meteorološko poletje. Vsako jutro bo poslej vstajala ožarjena velika plošča praočeta naše planetne družine zmerom sever-neje na vzhodnem robu obzorja. Čez dan se bo sonce vzpelo strmo na nebesni svod, dokler ne bo utonilo na večer visoko za gorami. Zvrstili se bodo tja do kresa, ko bo svetlobni radoznalec vseh kotičkov naše zemlje dosegel najvišji vzpon in otvoril tudi astronomsko poletje, tedni nezadrža-nega stvarjanja matere zemlje. V skrivnostnem snovanju večnega »dojenja«, od najtanjše koreninice globoko v temni grudi, do nežnega lističa, popja in cvetja na svetlem soncu, bo posadila mati priroda med mlado zelenje prve zrele sadove, še več zelenega plodu pa bo v vročem poletnem soncu pričakalo zorenja na tankih steblih trav in žita. In ko se bo v mogočnem morju svetlobe čez tri mesece poslovile poletje, bo obviselo na žlahtnih vejah mnogo obetajočega sadu, odebelili se bodo na pragu jeseni poljski sadeži in sladko grozdje bo nastavilo svoje jagode soncu, da nasrkajo "ase čim več sladkorja. Letošnja pomlad nas je kakor na mnogih krajih natrgan film, brez večje notranje vsebine in haska. naenkrat presadila v poletje. Po marčevem deževnem nebu se je v prezgodnji letošnji veliki noči nasulo še enkrat obilo drugače tolikanj pogrešanega snega. Nemirno vreme se je zavleklo še pozno v april in zadržalo naglo rastje, zato sta pa menjajoče se sonce in dež pustila sledove na cvetju in povzročila preveč pomladnih bolezni. V takšnem nestanovitnem aprilovem vremenu se je zaka- ki bo venomer črpal iz zdravih virov pristnega kmetskega bistva. Danes stoji jubilant v prvih vrstah jugoslovenske nacionalne politike, ki ga šteje med svoje vodilne može. Ob 60-letnici, ki mu je pač le malo viden mejnik, preko katerega bo »topil s še-gavim nasmehom, je njegovim prijateljem v radost in zadoščenje, da se Ivan Pucelj vrača tudi k svoji prvi ljubezni, k peresu, da nam zajame marsikateri motiv iz zakladnice svojih izkušenj in iz življenja svojih rojakov. Spoštovanemu jubilantu želi vsa naša jugoslovenska narodna in napredna javnost zdravja in novih uspehov. Iz mladostne lirike Ivana Puclja Čarovnik Kako smo vsi se veseliti, kadšr raznesel se je glas, da potujoči je čarovnik dospel čardvat v našo vas. Kako potem smo vsi zijali, se njega palici čudeč; strmeli smo, ko z njo začarat je, kar je hotel, vsako reč. Čarovništvu se več ne čudim, ko čare druge sem do znal; sedaj se čudim drugi moči — nedavno baš sem jo spoznal. Jaz čudim dandanašnji, draga, se krasnim tvojim le očem. Kako začarala si mene? Povej, ker tega še ne vem! Tat »Pred vsem ti bodi za poštenje! Ne želi tujega blaga!« — Tako me mati je učila, ki jako skrbna je bila. Izpolnjeval to jaz sem vedno; a zdaj pa, če me stane vrat, okradem ustne ti rdeče — za tvoj poljub postanem tat. (Ljubljanski Zvon 1900) Žrtev stanu Ljubljana, 31. maja. V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo šolski upravitelj Vaclav Požar, pravi učitelj-trpin. Kjerkoli je služboval, se je udejstvoval kljub svoji bolehnosti kot napreden in nacionalen delavec v šoli, društvenem in političnem življenju. Lani jeseni po občinskih volitvah je bil prestavljen že težko bolan iz št. Petra v Zameško ob Krki. Tu se je njegovo zdravstveno stanje katastrofalno poslabšalo. Odločujoči činitelji so bili opozorjeni na to, da je njegova prestavitev v klimatič-no bolj zdravo službeno mesto neobhodno potreben postulat človečnosti. Kljub temu je bila njegova prošnja zavrnjena, češ da so prestavitve med šolskim letom nedopustne. V nedeljo je v ljubljanski bolnišnici do-trpel, zapustivši vdovo in tri majhne otro-čiče. Slava spominu značajnega moža! Dela na cesti od Radeč do Ljubljane Radeče, 31. maja Vsej javnosti so znana prizadevanja Za* savcev, da bi dobili prepotrebno cesto, ki naj bi tekla iz Ljubljane po dolini Save mimo Litije do Radeč, kjer bi se spojila s cesto proti Zagrebu. Iz finančnih ozirov so moral; načrte spraviti v predal, zato pa so začeli dovrševati deloma že izvedeno cesto od Radeč do Ljubljane. To cesto, ki je projektirana od Radeč po dolini Sopote na Presko, na Pusti mlin in nato v Šmartno pri Litiji, od tam po Zavrstniški dolini na Trebeljevo, po dolini Be6nice pa v Ljubljano, so gradili že lani. Zima je dela ustavila. Pred dnevi, ko so bili zagotovljeni potrebni krediti, pa so začeli popravljati strme Erjavčeve klance v bližini Rovana. Cesto delajo tudi v občini Št. Jur pod Ku-mom, delo pa vod; tehnični organ kr. banske uprave tehnik g. Jože Šenk. | snil celo prijazni »ku-ku« pomladne zna-nilke, ki se je veselo oglasila v naših gajih šele po prvem tednu majnika. Ljubi maj je bil pravo nasprotje aprilu. Komaj dober teden dni je bilo pridržanih Jupitru Pluviusu, zato so pa v« mogočno vlado sonca vztrajno posegale ves mesec viharne nevihte in povzročile skoraj v vsaki deželi Evrope precej škode. Pod gospostvom mogočnega anticiklona so se na našem jugu zaključili lepi dnevi majniške pomladi. Kakšno bo letošnje poletje kaj prineso nadaljnji tedni kmetiču, pa izletnikom, letoviščarjem in vsem, ki sredi vsakdanjih brig že kujejo načrte za blažene tedne oddiha v brezskrbnem objemu planin, tihotmh zaselkov, lepih vasic, ljubkih trgov in mest na podeželju in ob sinjem morju? Da, to je vprašanje, za katerega verjetni, stoodstotni odgovor bi vremenski vedež nemara še nasledil Rockefeller ja. Ker je pa vsaka beseda o vremenu prav tako zapeljiva kakor neukrotljivi gospodarji neba sami, se poženimo s pogovorom na ozki tir, kjer bi morda počasi le prišli Jo verjetnejših zaključkov. Znano je, da so že za časa Karla Velikega bili zapiski o vremenu poleg sv. pisma najbolj čitano gradivo. V teku stoletij so se opazovanja podnebnih dogodkov še »zpopolnila, dokler ni sredi 17. stoletja nemški opat Mavricij Knauer po dolgoletnih izkušnjah izdal stoletni vremenski koledar> katerega pravila za posamezne mesece in letne dobe je nanizal z izsledki planetarnih vplivov na zemeljsko ozračje. Pred skoro tri sto leti so se te- ljudje Voznikom, ki eo v prejšnjih letih vozili po stari cesti, je Erjavčev klanec gotovo v spominu. Seveda bolj v slabem, kakor v dobrem. Nevarne strmine imajo mestoma celo po 27•/• padca. Na eni grtranj strm hrib. na nasprotni strani pa globok padec v hudournik Sopote. Na tistem prostoru se je primerilo že več hudih nesreč, eaj eo na strminah odpovedale tudi močne zavore. Cesta okrog najvišje točke na Preski pa je že dovršena. • Druga skupina delavcev, ki Šteje okrog 60 mož (v kratkem se bo Število Se povečalo) je zaposlena na Trebeljevem, okrog 15 km daleč od Litije. Cestna dela vodita g. tehnik Bernik in g. Srakar. Prejšnja leta je vodil dela na vsej cesti od Radeč do Ljubljane inž. Hugo Fink, bil pa je preteklo je6en premeščen od kr. banske uprave k 6reskemu cestnemu odboru v Šmarje pri Jelšah. Gradnja ceste prinaša kmeti škemu prebivalstvu v litijskih hrjbih nekaj za- škofja Loka, 31. maja. Na Telovo ao v čabračah pokopali žrtev umora Janeza Šinkovca. Zaradi suma sokrivde pri umoru je bila aretirana njegova žena Katarina. Zdaj so iz Zagreba pripeljali bivšega grannčarja Jovana Sta-menkoviča, ki je že priznal, da je umoril Janeza Šinkovca in scer po nagovoru njegove žene Katarine. Tako kažs vse, da bo umor v Čabračah popolnoma pojasnjen, preden bo minilo teden dni. Kakor smo že povedali, je bila Katarina šinkovčeva zadnje čase dobra prijateljica graničarja Stamenkovča, katerega pa so med tem odpustili iz službe. Domnevajo, da se je Stamenkovič že od 23. maja dalje skrival v Logarjevi grapi, kamor mu je šinkovčeva skrivaj prinašala hrano. Domači tudi vedo, da se je sleherni večer potikala okrog šinkovčevega doma mračna senca, ki je takoj izginila, čim se je pojavil človek. Orožniki so izročili sodišču kose okrvavljene obleke, čevlje in nogavice, umazane od krvi, kar v;e eo našli na šinkov-čevem domu. šinkovčeva je pri zasliševanju precej rezkih cdgovorov in odločno taji krivdo, češ; »Jaz ga nisem, mogoče ga je on«, (Stamenkovič). Ljudstvo v Poljanski dolini je ogorčeno. Ljudje ne morejo odpustiti, da je pohlevni Šinkovec moral tako nasilno v grob. Dvignjenih pesti in s kr'ki eo sprejeli Katarino šinkov-čevo, ko je morala v spremstvu orežnikov v Škof jo Loko. Zanimivo je, da je bila šinkovčeva prav dobra prijateljica Zofije Jelovčanicve, ki je pred tedni postala žrtev karambola z motocikljem na ov.nku pri Trati. Jelov-čanova je b;la svojčas pri šinkovčevih za služkinjo. Naposled pa eta se sprli in ob slovesu je Jelovčanova opomnila Šinkovca, naj se pazi, češ, da proti njemu nekaj nameravajo. Potem si Šinkovec ponoči res ni upal več na piano. Prvi je umor prijavil orožnikom hlapec Jože Platiša. šinkovčeva pravi, da na večer umora sploh m bila zunaj, marveč je zaradi skele-čega zoba ležala v spahrei. Naslednji dan vse dopoldne je prejokala. Bila je v gornji sobi zaklenjena, tudi še, ko so jo daj obelodanila vremenska opazovanja z zvezdoslovno osnovo, o katerih resničnem dejstvovanju na premene vremena se še danes prepirajo učenjaki. Planetni očaki Sonce, Jupiter, Saturn, Mars, Venera, Merkur in Luna so sprožili tedaj domnevo, da vsak za sebe in v gotovem razdobju svojega nastopa povzročajo v ZHmr.ljskem ozračju svojevrstne kli-matične pos'edice za rastline in bitja na Zemlji. In ker naši planetni sosedje v stanovitnih dobah menjavajo moč svojega vpliva na našo premičnico, so tudi opazovanja vremena in vse rasti na zemlji postavila pravila, ki so dala osnovno podlago stoletnemu koledarju. Po smrti brižnega opata, ki je vsa poljska dela na obsežnih samostanskih posestvih uravnaval po izkušnjah svojih vremenskih opazovanj, je zagledalo beli dan zmerom več stoletnih koledarjev. Na začetku 18. stoletja so se pa vtihotapile v »stoletnike« pogreške in vremenske napovedi so, posebno še, ker je izginil originalni Knauerjev zapisnik, v teku nadaljnjih vekov zgrešile svoj pravi namen. V prestopnih letih so pogreške s premaknitvijo posameznih let tako narasle, da je jedro napovedi vremena, določeno za režim planeta oziroma leta prešlo v povsem drugo dobo. In kdor je zasledoval stoletne napovedi v koledarjih in pratikah, je lahko zasledil pogrešne: po poteku vremena komaj tretjini verjetnosti odgovarjajoče značilnosti dotičnega leta. Nedavno so pa Knauerjev originalni koledar našli, ga po znanstvenikih pregledali in po ugotovljenih pogreškah v vseh nadaljnjih ponatisih izdali pravi stoletni koledar, z menjajočiml se zapiski vsakih sedem let za sedem posameznih planetnih posežkov v m.šo atmosfero. Po izsledkih tega originala bomo uravnali tudi mi naše med domačimi vestmi elužka. Zdaj eo zaposleni brezposelni n zagorske, litijske, kresniške in domače tre-beljevske občine. Dela pa bi seveda lahko hitreje napredovala, če bi imeli na razpolago večji gradbeni fond. iskali orožniki, o šinkovčevih družinskih razmerah pripovedujejo ljudje, da so bile zelo žalostne. Katarina je bila precej razvratna, mož pa je bil srečen, če mu je žena sem in tja privoščila dobro be;edo. Dočim je bilo tujcu vedno kaj pripravljenega za želodec in grlo, je bil gospodar docela navezan nase. Sam si je kuhal, sam si je moral pripraviti skodelico kave, vrhu vsega pa je moral še doživljati ponižanja, ki bi jih pač malckateri moški trpel tako vdano. Hvaležen je bil za drob-tine, ki so mu jih dajali z njegove lastne mize. Katerikrat je Katarina rekla: »To je pa naš Logar« — in že je bil ves zadovoljen. Sam je še tik pred svojo tragično smrtjo pravil prijateljem, da ima ženo rad, čeprav mora trpeti, žena je včasih segla po denarju >n šla zdoma. Pa se je primerilo, da je šel mož S3m po ženo, če eo prišli gostje v hišo. Pri vsej svoji slepi pokornosti je bil pokojni Šinkovec vesten in dober gospodar, ki pač ni zaslužil tako grozne usode. Da je bil umor pripravljen dogovorno, kažejo vse okoliščine. Dcmačija s prenovljeno hišo, novim hlevom, lastno elektrarno in obširnim po e-stvom je pač dovolj mamljiva., da se zaradi nje lahko kdo izprevrže v zlcčinca. Lahko pričakujemo, da bo zločin v nekaj dneh popolnoma pojasnjen. Streljanje Kamnik, 31. maja. V soboto jc na Žalah streljal laborant smodnišnice Prohinar v proslavo majniške deklaracije. Naenkrat so začuli ljudje, da streljajo tudi na smuški skakalnici, ki jc oddaljena par minut od kolodvora. SI i so pogledat, kdo strelja, ter je Prohinar izsledil na skakalnici pet ljudi, ki so zažigali vzdolž skakalnice eksplozivne snovi z zažigalno vrvico. Vse so spoznali, čeprav so se skrili pod skakalnico. Orožniki so takoj uvedli postopek ter so hoteli izvršiti tudi hišne preiskave, da bi ugotovili, odkod razstreliva. Vžigalne vrvice, ki so jih našli pri skakalnici, so bile istega porekla kakor one, ki so jih nedavno našli, ko jc bil porušen evharistični križ na Ma- ob javi jene napovedi stoletnega koledarja. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bi bila njih verjetnost za naše kraje popolna. Ne smemo namreč pozabiti, da so vse napovedi stoletnih koledarjev izšle iz opazovanj v pokrajinah z našim krajem v veliki meri, če ne povsem drugačnim podnebjem. Tako je tudi Nemčija, ležeča onkraj mogočnega sklopa Alp, vezana pogostokrat na drugačne vremenske ravnalce kakor Slovenija, ki se sonči južneje, pod varnim zatišjem alnskega grebena. Naš namen je le, da nudimo tisočem čitateljev, ki so dan za dnem tesno povezani z vremenskimi pojavi in njihovimi pogubnimi posledicami, priliko, opazovati vreme po pravih zapiskih stoletnega koledarja, kjer lahko iz dneva v dan za svojo lastno kontrolo beležijo vreme svojega kraja. Razlike, ki jih bo opazovanje stoletnega koledarja krajev severno Alp pokazalo napram našemu vremenu v dobah režimov posameznih planetov. bodo sčasoma pripomogle, da si tudi naša, tujskoprometno silno raz\nta pokrajina ustvari na izkušnjah lastnih zapiskov o vremenu svoj stoletni koledar. Čas je že, da tudi mi zlezemo iz mrtvila v tem pogledu in sledimo narodom, ki si na vse načine pomagajo, zavarovati bogate sadove svojega truda pred nevarnostmi ujm, ki nepoučenega zapeljejo v nepogrešljive izdatke ob nepravem času. Letos nam vlada Saturn, ki je 23. marca prevzel gospostvo nad našim ozračjem. Ta od naše Zemlje 1418 milijonov km oddaljeni, le redko vidni planet, je po svoji naravi prav hladen, vetroven, škodljiv, slabo razsvetljen in svinčene barve. Trideset let potrebuje za svoj nebesni krog in če bi se približal naši Zemlji na razdaljo Lune, bi zaradi njegove mrzle narave imeli vekomaj zimo. Ljudje, v njegovem času rojeni, so temne, rjave barve in nagnjeni k melanholiji. Po njegovem vplivu rade nadlegujejo bolezni lexn gradu. Izvirajo namreč še izpred !. 