NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 1 Leto XLVII, št. 489, 1. februar 2021 W Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 1. marca. Gradivo bomo zbirali do 15. februarja. Zimska idila Snežna odeja je oživila smučišča in številne bregove. Novozapadli sneg, nizke temperature in sprostitev omejitev glede prestopanja občinskih mej so povzročili, da so obiskovalci množično oblegali višje ležeče kraje z debelejšo snežno odejo. Sploh tiste dni sredi januarja, ko je izza oblakov konč- no pokukalo tudi sonce. Fotografija je nastala na smučišču v Šentjoštu, kjer je prvo tovrstno nedeljo nastal prometni kolaps. Zelo oblegano je bilo tudi nekdanje vrhniško smučarsko središče Ulov-ka, kjer se je mudilo ogromno smučarskih in san- kaških navdušencev. Tisti pogumnejši so se podali tudi na led, ki je okoval prenekatero »lužo«, ki je nastala po nedavnem deževju, ali bajer. -> Ho] Borovnica Kaj bodo gradili? Pregled aktivnosti za leto 2021 Občinski svet je potrdil občine za letošnje lete, iz katerega je mogoče razbrati, katerih projektov se bo občina lotila letos. Na seznamu projektov je med drugim obnova mostu čez Borovniščico na Cesti v Jele, brv čez Borovniščico med stanovanjskimi bloki in železniško postajo ter nadgradnja nekdanje Jurčkove trgovine v knjižnico. Več o tem na borovniških straneh. Horjul Po novem dva zdravnika Zdravstveni dom Z novim letom je v zdravstvenem domu v Horjulu začela z delom nova zdravniška služba, ki prinaša sodoben pristop pri obravnavi pacientov. Vodenje zdravstvene službe prevzema dr. Primož Rus s sodelavci, ki v širitvi zdravstvene dejavnosti v Horjulu vidi priložnost, da prenese dobro prakso v tamkajšnji zdravstveni dom. Več na horjulskih straneh. Dobrova - Polhov Gradec Podelitev občinskih priznanj Slavnostna seja Na slavnostni seji, ki je bila 23. decembra, so podelili pet občinskih priznanj za prizadevnost na različnih področjih delovanja in en zlati grb. Priznanje občine so prejeli Simona Košir, ekipa bolničark PGD Brezje, Marko Bogataj, Majda Zdešar in tekmovalna ekipa mladink PGD Dvor. Zlati grb občine so podelili Antonu Potočniku. K Vrhnika Proračun je sprejet Veliko projektov Največ denarja bo namenjenega južni obvoznici, kolesarski poti Vrhnika—Horjul, za prizidek k Cankarjevi šoli, za celostno ureditev športnega parka, za kolopark ... Več na 6. strani. Log - Dragomer Večino za kanalizacijo Investicijsko bogato leto V proračunu občine za leto 2021 je za investicije namenjenih rekordnih 4,7 milijona evrov. Levji delež, kar 3,2 milijona evrov, je predviden za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo. Večino preostalih investicijskih sredstev pa bodo porabili za obnovo nekatere druge komunalne infrastrukture, ki bo potekala sočasno z gradnjo kanalizacije. « Stare tirnice Ali bom prehiter, če napišem, da se veselim, ker gredo otroci spet v šolo? Ravno te dni, ko pišem kolumno, je namreč napovedana njihova vrnitev v šolske klopi. Kaže, da se bo življenje počasi vrnilo v stare tirnice, razen če nas ne bo ponovno zaprl kakšen tujerodni sev covida-19. Ob treh šoloobveznih otrocih in enem vrtčevskem malčku se mi po treh mesecih kombinacije šolske vzgoje, službe in zasebnih obveznosti res že toži po »normalnem« urniku, ko bom lahko dal vse od sebe v službi ali doma. Tako pa sem imel vedno občutek, da zaradi obilice dela in na glavo postavljenega ritma ne naredim dovolj, posledično se je delovni dan nemalokrat zavlekel v večer ali noč. No, pa ne stokam, pomembno je, da bi se življenje počasi vrnilo v stare tirnice, časopisni stolpci pa z vsebinami, ki smo jih bili nekoč že navajeni. Kljub temu nam je tudi tokrat uspelo izdati številko, ki prinaša novosti s področja občinskih uprav. Številne so pripravile preglede najpomembnejših letošnjih investicij, med katerimi upam, da je tudi