Listek. Na jug! Crtica s pota. — Avguštin Stegenšek. 1. Bilo je sredi novembra, ko sem se odpeljal proti jugu. Moje misli so bile malo otožne; zakaj predno sem odšel, sem videl še dva lavantinska duhovnika na mrtvaškem odru: enega v Celju, enega v Ljubljani. Ti spomini mi niso hoteli iz glave. Ko je vlak dirjal 6ez kamenito kraško planoto, sem jaz slonel v kotu svojega voza in skušal risati, seveda, v par potezah, kakor delajo moderni! Potegnil sem najprvo vodoravno 6rto, kar bi naj pomenilo zemeljsko površje. Na tej črti sem zarisal presek dveh grobov: krsto vštric krste v zemlji in nad tema gomilo poleg gomile s križema; in nad prvi križ sem zapisal: Celie, nad drugi pa: Ljubljana. Vštric gomil pa sem postavil Se postelj in v postelji spe6ega, in ta sem bil jaz sam, in 6ez sem napisal: Trži6. KaJ pomenijo vse te 6ire-6are? Med tem ko onadva spita nocoj prvi6 sama jjod zemljo, bom tudi jaz prvi6 spal sam, kot tujec neznan — a hvala Bogu — nad zemljo, 6e prav med Lahi! Cel teden naj bom med Lahi ? Sam. Kako bo šlo ? In še nisem nikdar govoril laški! Res, kar sem videl tiskanega, sem že razumel, a tega nisem mogel upati, da bom ujel iz brzega ootoka laške zgovornosti kako kapljo v raztrgano rešeto svoje Iaš6ine, kateri je bila slovnica mati in o6e slovar! Pa prilika za poskus je že tu! V Rakeku se vsuje cela kopica Lahov v naš voz. 0, koliko so imeli prtljage! S te strani sem Lahe najprej spoznal. Lah vle6e vse v voz, kar more. Eden ima po tri, stiri komade. S prtljago zadelajo police in klopi in kote pri oknu, sami pa stojijo v sredi in kričč mahajo z rokami. Tako je bilo v tretjem razredu. A ni6 drugače premožni. Še se spominjam, kako smo se vozili skoz 46 predorov skoz apeninsko gorovje v Florenco in smo sedeli natla6eno drug poleg drugega in vsak je še pestoval na kolenih — kos svoje prtljage, in to je bil — drugi razred brzovlaka. Drugo, na kar sem pri prišlecih pazil, je bil njih jezik. Pa navzlic vsi pozornosti, s katero sem vlekel na uho blagoglasne zvoke Dantejevega in Petrarkovega jezika, nisem mogel spoznati ali govorijo v tržaškem narečju ali v furlanS6ini. Ni6 bolje se mi ni godilo drugi dan na potu proti avstrijski meji, ko sta sedela dva Trža6ana v vozu. Šepetala sta in se pri tem nekako tajno po sopotnikih ogledovala, da sem za6el pre- vdarjati, je-li se plete njun pogovor o iredent in Garibaldiju ali samo o kup6iji. Najbolj sta pa motrila moža s sabljo, ki je slonel pri oknu — bil je poro6nik, ki je bil ravnokar srečno dovršil svoj prvi kontrolni shod v Čedadu, in ta v svoji zadregi je v6asi gledal po dolgo6asni ravani, v6asih se je z zadovoljstvom ozrl po svojih lakiranih 6evelj6kih in v6asi — menda istih mislij ko jaz — je nejevoljno poprijel za sabljo, da je skropotaje ravsnila po tleh. Rev6ek tudi ni znal drugega ko nemški! Otožne misli je zdaj pregnala skrb zaradi jezika. Vendar mi je šlo v Tržiču vse po sreči. Voznik me je razumel, kr6mar mi ie na prvo besedo ugodil, in drugo jutro rai je cerkovnik postregel, kakor sem hotel, da celo, ko sem pla6al «na pošti* — tam sem preno6eval — svoj ra6un, so me dvorljivo vpraSali, kje sem se neki u6il Iaš6ine. Kaj sem še ve6 hotel! Ko sem drdral 6ez avstrijskolaSko mejo, sem trdno sklenil zanaprej ne toliko Lahov poslušati, ampak kar ž njimi se razgovarjati. Tako se rai je jezik razvezal! Iz Tržiča v Benedke vozi vlak skoro v ravni 6rti po obmorski planjavi. Pri kateremkoli oknu sem pogledal iz voza, sem videl njive s širokimi ogoni, v razgonih pa zasejane dolge redi nizkih dreves. Po njih deblu so se spenjale