1934, ko so jih izdelovali pred znano veliko eksplozijo v smodnišnici še a starimi Krupovimi stroji, ? • Kranj, 31. maja. Ob priliki nedeljske procesije na Prirn-skovem so fantje v cerkvenem stolpu streljali z možnarji. Pri tem so bili tako neprevidni, da so pustili zabojček s smodnikom poleg možnarja. Ko so tega nabasali, so pozabili zapreti poklopec pri možnarju ln je izpuh pri strelu vžgal smodnik v za-bojčku. Sledila je močna detonacija, da je fante vrglo ob steno. Vsi štirje fantje v zvoniku so dobili močne poškodbe po obrazu. Pripeljali so jih v mesto k zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico, ker je bila potrebna takojšnja operacija na očeh. Praznik Ivana Levarja • Danes zvečer bo v operi naš Ivan Levar proslavil 25-letnico onega znamenitega dne, ko je s svojim mogočnim korakom prvič stopil na varljive odrske deske. Dolga pot — polna prevare, polna dramatike, a vedno in vseskoz — zmagovita! Dvoje ljubosumnih rojenic se je sprlo ob uri njegovega rojstva doli v lepem Grahovem ... Na kupe kamenja, trnja in brun mu je ena navalila na življenjsko pot. Z razsipno radodarnostjo ga je oborožila druga proti vsem oviram in nezgodam. In nikdar ni klonila njegova glava, nikdar, pa niti v časih najgloblje preizkušnje ni omahnila njegova visoka, ponosna postava. Pet in dvajset let v službi lepe Umetnosti, pet in dvajset let njen hlapec in Vitez! Le tisti, ki ga je ta Najvišja, Najlepša kakorkoli zapletla v« svoje čarobne mreže, more razumeti vso tragiko dvoma in vso veličino ponosnih, zmagovitih ur! Razumeti more nenehne napore in vdanost do zadnjega dne! — — Ponosno lahko stopi danes zvečer Ivan Levar — vitez Cyrano — na oder naše opere. S ponosom pa bomo tudi mi zasedli gledališče do zadnjega kotička, da se oddolžimo velikemu igralcu, ki je in ker je ves naš! Nepregledna je vrsta njegovih stvaritev. Kakor mogočni hrasti iznad gozda se dvigajo figure Hermana, Dantona, Mercade-tja, Glembaya, Moliera, Cyrana, — figure, ki jih je pričaral na slovenski oder z vso močjo svojega talenta, z vso svojo su-gestivno silo. In ko danes zvečer zazveni raz oder iz njegovih ust prečudovita slovenska beseda, \«em, da ne bo človeka, ki mu ne bi bilo dobro pri srcu: imamo velikega igralca, igralca svetovnega formata, ki je v polnem zaletu svojih moči — ponos in steber naše Drame. N. P. ŠKOTSKA. Mac Dolan gre v trgovino, kjer prodajajo gramofone. Pred letom dni sem tu kupil gramofon. Jutri poteče garancijska doba in zato vam ga danes prinašam.« »Kaj pa se je zgodilo?« »Igla, ki ste mi jo dali pred letom dni, se mi je včeraj odlomila.« IZ HVALEŽNOSTI. Dva dečka se srečata na ulici. »Kakšen pa si?« vpraša prvi. »Ves umazan, kakor bi te bili iz dimnika potegnili.« »Učitelja sem spremil na postajo,« pove drugi. »In zakaj imaš tako črne roke?« »Veš, lokomotivo sem božal.« I I" II "HI ■--■---TTE-B-BM—Si^j— kakor so trganje po nogah, protin, mrtvo-ud, jetika, zbadanje in grizenje v črevah, vodenica, mrzlica, kašelj in sploh bolezni, ki jih povzroča v* tem planetu razkošateni prehlad. Saturnovo poletje bo letos v splošnem v pričetku po nekod hladnejšem dežju prijetno toplo. Med nevihtami in krajevnim dežjem se obetajo do Vidovega krasni sončni dnevi. Po prvih oblačnih dneh julija, z vmesnim dežjem obeta stoletnik teden prav vročih dni, ki jih bodo seveda motile močne krajevne nevihte in dolgotrajnejši nalivi. Po 10. juliju, pravi stoletni vedež, se bo potegnila nad pol meseca trajajoča huda vročina s sušo, ki jo bo zadnje štiri dni meseca zaključilo močno deževje. Po oblačnem, manj deževnem začetku avgusta bodo nastopili spet krasni sončni dnevi s hladnimi nočmi, katerim slede do srede meseca več ali manj z dežjem oblagodarjeni dnevi. Trije dnevi krog Velikega šmarna se obetajo spet prijetno sončni, zato pa jih bodo nasledile do konca avgusta hude nevihte s trajnejšim, močnim deževjem, ki bo na zaključku poletja povzročilo na poljih nemalo škode. Tako stoletni koledar, ki je bil za veliko noč točno napovedal tridnevni sneg, nemarno vreme aprila in poudaril od 7. do 25. maja z le redkimi deževnimi izjemami lep in sončen maj. Kako se bo odrezal nadalje — to je vprašanje, ki zanima nas vse, dobro vedoč, da mu ni v vsem verjeti, tem več pa si bo vsak v svojem kroju pomagal po svoje, če bo v prazno vrsto pod vremenom, ki ga je napovedal stoletni, zabeležil vreme, kakršno je bilo tisti dan. Shranjeni zapiski bodo čez sedem let, ko napoči Saturnov režim znova, tem dragocenejši, čim btižje bodo dognanju pravila, po katerem se v splošnem ravnajo £t-nitelji, ki vedre in oblačijo naše nebo. —Mtf Kupujte domače blago! aj nam prinaša poletje? Pogrešiti stoletni koledarji - Našim vremenskim opazovalcem v preudarek Prelovčev pevski kvintet, ki ga tvorijo Gostiša, Drašler, Rakovec, Lupsa In Debelak, bo priredil svoj prvi koncert v petek zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani Umor v čabračah bo kmalu pojasnjen Slika žalostnih razmer na šinkovčevi domačiji Rogaška Slatina Sirom sveta znano zdravilišče za obolenja na želodcu, čreveeih, obistih, jetrih, mehurju, žolču itd. Vas vabi na zdravljenje in oddih. Najmoderneje urejeni hoteli Vas bodo zadovoljili v vsakem oziru. Idealno letovišče. Vsakovrstne zabave. Povsem na novo urejeno plavalno kopališče na prostem. Sloviti vrelci TEMPEL STTRIA Zahtevajte prospekte od zdravilišča DONAT ROGAŠKA SLATINA. ace vesti * IfralJJca Marija na umetnostni razstavi. V paviljonu iCvijete Zuzorič« v Beogradu je bila nedavno otvorjena 9. razstava ju-goslovenske likovne umetnosti. Razstavo je v nedeljo popoldne obiskala tudi Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Hadžičeve in adjutanta Pogačnika. Sprejele so jo članice uprave društva >Cvijeta Zuzorič«. Kipar Stojanovič je kraljici tolmačil posamezne umetnine. Kraljica se Je zlasti zanimala za kipe. Zadržala se je v paviljonu nad pol ure. JUNIJA ODPRODAJA SVILE IN PRALNEGA BLAGA VELIKA IZBIRA OSTANKOV MANUFAKTURA SOUVAN MESTNI TRG 24 * Proslava 60'letnice novinarja Zvonj-mirja Vukeliea. Popularni zagrebški novinar in pisatelj, znan pod psevdonimom Zyr Xapula je nedavno praznoval 601etnieo rojstva in 40-letnico »trudbeništva« s peresom. V nedeljo mu je bila prirejena v zagrebškem gledališču matineja, ki ie potekla v najprisrčnejšem razpoloženju. Veliko gledališče je bilo polno in občinstvo je jBokazalo. da ibd je popularni novinar vendarle dražji kakor dopoldanska promenada ob najlepši pomladni nedelji.. Po glasbenih točkah je imel slavnostni . govor .publicist dr. Ivan Esih, čestitali so predstavni; kj hrvatskih kulturnih društev, najmlajši čifatelji itd. Sledile eo še nekatere glasbene točke, potem pa je bila uprizorjena jubilantova enodejanka »Jubilarar«, ki jo je jubilant napisal sam Ob zaključku ie Jubilant povabil izvrstno razpoloženo občinstvo k proslavi svoie stoletnice. Preselili smo se okoli vogala v večje prostore, kjer je izbira barv in vzorcev naših, angleških in drugih voln udobnejša. Vhod 3 Kongresnega trga. Toni Jager, Ljubljana. * Gasilski starešina v Sloveniji. Iz Mirne nam poročajo: Preteklo nedeljo se je mudil na prijateljskem obisku pri predsedniku mirenske gasilske čete g. Fr. Bul cu na Mirni novi starešina gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije g. Stanko Žagar. Pri tej prilik; ie prisostvoval mali Gasilski vaji, o katere izvedbi 6e je zelo pohvalno izrazil. Gostu ie bila tudi močno všeč okolica Mirne in vsa miranska dolina ter je iz našega kraja odnesel najlepše vtise. Povsod zelo upoštevane. * Svečanostj na nemškem pokopališču v Smederevu. Smederevo, ki je pred 22 leti junaško branijo vsako ped svoje zeml<^ pred sovražnikom, je preteklo nedeljo slavnostno sprejelo posebno ladjo, s katero se je pripeljal nemški general von Schenken-dorf, da izkaže čast nemškemu %rojaškemu pokopališču v Smederevu Smederevski župan je ob sviranju nemške državne himne toplo pozdravil generala in ostale delegate nemških borcev iz svetovne vojne, ki so prišli k blagoslovitvi pokopališča. General Si>eni šoli v Pragi. Na XV. mednarodnem festivalu za sodobno glasbo v Parizu se bo izvajala Zebretova >Toccata« za veliki orkester. * Starši, ie je čas, da zagotovite svojim otrokom lepe in cenene počitnice! Dovolite jim, da potujejo po domovini, jo spoznajo in vzljubijo. Šola da dijaku mnogo, a živo spoznanje zemljepisnih, kulturnih, socialnih in drugih priLik, ki jih mora v današnjem času vsakdo spoznati, nudi le potovanje, ki je najboljši učitelj. Pri potovanjih vsake vrste daje izredno velike popuste in ugodnosti Ferijalni Savez io sicer: 1) polovično vožnjo na drž železnicah od 1. junija do 30. septembra. 2) polovično vožnjo na parnikih Jadranske, Zetske, Dubrovač-ke in Drž. rečne plovidbe za isto razdobje. 3) velike popuste v vseh planinskih kočah v državi, 4) nad 80 zavetišč, ki so odprta ves čas počitnic v vsei državi zlasti v turistično zelo obiskanih središčih, n. pr. Bled, Maribor, Ljubljana, Pik vi čk a jezera, Split. Dubrovnik, Zagreb, Beograd itd. 5) prehrano, ki je organizirana povsod, kjer je zavetišče m za katero izda Ferijalni Savez vsako lete 100.000 Din, 6) letovanje v kolonijah, kj bodo letos v Lescah. Škofji Loki, Mijačici v Bosni, v Milni in Bolu na Braču. Spričo teh velikih ugodnosti je članarina 85 Din. le majhna. Starši, ako hočete svoiim otrokom v počitnicah napravit; veselje in razvedrilo jn združiti prijetno s koristnim, u piši te takoj svojega otroka v FS in sicer do konca šolskega leta še na podružnici FS na šoli, po 15. juniju pa na Oblasti FS na drž. trgovski akademiji v Ljubljani, Bleiweisova cesta III. nadstropje, kjer dobite tudi vsa pojasnila. * Umrl j« kajmakčalanski junak. V Beogradu je umrl djvizijski general v pokoju in v rezervi Aleksa Stojšič. junak s Kajmak-čalana. kj se je rodil leta 1874 v Valjevu. Iz vojne akademije je izšel leta 1805 kot pehotni podporočnik. Svojo sijajno vojaško kariero je končal leta 1931, ko je biJ upokojen. Na Kajmakčalanu ie poveljeval 17. pehotnemu polku in je bil hudo ranjen. Med 6vetovno vojno je bil tudi komandant brigad vardarske in drinske divizije. Po prevratu je služboval kot komandant vojnega okrožja v Ljubljani, potem pa je bfl premeščen k zetski divjzrji. Nekaj časa je bil pomočnik komandanta armijske oblasti v Sarajevu, od leta 1929 do upokojitve pa pomočnik komandanta armijske oblasti v Zagrebu. S svojim junaštvom in r svojo izobra ž en ostjo se je pokojn; ereneral Stojšič uvrstil med elito naše vojske. ADVOKAT DR. JOSIP KLEPEC JE PRESELIL SVOJO PISARNO v Gledališko ulico št. 14/1. • Umrl je poveljnik edine srbske torpe-dovke v dobi svetovne vojne. V Dubrovniku je umrl po dolgi bolezni pomorski kapetan Anton Benič, ki je bil komandant prve in edine srbske torpedovke v dobi svetovne vojne v Solunu. Benič se je rodil leta 1872 v Dubrovniku, kjer je dovršil nautično šolo. Svojo kariero kot mornar je začel na starih dubrovniških jadrnicah. Pozneje je bil poveljnik prvih dubrovniških parnikov. Ob izbruhu svetovne vojne se je podal v Srbijo in v Solunu mu je bilo pozneje poverjeno poveljstvo edine torpedovke, ki je nosila ime in zastavo Srbije. Po demobilizaciji se je Benič vrnil v Dubrovnik, služboval je kot kapetan do leta 1931, potem pa se je kot upokojenec spet nastanil v Dubrovniku. V mornariških krogih je užival velik ugled. Vojaška godba in ples na prostem — v sredo 2. junija na Kazinskem vrtu. Bon za večerjo ali steklenico vina po iZberi din 15.—. Brez vabil In brez vstopnine, obleka poletna. Začne se ob 17, konča pa o polnoči. * Podjetje Bata je kupilo tri vasi. Beograjsko >Vreme« poroča: Kakor zvemo, je podjetje Bafa kupilo v neposredni okolici Strumice tr; vasi, kateri prebivalci 6e bodo v kratkrem izselili v Turčijo. V teh vaseh namerava Bafa zgraditi velika industrijska naselja, tovarno gume ali pa, kar je še naj-verjetnejše, tovarno nogavic. Razen tega trdijo, da je Bat'a v pegajanjih slede nakupa velikih zemljišč v okolici GjevgieHje in Stipa. V industrijskem naselju pri Stru-mici bo takoj izpočetka zaposlenih nad 3 tisoč delavcev. * Zagreb dobi krematorij. Društvo »Ogenj« za zgraditev krematorija je imelo v nedeljo glavno skupščino v Zagrebu. Iz Beograda je prispel predsednik dr. Ku-jundžic, skupščino pa je vodil zagrebški predsednik dr. Djurilac. Kar 6e tiče zgraditve krematorija v Zagrebu, je po zatrdilu tajnika Saulika zadeva na najboljši potj. Zagrebško mestno poglavarstvo je že brezplačno odstopilo zemljišče v Šestinskem dolu. Krematorij bo zgrajen, najkasneje v štirih letih. Dr. Kujundžič ;e v daljšem govoru proslavljal popolno složno6t >ognjenih bratov« Beograda. Maribora in Zagreba. * Izleti ZKD v Pariz. Junijska ekskur zjja je gotova in zaključena in so prijav-Dencj te dni prej"eli okrožnico s podrobnimi navodili. Zanjo je prostih samo še nekaj mest. ki pa se jih bo moglo zagotoviti samo do vStetega 4. junija t. f Tedaj bomo s prijavami za to ekskurzijo povsem zaklju čili. Vse informacij« in prospekte za naše ekskurzije, ki bodo še v juliju, avgustu in septembru, zahtevajte pri tajn'6tvu Zveze kulturnih društev v Liubljani. Kazino II. nadstropje, telefon 21-23, osebne informacije od 11. do 12, ure dnevno. f * Maščevanje premeščenega MNaBarja- Iz Prrbjela pri Doboju je bil kazensko premeščen v Zavidoviče železničar g. Dušan Markovič. Bil je štedljiv mož in si je kupil nekaj zemljišča, zaradi katerega pa 60 nastali spori s sosedi. Prišlo je do tožbe, ka tero je Markovič izgubil jn povrhu je bil še premeščen. Sosedje so se mu posmehovali. V jezj je Dušan Markovjč pograbil lovsko puško in dvakrat ustrelil med sosede. Enega je na mestu ustrelil, štirje pa 60 dobili precej hude rane. * Ob 401etnjci Moz!rske koče bo velika planinska svečanost v nedeljo 6. junija na Golčki planini nad Mozjrjem. Domačini pod vodstvom mozirskega župana g. Matije Go-ričarja. kj je pokrovitelj prireditve, marlji vo sodelujejo pri pripravah za to planinsko slavje. V soboto 5. junija zvečer bodo na planini žareli kresov- in vabili k »Lavnosti. V nedeljo dopoldne ob 10. bo maša. kj jo bo opravj] eden izmed očetov frančiškanov iz Nazarij pod milim nebom. Pri maš} bo nastopil domač, pevski r. Se pred poldnem bodo zastopniki Savinjske podružnice SPD položili temeljni kamen za nov planinski dom, ki bo čez nekaj let zrasel na gričku nad staro Mozirsko kooo. S tem bo zaključen ofjcielnj progTam, domača planinska zabava pa bo trajala ves popoldan; odmevalo bo petje, glasila pa 6e bo seveda tudi harmonika. iV. Celja in s postaje v Šmartneim ob Pa ki bo i o vzdrževali zvezo z vsemi vlaki posebni avtobu&j. kj bodo po nizki oemi izletnikom za obisk Mozjrske koče na razpolago. Plminci! Nedeljo 6. junija rezervirajte za pohod k Mozirski koči. * V znamenju kulturnega napredka. Dreniški okoliš na Kosovem je bil nekdaj na najslabšem glasu zaradi nasilja, ki so ga izvajali arnavtski hajduki. Središče okraja je Srbica, kjer je kulturni napredek postal prenagel za gospodarske razmere. V veliki pritlični hiši, ki je last kmečke zadruge, so nameščeni vsi uradi, poleg njih pa je gostilna in zadružna prodajalna. Osnovna šola pa je nameščena v nekdanji orožniški postaji, ki je bila zaradi hajduških napadov urejena kakor trdnjava. Ljudstvo se je umirilo, izgredov ni več in orožniki so prepustili svojo trdnjavo deci in učiteljem. Tudi po malih naseijih je postalo vse mirno. Namesto puške nosijo ljudje na rami motike, v torbah pa knjige namesto bombe. Pripravlja se ustanovitev najrazličnejših prosvetnih društev, a z načrti je treba počakati, ker ni primernih prostorov niti za urade in šole. * Odkrivanje lepot Hude Luknje. Iz Velenja smo prejeli; Tiho, a neumorno delo velenjskih jamarjev pripravlja za poletje nova presenečenja. O tvorit j nameravajo dru-goetapo podzemske jame Hude Lukne. Koliko truda zahteva to delo, vedo samo naše jamske zverine. Jami=>kj medved in oba krta donašajo les, kopljejo in zabijajo bruna z veliko vnemo. Kdor posetj to ja/mo leto«, se bo čudil lepot? jame in tudi jamskim zverinam. kj so z vel ko požrtvovalnostjo pripravile jamo dostopno tja do čudovitega podzemskega jezera, kjer so najbrže pogreznjeni jamski zakladi. Če bi pravljica o zakladu bila resnična, bi se našim jamarjem gotovo posrečilo dvigniti zaklad. Bil bj zelo dobrodošel v jamarske namene. Rešena bj bila tudi na mah največja jamska težkoča, to je izhod jame. ki bi obiskovalcem omoročil offled §entv5d«ke doline. Jamarji imajo sicer že svojega Kreza. ki jih zaklada z lesom. Toda zdaj bodo morale pokat; skale im lo. za gmotno pomoč. da sežejo čim globlje v blagajniške predale. * Slabe šolske razmere v savski banovini. Na področju savske banovine je bilo lani 1867 osnovnih šol, letos pa jih je za 28 več. Med novimi šolami je 18 privatnih. gol pa je še vedno premalo, mnoge so tako prenatrpane, da hudo trpi pouk in da je tudi z zdravstvenimi razmerami zelo slabo, so pa nekateri kraji, kjer je šol sicer dovolj, a je obisk šolarjev zelo nereden. V mnogih okrajih do 26 odstotkov šolo-obveznih otrok sploh ne hodi v šole. Samo v štirih okrajih ali