kakšen »vaš« projekt. Gradivo za naslednjo številko bomo zbirali do 15. februarja, izšli pa bomo 1. marca. V tem prvem pomladnem mesecu »se bomo brali« še enkrat, in sicer 29. marca. Gašper Tominc, Naš časopis Cankarjeva misel: Kdor dandanes javno laže - laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico, ga smešijo in preganjajo ter naposled uničijo— za narodov blagor. H Ivan Cankar, Za narodov blagor NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 2 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pooblaščeni serviser in montažer toplotnih črpalk Mitsubishi in Daikin. Servisira mo in montiram o tudi ostale blagovne znamke toplotnih črpalk. Izvajamo servis za: i, .mlil' hladilne agregate klimatske naprave prezračevalne klimate ventilatorske konvektorje požarne lopute i ■I k IH Si s ^ 041 633 988 L SISTEM PLUS d.o.o., Cesta v Mestni log 88, 1000 Ljubljana info@sistemplus.eu www.sistemplus.eu sistem PLUS NICECAR d.O.O. avtokleparske in avtoličarske storitve V LOGATCU, ZAPOLJE IV, 5 M info@nicecar.si C 030/40 50 60 POPRAVILO POŠKODB OD TOČE POGODBENI SERVIS ZAVAROVALNICE SODOBNO OPREMLJENA DELAVNICA NADOMESTNO VOZILO OČISTIMO VSAKO VOZILO PO POPRAVILU ORIGINALNI NADOMESTNI DELI OCENA ŠKODE KASKO ZAVEZANCEV ZAVAROVALNIC* Allianz (jîj) SÁVÁ ZAVAROVALNICA TUDI V ČASU EPIDEMIJE Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05,041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 3 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ltot MML GOZDARSTVO ► Sečnja in spravilo lesa ► Čiščenje zaraščenih površin ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ►PROdAJA DRV 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si V podjetju Huliot, d. o. o., iz Horjula iščemo sodelavce za Nudimo dolgoročno in stabilno zaposlitev ter prijazno delovno okolje. Kontakt: Mojca Bezek, tel. 031 342 613, elektronski naslov: mojca.bezek@huliot.si Prve novice Streslo ga je 35 tisoč voltov in je preživel To je Slavc Caserman - Cemetov, rojen leta 1940, ki je lani junija praznoval 80 let. Preživlja upokojenska leta in pogumno sprejema vse, kar mu prinese življenje. Avtorica prispevka ga je povabila, da bi ji povedal zgodbo o nesreči, ki se mu je zgodila leta 1970 pri 30 letih, ko ga je na transformatorju velikega daljnovoda v Logatcu stresla elektrika z močjo 35 000 voltov. Fenolit domačim šolarjem podaril prenosne računalnike Ko so se sredi oktobra zaradi preprečevanja širjenja obolenj s koronavirusom spet zaprla šolska vrata in se je pouk nadaljeval na daljavo, se je OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica soočila z izzivom, kako zagotoviti računalnike za tiste učence, ki jih nimajo in jih za sodelovanje pri pouku na daljavo nujno potrebujejo. V Fenolitu so se odzvali in podarili šest računalnikov. Župan se je sestal s predsedniki krajevnih skupnosti Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar je konec decembra na sestanek zopet povabil predsednike krajevnih skupnosti. Skupaj so opravili pregled leta 2020 in ključnih projektov po krajevnih skupnostih, pri čemer je župan izpostavil predvsem prioriteto pri izvajanju projektov za izboljšanje stanja cestnega omrežja in vodovodnih sistemov v občini. Župan je predsednikom predstavil tudi glavne investicije, ki jih proračun načrtuje za leti 2021 in 2022, v katere je vključenih več investicij s seznama predlogov krajevnih skupnosti za obdobje 2019-2022, ter jih povabil, naj skličejo seje svetov krajevnih skupnosti in tako prisluhnejo željam občanov prek njihovih predstavnikov v svetu KS. Leto 2020 so zaključili z 18-odstotno rastjo Minulo leto je bilo polno izzivov. Kjer nekateri vidijo težave, lahko drugi vidijo priložnost. Horjulsko podjetje za proizvodnjo plastičnih cevi, ki spada v mednarodno skupino Huliot, je leto končalo z rekordnimi prodajnimi