trte, pa ne više ko do krone, ko do košatih ve|, in potem so si podajale roke od drevesa do drevesa. Sel ni bilo videti, bila so skrita za drevjem. Tu in tam se je pa pokazala streha kakega zvonika. Čudil sem se, da so si vsi podobni. Dva vzorca sta: eden s šiljastim, drugi s topira vrhom. Prvi ima za vzgled zvonik Markove cerkve v Benedkah, drugi onega frančiškanske. To odvisnost od imenitnih stavb sem opazoval tudi drugod. Na Padovanskem imajo stolpi vaških cerkev čebuljaste strehe, kakor jih vidite pri sv. Antonu v Padovi, in v Rimu tekmujejo vse večje cerkve iz nove dobe s kupolami, ker jo ima cerkev sv. Petra, manjše cerkvice pa, ki ne zmorejo kupol, so si omislile vsaj kupolnate svode. V Portogonaro sta vstopila v moj sicer prazen voz mož in žena, oba gospodska. priletna; jaz sem se stisnil v svoj kot in sem čital svoj «Corriere di Venezia*; pa tudi on je imel svoi list; in tako se je razvil med nami razgovor, toliko, da sem povrSno povedal, kdo sem in kam grem. «Ali so se vaša mamica kaj jokali?» to je bila prva misel gospe; druga pa začudeno vpraSanje: «Ali ste vi res duhovnik?* In ko sem pritrdil — }e nadaljevala: «Vi Nemci ste tako prosti v obleki; naSi duhovniki nosijo vedno talar in suknjo do pet in nizek Sirokokrajni klobuk z dolgimi svetlimi dlakami. > In zopet je pogledovala po moji razpeti suknji, ki je segala komaj malo čez kolena, po verižici od ure, ki je igrala na prsih in mehkem klobuku s širokimi vpognjenimi krajci. Meni se je ta dobrodušnost tako dobro zdela, da sem skoro pozabil pojasniti, da se tako oblačirao le za potovanje, doma se pa tudi zagrinjamo do pet.» «Ali se boste kaj mudili v Padovi?» me je vprašal gospod. «Ne, ker imam malo časa, bom ostal samo v Benedkah, potem v Bologni in Florenci.» «Škoda, v Padovi je krasno! Midva sva Padovčana. In kako vino tam raste! Ne pozabiti si v Benedkah naročiti tega. Pa še nekai! Ali hočete videti v Benedkah kardinala?* Mene je vprašanje osupnilo. Gospa pa poseže vmes: «E, veš da, samo daj gospodu vizitnico, pa bo.» Malo sem se branil, malo sem pa rad imel; bil sem radoveden, kako se bo vse lzteklo. Gospod mi je pripovedoval potem, kako se bo vse izteklo. Gospod mi je pripovedoval potem, kako Je bil beneški kardinal v njegovem kraju župnik in še marsikaj, kar bi me utegnilo zanimati. Ker pa nisem vsega čisto razumel, zato rajsi ne zapišem, da ne bi v nerodnosti kaj povedal, kar bi morebiti ne bilo res. Tako smo se eno uro razgovarjali po laški. Kar \e gospa naglo povedala, rekel bi kar izsula iz ust, je potem ponovil bolj počasi in razločno gospod, da sem mogel razumeti; mojo laščino pa je včasi ona bolj pogodila, včasi on, in tako smo si vzaiemno pomagali, dokler se nismo naveličali. Prvi sem se jaz upehal; bilo mi je, kakor mlademu ptičku, ki si upa predaleč iz gnjezda. V Mestre, zadnji postaji pred Benedkami, sta onadva izstopila, jaz pa sem radovedno vzel vizitko v roke in sem bral: «Boni Giambettista se poslužuje z veseljem prilike, da kardinalu Sarto sporoča svoje najponižneje poklone.» In ta listič naj bi mi odprl vrata v patriarhovo palačo? (Dalje pride.) Smešničar. Oče: Danes se ne smeS kopati, ker te trebuh boli! Sin: Saj bom po hrbtu plaval! Učitelj vpraša dečka, s čem so ptiči pokriti. Deček molči. Učitelj ga hoče spomniti na perje ter ga vpraša: »Kaj imate pa doma v postelji?« — »Bolhe,« odgovori mu deček. Pijanec priSedši domov ^govori sam pri sebi: »No tega Se sanial nisem, da me najodličneji gospodi tako jako spoštujejo. Vsaki se mi je danes lepo izognil in ljubeznivo nasmehljal«.