srezih se šola vsa šoloobvezna mladina. Ti srezi so: da-ruvarski, krčki, brodski in preloški. V sre-zu Gračac ne hodi v šolo 26 odstotkov šoloobvezne mladine, v srezu Virginmost 19, v srezu Glini 15, v samoborskem srezu 16, v slunjskem 14, v stubiškem, pakraškem in zlatarskem 13, v županjskem pa 10 odstotkov. Največ nepismenih prebivalcev je v Liki in v Hrvatskem Zagorju. * Graditev velikega beton^ega most« na reki Sani. Lani so začeli graditi betonski moit na reki Sani v Sanskem mostu, v jeseni, ko so vode narasle, pa so morali delo prekiniti. Polnih 5 mesecev je delo počivalo, zdaj pa je spet v polnem razmahu. Betonski most na Sani bo eden od najlepših mostov v vsej vrbaski banovini in ker bo vezal Prijedor s Samskim mostom in Ključem, bo mnogo pomenil v narodnem gospodarstvu velikega okoliša. * Likvidacija krvne osvete. Tudi v Boki Kotorski se že od starih časov sem doga« jajo številni uboji zaradj krvne osvete. Nekatere rodbine so bile v takem medsebojnem krvavem obračunavanju popolnoma iz« trebljane. Mnogj prebivala se trudijo, da bi odpravili dragonične zakone maščevanja in dogaia 6e v zadnjih letih, da se nekatere rodbine, ki so dolga leta živele v smrtnem sovraštvu, spet pomirijo. Starejši in najuglednejši prebivalci so z uspehom prej vzeli vlogo sodnikov zamotanih starih sporov in nosredovalcev med sovražniki. Tudi v vasi Podlastavi, kjer je starodavni samostan, je bilo več primerov krvavega ma« ščevanja. Pred leti je neki mladenič i« So-kolovičeve rodbine ubil svojega vrstnika iz Bavkove rodbine in po običajih in zakonih krvne osvete, bi moral prvj član Bavkove rodbine ubiti nekoga iz Sokolovičeve hiše in tako maščevati prelito kri. Posredovalci so stopili v akcijo in posrečilo se jim je da so dosegli premarje med obema rodbi» nama. Ko pa je premirje poteklo, je bila spet nevarnost maščevalnega uboja. K sreči pa so premirje spet podaljšali im nedav- Možje so včasih nepravični! Ali je res tako, kakor trdijo žene? One sicer ne zahtevajo, da bi možje po napornem dnevnem delu opravljali še hišne posle, vendar bi jih razveselilo malo več razumevanja. Pred kratkim se je namreč dogodil v nekem gospodinjstvu sledeči slučaj: Po večerji je zahteval soprog knjigo gospodinjskih izdatkov. Morali bi ga videti, kako je pri pregledovanju pri nekih izdatkih gubančil čelo. Smehljaje odvrne nato žena: »Ali bi Ti bilo mogoče ljubše, če bi moral pogosto kupovati srajce, nogavice, zastore, prte ln posteljnino? Jaz varčujem na pravem mestu in ob pravem času, ker perem naše perilo samo z dobrim Schichtovim milom Jelen. Samo pri zajamčeno čistem jedrnatem milu, kakor je Schichtovo milo Jelen, za gotovo vem, da bo naše perilo dolgo trpelo.« no je bilo sklenjeno, da se bodo Sani obeh rodbin javno pomirili in pokopali stare so* vraštvo. S tem bo združena velika svečanost, katere se bo udeležilo okrog 200 ljudi. Zaobljuba odpuščanja in miru bo v eta; rem samostanu. I »seziszb™ Veliki francoski šlager po istoimenem gledališkem komadu Henryja Bern-steina VIHOR Charles Boyer — poznan iz filma »Mayerling«, Gaby Barlay Radi koncerta predstava samo ob 21.15 uri Velika ljubavna zgodba SEVER VABI Rochelle Hudson Robert Kent TEl. 22 21 UNION Danes poslednjič! Velezanimivo filmsko delo — problem napredka medicine VEČNA MASKA Mathias VVieman Olga Čehova Najnovejši žurnali — dosedaj najboljši posnetki katastrofe »Hindenburga« itd. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. — Obenem znižane cene v Matici in Unionu na din 2.50, 4.50, 6.50, 8.— in 10.—, v Slogi pa din 2.50, 4.50, 6.50 in 9.—. Večerja na vrtu v »Zvezdi« v sredo, 2. junija bo prirejena tako, da ne bo treba ves čas sedeti pri svoji mizi, ker so prire-diteljice rezervirale del vrta za prijetno šetanie in ga opremile z ličnimi klopicami. ♦ 0 ogromnih doliodkjh mazara v Badjm-cih r Slavoniji so list; že mnogo pisali in prj tem naglašali, da moža doslej ni bilo mogoče spraviti pred sodnijo zaradi protestov prebivalstva kra:a in okolice, ki ima od prometa mazačevih pacientov lepe dohodke. »Čudodelnik« Milan Kapelac x»rdi-nira< že nekaj let. Mož nj nit; pismen in njegova preteklost je kai temna Pred leti ee je pojavil v domačem kraju, začel kuhati zdravilne čaje in od dneva do dneva se je širil krog njegovih pacientov od blizu in daleč. Zdai si je svojo hišo prezidal in razširi!. kupil si je luksuzni avtomobil in naj»»l tajnika. V vasi namerava zgraditi tudi hotel za svoje paciente. V njegovi službi je cela mreža agentov, kj mu privabljajo lahkoverne ljudi. Njegova žena in njegovj pomočniki po navadi »prejemajo paciente, on pa nekje skrit prisluškuje, ko ljudje tožiio o svojih tegobah in pripovedujejo o svojih domačih razmerah. Potem se seveda vsi na vto moč čudijo, kako jim more čudodel-nik na prvi pogled povedati, kaj vse jih tfži Zdravilne čaic kuha jz navadne trav« Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarju T. 1. Fortunat del. oblačno, hladneje S. 2. Marcelin del. oblačno, hladneje C. 3. Klotilda nestanovitno, morda dež P. 4. Frančišek hladen dež, malo sonca S. 5. Bonifacij deževno, hladneje N. 6. Norbert sončno, ponekod dež P. 7. Robert sončno, krajevni dež T. 8. Medard sončno, ponekod dež S. 9. Primož lepo, sončno C. 10. Marjeta lepo, sončno P. 11. Barnaba soparno S. 12. Janez F. soparno, krajevni dež N. 13. Anton P. soparno, ponekod dež P. 14. Bazilij T. 15. Vid soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte V mestih in na podeželju je mnogo či-tateljev, ki bi si bili pri vsakdanjem poslu na polju in drugod, pa v drugih svojih načrtih za daljšo dobo radi na jasnem glede vremena. Priobčevali bomo na tem mestu zapiske pravega stoletnega koledarja s pripombo, da so bili zbrani za podnebje v Nemčiji. Marsikdo bi rad shranil zapiske in jih primerjal z ostalimi leti, ko se bo vpliv dotičnega planeta na naše ozračje znova vrnil. Iz »Jutra« izrežite zapiske za vsakih 15 dni v mesecu, ki jih bomo objavljali, ter pripišite v prazno vrsto vreme, kakršno je bilo isti dan v vašem kraju. Izrezke shranite in ko bodo v Saturno-vem letu spet prišli letni časi naokrog, boste z mnogo večjo verjetnostjo lahko za dalj časa uganili splošni potek vremena nad našim ozemljem. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi BI. maja Ljubljana 7. 767.5, 16.0, 75, WNW1. 5, Maribor 7. 767.4, 12.0, 80, NW1. 0. —, —; Zagreb 7. 768.5. 18.0, 50. E4, 2, —, —J Beograd 7. 765.9, 15.0. 80, O, 5, —, —; Sarajevo 7. 767.8, 14.0, 80, NE1, 0, —, —; Skopi je 7. 764.3, 20.0, 60, O, 5. —, —; Kumbor 7 762.3, 25.0, 30, E2, 6, —, —: Split 7. 764.2, 23.0, 60, ESE6, 5, —, —; Rab 7. 765.4, 180, 50, Wl. 3, —, —. Temperature: Ljubljana 23.6. 13.0; Maribor 22.0. 10.0; Zagreb 25.0, 150; Beograd 24.0. 13.0; Sarajevo 23.0. 100: Skoplie 25.0, 13.0; Kumbor —, 23.0; Split 29 0, 21 A- Rab —, 17.0. im zdaj se bo, kakor vse kaže, moral vera" Po6mehuljo ne u uiti dekli" t itn Satlnerjev »Spomin na Planico«, na klavirju pa je spremljala dovršeno piauistka ga. Olga Požarjeva. Zbor drž. realne gmna zije je pod vodstvom g. Stanka Tavžija skladno izvajal dva trglasna zbora: Lipar-ievo »Otroci se love« in Maroltovo »Oj ta soldaški boben« Dijaški godalni orkester Glasbene Matice je pod vodstvom g. ravn Karla Saucma eksaktno in sočno izvaja! II. in IV. stavek iz Adamičeve suite »Ljubljanski akvareli« in Gretryjevo Uverturo Zbor drž. dekliške meščanske šole je pod vodstvom ge. Zinke Thalerjeve precizno in z zelo lepo dinamiko zapel Adanrčevo »Mo ja mamica« in Adamičev Venček slovenskih naroinih pesmi za triglasn; zbor. Ob zaključku ie mešani zbor drž. dekliške jn deške meščanske šole pod vodstvom g. Šegule učinkovito jn polno izvajaj zbor ciganov iz Jenkove spevoigre »Vračara«. Sopranski eolo je lepo zapela ga. Thalerjeva, na klavirju pa je diskretno spremljal g. Gorin-šek. Koncert je nudii razveseljivo sliko smotrne in uspešne glasbene vzgoje na celjski gimnaziji, meščanskih šolah in Glasbeni Mafrioi. Ga. Thalerjeva in g. šegula sta prejela krasno cvetje in dve lepi sliki. Občinstvo je 9prejelo vsako točko sporeda s prisrčnim odobravanjem. —R. P. e— Sokolsko društvo v Celjn obvešča članstvo, da je redna telovadba članov odslej vsak torek jn petek od 18.30 dalje. e— Napad z noži. V neki gostilni v Rimskih toplicah je več moških napadlo 27-letnega nosača Jožeta Okorna od Sv. Petra pri Zidanem mostu z noži jn ga hudo poškodovalo po desni strani glave. Okorn se zdravi v celjski bolnišnici. e— Umrljivost. V maju je umrlo v Celju 43 oseb -'n 6icer 13 v mestu in 30 v javni boln išnici. e— Ne pozabite obnoviti srečk drž. razredne loteriie v podružnici >Jutra< v Celiu. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18 30 in 20 30 velefilm »Parada ljubezni« z Jeanetto Mac Donaldovo in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZASTAVA V NEVARNOSTI« (Condottieri). iz Maribora Gospodaritre Znatno povečana pasivnost v trgovini z Nemčijo Povsod zelo upoštevane. n— Pevski zbor Glasbene Matice ima stalne redne pevske vaje ob torkih in četrtkih. Drevi ob 20. bo vaja za mešani zbor. u— Tudi našjm članicam nismo poslali posebnih vabj.l za Garden Party, in iih prosimo po tej poti. da se gotovo udeležijo s svojo rodb.no, s svojimi znanci ali pa same jutrišnje naše prireditve na restavracijskem vrtu >Zvezde«. Začetek ob 19. Fododhor društva »Kneginja Zorka«. n— Novj grobovi. Na Rimski cesti 12. .e umrla gospa Marija Gostičeva, vdova poštnega uslužbenca. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob 17. — Družina g. Andreja Goloba v Zagrebški ulici 57. ie zgubila sinka Drejčka. Pokopali ga bo io jutri ob 15. — Pokojnima lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Poroka. V nedeljo sta se poročila oro/.niški pod narednik g. .Jovo Sjmič jD pdč. Nataša Delejeva. Bilo srečno! u— Vlomilci po cerkvah in župnjščih. Zadnje čat^e so se tatovi menda zarekli, da bodo poizkušali srečo predvsem po cerkvah jn župnjščih. Ljubljanski pol;cjji prihajajo prijave, ki pričajo, da se je v kri-rrtinnlnem svetu pohiep po cerkvenem imetju nenavadno razpascl. Tako je bilo nedavno ponoči vlomljeno v župnišče na Črnem vrhu pri Škofi Lokj. kjer so tatovj odnesli večjo količino raznih kuhinjskih dobrot pa nekaj vina in žganja iz kleti. Kakor sumijo orožnjkj. je pri vlomu 6odeloval zloglasni Josip Brarieško iz Prapreč pri Polhovem gradcu. kj že spet straši po pol-hograjskih >n škofjeloških hribih. Nedavno je neznan tat vlomil v župno cerkev v Smartnem pnd Šmarno goro in razibj! ključavnice na cerkvenih nabiralnikih, v katerih pa n našel plena. Iz Šmartnega se je potrudil še do romarske cerkve ni Šmarni gori in poskušal vdreti v nabiralnik pr; kapelici sv. Antona, a nj uspel. Po mnenju nekaterih prič gre pr; teh dveh vlomih za nekega 26-letnega fanta, kj je po veej pri-1 kj deij časa živel kot gojenec alj uslužbenec na Rakovniku pri Ljubljani, od ko-čer je vedel pripovedovati mnogo zanjrai-vjh podrobnosti. u— Z žago za železje je jskal prenočišča Zadnjič so nekje v Pražakovj ulic,, prebi valei hjše naletel; na mladega neznanega človeka, ki se je bil priplazil na dvorišče čez z d. Mož je kazal dobršno mero pijanosti, a ko so ga vprašali kaj išče. je odvrnil, dn. se je hote] ogledati za skromnim preno&šče,m. Pozvali so stražnika, in ko je nočnega gosta malo pobliže pogledal, je našel pr; njem žago za železje, kakršno uporabljajo razen ključavničarjev in mehanikov tudi vlomilci. Polic ja je nerodnega ponočnjaka pridržala v zaporu. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 Gostovanje Zdenke Zjkove. Slavna primadona Zdenka Zjkova pevka mednarodnega slovesa, ki je pred svojim angaž-manoan v dunajski dvorni operi delovala nekaj sezon tudj v Jugoslaviji, priredi v kratkem svoj koncert v Mariboru. a— Združenje obrtnikov sodarske stroke v Mariboru je imelo svoj redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik Jernej Golčar iz Celja. Uvodoma je pozdravil številčne navzoče, posebno pa zastopnike oblastev in Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru. Nato je g. Golčar v kratkih besedah orisal težaven položaj sodarjev, ki se morajo zlasti boriti proti naraščajočemu šušmarstvu. Iz tajniškega poročila J. Kosarja je razvidno, da šteje združenje 81 članov, ki zaposlujejo 15 pomočnikov in 9 vajencev. Dohodkov je bilo lani 4012, izdatkov pa 3092 din, dočim znaša dolg Združenja 8.775 din. Proračun za tekoče leto znaša 5.000 din dohodkov in izdatkov. Volitev odbora letos ni bilo. ker je dosedanja uprava bila izvoljena za dobo treh let. Izvoljena sta bila le delegata v Okrožni odbor obrtniških združenj v Mariboru in sicer gg. Josip Ramšak in Pavel Ledinek, oba iz Maribora. a— Živahno gibanje obntejnjh strelcev. Slovesno so v nedeljo otvorjli na radvanj-skem strelišču letošnjo strelsko sezono. Obenem je bil občni zbor strelskega okrožja in okrožno strelsko tekmovanje. Zbor je otvoril predsednik general M. Miienko-vjč ki je po pozdravu podal izčrpno predsedniško poročilo. Namesto oholelega tajnika je poročal namestnik primi ari j dr. Der-novšek. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika strelskega okrožja general Milen-kovjč. za prvega podpredsednika dr. Vauh-rik, za drugega podpredsednika pa prima-rij dr. Dernovšek. za tajnika podporočnik Vukovjč, za blagajnika ravnatelj Boltavzer. Odbornik; so: Stergar, Reja. polkovnik Ro-žovič polkovnik Radovanovič podpolkovnika Kiler in Cener. kapetan Mavrič, Luk-ner. Trčelj. Babjč. Tušek, Moravec. Samo-bor. dr. Ka-rafirra, Caf in Vojak. Prj okrožnih strelskih tekmah je bilo izdanih 31 naerad jn si je priboril prvo nagrado s 87 točkami g. br. Stanko Trčelj od Sv. Jurija ob Pesnicj. drrnro nagTado te žensk i strelec Sjnič, tretjo Šuljak. sled jo fcivkovič. Šoster. Reja. Ga,mzer, Vračko itd. Od strelk je odnesla prvo nagrado s. Luk nar jeva. drugo s. Vukmaničeva. tretjo s. Sjnjčeva. Po razdelitvi naerad ee je podpolkovnik Kiler prisrčno zahvaljl strelcem za krnsne strelske u&pehe. a— Tragična trgovčeva si»rt. V Spodnji Polskavi eo naši,- v skladišču obešeneera 551etnega trsrovca Ivana Skvaroo. Vzroki samomora niso znam. a— Nf se zastrupila s plinom. Ponedelisko »Jutro« je poročalo med mariborskimi vestmi, da je E. Kurnikova umrla na posledicah zastrupljenja e plinom, ki je naslonilo zaradi nesrečnega ravnanja s plinom v kopalnici. K temu nam sporoča mariborska mestna plinarna, da Kurnikova ni imela plinske kopalnice niti plinskega aparata in je bil nJinomer odmontiran. Plinovod, ki je v stanovanju je bil predhodno ponolnoma v redu zaprt « čepom. a— Vlom v Študjisko knjižnico se je včeraj dopoldne obravnaval pred malim kazenskim senatom. Zagovarjati se je mornl 21 letn: brezposelni tipograf brez stalnega bivališča Franc Homec., ki mu je obtoižmen očitala. da je 21. marca odnesel iz Študijske knjjžn ee 247 din. Razen tega pa je 27. marca, vlomil v stanovanje posestnika Jakoba Potvka v Zgornjih Jablanjh. kjer je ukradel 1R00 djn. Obsojen je na poldrnsro leto robije ter na izgubo častnih držav-Ijanskih pravje za dobo 3 let. Podatke o vrednosti našega izvoza in uvoza v aprilu smo že objavili. Tako pri uvozu kakor izvozu je bila na prvem mestu Nemčija. Izvozili smo (prve številke pomenijo vrednost v milijonih Din. Številke v oklepajih pa odstotke): v Nemčijo za 87.30 (15.31°/»), v Belgijo za 76.44 (13.41%), v Avstrijo za 74 44 (13.05%), v Francijo za 47.83 (838%), v Zedinjene države za 42.26 (7.41%), v Italijo za 41.43 (7.27%), v Anglijo za 36.41 (6.39%), v Madžarsko za 33.65 (5.90%), v Nizozemsko za 32.67 (5.73%), v Češkoslovaško za 31.56 (5.54%) in drugo v ostale države. Uvozili pa 6mo (v milijonih Din. v oklepajih odstotki): iz Nemčije za 155 52 (3362%), jZ Češkoslovaške za 51.24 (11.08%), iz Avstrije za 47.92 (10.36«/«), iz Italije za 36.46 (7.88%), ii Zedinjenih držav za 33.63 (727%), iz Anglije za 28.36 (6.13%), iz Britanske Indije za 14.56 (3.15%), iz Madžarske za 11.80 (2.55%), iz Belgije za 10.11 (2.19%), ix Argentine za 8.95 (1.94%) Ostanek smo uvozili iz raznih drugih držav. Podatki o prvih desetih državah, e katerim; smo največ trgovali, nam kažejo, da je naš uvoz iz Nemčije izredno narasel. Uvozili smo v aprilu iz Nemčije za 155.5 milijona Din blaga, to je za 64.5 milijona VZEMITE REDNO daa KRUŠEN sol, to posrečeno mešanico raznih mineralnih soli. KRUŠEN sol odpravlja vzroke zamaščenja, ker pomaga notranjim organom, da vrše svoje naravne funkcije, da ae škodljive in strupene snovi redne izločijo is Mesa, ld bi sicer, ako bi n nakopičila, dovedle do nabiranja masti. — Izdelava KRUŠEN soli je pod stalno kontrolo kvalificiranega kemika, p redno pride KRU6EN sol v steklenico. KRUŠEN sol se dobiva v vseh lekarnah po Din 45.