številkami in veliko rastjo. O tem in tudi o širitvi ter iskanju novih kadrov smo se sredi januarja pogovarjali z direktorico Natašo Osredkar. O* & --> Izšla že sedma revija Kosec Kulturno-umetniško društvo Kosec je leta 2014 izdalo svojo prvo revijo ter nato vsako leto v zbirko dodalo nov izvod. Letos so občani v svoje nabiralnike dobili že sedmo zaporedno revijo, ki prinaša raznovrstno tematiko. V tokratni so predstavili urejene pohodne, kolesarske in sprehajalne poti ter znamenitosti občine. Bralci lahko preberejo, kako je potekala obnova stare šole, o najstarejši kmetiji na Logu in o najpogostejšem priimku na vasi: Remškar. V novi reviji boste več izvedeli o nekdanjem gradu Lukovec, med drugim pa predstavljajo tudi oblikovalko - domačinko Barbaro Nardoni. -- > A V poldrugem mesecu zajezili okužbo V Domu upokojencev Vrhnika se je 12. novembra pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom. Sledili so preventivni ukrepi, ki pa niso mogli zajeziti nalezljivega virusa, zato se je število okuženih med stanovalci in zaposlenimi povečevalo. Da bi ločili okužene stanovalce od neokuženih, so v telovadnici Partizan vzpostavili tako imenovano »rdečo cono«, kjer so ostali do 28. decembra. Dan pred tem so v domu upokojencev začeli s cepljenjem: cepljenih je bilo 99 stanovalcev in šest zaposlenih. V domu so zadnjo okužbo zabeležili 30. decembra. -- > d Hit zime - štamfanje NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 4 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvi polčas Ravno v času pisanja se odvija svetovno rokometno prvenstvo. Glede na to, da so za rekreativce športne dvorane zaprte, se moramo tako zadovoljiti le spletnim navijanjem in udejstvovanjem. Tako kot rokometaši, ki so zaključili s prvo tekmovalno skupino, smo tudi na občini zaključili prvo polovico mojega in svetniških mandatov. Prvo polovico, ki je nasproti županskim veteranom v nekaterih občinah, kratka, vendar dovolj dolga, da analiziramo in povlečemo prve zaključke. Pri gledanju rokometne tekme, smo v vlogi gledalca. Tekmo vidimo iz drugačne perspektive, kot igralci in trener. Vidim samo delo na igrišču, nekoliko trenerja, večinoma pa igralce. In še to samo toliko, kot pokaže televizija. Na osnovi videnega smo s tekmo lahko zadovolji ali razočarani. V primeru zmage se o načinu igre in potezah posameznikov niti ne obremenjujemo. V primeru poraza je drugače. V kolikor so igralci, kot se v žargonu reče, pustili srce na igrišču, smo navkljub porazu, na njih ponosni. V kolikor je poraz posledica pasivnosti, nesoglasja, egoizma, smo na igralce in vodstvo jezni. Upravičeno. Nekako lahko potegnemo vzporednice z občinsko upravo, njenega vodstva in z rezultati občinskega dela. Ali ste z njeno uigranostjo in rezultati zadovoljni, boste povedali vi. Na koncu »tekme« pa celo odločali o tem ali »selektor s pomočnikoma« ostane ali zaključi vodenje »reprezentance«. Kvaliteto dela »igralcev« tako ne bom sodil. Bom pa omenil in sodil tiste sodelavce, ki so tako kot pri športu očem skriti. Čeprav skriti, naredijo ogromno dela in so izredno pomembni za kvaliteto našega življenja. In po prvem polčasu lahko trdim, da je večina strokovnih služb, ki s svojim delom pokrivajo vse naše potrebe, odličnih. Seveda je še prostor za izboljšave, vendar smo z njihovim delom lahko zadovoljni. Pa naj si bo to glasbena šola, vrhniški vrt- ci, tako javni kot zasebni, šole, knjižnica kot tudi ostale javne ustanove. Sicer so to profesionalci, ki za svoje delo dobijo plačilo, marsikdo prispeva več, kot mu piše v opisu del in nalog. Ta pripravljenost se je pokazala v trenutni zdravstveni situaciji, ko so nekateri zavodi, organizacije in posamezniki takoj ponudili pomoč Domu upokojencev Vrhnika in civilni zaščiti (Zdravstveni delavci StudiaR, Zdravstvenega doma