— več kakor v istem mesecu lanske*« leta. Naš izvoz v Nemčijo pa je dosegel ▼ tem mesecu le 87.3 milijona Din, »o je sa 32 4 ------------ -------r milijona več kakor v lanskem aprilu. Naša I velika steklenica, a mala Din 27 trgovinska bilanca s Nemčijo t aprilu je torej pasivna za 68.2 milijona Dm nasproti pasivnosti v znesku 961 milijona ▼ lanskem aprilu. _ V prvih Štirih mesecih smo isvozili Y Nemčijo za 436.4 milijona Din blaga naspro- QHm rog. B. br. ».613/39 pagandnih in poučnih prireditev, bo tudi na letošnjem pomladnem velesejmu sodelovala s razstavo pod naslovom »Vzorno —:,----. ;— ;---. ___w i stanovanje« in z modno revijo Razstava bo ti 291.9 milijona v istem času l«s*kega i®- I pr^a^ stanovanje, kakršno bodi sodob ta. Povečanje znala 144.4 n»»jooa mb- ^ druiini M VZor, jn bo obsegalo kuhinjo, Uvoz iz Nemčije pa Je dosegel v tem času i j^^o ^^ jedilnico, gospejino in gospo-vrednost 487.8 milijona Din nasproti 297.9 dwo 9obo ^^^ ^ in kopalnico Ves milijona v lanskem letu, kar pomeni, da se aranin,an je T rokah odličnega arhitekta, je povečal za 189.9 milijona. Volumen tr Ttldj tokrat ^ ^ ZveM ff0Sp0dinj adej. govine z Nemčijo (izvoz m uvoz sKupoo) j g^^jj T preurejenem paviljonu K, v ka-je znašal v pnrih štirih mesecih iMoSnjega i terem bo ves čas velesejma od 16. do 20. leta 9241 milijona Din nasproti 589-8 mi- | ^eak dan modna revija, združena z zanj- ljjona v enakem času lanskega leta. Povečanje doseza torej 334.3 ntiljona. NaSa trgovinska bilanca z Nemčijo je bila v prvih štirih mesecih pasivna za 51.5 milijona Din, medtem ko je znašal primanjkliaj v istem Času lanskega leta komaj 6 milijonov Din. Nasproti lanskemu letu tako povečana pasivnost v prvih štirih mesecih gre, kakor vidimo, predvsem na račun velikega nemškega uvoza v aprilu. Zbor slovenskih sadjarjev V soboto je bil v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru občni zbor drevesničarjev, organiziranih v drevesničarskem odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino. Na zboru so drevesni-čarji razpravljali o svojih stanovskih zadevah in precej izčrpno tudi o fitopato-loški strokovni kontroli, ki naj se uvede v drevesničarstvu. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Dolinšek iz Kamnlce in za tajnika g .Anton Kubčič iz Ptujske gore. Ostale funkcije so v rokah dosedanjih odbornikov. člani imajo v celem 58 drevesnic. V nedeljo dopoldne pa se Je vršil VI. redni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ga je vodil društveni predsednik g. Martin Humek. Poleg njega so poročali še tajnik g. Andrej Skulj, blagajnik g. Josip Verlič in drugi. Društvo, ki ima svoje glasilo »Sadjar in vrtnar«, šteje sicer 10.000 članov, a je kljub temu visokemu številu organiziranih komaj 10% sadjarjev v dravski banovini. Kot zastopnik kmetijskega oddelka banske uprave je pozdravil zborovalce referent za sadjarstvo Anton Flego. Volitev letos ni bilo. Debata je bila precej živahna. Obširno se je obravnavalo zlasti vprašanje razstave sadja in sadnega sejma, ld bosta letos v Mariboru- Ob tej priliki bo v Mariboru tudi vsedržavni sadjarski kongres, na katerem naj se izreče končna beseda o načrtnem zatiranju sadnih zajedaleev tn o organizaciji produkcije brezalkoholnih pijač. Dalje se je razpravljalo o tem, da bi se omogočilo čim cenejše zidanje sadnih sušilnic, kjer bi lahko naši sadjarji sušili one množine sadja, ki bi jih ne mogli razprodati. Sadjarsko in vrtnarsko društvo dravske banovine bo pospeševalo zidanje sadnih skladišč, ki naj omogočajo pravilno shranjevanje sadja za dosego višjih cen. Zborovalci so sprožili tudi razne predlog« glede sadjarskega zakona, nabavljanja sadnega drevja, zaščite sadjarjev, uničevanja sadnih škodljivcev, prodaje sadja in cvetja in nastavitve sadnih učiteljev. Ravnatelj Priol je poročal o smernicah za razstavo sadja in sadni sejem. Pri tem je naglašal, da bodi za vsakega sadjarja odločilno načelo kakovosti in ne količine, ker mora vsakdo upoštevati, da bo sadni sejem eminentno trgovinska prireditev, ki naj pomaga našemu sadjarju do lepše cene in pridobitve novih, stalnih odjemalcev. u trgovina K resoluciji trgovsko-industrijskih zbornic Na poročilo o konferenci trgovsko-industrijskih zbornic v Beogradu, ki ga je »Jutro« objavilo 27. t- m. pod naslovom »Trgovina in zadružništvo« smo prejeli iz zadružnih krogov naslednje pojasnilo. S konference trgovsko - industrijskih zbornic, ki so te dni zasedale v Beogradu, prihajajo v javnost poročila, ki so tem zanimivejša. ker skušajo zbornice dati svojemu stališču in utemeljitvam splošno veljaven pomen, in sicer kot stališče vsega našega narodnega gospodarstva Dokler pa v naši državi niso oživotvorjene kmetijske zbornice, ki bodo združevale v sebi večino naroda (torej večino producentov in kon-zumentov), vse dotlej ni moči upravičeno govoriti o resničnem gospodarskem zastopstvu. To bo mogoče šele ob sodelovanju kmetijskih zbornic. Konferenca zbornic se je med drugim tudi dotaknila vprašanja našega zadružništva v nameri, da pravočasno opozori me-rodajne faktorje, kaj je ln kaj ni trgovstvu všeč v načrtu zadružnega zakona, ki ga bo v kratkem obravnavalo narodno predstavništvo. V resoluciji zlasti opozarja na tiste prodajne in nabavne zadruge, ki se strogo ne omejujejo na poslovanje samo s svojimi člani, očitajoč jim privilegije, ki naj bi tem zadrugam omogočili večjo kon-kurečno zmožnost. Ponovno je treba ugotoviti, da je vlada takim zadrugam pred par leti privilegije ukinila in morajo le-te poslovati pod enakimi pogoji kakor privatna trgovina. Zato je ponavljanje tega dokaj čudno in nerazumljivo, saj je vendar cilj, ki ga je trgovski tisk zasledoval že leta in leta s tem dosežen. Pač pa je mogoče iz te že izpolnjene zahteve zaključiti le eno: da so namreč prodajne m nakupne zadruge, kljub temu da so izgubile davčne ugodnosti, ostale vendarle življenja zmožne, celo več, da so konkurenčno zmožne in v širokih vrstah konzumentov prej kot slej uspevajo. Tembolj nestvarna pa je borba proti prodajnim in nakupnim zadrugam zato, ker vendar načrt zadružnega zakona vse zadruge, ki bi svobodno prodajale kot trgovci, izključuje. Dvomiti ▼ to, da so gospodje iz trgovsko industrijskih zbornic to okolnost v načrtu zakona prezrli, bi bilo menda odveč. Ce pa so te zadruge pod enakimi pogoji kot trgovstvo in posredništvo vendarle konkurenčne in uspešno poslujejo, je to le dokaz gospodarske sposobnosti in duhovne moči zadružništva, ▼ katerem široki toda šibki sloji naroda vidijo svojo gospodarsko osvoboditev. Zanimivo je stališče konference tudi T tem, da sicer širokogrudno »dopušča« to _ priporoča produkcijske zadruge, zadruge I Berlin"'^.®11467.91, Boiselj~737.44 za higijeno in podobno, izključuje pa za- | _ 742.51, Curih 996.45 — 100052, London mivimi varietejskimi nastopi. Namen modne revije je predvsem, da pokaže ženstvu in vsej javnosti napredek in razvoj domače obrti, ki po svojih izdelkih prav nič ne zaostaja za tujimi, za drag denar uvoženimi. Razstavljeno bo samo blago domačih tvrdk Lepe manekenke bodo predvajale izdelke domačih salonov, kj so se z resno voljo potrudili, da pokažejo najboljše, kar zmore delo slovenskih rok. Zvezi gospodinj, ki je prva pričela pri nas uvajaii prireditve te vnrte, želimo tudi letos zmerom polno dvorano in kar najlepšega uspeha. = Dokaze požrtvovalnega truda naših mizarjev pri Izdelovanju najmodernejšega to hfcratu najtrpežnejšega pohištva kvalitetnega, dete, pri najnižjih cenah bomo spet občudovala na razstavi stanovanjske opreme na velesejmu od 5. do 14. junija. Pri ocenjevanju vseh teh prvovrstnih izdelkov moramo naposled s pohvalo priznati, da naši mizarski mojstri delajo prave čudeže, ko nam najboljše to tudi najmodernejše blago nudijo po taiko nizki ceni. Na velesejmdki razstavi stanovanjske opreme Jd so za njo najsolidnejši mi-zarji z vseh strani banovine rezervirali okrog 1500 m® prostora, da bo doslej največja razstava pohaštva v državi, bomo poleg viškov stanovanjske kulture seveda imeli tudi ogromno izfoiro praktičnega, nato pa vendar lepega to modernega pohištva po najn:žjih cenah. Že danes pa moramo opozoriti tudi na odlične in res vzorne izdelke naših tapetnikov, ki so za razstavo pripravili vsestransfka presenečenja, taJco glede najmodernejše h oblik kakor glede solidnega dela to nizkih cen. Borze 31. maja Na ljubljanski devizni borzi eo bili danes nasproti petku razen Curjha vsi tečaij malo krepkejši. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi za malenkost više po 8.06, angleški funti šterlingi pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 802, angleški funtj po 238, grški boni po 34 in italijanske lire po 214.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.50 (so nekoliko popustili), v Beogradu 12.4934, in v Zagrebu 12.47 (za konec junija 12.3750. za konec julija 12.4750, a za sredo in koneo avgusta eo se ponujali po 12.50). Na zagrebškem efektnem Iržišču je Vojna škoda oslala v glavnem neizpremenjena. Do zaključka ni prišlo. Zaključki so bili v nastopnih vrednotah: v 8% Blairu po 9650. v 7% Biajru po 86 in 87, v 6% dalm, agrarnih po 72.50 in v 4% agrarnih po 52 ia 52.50. Devize Ljubljana. Amsterdam 2404.65 — 2419.25. druge s posredovalnim poslovanjem. Ob tej dvostranosti se ni moči iznebitl vtisa, da to stališče ni izraz resničnih narodnih in državnih interesov, marveč izključno interesov manjšine, ki ji gospodarske organizacije malih ljudi ogražajo za-lužek. Poseben prizvok ima tud- zanteva, naj za kreditne zadruge veljajo isti predpisi obrtnega zakona kakor za ostale denarne zavode in da morajo nuditi kreditne zadruge 1% nižje obresti za zaupane jim vloge nego privatni denarni zavodi. Ta zahteva že kar jasno dokazuje, da privatna trgovina niti pod enakimi pogoji ni konkurenčna zadrugam. Isto velja glede zahteve po omejitvi zavarovalnega zadružništva in izključevanju malih rajfajzenskih posojilnic, kar naravnost vzbuja vtis, kakor da so pri tej zahtevi sodelovali prosluli vaški oderuhi in poklicni agenti. Zadružništvo ne zahteva, naj se prido-bitno-posredniškemu stanu odvzamejo njegove pravice, pač pa mu je celo hvaležno za opozorila glede napak, ker hoče vprav zadružništvo vpeljati boljši gospodarski red. Odklanja pa z vso pravico in v imenu ogromne večine naroda, ki je nosilec zadružništva da bi bila s takimi zahtevami in netočnimi utemeljitvami večina naroda omejevana v svoji svobodi gospodarsko se organizirati na način, ki najboljše služi njenim interesom. Gospodarske vesti = Druga mednarodna obrtniška konferenca na Dunaja bo 4. junija .pod častnim predsedstvom zveznega kancelarja Schu-schmlgga. Sklicala jo je Mednarodna obrtniška zveza v Rimu, ki ji predseduje g. Buronzo. Mednarodna obrtniška zveza, ki obstoji že peto leto, ima v programu mednarodno organizacijo vsega obrtništva to izmenjavni obisk članov to dru&nskih pri-padnakov včlanjen h obrtmlkov. Ta izmenjava (na osnovi številčne paritete) ima namen, interesentom nuditi možneet izobrazbe v poklicu to jezikovno izpopolnitev po določenem delovnem programu. V prvih šestih mesecih, odkar se je ta iniciativa izvedla, se je že sto Obrtnikov to njihovih družinskih članov poskridlo te izmenjave. To so bili predvsem obrtnika iz Nemčije, Duksemburga, Italije, Avstrije in Madžarske. V najkrajšem času pristopijo k tej organizaciji tudi Francija, Švica to skandinavske dežele, n. mednarodna obrtniška konferenca, ki bo trajala do 6. junija, na Dunaju, bo nadaljevala delo za mednarodno organizacijo obrtništva v amMu curiške konference, ki se Je vrSila v oktobru preteklega leta. Na konferenci bodo zastopane po svojih zveznih obrtniških organizacijah: Belgija. Bolgarija, DJ-i fka, Nemčija, Finska, Francija. Grška, Italija Jugoslavija. Litovska, Leto-nija, Luksemburg, Norveška, Avstrija, Poljska. Švedska, Švica, Ceškc:Jovašika ta MadSanvka. Slovensko obrtništvo bo zastopala večja deputadja Zveze Obrtnh društev za dravsko banovino. Obrtnike, ki ae bodo udeležili te konference, bo vodil predsednik Zveze Obrtnih društev g. Joo. Rebek. = Predsednik Poljske narodne banke r Beogradu. V nedeljo je priapel v Beograd predsednik Pcljfke narodne banke Leon Baranski. Prišel je, da vrne ofeieflc guvernerju naše Narodne banke, ki trn js kakor mano pred krattdm več dat mudil na Poljskem. Guverner Barasvrid ostane ▼ naši prestolnici tri dni. = Lastniki obvezale 7% sbAOheeiJ-■fcega posojila kraljevine Jagorfavije t* leto 1931. (Jugoslovenske tranšo), ki so jih izročili glavni podruteici Državne hi. potekam« banke v Ljubljani zaradi per-forirsnja s označbo »Plačljivo v dinarjih«. se obveščajo, da so obveznice perfo-rirane to da naj jih prevzamejo proti vrnitvi potrAl — Isvos naie pšenice v Francijo. Kakor poročajo iz Beograda, bo fkoro izvršen izvoz tretje partije plenice v količini 5000 vagonov v Francijo, Tako je bilo doslej f7voieno v Franeijo skupno 16.000 vagonov. Tretio partijo nam. bo Francija plačala stoodstotno v devizah. = Razstava vrornejra stanovanja fn modna revija. 7veza gospodinj, ki nas je v zadnjih letih presenetila že z vrsto lepih pro- 215.46 — 217.52, New York 4342.25 4378.57, Pariz 194.81 — 196.25. Praga 152.19 — 153.30, Trst 22894 - 232.03. Curih. Beograd 10, Pariz 19.5350, London 21.6275, New York 438.75, Bruselj 73.S>, Milan 23.075, Amsterdam 241 0750. Berim 176.05, Dunaj 81.40 (81.90), Stockholm 111.50, Ofelo 108.6750, Kobenhavn 96.55, Praga 15.28. Varšava 83. Budimpešta 86, A-tene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Beograd. Vojna škoda 410 — 411 (41050) za junij, julij 409 — 410, 6% dalm. agr. 74.80 — 75.25 (75) 4% severne a«r. 52.50 — 53, 6% begluške 76.75 — 77.25 ( 77), agr. 53 bi., 7% stabiliz. 87.25 den., PAB 198 — 199 (199). 7% invest. 88.50 — 89 (88.50), 8% Blair 95.50 — 96.50, 7% Blair 86.50 den.. 7% DHB 75 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 40950 — 411, PAB 195 den, 8% Blair 96 — 97, 7% Blair 86.75 — 87, 7% invest. 88 — 88.50. 6% besduške 76.50 den. 6% dalm. agr. 72.25 — 72.50. 4% agr. 52.25 — 52 50. 4% severne agr. 52 — 52.50; delnice: Narodna banka 7150 den.. Gutmann 60 — 65, Šečerana Osijek 160 — 190. Osiješka livarna 180 — 190, Isis 27 — 32, Dubrovačka 400 — 425, Trbovlje 265 — 280, Oceania 250 den. Jadranska plovidha 400 den. Blagovna tržišča SITO + Chieago (31. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za julij 113, za sept. 111.75, za dec. 112.75. 4- Budimpeštanska terminska borza (31. t. m.). Tendenca stalna, promet srednji. Rž: za junij 21.20 — 21.25. za okt. 1688 — 16.90, Turščica: za junij 12.02 — 12.04, za avg. 12.35 — 12.37. -f Nevosadska blagovna borza (31. t. m.) Tendenca neizpremenjena Pšenica: baška sremska 174 — I76, slav. 174 _ 176 banat-ska 173 — 176. baška, potiska 179 — 181, Oves: baški. sremski. slav. 102.50 — 105. Rž; baftka 144 - 146. Koruza: baška in sremska 92 — 94. banatska 90 — 92. Moka: haSka in banatska »0g< in »Ogg« 257.5o — 267.50. »2« 237.50 _ 247.50. »5c 217.50 — 227.50. »6« 187.50 — 197.50 »7« 157.50 — 167.50. »8« 115 _ 120. Otrobi: baški. ba-natski 91. — 96. Hoda nesreča na Dunavu Boograd, 31. maja. p. Na Dunavu se je anoči pri Vincih blizu Beograda pripetila strašna nesreča. Enajst izletnikov se je hotelo z ladi.jo »Vojvoda .Mišič vrniti v Beograd ter so se s čolnom odpeljali od obale do ladje. Čoln je z vso silo zadel v ladjo. Vsi izletniki tn voznika so padli v vodo. Mornarji na pairniku so takoj priskočili na pomoč, kljub temu pa so štirje izletniki ut«rH. Pri reševanju so se pripetili prav tragični prizori. Tako je vpričo nekega mladeniča izginila pod vodo njegova zaročenka. Kakor vse kaže. sta nesrečo zakrivila čolnarja, ki sta bila vinjena. Mladina obiskuje pariško razstavo Tudi Francozi pridno skrbijo, da se mladina seznanja z najnovejšimi pridobitvami umetnosti in tehnike, zato pošiljajo šole svoje gojence na sedanjo razstavo v velikih skupinah V viharju na ledni plošči Ruska odprava na Severnem tečaju v borbi z elementi narave - Trojna obleka prezimovalcev — Z barvnimi bombami maSkirana pot ■ - , šmm Ruski akademik prof. Šmit, vodja sedanje odprave na Severni tečaj Poročali smo, da je ruska letalska ekspedicija pod vodstvom prof. Smrt a pristala na plavajoči ledni plošči v neposredni bližini Severnega tečaja, kjer namerava zgraditi postajo za znanstveno opazovanje vremenskih in drugih prilik v tem daljnem predelu zemeljske oble. Prve vesti, ki so sledile poročilu o pristanku, niso bile nič kaj optimistične. Eks-pedicija je sporočila, da je Arktida proti njenemu taborišču poslala v, boj vse svoje grozote. Nad pločevinasto kočo raziskovalcev se je razbesnel orkan, kakršnih ni mnogo. Samo temu. da je koča postavljena v neko globel in da ie močno zgrajena, se morajo zahvaliti, da jih ni odneslo v morje. Orkan je bil tako silovit, da je v ledni plošči odprl silovite razpoke. Tri ruska letala, ki so hotela z Rudolfovega otoka., kakšnih 900 km od tečajne postaje, pripeljati živeža in drugih potrebščin, ki bi jih spustila na tla s padali, so morala polet preložiti, ker bi pomenil v takšnem viharju brezpogojno smrt. Tudi ekspedicija sama je bila prisiljena, da je svoja opazovanja začasno prekinila. Zadnje poročilo o tem viharju je velelo, da plove ledna plošča, na kateri je taborišče, s hitrostjo pol morske milje na uro proti zapadu. Prof. Šmit je to poročilo dopolnil z iz- javo, da je plošča šest metrov debela m absolutno sigurna. Plula je ob tistem času na 58.7 stopinje zapadne dolžine in 89.87 severne širine. Dokler bo vladala ,tema opazovanja niso mogoča. Slavni polarni raziskovalec admiral Bvrd je k tej izjavi dejal zastopnikom ameriškega tiska, da bo ploščo gnalo bržkone čedalje bolj proti Grumantom ali Aljaski. Mogoče je, da bo imela ekspedicija poleti, ko 6e bo led lomil, še velike težave. Po drugi strani pa je njena oprema "tako izbor-na, da bo te težave lahko premagala. Byrd meni, da bo ekspedicija v polni meri izvršila svojo nalogo. Ta naloga pa je, kakor znano, v prvi vrsti ta, da se ugotove pogoji in ustvari baza za bodočo redno zračno zvezo med Moskvo in New Yorkom preko Severnega tečaja. Kar se tiče opreme, o katerj govori Byrd. je zanimivo vedeti, da nosijo raziskovalci, ki hočejo prebiti celo leto dnj okrog Severnega tečaja, na sebi pred vsem svileno spodnje perilo. Nad to garnituro imajo drugo garnituro spodnjega perila iz najfinejše ovčje volne, nad to pa sj oblačijo usnjene hlače in usnjene srajce s flanelasto podlogo. To pa še ni vse. Nad usnjenimi hlačami imajo druge hlače iz kože severnega jelena, preko vsega pa še dolg ovčji kožuh s podlogo iz lisičjega krzna. Obraz sj va-urjejo z masko iz krtove kože. Spalne vreče so iz kože severnega jelena in imajo svileno podlogo. Hrana sestoji iz juhe iz kock, reberc, sadia in mesnih kock. ki so jih napravili iz 5000 kokoši. Glavni obed obsega razen tega čaj. omelete ali kaviar in slanino. Umivajo se s snežnico, enkrat na mesec si bodo odrgnili vse telo s špiritom. šmitova ekspedicija bo v glavnem merila globino polarnega morja ter vršila astronomska in metereološko opazovanja, daUe bo opazovala rastlinsko in živalsko življenje v morju. Električne baterije., ki jih je vzela s seboi. bo polnila s pomočjo motorja na surovo olje in mlina na veter, obratovanje njene radijske postaje pa bo oskrbel dinamo na roko. Zadnje poročilo ve povedati, da se je položaj ekspedicije v toliko izboljšal, ker je nehal vihar in so mogla tri letala odleteli z Rudolfovega otoka k niei^ Ta letala so vzela s seboj devet ton živeža. V času, ko so odletela, ie bila ledena plošča z ekspe-dirijo kakšnih 20 km od Severnega tečaja. Za bodoče polete hočejo letala pot do eks-pediciie markirati i^i sicer s pomočjo barvnih bomb, ki ii-h bodo spuščala na led v presledkih po 20 milj. Bombe bodo ob razpoku obrizgale ledovje z živo rdečo snovjo, ki bo dobro vidno iz zraka. Na ta način se bodo letala tudi brez težav vračala do svoje baze na Rudollovem otoku. Atentat Z cH Ljubosumna plesalka je skušala zastrupiti svojega ljubčka 181etna dunajska plesalka Hedvvdg Kauf-mannova je imela že dve leti bolne oči in ji je zdravnik zapisal injekcijo mcčne razstopine atropiria. Poldrugo leto je imela že razmerje s tem zdravnikom, dr. F. Pred kratkm pa se je zdravnik seznanil z neiko drugo mlado daimo, navezal je stike z njo in je o tem pripovedoval tudi plesalki. Spiva ni plesalka rekla ničesar, poeebno zaradi tega, ker je omenjena mlada dama odpotovala v Pariz. Pred nekoliko dnevi pa se je vrnila in zdravnik je plesalki povedal, da jo bo naisledmji dan obiskal. Kaufmauncva je zdravnika naprosila, naj ji nekaj priskrbi in njegovo odsotnost je i zkoristila, da je vlila ves a t rop in v skodelico črne kave, ki jo je ponudila svojemu prijatelju ob njegovem povratku. Zdravnik je kavo izpil in mu je postalo takoj slabo. Plesalka ga je na videz sočutno pozvala, naj ostane v njenem stanovanju, dokler mu ne postane bolje. Dr. F. pa se je navzlic čedalje hujšim mukam odločal, da odide domov. Spotoma je spoznal, da je bil zavžil 5trup. Imel je še toliko' moči, da je zaklical: »Zastrupljen sem! Atropin!« in se je zgrudil na tla. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so ugo-tov-li, da zastrupitev s3imo zavoljo nepredvidenega naključja ni bila tako huda, kakor bi utegnila biti. Normalno bi koli- Nov letalski rekord za ženske Sovjetska letalka Osipenkova je dosegla z vodnim letalom ki je bilo obremenjeno s 500 kg, višino 7000 m, z obremenitvijo 1000 kg pa se je dvignila v višino 6000 m. S tem je potolkla vse prejšnje rekorde žensk v tem področju. čina 3'tropina. ki jo je zdravnik izpll, povzročila smrt, toda kofein, v kavi je učinkoval kot protivni strup iu mu je rešil življenje. Plesalko so aretirali. Svetovna razstava brez vstopnine Občinstvo, ki je prišlo v velikem Številu k otvoritvi pariške svetovne razstave, je doživelo prijetno presenečenje, da je bil vstop zastonj. Vest o tem se je razširila z bliskovito naglico po vsem Parizu, tako da se je pred vhodi na razstavo zbrala ogromna množica. Prometni problem, ki je nastal s tem, so utegnili rešiti na ta način, da so spravili v obrat podzemske železnice posebne vlake. Pritok ljudi so potem lahko brez težave vodili skozi tiste dele razstave, ki so bili za občinstvo odprti. Letalo tekmuje s smrtjo Praško ravnateljstvo družbe »Air France« je prejelo te dni brzojavno prošnjo, naj bi se letalo, ki vozi na progi Praga— Varšava, ustavilo izjemno v Vroclavu, kjer bi se vkrcal neki kirurg, ki mora operirati odlično poljsko osebnost. Letalo je bilo že na poti, toda ravnateljstvo mu je brezžično odredilo, naj pristane v Vroclavu. Med tem so bile tudi nemške oblasti izdale dovoljenje za pristanek. Letalo je odletelo potem s kirurgom na krovu z vso brzino proti Varšavi, kjer se je operacija takoj izvršila. Za katero visoko poljsko osebnost gre, doslej še ni znano. Ubit vodja upornikov yj. Vis. knez Pavel in princesa Olga sta se na povratku iz Londona ustavila v Parizu, kjer sta bila gosta državnega predsednika Lebruna Piccardov balon je zgorel Nepričakovana nesreča v Bruslju Etem Toto, vodja upornikov v nedavni vstaji proti albanski vladi v Tirani, je bil pri zasledovanju vstašev ubit List! so na kratko poročali, da je zgorel novi stratosferni balon prof. Piccarda tik, preden se je dvignil k poskusnemu poletu. Nesreča se je zgodila v okolici Bruslja. Človeških žrtev ni bilo, vendar pa ima švicarski učenjak veliko škodo, ker je izgubil tudi mnogo dragocenih znanstvenih instrumentov. Ogenj je nastal, ko so balon s posebnim aparatom, ki 60 ga zgradili nalašč za to, polnili z vročim zrakom namesto z običajnim eksplozivnim vodikom. Baš so hoteli gondolo pritrditi na napolnjeni balon, ko jc iz njega švignil plamen. Navzlic takojšnji pomoči balona ni bilo več mogoče rešiti. S tem poletom so hoteli preizkusiti, da-li se da vroči zrak uporabljati za stratosferne vožnje z baloni. K požaru poročajo še naslednje podrob- nosti: S polnitvijo balona so začeli ob 7.40 zjutraj. Delo sta vodila prof. Piccard in njegov znani sodelavec Cosyns. Pomagalo jima je 50 vojakov pešcev in letalcev. Balon so polnili s segretim zrakom po načinu Montgolfierja. Ob 9. so polnitev ustavili. ko je bil balon napolnjen že do devet desetin svoje prostornine. Kratko pred 10. so prižgali neki gorilnik in balon je zado-bil svojo dokončno obliko. Ker je bila nevarnost, da se bo predčasno dvignil, so ga vojaki vlekli k tlom. Ob 10.40 so hoteli pritrditi gondolo. V tem trenutku je nastal v spodnjem delu balona ogenj, ki je balon v kratkem času uničil. Cosvns meni, da je bil požara kriv nenaden sunek vetra proti plašču, ki se je pri tem dotaknil gorilnika. Med plovbo v ozračju bi takin« nesreča ne mogla nastati. Vitamini in razmnoževanje Ženske jih imajo več nego moški Znani biolog Guggisberg iz Berna je predaval o vitaminih in njihovi ulogi za razmnoževanje. Prehrana, je izvajal, ima velik vpliv na spolne organe, posebno če je enostranska. Možno jo je korigirati z dovajanjem do- Kralj Jurij VI. se ne drži tradicije! Posledice deževnega vremena med kronanskimi Ce je kralj Jurij VI. pri kronanskih sve- I »e je odigravala še tedaj, ko so stara vra- čanostih v London« svoje podložnike malo razočaral, tedaj to ni bila njegova krjvda. Krivo je bilo deževno vreme. Kralj jn kraljica bj se morala peljatj po starj tradiciji skozi Citv v odprtij kočiji z osmimi wjndsorekjnii sivjmj konji. Toda deževalo je že od ranega jutra in_ kralj se je odločil zato za manj romantičen, toda zanesljivejši Rolls Royc«. Kakšen milijon ljudi je stalo na progi od Buiokimghanske palače do Guild Halla. Kralj je vozaču naročil, naj v07.i zelo poča&i in je sedel s kraljico tako. da ju je moral vjdetj vsakdo. Seveda sknzi zaprte šipe. Navzlic temu je bilo navdušenje velikansko. Angleška tradicija je dobila drug resen sunek, ko je privozil kralj pri oficjalnem pesetu v londonsko Citv. ne da b;, 6e ustavi pri Temple Ba.ru. Do 1. 1897. so stala v Fleet Streetu stara vrata, ki so jih zaprli šele tedaj, kadar je hotel kralj v Gity. Ko se je kraljev sprevod tam ustavil, je stopil na piano vratar in vprašal: »Kdo hoče noter?« Ce se je oglasil odgovor: »Kralj!«, tedaj so se vrata na široko odprla, pred nje je stopil lordmavor, londonski župan, in je kralju podal z biseri posuti meč Citv. Ta štristoletna ceremonija Aretirani fotoreporter Na gradu Cande. kjer se mudi in se bo poročil vojvoda Wincteorski s svojo izvo-ljenfco, bivšo go. S mpsomovo, so aretirali nekega ameriškega fotoreperterja, ki je v grajskem parku brez dovoljenja delal posnetke. Preden pride ča.mikar pred sodnike, bodo vojvodo vprašali, kafkšne so njegove želje v tej stvari. Zastopniki dragih listov pa so se na vojvodo že obrnili s prošnjo, da bi posredoval, da bi predrznega časnikarja izpustili. ta podrli. Toda sedaj je novf kralj privozil na svojem Rolls Rovceu v Citv, skozi namišljena vrata, ne da bi se ustavil, in lordmavor ga je- pričakal šele na stopnicah Guild Halla. In vse to je zakrivil dež. ločenih snovi. Vitamini pa imajo odločilen vpliv pri motnjah spolnih organov, ženske imajo v jetrih, v tolšči in drugih organih dosti več vitaminov nego moški. Ta preobilica rabi zato, da dobi plod med nosečnostjo svoj del vitaminov. Poskusi z živalmi so pokazali, da. se v resnici dogaja ta izmenjava vitaminov med materjo in otrokom, pomnoženo dovajanje vitaminov materi pomeni tudi pomnoženo dovajanje teh snovi otroku. Znano je tudi, da se zavoljo povečane porabe vitaminov pri nosečih ženskah pojavljajo svojevrstna bolezenska stanja, n. pr. kurja slepota. Guggisberg je govoril tudi o dojenju in je pokazal, da so za otroka potrebni vitamini samo v materinem mleku in da druge vrste mleka nimajo istega učinka, tucfi če se otroku vitamini j dovajajo posebe. Gospodarstvo in politika Dr. Eckener razlaga vzrok katastrofe HMBk ....iSfa,, lir / *' Hff mm^s jPIlB^ mt ^ 4K j 7 jL Mg! ■ ' & MmM- tSBfc m/m^ mM t : JSSi^nH^ • . jj&Bfffiga fjSv'^ &ffiiytt3aSaBst, iiiSpK?!? s||pr i ^■fe^KHr^ ^^asih ' . IgjlL^ y» j Kf*^ "^HHEE^^ff^ 1 i i 'Kk H H|v ^zsHHSg^l i he,< . v^m - WLj'- — . .... JmBSMšiBm Guverner nemške Narodne banke dr. Hjalmar Schacht je v Parizu otvoril paviljon na svetovni razstavi, potem pa se je sestal s francoskimi državniki. Na riikk dr. Schacht (v sredini), poleg njega bivši min. predsednik Chautempa. — Na generalni komisar pariške razstave, Edmund Labbe Dr. Hugo Eckener, eden najdelavnejših sotrudnikov Zeppelinovih tvornie y Friedrichshafnu, razlaga ameriški komisiji domnevne vzroke eksplozije »Hindenburga« < Src«, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete ln slabe živce), ženske, kataralne te nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost L si.) prehodna doba žen in moških (klimakterlj, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti te motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht Ltd.) zdravi z dobrim uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Maribora). Zahtevajte prospekte! Direkten vagon iz Ljubljane do samega kopališča. frasnfk iz onostranstva V Francijj imajo dva nenavadna nova časnika. Eden. >L'Avenir du Mondec, prinaša vsak dan prerokovanja in napovedi. V eni zadnjih številk napoveduje konec španske državljanske vojne. Zanimivejši je drugi list, ki izhaja na črnem papirju z belimi črkami in priobčuje same vesti iz onostranstva. Ne priobčuje morda kakšnih jasnovid-stev in napovedi v običajnem smislu besede, temveč normalne dnevne novice, lokalne vesta in podobno — a vse se nanaša na dogodke na onem svetu... In to ni morda kakien humoristični list! ANEKDOTA Knez Repnjn je poslal nekega polkovnika, ki se je bj! odlikovati v bojih s Turkj z izrednim junaštvom, v Petrograd, da b; ponesel poročilo caHc* Katarini IL Cesarica je polkovniku v zahvalo izročila malj red sv. Jurija, lq se je pritrjeval v gumbnioo. Častnjk je bil pričakoval velikega reda sv. Jurija, ki so ga nosfij okrog vratu. Prijel je podeljeni m*i red ob navzočnosti carice za trak m je poskusil, da bi ga obesil okrog vratu. Trak pa je bS premajhen. Carica je z nasmehom opazovala njegov trud. razumela je namig jn j« dejala; »Le potrpite, drag; polkovnik, daljši trak bo tudi kmalu sledil.« VSAK DAN ENA »Prijatelj, pravkar sem razmišlja!, v tero letovjšče bi odpotoval na podftnfcee. Ali mj moreš katerega priporočiti?« »Koliko črk pa ima?