Vrhnika, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja, vrtca, ZŠAM ter ostali) Za izvedbo uspešnega »tekmovanja« je vedno potrebna tudi množica prostovoljcev. Od predsednikov krajevnih skupnosti, do občanov, ki svoj čas podarijo skupnosti. In tako, kot se takšnega rokometnega turnirja ne more izvesti brez množice ljudi, se tudi veliko občinskih projektov ne more izvesti brez prostovoljcev, njihovega znanja in časa. V lanskem letu ne bi imeli programa Prostofer (prevoz starostnikov) v kolikor ne bi imeli voznikov prostovoljcev (ZŠAM). Brez gospoda Se-lana in Groma ne bi uvedli vrhniške blagovne znamke ali uredili nekaj kilometrov kolesarskih in sprehajalnih poti. Brez predsednikov krajevnih skupnosti, sanirali potoke v mestu ter s tem zmanjšali poplavno ogroženost Vrhnike ali asfaltirali ceste po naseljih. Dolg seznam investicij, ki bi bil zagotovo bogatejši še z različnimi prireditvami in dogodki, v kolikor ne bi v naše življenje posegla epidemija. Skupna lastnost večine prostovoljcev je ta, da ljubijo naš kraj in naše ljudi. Resnično ena velika zahvala vsem, ki se trudite po svojih močeh in si želim, da bi takšna srčnost ostala tudi v letu 2021. Daniel Cukjati, župan Za obnovo kulturne dediščine 70 tisoč evrov Na koncu vrhniških strani, kjer so uradne objave občine, je med drugim tudi razpis za sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine na območju Občine Vrhnika. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2021 znaša 70.000,00 EUR. Razpis se bo začel 1. 2. 2021 (datum izida Našega časopisa) in je odprt do dodelitve vseh sred- stev oz. najpozneje do 1. 10. 2021. Na spletni strani www. vrhnika.si bo objavljeno, ko bodo dodeljena vsa sredstva. (gt) V poldrugem mesecu zajezili okužbo V Domu upokojencev Vrhnika se je 12. novembra pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom. Kljub izvajanju vseh ukrepov za zajezitev širjenja okužbe niso mogli zajeziti nalezljivega virusa, zato se je med stanovalci in zaposlenimi povečevalo število okuženih. Da bi ločili okužene stanovalce od neokuženih, so v telovadnici Partizan vzpostavili tako imenovano »rdečo cono«, kjer so ostali do 28. decembra. Dan pred tem so v domu upokojencev začeli s cepljenjem: cepljenih je bilo 99 stanovalcev in šest zaposlenih, ki še niso preboleli okužbe s SARS-CoV-2, pozneje pa so prvi odmerek cepiva prejeli še preostali zaposleni, ki so se odločili za cepljenje. V domu so zadnjo okužbo zabeležili 30. decembra. V tem času se je okužilo 51 zaposlenih in 112 sta- novalcev, od katerih jih je bitko z virusom izgubilo 27. Domu je tako v poldrugem mesecu uspelo zajeziti okužbo, še vedno pa virus ni »rekel« zadnje besede. Kot je dejala direktorica doma Milena Konči-na, sta še naprej potrebna zelo velika previdnost in dosledno upoštevanje vseh preventivnih ukrepov, saj je v okolju še vedno veliko okužb. V tem tednu so stanovalci in zaposleni prejeli že drugi odmerek cepiva. V domu so v začetku meseca začeli sprejemati nove stanovalce, ki so jih najprej namestili v sivi coni v domu. Če bi se ponovno pojavila okužba pri katerem od stanovalcev, je v domu organizirana tudi rdeča cona, ki sprejme do 14 stanovalcev. Zaposleni v Domu upokojencev Vrhnika so se trudili, da bi bil prazničen december prazničen tudi za tiste, ki so bili nastanjeni v telovadnici Partizan. Med drugim jih je obiskal tudi dedek Mraz. (Foto: facebook Dom upokojencev Vrhnika) Darsove investicije v 2021 Gradili bodo betonsko ločilno ograjo, priključek na Lukovici morda že naslednje leto Obvestilo Letos bo Dars na odseku primorske avtoceste med viaduktom Verd in Logatcem postavil betonsko ločilno ograjo (namesto obstoječe jeklene) v sredinskem, ločilnem pasu avtoceste, kar bo povečalo prometno varnost uporabnikov primorske avtoceste. »Postavljena bo betonska varnostna ograja z najvišjim nivojem varovanja (kot je na primer na obnovljenem odseku primorske avtoceste A1 med Uncem in Ravbarkomando). V času izvajanja del bo promet v obe smeri potekal po dveh zoženih prometnih pasovih. Dela bodo, če ne bo zapletov pri javnem naročilo za oddajo predmetnih del, zaključena v leto- šnjem letu.