« (»Tidens Tega«) 24. POLTZER: 41 cKaminski napušč Prigode Patricije Holmove št /3 Gospa Daviscrva je hotela odgovoriti, da utegne imeti celo skromna osebica, kakršna je gospodična Helen, babico po očetovi in babico po materini plati, ne vštevši možnosti, da bi bila ena izmed obeh babic dvojčica — a gospa Davisova je rajši molčala; že zato, ker so jo obšli pomisleki, ali bi bila dvojčica Helenine babice — če bi jo bila namreč imela — tudi Helenina babica. Ta čas, ko je vdova Davisova premišljevala o tem zamotanem vprašanju, se je spomnil gospod Meager nove okolnositi, ki je pripomogla, da se mu jeza ni razkadila. Prodajalkina odsotnost je pomenila, da bo moral ostati ves dan v trgovini, ker »Indijske zakladnice« ni mogel kar tako pustiti sami nečakinji v varstvo. In prav za današnje dopoldne je imel domenek, ki bi ga bil silno nerad zamudil. Omenili smo že, da je imel Penelop Meager strast, ki ga je vsak dan za mnogo ur odvračala od prodajalne. Gospod Meager je bil strasten zbiralec; to ni bilo nič nenavadnega; samo predmet njegove zbiralske norosti, je uhajal iz običajnega otevira: Feneflop Meager Je Obiraj evtomofofteke nesreče. Ne morda iz raznih novic v dnevnih časnikih. ampak v osebnem doživetju. S tem ni rečeno, da bi se bil Penelop Meager izkušal aktivno udeleževati avtomobilskih nesreč; zadovoljevali se je z vlogo tihe priče. Vsa. avtomobilistom nevarna cestna križišča med Homseyem in Croydonom, Brentfordom in Greenwichem so bila gospodu Meagerju znana. Z lovsko vztrajnostjo je prežal na teh krajih po mnogo ur, dokler se ni s skromnim plenom dveh skrivljenih blatnikov ali z bogatejšim dobičkom stlačenega hladilnika vesel in zadovoljen vrnil domov. Spolia optima, masten plen, je bila pa nevsakdanja avtomobilska nesreča, pri čemer je bilo docela postranska stvar, ali so bile poškodovane tudi kake osebe. Kakor vidimo, je imel Penelop Meager dovolj vzroka za slabo voljo, čeprav je bil že zdaj namenjen, da pojde z nekim prijateljem-zbiralcem, ki je trdil, da je našel novo, mnogo obetajoče »dogaja-lišče nesreč«, vkljub vsemu tudi danes na lov. Tekač Bil se ni bil uštel — ko se je s čistilom vrnil v prodajalno, je bil nasajeni gospodar že odnesel pete. Miss Violet si je pravkar primerjala ogrlico iz pravih staroegiptovskih skarabejev, ki je bila z drugimi dragocenostmi vred tisto jutro prispela iz Jablonca na Češkoslovaškem. Prilegala se ji je na vso moč lepo, in niti najbolj zlobni krivi pogledi rdečelasega telebana niso mogli izpreme- niti tega dejstvi. DopoJita jo mfaiH, fa ko jt priSd čas kosila, je začutila Violet takšno lakoto, da je vkljub stričevim opominom sklenila za malo časa zapustiti »Indijsko zakladnico«. Čajarna v časni&ri četrti, kjer je vsak dan obedovala s Pajbricijo, ji je bila to pot predaleč. Zato je stopila v neki restoran na Cheapsidu in posedla k mizi, za katero je že sedela neznana gospa. Ko je prišla natakarica, se je izkazalo, da tujka ne zna angleški. Violet, ki je razumela nekaj francoščine, ji je priskočila na pomoč. Zapletli sta se v pomenek. in ko je Francozinja med razgovorom odprla naročno torbico, ji je padel iz nje pisemski ovoj ter zdrknil na tla. Violet se je ustrežljivo pri-pognila in v tem prebrala naslov: >Mme. Juliette Meller-Ortega«. To odkritje je Violeto osupHo. Ko je podala ovoj tuji gospe, se ji je roka nekoliko tresla. Vpra. šanje, ki jo je vznemirjalo, ji je bilo že na jeziku. Toda nedotločen občutek jc hranil, da se ni upala odkrito vprašati za pojasnilo. »Imela sem vas za Francozinjo, madame,« je rekla, izkušaje dati svojemu glasu nedolžen zvok. Gospa, ki ni bila več mlada, vendar pa dobro ohranjena, se je nasmehnila. »Niste se zmotili, mademoiselle - Parižanka sem.« Violet se je bila pomirila in se *r- sklenila previdno lotiti posla. Vzela je cigareto iz že znane ci-garetnice, ki je morala zbuditi nepokvarjenemu opanovaiou vtis, da Je Is suhega, ritofca, k kramlja- je menila: »Poznam nekatera vade rojake iz londonske družbe — tako na primer marki ja de... Pierrac, vikonta de la... Bannetour, grofico de Tressage in še nekaj drugih.« Znanka toli imenitnih rojakov je v očeh Francozinje zadobila velik ugled. Violet, ki ni niti za trenutek pozabila svojega namena, je nadaljevala; »Mnogo občujem z kozmopoiitsko družbo; poznam tudi nemalo Italijanov in Špancev — sicer pa, ali ste že bili v Španiji?« »V deželi nisem bila, a moj mož je Spanec...« Komaj je tujka to izrekla, se je menda že skesala svojih besed. Violet, ki se JI je tako zazdefto, je bila s učinkom svojega vprašanja kar zadovoljna. Francozinji se je jelo mahoma zelo muditi, in dasi ji je Violet pokazala, da bi jo rada še kdaj videfla. je tujka razločno prezrla njeno prijaznost. Violet se pa nikakor ni hotela odreči tega slučajnega zna/nja. Komaj je Francozinja zapustila restoran, je Violet pohitela aa njo. Kako uro pozneje je obstal pred poslopjem New Scotland Yarda taksi, iz katerega je stopila — nu, recimo, okrogla gospodična. Ko je naročila vozniku, na j jo počaka, je planila k vhodu im ogovorila vratarja z besedami: »Gospod komisar, govoriti moram z nadzornikom Whinstonom!c pregled Ivan Levar Ob 25-Jetnici umetniškega delovanja Ivan Levar je eden izmed tistih — če *e lahko tako reče — srečnih ljudi, ki jim. je življenje že na vse zgodaj odka-zalo smoter in smer in ki imajo zato že od kraja zvrhano mero dela in uspeha za Babo. šele prihodnje jeseni se bo srečal z Abrahamom, a že danes se blesti njegovo ime v seznamu tistih, s katerimi so vezane največje, najpomembnejše tvorbe slovenske umetnosti in kulture. Z Grahovega pri Cerknici dema, je po opravljeni ljud 'ki šoli prišel v Ljubljano na gimna-z jo. že kot srednješolec je kazal mnogo ž:vega zanimanja za pesem in glasbo, pa mu ja pokojni mojster Hubad, h kateremu je zahajal v šolo, nasvetoval, da se je po končanem VI. razredu gimnazije šel na I>unaj izpopolnjevat. Najprej se je tri leta privatno učil pri znanem pevskem vzgojitelju prof. Ungerju, leta 1912. pa je kot štipendist ahsolviral Akademijo za glasbo in gledališko umetnost. V tem času se mu je njegov bariton po katerem je že kot študent vzbujal veliko pozornost, razvil do polne zvočnosti in barvitosti in mladi absolvent je vedrega čela in v daljino odprtih oči nastopil eno najveličastnejših karier, kar jih je do danes doživel slovenski gledališki umetnik. že na akademiji je z velikimi uspehi nastopal na raznh koncertih, matinejah in družabnih prireditvah. Takoj po absolu-toriju'je bil leta 1919. angažiran kot prvi ba.zdtorJisft v Moravski Ostrovi, naslednje leto pa v' mestnem gledališču v Aachnu. Od tod ga je znameniti dirigent Richter pridobil za sodelovanje pri svečanih igrah v Bayreoithu. Nastopil je v dveh uprizoritvah Wagnerjevih oper, kar je bilo za mladega pevca pač najvišje odlikovanje. Po tistem je nastopal v Dusseldorfu, Kol-nu, Hamburgu, Liibecku, Gradcu, Pragi in Breslavi. Pel je predvsem vodilne partije iz velikih Wagnerjevih, Verdijevih in Mozartovih del. Po izbruhu svetovne voj-rie je prišel v Zagreb, kjer je o;tal član cr re do konca sezone 1917/18. Iz Zagre-se je vrnil v Ljubljano, kjer je do leta »24. ustvaril vrsto nepozabnih kreacij '•-ot nosilec glavnih vlog iz Figaroja, Ri-gcletta, Tosce, Glumačev, Thais, Borisa Godunova. Tedaj je prišlo do preloma, ki je redek edinstven v življenju gledaliških umetnikov in je prav zato vreden toliko večjega spoštovanja in občudovanja. Osip Šest, eden njegovih najožjih sodelavcev in prijateljev, piše o tem v jubilejni številki »Gledališkega lista«; Ob razsulu Avstrije pride v Ljubljano, še vedno bariton odličnega slovela, in ITadi na novo postavljeno in oživljeno i epero. Njegove operne kreacije se odlikujejo s silnim dramskim izrazom, so jasne in pa ono, kot mi je dejal dr. Hagemann: »Der Mann weis3, was er will und was er macht«. Nastopi prelom. Ne sicer nenadoma, vendar bi bil za marsikaterega pevca tragičen in porazen. Glas postaja krhek... in tu se prične za Ivana Levarja pod srečno zvezdo novo življenjsko poslanstvo. Prehod iz ekstaze v umirjeno govorjeno besedo. Tako rekoč preko noči je postal dramski igralec. Njegov prvi nastop je bil »Othello«. Morda ni predstavljal vi&ka, vendar je pokazal, da je v Levarju oni igralec, ki bo odprl repertoarju slovenske Drame sto in sto oknic, katere bi ostale brez njega morda še dolge sezone zaprte. Tako je prišel v Dramo igralec s tenkim sluhom, vajen onih silnih tehničnih naporov, ki jih zahtevajo velike operne partije. Drama je dobila, z njim tako rekoč novo lice. Ves ogromni klasični repertoar se je odprl, Shakespeare, Goethe, Buchner, Schiller so zaživeli in dobili v njem interpreta idealne oblike, govorca in stasitega oblikovalca... Z neverjetno, včasih polblazno energijo je oddajal od sebe like, neugnan je stremel in iskal sam novih težkih in najtežjih nalog. Panoptikuim njegovih kreacij gre v stoti, ne in vloge, ki jih je brezhibno memori-ral, tvorijo ogromno hiblipteko, ki,vbi.£te-la več tisoč tiskanih strani. »•„>.•. s. A-t Da, število njegovih kreacij gre v stotine — kdo bi jih drugo za drugo preštel! Skoraj ni v Shakespearju, kar smo ga videli na našem odru, osebnosti večjega formata, ki bi je ni bili spozna 11 po njem, a kje so še vsi ti Dantoni, Mercadeti, Mo-lieri, Sleherniki, Hermani Celjski, Maksi-miljani, Glembaji, Cyranoji, pa kdo bi jim še vedel imena! Ni med njimi podobe, ki bi si je človek ne želel videti še enkrat na odru, če jo je bil le enkrat samkrat doživel. Cyrano de Bergerac je prav gotovo ena najbolj čudovitih in najbolj zaželenih med njimi, pa ne more biti dvoma, da je imel Levar srečno roko,, ko si jo je izbral za svoj praznik. Ko mu izrekamo čestitke ob koncu prvega četrtstoletja umetniškega dela, je hkratu naša iskrena želja, naj bi tudi slovenska kulturna javnost znala ceniti veliko žrtev in tvorni pomen igralca v narodnem občestvu: igralca, to se pravi, človeka, ki se s svojim delom narodu tako vsega daruje, kakor ni mogoče darovati življenja skoraj na nobenem drugem duhovnem in oblikovnem poprišču. In življenje Ivana Levarja je ena takšnih velikih žrtev in darovanj. L. M. »čezk oslov. fihoslov. revue" _ S pravkar izišlo 1.—2. številko je praska i Češko?lovensko-jjihoalovanska revue« nastopila sedmi letnik. Okusno opremljeni in vsebinsko zanimivi zvezek obeta lep letnik, kakor je bij letnik 1936. Na uvodnem mestu glosira Ant. Berin-ge,r pomen vzajemnih obiskov in ugotavlja, da se v Jugoslaviji pojavlja v širokih ljudskih vrstah hrepenenje, manifestirati za jugoslov.-češkoslovaško bratstvo. Znaten del zvezka (str. 2—11) je uredništvo posvetilo pokojnemu dr. Ljudevitu Pivku. Po kratki uvodni besedi prikazuje J. K. Stra-katy pokojnikovo življenje Ln delo, Fr. Si* sma se ga spominja kot carzanskega junaka jn češkoslovaškega legionarja, Ant. Beringer označuje njegovo delo za češko-elov.-jugoslovansko vzajemnost, Jaromir Boležal pa ga karakterizira kot prijatelja in človeka (tu bi saino^ popravili stavek, kjer pisec govori o nemškem južnem štajerskem!). Vsi članki so spisan; z znanjem in toploto ter kažejo, kolik ugled je užival pekojni dr. Pivko na Češkoslovaškem. Pisatelj in režiser Bratko Kreft, ki je zadnja dva meseca preživel v študijske namene v Pragi, je prispeval daljši članek ^Slovensko gledališče po svetovni vojni«. Članek sega preko zgolj informativnega k vrednotenju, primerjavam in karakteristikam ter tudi Slovencu nudi zgoščen, vendar pa iasen in zanimiv pregled našega povo nega gledališča; češkemu gledališkemu svetu bo članek nemara pravo odkritje,. saj pisec upravičeno pravi, da je slovensko gledališče na Češkoslovaškem zelo malo znano. Dr. Dragutin Prohaska se oglaša s polemičnimi po'asni!i >Iz poglavij o sodobnem srbohrvaškem pismenem jeziku«; k vprašan "j se z repliko oglaša tudj doc. dr. Heidenreich. V laJaljniem delu zvezka so izšla poro čila o fieiovan.u Češkoslov,- iugoslov. lig-? v letu 1936 (z uvodom dr. Piira Zemkla). V rvbrki Liierataia — znanost — urn ;t-no?-t eitomo jubilejne članke dr. O. Ber-kopea o dr. Franu Kovačiču, dr. Fr. Der-ganm in A. St. Magru, nekrolog istega avtorja dr. Gjuri šurminu in še poročilo o praški razstavi Ante Trstenjaka ter o }u-igoslov. odmevih Saldove smrti, R. Hrovatin | referira o češki glasb; pri Slovencih v začetku 1937 in o koncertih v spomin Emila Adamiča. Med vestmj v rubriki sJugoslo venske literarne novosti« so takisto informacije o Slovencih, tako n. pr, referat o Maroltovj knjigi »Trj obredja iz Bele Krajine«, članek dr. Jana Berana o petdesetletnici slovenskega rojaka prof. Jožefa Vu ge, poročilo generalnega konzula dr. O. Beneša o proslav; 151etnice ljubljanske JC lige itd. Priloga ^Slovanski Jadran« prinaša med drugim članek publicista A. Veselega »Li-kovno-u motnost na Jugoslavija v Pragi«, in prevod Krleževe pesmi ter obilo drugega gradiva. Želetj bj bilo, da bi »Češkoslov.-jihoslov. revue« izhajala redno in morda še v večjem obsegu; samo tako bo lahko izvrševala svoje plemenite in koristne naloge. „Mladinski zbori" Kot svoj 2. zvezek je izdala S1MC »Mladinske zbore« Maksa Pirnika. Lepo urejena zbirka obsega 6 6kladb na tekste M. Klopčiča (Ugaiike, Uspavanka Matjažku.) Borisova (Padajo snežinke), Bosa (Moj mili Jezušček), Župančiča (Kralj Matjaž) in po narodni (Tam v goščavci). Iz različnih svetov zbrana sinov je kompozicijsko obdelana bolj ali manj enotno, seveda pa po tehnični strani jako progresivno. Značilni za Pirnikove kompozicije so zlasti sekundni postopi in akordi, septimni odnosi obeh vnanjih glasov, elementarni ritmi in nekako strogo začrtana linioznost, ki jo je opazit; v vseh zborih; v melodičnem pogledu so skladbe preproste, često prisrčne, lahke, v harmoničnem pa so zlasti v nekaterih dokaj drzne. Kroanatike se Pirnik v mladinskih zborih izogiba in uveljavlja dia-toniko ter tonalnost, kar seveda mnogo pri pomore k lažji dosegljivosti zainteresiranih zborov. V tehničnem oziru je morda nailažja »Uspavanka Matjažku«, dočim je težka, pa ritmično udarna ter v zbirki gotovo najboljša skladba >Kralj Matjaž«. Prisrčno zajeti, v melodičnem in harmoničnem pogledu zelo zmerni ©ta pa še zlasti »Tam v goščavci« in »Moj mili Jezušček«. Vobče pa kažejo vse skladbe čustveno potenco, so — razen nekaterih intonančno težjih mest — tudi srednjim mladinskim zborom dostopne, interpretacijskj široke m tako priporočljive. Zanimivo je tudi, da imajo z izjemo ene vse 6kladbe z zadnjim konsonančnim akordom (čeprav je celotno obdobje poteka skoraj povsem drugačno), 6 čimer stilnost morda nekoliko temnijo. Uvodni esej pod naslovom »Sodobna glaa ba in mi< je napisal Dragotin Cvetko. V njem je prikazal najprej razvojno pot umetnosti in posebej glasbe, utemeljil eksistenco sodobnih glasbenih pojavov im kri tieno očrtal njih današnjo stopnjo; zatem pa je nakazal odnos med občinstvom in glasbo ter obratno; poudaril je potrebo po posebni glasbeni izobrazbi vseh slojev, kar bo pomagalo k podoživljanju, presojanju in umetniškemu ustvarjanju ter bo v dosledni realizaciji ovrglo princip večinskega estetskega presojanja istodobnih stvaritev, ustvarilo pravilen odnos do tvorb raznih časov in bo živ dokaz nastajanja pa bivanja narodove glasbene kulture. Lepo knjižico, ki je živ dokaz rastočega zanimanja in razumevanja za potrebe naših mladinskih zborov, moramo šrteti med pozitjvne procese našega glasbenega dogajanja; hkratu pa moramo ugotoviti, da 6i sodobna glasba tudi v svojih najmlajših članih pravilno uravnava svojo pot k izoblikovanju ter popolnemu utrjevanju svoje naloge v območju narodne kulture. do. Zapiski Znanstveni slovar prjrodopisnfh ved dobe Čehi v redakciji prof. dr. K. Kavine. Slovar bo obsegal štiri obsežne zvezke. Pomemben dokument » češkem politiku. Pred dnevi je izšla v Pragi pod naslovom »Listy z vezeni« pisma, ki jih je pi' sal iz dunajskih zaporov znani češki politik in finančnik dr. Alojs Rašin. Kritika ozračuje to korespondenco za značilen dokument o češkem politiku za časa velike vojne. »Prodana nevesta« v Leningradu. Po velikem uspehu, ki ga je imela Smetanova »Prodana nevesta« pred tedni v Berlinu poročajo o zelo uspešni premieri 20. maja v Leningradu. Češka operna mojstrovina ostane tudi prihodnjo 6ezono na reper toarju tamošnjega Malega opernega gledališča. ŠPORT Ilirija zmaguje v tenisu V nedeljo si je Ilirija zasigurala pot v IV. kolo tekem za teniško državno prvenstvo Kakor smo kratko poročali že v zadnjem »Poned. Jutru«, je Ilirija v ■ teniških tekmah za državno prven- ■ • stvo preteklo nedeljo zabeležila dve t novi zmagj. in sicer v IIT. kolu gospodov proti varaždinskj Slaviji, dam pa protj teniškemu klubu iz Zlatarja. S teh tekem so zanimive §e naslednje podrobnosti: Ilirija : Slavjja (Varaždin) 5:0 Oba dvoboja sta bila od začetka do kraja zelo napeta in zanimiva, dasi je Birija prj gospodih in prj damah zmagala z visoko razljko. VaraiždLnftj so zaigrali zelo borbeno, so pa še premalo rutinirani, da bi mogli Ilirijanom iztrgati točko. Ilirija je s prvo postavo Šivic, Banko, Truden, Goga-la nastopila prvič v letošnji sezon j. Moštvo je razen bolnega Šivica izredno^ homogeno in znatno boljše kot lani. Zal Sivjc v nadaljnjih tekmah najbrže ne bo imogel več nastopiti, ker je današnji poskus pokazal, da je v zelo slabi kondiciji jn precej pod običajno formo. Banko (Ilirija) : Takač II. (Slavlja) 6:4, 6:3. Spočetka je Banka zelo motila visoka igra Varaždinca, ki je igral tudi precej 6melo in so mu akcije uspevale. Toda Banko jo začel žoge točneje plasirati in igra je bila dobljena. Takač II. je pokazal dobro tehniko nog in dober forehand. Gogala (Ilirija) : Šuljgoj (Slavjja) 6:1. 6:1. Suligoj je igTal zelo borbeno, pokazal pa je zastarelo igro. kopijo Frjedrichove. s to razliko, da je njegova manj sigurna. Igral je počasi, manjkalo mu je hitrih udarcev. Ilirijan je bil v odličn; formi in vseskozi gospodar položaja. Truden (Ilirija) • Mfščjn (Slarlja) 6:1, 6:3. Slednji je predvedel izredno ostro igro. bil pa je premalo borben, da bj mogel doseči boljšj rezultat proti rutiniranemu Trudnu. stebru Ilirije. Slaba stran mu je bjla tudi forehand. Truden je igral kot običajno premišljeno in sigurno. Šivic (Ilirija) : Takač L (Slavlja) 5:7. 7:5, 7:5. Takač je bil borben, igral je nadvse previdno in počasi. Manjkalo mu je rutine, sicer bi morda uspel proti Šivicu. kj je radi bolezni prav za prav samo etatiral. Prvi set je vodji Varaždiner' s 5:1, Sivjcu se je posrečilo izenačit.;, a kljub temu je izgubil set. Tudi v drugem setu se igra Ili-rijana n; zboljšala in komaj trn je odločil zase. V tretjem setu je imei Takač že dva mateh balla. bil pa je premalo odločen ter izgubil partijo. Truden-dr. Ble}weis (Ilirija) : Takač L-Takač II. (Varaždin) 7:5, 6:3. Varaždinca sta bila bolj vigrana kot nasprotnika in pokazala sta tudj mnogo elana. Takač I. se je odlikoval pri mreži in s tem pridobil marsikako točko. Ilirijana sta vskočila kot rezerv;, bjla sta vsak zase sicer sigurna, vendar se bo6ta morala še priučiti skupne igre. Zmagala sta zaradj ostrejših udarcev. S to točko je bil mošk,- spored zaključen. Friedrioh, tehnični vodja varaždineke Slavije. je v poslednjem času odpovedal, radj Česar so napovedane eksihibicije izostale. Ilirija : Tenis klub Zlatar 4:1 Damskj dvoboj je bil mnogo zanimivejfi, ker so Zlatarčanke šele kasno popoldne klonile pred boljšrmi. Ilirija je nastopila v postavi; ing. Sernec. Piran, barve Zlatara pa 6o zastopale znana Schikatančeva in Kon-čičeva. Najzanimivejša partija je bila ing. Sernec - Schikatanz,_ ker je Ilirijanka na splošno presenečenje izgubila set. kar je zamajalo zmago Ilirije. Parin (Ilirija) : Schikatanc (Zlatar) 3:6, 4:6. Igra Sohikatančev« je zelo podobna igrj Ilirijana Banjaja. Sigurno vračanje, toda mehke in kratke žoge. Očividno ta igra ni ugajala Parinovi, fci ee nikakor ni mogla tek. uveljaviti. Šele sredi drugega seta ee je zbrala in pričela igrati previdnejše in tudi bolj borbeno, toda večkrat je preveč riski-rala in zato izgubila set in igro. Ing. Sernec (Ilirija) : Končjč (Zlatar) 6:0, 6:3. Končičeva je predvedla počasno igro, bila je malo borbena in je često nepremično motrila krasno piasirano žogo nasprotnice. Sernčeva je igrala telnjčno mnogo bolje in zato vseskozi eigurno. Ing. Sernčeva-Parinova (Ilirija) : Schika-tanz-Curilovifi (Zlatar) 6:4. 6:4. Zlatarčan-ki sta z defenzivno igro nudili Ilirijankama mnogo odpora. Slednji pa 6ta dobro plasirali jn igrali ostro, posebno Sernčeva. Vse štiri tekmovalke so bile vso igro na osoovnj črti. zaradi česar ni prišlo do napetih situacij prj mreži. V splošnem so — posebno glede zanimivost« — predvedli tipični dam-ski double. Ing. Sernec (IUilja) : Schjkatanz (Zlatar) 6:1, 3:6, 6:2. Prvi set je Sernčeva dobila gladko. V drugem pa očivjdno ni bjla pripravljena na vztrajen in siguren odpor in je preveč forsirala tehnične trike ter po nepotrebnem prepustila nasprotnici eet. V tretjem setu se je Sernčeva zopet zbrala, gostinja je bila tudi že precej utrujena in Ilirijanka je odločila set in igro sebi. dvoboj pa svojemu klubu v korist. Parin (IHUja) : Končič (Zlatar) 7$, 2:6. 6:3. Igra obeh je bila precej izenačena. V splošnem je Končičeva igrala mnogo bolje kot dopoldne proti Sernčevi. Sjoer odlična Parinova je bjla spočetka nekoliko nesigur-na spričo dopoldanskega poraza, potem pa se je popravila in h koncu zopet zaigrala v običajnem sigurnem stilu. 'Ilirija se je z nedeljskimi zmagami plasirala v četrto kolo državnega prvenstva, kjer je njen nasprotnik v damskj in moški skupini mariborski Rapid. Tekma se bo igrala v Mariboru. Odhod naših kolesarjev na etapno dirko Beograd—Sofija Slovenska kolesarska ekipa, ki bo sodelovala na veldiki mednarodni etapni dirki iz Beograda v Sofijo in jo sestavljajo dirkači Gartner, Bricelj, Rozman in Grego-rič, je danes odpotovala na zborno mesto v Beograd, od koder bodo ©kupno z ostalimi startali dne 8. t. m V Zagrebu se jim bosta priključila de zastopnika Zagreba Prosmek tn Pokupec, v Beogradu pa izpopolnila našo reprezentanco Se Krdeli ln Drljačič. Ekipo bosta vso pot spremljala tajnik ljubljanske podzveze in sa vezni II. tehnični referent g. Metod Gregorc iz Ljubljane in favezni funkcionar Kržič. Kakor smo že rekli, bodo Sli dirkači na pot v torek dne 8. junija, in sicer na prvo etapo iz Beograda do Kragujevca. Pred odhodom bodo imeli pod strokovno kontrolo v Beogradu še temeljit trening na okoli 150 km dolgi progi, potem pa bodo počafkala do dneva odhoda v ArandjeKs-vački banji blizu Beograda. Slovenskim zastopnikom kolesarskega Športa želimo tudi mi srečno pot ln mnogo nspehov na tej važni mednarodni in bratski športni prireditvi! JZSS (sluibeno). XV. redna glavna skupščina bo v nedeljo 6. t. m. ob 8. v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani z že objavljenim dnevnim redom. Vsi udeleženci skupščine imajo pravico do polovične vožnje od 8. do 10. t. m. Kupiti je treba na odhodni postaji obrazec K 13, ki velja s skupno vozovnico, ki se ne sme oddati in potrdilom o udeležbi za brezplačen povra- V nekaj vrstah Rezultati zadnjega dneva kolesarske dirke okrog Hrvatske in Slovenije so se v včerajšnjem poročilu »Pened. Jutra« nekoliko zmedli in jih zato objavljamo še enkrat v celoti. V VL poletapi iz Varaždina do Zagreba (122 km) je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. Grgac 3:54:22, 2. Pro-sinek 3:54:22.2, 3. Gartner 3:56:47, 4. Pokupec 4:17.25, 8. Rozman 4:20:24. V skupnem plasmanu po vsej dirki pa je vrstni red naslednji: 1. in 2. Prosinek in Grgac, oba 17:22:06.6, (povprečno po 30.42 km na uro), 3. Gartner 17:24:31.8, 4. Ormuž 18:07:48 in 5. Rozman 18:15:40. Nadaljnjih pet mest so zasedli dirkači izven Slovenije. V Šoštanju so imeli nedavno kolesarski športniki sestanek, na katerem se je ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev kolesarskega kluba v Šoštanju. Predsednik odbora je g. Schneider Rudolf, tajnik Verbič Drago, blagajnik pa Pečovnik Gustav. Za klub se je že dosedaj prijavilo 15 ustanovnih članov. V tečaju za telesno vzgojne inštruktorje pri ministrstvu za telesno vzgojo naroda v Beogradu, ki traja že od 5. maja in bo zaključen te dni, je vsega 52 kandidatov, med njimi tudi 13 Slovencev. Tečajniki so nastanjeni v »Matici Sokolski«, ki jo je v ta namen najelo ministrstvo. Slovenci se v tečaju počutijo odlično, v vseh predmetih — v telovadbi ali športu pa tudi v vojaških tekmah — prednjačijo ostalim. Ob nedeljah prirejajo redne ekskurzije, ki so za vse tečajnike obvezne. Prav tako obvezen in seveda brezplačen je pa tudi poset vseh mednarodnih športnih prireditev, največ nogometnih, ki jih je v Beogradu vedno dovolj na izbiro. Slovenski udeleženci tečaja so nam poslali kratko pismo, v katerem se zelo pohvalno izražajo o organizaciji tega tečaja in pozdravljajo vse športne tovariSe iz Slovenije. Kolesarsko in motoeiklistično druStvo »Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. julija t. 1. medklubske cestne kolesarske dirke na Dolenjski cesti do Novega mesta jn obratno 6 startom in ciljem na Dolenjski cesti pni gostilna Jelačin. Darila bodo prav dragocena. S. K. Ilirija: Redna seja poslovnega odbora bo šele v sredo 2. t m. ob 20.30 in ne drevi, kakor običajno. 2. S. K. Hermes: IV. redna seja centralnega odbora bo drev; ob 19. v prostorih UJN2B palača Grafike I. nadstropje. Prosim točno! Tajnik. S. K. Svoboda sklicuje sestanek za I. moštva drevi ob 19.30. Člani nai prinesejo vso opremo s seboj — na ogled. Radio Torek, 1. junija. Ljubljana 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Harmonika (plošče). — 20.10: Sanacija bratskih skladnic (g. Rudolf Smersu). — 2030: IV. ura francoske moderne klavirske glasbe — predava jn na klavirju izvaja g. L-M. Škerjanc. — 21.30: Koncert mandolin (plošče). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka glasba radijskega orkestra. Sreda, 2. junija Ljubljana 12: Glasba južnih Slovanov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. 19.50: Šah. — 20: Josepbina Bakerjeva poje (plošče). — 20.10: Kako potujemo (g. Janko Siherl). — 20.30: Vesel večer. Sodelujejo: Jožek in Ježek ter Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Akademsk; pevski kvintet. Beograd 17.20: Ruske romance. — 17.55: Plošče. — 18.20: Koncert orkestra,—19.50: Slovenske narodne pesmi. — 20.30: Humor. — 21.30: Lahka in plesna muzika s plošč. — Zagreb 17.15: Klavirski koncert — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Godba za ples. — Praga 19.40: Zvočne slike z muziko in petjem. — 20.55: Simfoničen koncert. — 22.20: Lotiške pesmi. — 22.50: Plošče. — Varšava 19: Lahka glasba « ploSč. — 20.05: Plesna muzika. — 21: Cho-pinove klavirske skladbe. — 22: Stara poljska komorna glasba. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Slagerji na tekočem traku (plošče). — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Operni prenos. — 22.20: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Mjjnchen 18.20: Plošče. — 19: Koncertna ura. — 20.10: Pester program z živalske razstave. — 23: Spevoigra. — Berlin 18: Koncert lahke glasbe. — 19.20: Berlinska skladatelja W. Kollo in P. Lincke. — 20.10: Godalni kvintet. — 20.45: Prenos iz Mfinchena. — 22.30: Lahka jn plesna muzika. — Stntt-gart 10: Vesela muzika za delopost. — 20.10: Prenos iz Mfinchena. — 21.15: Odlomki jz novejSih operet. — 22.30: Preno* is Berlina, — 24: Nočni končaš.-', && »JUTRO« Št m S Torek, t .VL M31 VISOKO RENTABILEN v najbolj renomiranem zdravilišču Slovenije iz drnBniikfh razlogov takoj na prodaj za hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske. Ima 40 opremljenih sob, opremljena je restavracija s kuhinjo z vsem priborom, vrtovi, veranda, garaže, velika vinska klet s posodo, gospodarsko poslopje Ltd. Prevzem še za letošnjo sezijo mogoč. Pojasnila daje: Alozij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/L, telefon 35-10. IIALI OGLASI Slu žbo dobi Seeed* 1 Dtn. Smrek • Dia. M kln aH dajanj« oaaio*a • Dia. Najm&njžt caeeefc a - Gospodično ■ trgovsko naobrazbo, vsaj enoletno pisarni ško prakso, perfektno v slovenski tn nemški korespondenci, Iščem na deželo. Vsa oskrba vhi-ši. Nastop z 1. avgustom. Oziralo 9e bo le :oa one z dežele, prednost onim, ki so v slabem gmotnem položaju Navesti Je zadnje službovanje in zahtevo plače. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pisarniška moč 777«. 13163-1 Foto-Leica-ša »jriJnega, zmožnega nem-&6ine, malo hrvaščine, sprejmem takoj za slikanje po plažah, proti polovici la-ilužka. Ponudbe na Ttsch-tor Ivan, foto-Universal, Spfit Marmontova 3. 13409-1 Dva kleparska pomočnika mlajša, sprejmem. Enega, ki bi bil vešč sanMStojnega dela avtomobilskih karoserij ter dober varilec pločevine avtogensko. Plača po dogovora. Nastop takoj. — Karel Koštamaj, Celje. 13505-1 Več šiviljskih pomočnic samostojnih, sprejmem za boljša dela. Nastop takoj. Atelje Anica Zupan, Kar-lo-vška c. 20. 13306-1 Klavirskega igralca vereiranega ,»Sfera za džes velesejem Ponudbe na telefon št. 33-60. 1351J0-1 Sobarico sprejmem za takoj. Pogoj obvladanje nemščine in n« pod 35 let. Zglasiti se v Papirnicah Vevče. 13901-1 Postrežnico mlado, pošteno, pridno — sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jirtna. 13478-1 Iščem šiviljo t lastnim strojem z« 10 dni čas velesejma. Zglasiiti »e 4. junija med 14. in 15. nro v Kolodvorski IS pri Prah. 10475-1 Praktikanta moško moč, absolventa trgovske event obrtne šole, z znanjem slov., hrv. in nemškega jezika, cprejmem. Ponudbe pod »Agilen 32* na ogl. odd. Jutra. 10485-1 Vajenca in pomočnika sa fino krojaško obrt sprej-iljem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9-1 Kakršnokoli službo išfte 23 let star fant, vojaščine prost, obvlada slovenski, nemški in češki jezik, izufien železostrugaj-, vajen tudi el&ktrične inštalacije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Točenc. 12958-2 Natakarica poštena, mlajša moč, želi po več letih spremeniti službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Vestna«. 13303-2 Dekle ki zna kuhati in opravljati droga gospodinjska dela, vajeno tudi malo šivanja, išče službe. — Gre tudii k otrokom. Ponudbe, na ogl. odd. Jutra pod »Skrbnac. 135S4-2 321etni samec poStien, priden, lepo izobražen. išče službo, bilo kakršnokoli, samo h konjem ne gre. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Sa.mec«. 13479-2 Mlada postrežnica vajena vseh hišnih del. išče zaposlen je. Sprejme tudi ribanje ali pranje. Usnjarska ulica 1. 13495-5 Vajenci C ke) IM Beseda 1 Dta, Jave* o Dia, za šifro sli dajanj« naslov« S Din. NajmanjSI meeek 17 Dia. »Ženske in menihi« Kalnikov roman vez II. 50 Din, dokler traja zaloga. Naroča se: Pezdir Ljubljana, Poštni predal 335. 13513-8 Avto, moto Beseda 1 Dia, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova S Dia. Najmanjši tnasek 17 Dia. 6-sedežni avto poltovorni, 45 Ks. v zelo dobrem stanju z vsemi rezervnimi deli in rezervno mašino radi selitve prodam za cca Din 10.000. Prevozil 30.000 km. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 13109-10 Beeeda l Dia. davek 8 Din. za šifro alt dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivskega vajenca dobrih staršev, sprejmem takoj. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Loboda Rafi, Rožna dolina. Cesta IX. št. 5. 13-483-44 Beseda 1 Dia. davek S Dta. za šifr« »i' lajanje naslova 5 Dia. Najmanjši meaei 17 Dta. Suhe gobe plačujem najvišjo ceno. — Nudite povzorčeno. Artur Nachbar, Radeče. 12995-7 Vajenca sprejmem v torbarsko obrt. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 13435-44 Službo dobi bnfet-gofpodična in peoivar-ka v »Plaža« restavraciji, F.udva. Ponudbe s sliko poslati takoj. 13104-1 \SljUtbfiicff fstks saeeda 50 o«r, 4a vek 3 Din n JHr« al da fenje omI«** t Dia; oa)-nanjSi cneaalr 13 Dia Trgovski pomočnik mešane stroke, želi preme-niti slu-žbo 1. julija v me-stu ali na deželi. Ponudbe z navedbo plače pod šifro »Vsestransko zanesljiv«. 10400-3 Postrežnica mlada, išče dela, vajena kuhe. Trnovski pristan št. 16, Kačič. 13408-2 Mladega fanta kateri ima veselje do soda-vičarske obrti in za paketi-ranje, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten fant«. 