« Vendar, kot so nam sporočili, je bila 21. decembra 2020 objavljena odločitev o oddaji javnega naročila, toda neiz-brani izvajalec (prispeli sta dve ponudbi, obe v vrednosti okrog 2,8 milijona EUR brez DDV) je 4. januarja 2021 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila. »Predvideni termin izvajanja navedenih del bomo zato lahko napovedali po zaključenem revizijskem postopku in sklenitvi pogodbe.« Sicer pa lahko že prihodnje leto zabrnijo gradbeni stroji med Brezovico in Vrhniko, natančneje v Lukovici, kjer je načrtovan nov avtocestni priključek. »Graditev priključka se lahko prične, ko so izpolnjeni vsi po- goji graditve, ki vključujejo potrditev investicijskega programa, pridobitev zemljišč, pridobitev pravnomočnega okoljevarstve-nega soglasja in gradbenega dovoljenja, prav tako je potrebna izvedba javnega naročila za izvajalca gradbenih del. Glede na trenutno stanje ocenjujemo, da bi z graditvijo v najbolj optimističnem primeru lahko začeli v letu 2022, gradili pa bi dve gradbeni sezoni. V primeru dodatnih zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja po integralnem postopku in pri javnem razpisu za izvajalca del, ki bo sledil, pa lahko pride do zamika začetka graditve,« so še sporočili z Darsa. Gašper Tominc Vpis v Vrtec Vrhnika Spoštovani starši, obveščamo vas, da vpisujemo otroke v Vrtec Vrhnika za šolsko leto 2021/2022. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko prejmete na upravi Vrtca in na naši spletni strani: https://vrtec-vrhnika.si/. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer nam lahko vlogo pošljete izpolnjeno in skenirano na naš spletni naslov: info@vrtec-vrhnika.si ali nam jo pošljete na: Vrtec Vrhnika, Tržaška cesta 2a, 1360 Vrhnika. Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2021. Na tem mestu vas obveščamo še, da je 29. 10. 2020 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, ki uvaja obvezno cepljenje vseh otrok pred vstopom v vrtec. »Vključitev necepljenega otroka v javni vrtec, kot je opredeljen po zakonu, ki ureja vrtce, in v javno sofinancirani program zasebnega vrtca v skladu z zakonom, ki ureja vrtce, se zavrne, če iz potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da otrok ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pa za to ne obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja iz 22.č člena tega zakona.« (Uradni list RS, št. 142/20). Lep pozdrav Vrtec Vrhnika NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 5 NOS Občina Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika v luči epidemije Od kulture do testiranj na covid-19 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na vrhniški upravni enoti zelo malo V Sloveniji prvič registriranih manj cestnih motornih vozil Meseci epidemije so marsikaj obrnili na glavo, med drugim tudi namembnost osrednjega vrhniškega kulturnega hrama, kjer po novem namesto kulturnih predstav potekajo testiranja za koronavirus. Resnici na ljubo, to ni edina tovrstna dejavnost, ki je potekala v njem, kajti pred časom je potekala krvodajalska akcija. »Samega programa zaradi varnostnih ukrepov ne smemo izvajati, vsi ti obiskovalci pa si mimogrede še vedno lahko ogledajo dve razstavi, in sicer Retrospektivo Fotokluba Okular in dokumentarno razstavo Simone Kermavnar Iz preteklosti v večnost. Na spletu si lahko gledalci lahko ogledajo posnetek literarnega večera, ki smo ga ob Dnevih evropske kulturne dediščine pripravili s Tonetom Krašovcem, ki je predstavil svojo pesnitev Spomin stoletij. Ogledate si lahko tudi