20488-44 PoUk Beseda 1 Dta. (Jarek 8 Dta. ta Šifro tU dajanj« naslova 3 Dia. Najmanjši cneeek & Dta. Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu). Večerni tečaji od 6. do pol 8, ln od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaj j se vrše 1 do 3 mesece. Na razpolago so stroji rasnih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Pričetek pouka 4. junija. Najnižja šolnina: učna ura 2 Din. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 13396-4 Prodam Beseda 1 Dta. davek 8 Dta rs šifro al! dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 21 Dia. Izredna prilika! Umetno sušeni parket ni odpadki, poceni pri P. Vertačniku, Masary-kova cesta 23. 12671-6 Kompletna domača lekarna in kdrurgični instrumenti, ki jih praktičen zdravnik potrebuje poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dobro ohranjeno«, 13504-6 Zajčje kletke prodam. Poizvedbe pri družini Brecelj na Ižanski c. 18 (Kobi). 1340S-6 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine S racfocenosti Beseda i Din. davek 8 Dia. za šifro »H dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih eeoab CERNE . juvelir Ljubljana VVolfova ulica L te-88 Beseda 1 Dta, davek 8 Dia, za šifro ail dajanj« naslova S Din. Najmanjši taesefc 17 Dia. Hranilne vloge raznih denarnih zavodov, delnice in vralnostne papirje nakup in prodajo tzposluje najboljše proti gotovini takoj koncesijonirana tvrdka AL. PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova nI. M/L Telefon 3>-10. 89-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova ul. 40. Vam izvrši prodajo ali nakup hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov najboljše in najvestnejše. Samo pišite na naš naslov in mi Vam pošljemo gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 3.— znamk. 161-16 Za knjižice Mestne hranilnice ln Kmetske posojilnice, — različno pohištvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Znano podjetje«. 13174-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka 12, Telefon 38-10. 13500-16 Hotel visoko rentabilen, v najbolj renomi rane m zdravilišču Slovenije iz družinskih razlogov takoj naprodaj za hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske. Ima 40 opremljenih sol, opremljena je restavracija s kuhinjo, z vsem priborom, vrtovi, veranda, garaže, velika vinska klet s posodo, gospodarsko poslopje 1. t. d. Prevzem še za letošnjo sezijo mogoč. Pojasnila daje: Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. h4/I., telefon 36-10. Obrt Beseda 1 Dia. »Te* 8 Dia. za šifro ali lajanje naslova S Dia. NajmanjS taesek 17 Dia. Modni salon za dame v Zagrebu prvovrsten, takoj naprodaj s celokupnim inventarjem, obrtnim listom, telefonom in stanovanjem lastnika. Preda se celotna klijentela, izvrstno uveden personal. — Pismene ponudbe pod »Re-nomirani 46395« na Publici-tas, Zagreb. 13480-30 Stanovanje Beseda 1 Dta, tetak 8 Dia za šifro ali lajanje naslova S Dta. Najmanjši saesek 17 Dta. Dvosob. stanovanje s pritiklinami takoj oddam na Glincah c. VI. štev. 11. št. 4. 13347-21 Beseda 1 Dia, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta Hišo v Mariboru na Glavnem trgu, v kateri je trgovina restavracija, gostilna, 30 sob za tujoe. z inventarjem proda Plauc, Maribor. Posredovalci iz ključenL 13140-20 Večje število parcel kompleksov posestev gozdov, trgovski ta sta no vanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradben; strokov ni Izobražen, poereiovalec Kunavei Ludvik. Cesta 36. oktobra & Telet** 87-33. Pooblaščeni fraditeli x sodni cenitel] *» nasvete brezplačno na razpolago. 69-2f Hotel visoko rentabilen, v najbolj renomiranem zdravilišču Slovenije ia družinskih razlogov takoj naprodaj za hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske. Ima 40 opremljenih sob, opremljena je restavracija t kuhinjo, x vsem priborom, vrtovi, veranda, garaže, velika vinska klet ^ posodo, gospodarsko poslopje 1. t. d. Prevzem še za letošnjo sezijo mogoč. Pojasnila daje: Alojzij Planinšek. Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1.. teleto-n 36-10. 210 Stavbene parcele ob Smartinski cesti, blizu šole, ugodno prodam. Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova 8/1. 18062-20 Novo hišo dvostanovanj&ko v Stožieah 114 prodam ali zamenjam Več pove lastnik sam. 13121-ao INSERIRAJ V „ JUTRU"! 2-sobno stanovanje za julij, oddam maloštevil ni stranki. ZaLokarjeva lfl, ob vrtu gluhonemnice. 19500-21 Enosob. stanovanje lepo, solnčno, s pritiklinami, oddam v Rožni dolini. Cesta XI. št. 15. 13497-81 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, oddam za julij. Langusova ulica 17. Mirje. 13309-31 Dvosob. stanovanje solnčno, oddam mirni stranki Din 450. Florjanska ul. 22/1. 13512-21 Stanovanje na periferiji, 'akoj oddam. Poizve »e v trafiki v pasaži na Aleksandrovi cesti. 13283-21 Trisobno stanovanje s kopalnico "ddam za 1. julij. Lepodvorska 3. 13484-3! Trisobno stanovanje komfortno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13403-61 Beseda 1 Dta. davek 8 Dia, aa šifro al< dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Opremljeno sobo oddem gospodu (najrajši starejšemu) ali gospodični z vso oskrbo ali brerz. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. 13278-23 Lepo solnčno sobo i opremljeno s posebnim vhodom, oddam z vso oskrbo gospodični, čez dan odsotni. Istotam sprejmem še 2 osebi na dobro domačo hrano. Soklič, Pod Trančo 2, poleg Mestnega trga. V vso oskrbo sprejmem gospoda tli go spodično po ugodni ceni. — Sv. Petra nasip 30. 13911-93 Veliko sobo z dvema posteljama, v »re dini Ljnbijant, takoj oddam. Vprašati Salendrov« 6/HL 13506-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom 'n uporabo kopalnice takoj oddam. Ma«arykova c. 23/1., trikrat zvoniti. 13474-33 Podstrešno stanovanje ve« praznih sob, oddamo takoj nasproti glavne pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13477-23 Mnogo ceneje in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. KLIŠEJE END IN VEČBARVNE JrH^ SV.PETRA NASIP ST. 23 Sobo lepo opremljeno, z vso oskT-bo, oddam gospodu ali gospodični. Sv. Petra nasip št. 39. 13S15-23 Opremljeno sobico takoj oddam. Bleaweisova c. 16/UI, levo. 10507-23 Sobo manjšo, opremljeno, takoj oddam. Rožna ulica 19. 13487-23 a s p e h o v eo oglas »JUTRO« Nabava ovsa Po sklepu E. P. št. 1646 od 3. februarja 1937. leta na podlagi člena 86-98. zakona o državnem računovodstvu se razpisujejo prve ustmene javne licitacije za nabavo ovsa za vojskine potrebe. Licitacije bodo v intendanturah: Savske divizijske oblasti v Zagrebu na dan 10., 17. in 24. julija 1937 leta; Dravske divizijske oblasti v Ljubljani na dan 12., 19. in 26. julija 1937. leta in osješke divizijske oblasti na dan 14. in 22. julija 1937 leta ob 11. uri. Količina in ostali pogoji se lahko izvedo v omenjenih intendanturah. Kavcija 5% nabavne vrednosti se položi pri blagajnah podružnic drž. hipotekarne banks v Zagrebu ali Ljubljani in pri blagajni štaba osješke divizijske oblasti v Osjeku najdalje do 10. ure na dan licitacije. Iz kancelarije štaba IV. armijske oblasti, E. br. 6500 od 14. maja 1937. leta. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik t Umrl nam je naš nad vse ljubljeni DREJKO Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 2. junija 1937. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Zagrebška ul. 57, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 31. maja 1937. Žalujoči: GOLOB ANDREJ in KAROLINA, stariši; MARJAN, bratec — ter ostalo sorodstvo. 10 »S poti, baraba!« rečem, in hkratu mu jo pripeljem okoli ušes. Ali — jojmene, jojmene! — če bi bil videl luknjo v ledu, tik zraven njega! Sirojed je odle-tel v stran in štrbunknil vanjo! Za vedno nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, naša nad vse ljubljena predobra mamica, stara mamica, sestra in tetka, gospa MARIJA GOSTIČ vdova pošt. uslužb. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 2. junija 1937, Ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska c. 12, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Sostro, Mainz-VVeisenau, dne 31. maja 1937. Žalujoče rodbine: BULJEVIC, GOSTIČ, SCHERTZ. Iz življenja na deželi Iz Zagorja s— Težave s šolskimi prostori na topliškj šoli. Z otvoritvijo meščanske šole. ki ima svoje prostore na dekliški šoli, je prizadeta narodna šola. Govori se, da bosta ukinjena dva njena razreda. Meščanska šola potrebuje za prihodnje šolsko leto nove prostore. Ker pa je za ohranitev osemrazredni-ce in za drugi letnik meščanske šole le malo prostora, se govori, da je v tej zadevi nekdo interveniral na prosvetnem oddelku v Ljubljani. Čuje se, da letos ni veliko priglašencev za meščansko šolo. Čuti se tudi pomanjkanje kvalificiranega osobja, čeprav 6ta na razpolago dve učni moči, ki imata za to vse pogoje. OdJočujoči činitelji naj uredijo vse tako. da ne bodo otroci prikrajšanj na šolski izobrazbi. Iz Gornjega grada g— Materinski dan smo obhajali tudi pri nas prav lepo. šolska mladina je priredila 23. t. m. popoldne v Sokolskem domu čedno proslavo z nagovorom, deklama-cijami, petjem in otroško igrico, vse pod režijo našega delavnega učiteljstva. Po-setniki so odnesli globok vtis s proslave. — Naša podružnica CMD pripravlja uprizoritev igre, na kar opozarjamo že sedaj s prošnjo, da občinstvo podpre našo važno narodno-obrambno organizacijo. g— Prve letoviščarje smo dobili v naše prijazno mesto. Naše agilno tujsko-pro-metno društvo je pripravilo za letošnjo sezono precejšnjo propagando za prihod v naš kraj in bo nudilo našim letoviščarjem letos marsikaj novega. Kdor želi mir, dober planinski zrak in ceneno preskrbo, naj pride v Gornji grad na letovišče, izletniki pa na ogled naših zanimivosti in prekrasne okolice. Iz Ljutomera lj— Meščanska šola je imela 23. t. m. prvi pevski jn telovadni na-stop, ki mu je kljub hladnemu vremenu prisostvovalo precej občinstva. Pevske točke mladinskega zbora so pokazale, da je pouk petja v dobrih rokah. Vse pesmj so donela polno in čisto, iaaj so bjle izvedene na prostem. Živahne in prav dobro navežhane so bile telovadne točke dečkov jn deklic. Impozanten je bil rajalni nastop vseh. ki se je končal z učinkovito skupino in pesmijo »Hej Slovani«. Učitelj-stvu in učencem gre za lepo prireditev vee priznanje. Iz Gornje Radgone gr— Vinogradniki so zborovali. V nedeljo je bil v gostilni g. Franca Talanyija občni zbor vinarskega društva. Udeležen cev se je zbralo 136. Zborovanje je vodil dolgoletni predsednik in strokovnjak g. Clotar Bouvier, ki se je spomnil umrlega tajnika g. Karla Koratha, nato pa je podal pregledno poročilo. Z malimi spremem bami je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Bouvier jem. Tajnik je g. Josip Keblar, upravitelj Admontskih posestev Članarina znaša od prvih treh oralov vinorodnega posestva 10 din, od nadaljnjih 3 oralov pa po 5 din letno. Sledili sta dve strokovni predavanji sreskega kmet. referenta g. Lipovca o vrednosti in načinu pripravljanja galice ter zatiranju bolezni vinske trte, ter upravitelja banovinske tr-snice pri Kapeli g. Novaka o zatiranju gljivičnih bolezni vinske trte. Sreski kmetijski referent je razdelil razstavljalcem vin iz leta 1935. praktične diplome, namreč »Klosternajburgovca«. Na poučna predavanja naj bi v bodoče prišli tudi viničarji. Sokol Sokoisko društvo Moste priredi danes, v torek, ob 20. v kinu Moste predavanje >So-cijalno zavarovanje delavcev«; s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alu-jevič Branko. »Der Kino-Amateur« priobčuje obsežno navodilo našega rojaka ing. M. V: Hočevarja za zgradbo kinematografskega projektorja za filme 8 do 16 mm. Friedrich Kuplent priporoča filmanje z maskirano kamero, o tehniki in vsebini amaterskega nemega filma razpravlja dr. Boelsen in med ostalim gradivom je še mnogo praktičnih nasvetov za vsakovrstna drobna dela. Revija, katere poedina številka velja 45 pfenigov, se naroča na naslov: Photokino-Verlag, Berlin S 42, Oranien-strasse 139. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 1. junija: Zaprto. (Proslava 251etnice umetniškega dela g. Ivana Levarja v operi). Sreda, 2. junija: Rivala. Red Sreda. Četrtek. 3. junija: Cvrano de Bergerac. Pre-mierski abonma. P. n. občinstvo opozarjamo, da bo premiera Rostandove igre >Cyrano de Bergerac« v katerj proslavi g. Levar svoj jubilej, v operi, vse nadaljnje predstave »Cy-rana de Bergeraca« pa v drami. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 1. junija: Cyrano de Bergerac. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela e. Ivana Levarja. Sreda, 2. junija: Veseli studenček. Red A Četrtek, 3. junija: Car Kalojan. Red Ce-irtek. Petek, 4. junija: Zaprto Sobota, 5. junija: Prodana nevesrta. Izven. ALI SE TRUDITE TUDI n DA BI IMELI TAKO PREKRASNO POLT m da bi'znfo presenetili svoje tovarišice To je zelo lahko. Moški ne marajo grdega mastnega nosa in blesteče kože. Vlaga in mastne naslage prihajajo iz razširjenih znojnic. Vse to se zmeša z Vašim pudrom in tvorijo se male trde grudice, ki se vležejo v znojnice, jih razdra-žijo in še bolj razširijo in tako gre to bre« prestanka. Zatečite se takoj k pudru Toka-lonu, ki je odporen proti vlagi. Dajte nekai tega pudra na prst potem pomočite prst v vodo in, ko ga potegnete iz vode — glej čudo! puder ln prst sta suha. Puder Tokalon Je zmešan s smetanovo peno in obdrži se i» koži tudi pri deževnem vremenu, pri kopanju v morju ali med potenjem pri plesu v najbolj soparni plesni dvorani. Čudovite nove barve dajejo polti prekrasen videz, kakršnega prej nikdar niste imeli. Moški strastno ljubijo te nove barve. Te barve se zlivajo s kožo ln nihče Vam ne bo mogel reči. ali ste napudrani. ali niste. Četudi je sestava teh novih barv dosti dražja, bode cene pudra Tokalon zaenkrat ostale neizpremenjene. PRHLJAJ SRBEČICO IZPADANJE LOMLJIVOST las prepreči uspešno BIOLOŠKA KURA znamke Schroder-Schenke ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVA-NE KATALOGE! / Barvanje las / Kodranje las / Moderni rdečkasti refleksi las s pomočjo »Kane«. / Nega in porast obrvi in trepalnic Parf. in kozmetika >OMNIA« oddelek J/8 — Zagreb, Gunduličeva 8, visoko pritličje. TELEFON 97-67 _____ KUPIMO naslednjo pogonsko opremo, rabljeno, toda v brezhibnem stanju: lokomobilo na vročo paro s stopnjičasto rešetko in kuriščem, 200 ks normalne zmogljivosti, 12 atm. pritiska; lokomobilo 3/S »sklopljeno« za kurjenje s drvmi, 30 ks zmogljivosti, 600 m/nt kolesa; stružnico 1 — IS m stružne dolžine; tračno žago 800 — 1000 mm premera; elektromotor lstosmerne struje, 110 volto«, 40 amper, 1200 — 1400 obratov; mostno tehtnico za vagone, širina koloseka 760 mm, dolžina 8 — 10 m, 30 ton nosilnosti; jekleno blagajno, varno ognja in vloma, cca 100 cm visoko, cca 70 cm široko in 65 cm globoko. Pismene ponudbe pod br. >46399« na PUBLICITAS d. d. Zagreb, m ca 9. Iz Ptuja 1— Iz cestnega odbora. V sredo so se v posvetovalni sobi mestnega magistrata vršile volitve. Za dobo treh let je bil spet izvoljen za načelnika cestnega odbora g. dr. Remec. Za prvega namestnika g. Stunr berger Janko iz Središča in za drugega g. Vršič Ivam od Sv. Marka niže Ptuja. Kdo vam bo sporočil vse novice iz tujine, kjer biva nad pol milijona naših rojakov? Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zato je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik Izseljenski vestnik Rafael ki na osmih straneh poroča o življenju In delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 din, za inozemstvo pa 24 din. Naročite si ga in pišite Se danes na naslov: Uprava Izseljenskega vestnika Rafaela — Ljubljana, Tyrševa 52. ' Urejuje Davorin Eavijen, w Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika« — Za Narodno tiskarno d. d. kot Hskarnarja Fran Jeraa* s« Za fnserafni del je odgororen Alojfe Korak » S0 » S^tfga^*'