multivizijo, s katero je Lado Jakša pozdravil izid knjige Nika Nikolčiča Pisma za Nemojo; fotografska razstava pa bo sledila po sprostitvi ukrepov,« nam je pojasnila vodja Cankarjevega doma Vrhnika Tatjana Oblak Milčinski. Kot vemo, so se zapleti s ko-ronavirusom začeli še spomladi. Kljub temu je vodstvo pripravilo program nove abonmajske sezone, ki pa se je zaradi novega jesenskega vala virusa predčasno zaključila. »V lanski abonmajski sezoni sta odpadli dve predstavi za odrasle in do sredine septembra smo upali, da drugi val epidemije ne bo tako silen in bomo na našem odru znova lahko gostili šest predstav za odrasle in pet za otroke. A virus je šel in gre svojo pot, abonmajsko sezono smo morali preklicati kljub temu, da smo imeli z gledališči dorečene že vse termine in da se je nanjo prijavilo 240 odraslih in 60 otroških abonentov. Upali smo, da bomo preko zime lahko predvajali vsaj filmske predstave in za otroke organizirali nekaj lutkovnih predstav, ob upoštevanju NIJZ ukrepov, seveda. Nazadnje je bila konec oktobra v Cankarjevem domu tako kot v vseh drugih kulturnih domovih dejavnost popolnoma ustavljena.« Veliko vprašanje je, katere že videne predstave bodo preživele ta koronačas in kaj lahko v tem času novega sploh nastaja v slovenskih gledališčih. »Nekaj pa je gotovo - nova abonmajska sezona bo. Upajmo, da že to jesen!« je optimistična naša sogovornica. Če se bodo spomladi vendarle sprostili ukrepi, bo treba veliko nadoknaditi. »Program imamo nekako zamrznjen in ob prvih normalnih časih bomo nadoknadili večino do zdaj odpadlih kulturnih dogodkov. Gotovo bomo imeli natrpan spored prireditev, a to je za naš Cankarjev dom v normalnih časih povsem naraven pojav. Društva že snujejo nove bogate programe, kar je razvidno tudi iz vlog, ki so jih poslala na nov Razpis Kultura 2021, ki so trenutno v fazi ocenjevanja. Z Muzejskim društvom Vrhnika pripravljamo novo, že 21. številko Vrhniških razgledov in nekaj novih razstav, med drugim tudi razstavo ob 30. obletnici osamosvojitve; sledila bo jubilejnemu koledarju, ki smo ga ob novem letu izdali skupaj z Občino Vrhnika.« Sicer pa Cankarjev dom tudi ni popolnoma miroval v decembru - sodeloval je v soorga-nizaciji dogodkov ob obletnici Cankarjeve smrti. Že tretje leto zapored je v spomin na Cankarjevo smrt pripravil prireditev Povsod je luč. »Tokrat smo si pomagali s spletom in seveda dobro voljo soustvarjalcev kulturnega življenja na Vrhniki. Povsod je bila luč; sijala je od 3. programa Radia Slovenije do Cankarjeve knjižnice Vrhnika, z recitacijami so jo prižgali v OŠ Ivana Cankarja, s poskusom radijske igre pa v OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. Gorela je v Kulturnem društvu Mah teater, med bralci TD Bla-gajana in MePZ Mavrica ter v Kinu Vrhnika. Toliko je je bilo, da je nismo mogli popiti ... In upajmo, da jo naslednjič lahko prižgemo tako, kot smo jo prvi dve leti. Brez mask, razkužil in kakršnihkoli omejitev.« Gašper Tominc Od cestnih motornih vozil, ki so bila v Sloveniji registrirana v novembru 2020, jih je bilo prvič v Sloveniji registriranih skoraj 6.520, kar je za 36 % manj kot v novembru 2019. Med temi je bilo njimi skoraj 4.860 osebnih avtomobilov, kar je za 39 % manj kot v novembru 2019. Od tega je bilo skoraj 3.550 novih, kar je za 32 % manj kot v novembru 2019 -so nam sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Za komentar smo prosili Upravno enoto Vrhniko, kjer je ravno tako mogoče registrirati vozila, vendar pa so dejali, da teh postopkov opravijo zelo malo. »V novembru 2020 nismo imeli postopka registracije novega vozila, ravno tako ne v letu 2019. V letu 2020 smo imeli 3 postopke ponovne registracije rabljenih vozil in v letu 2019 smo imeli dve ponovni registraciji rabljenih vozil. Za primerjavo naj povem, da je teh postopkov na upravnih enotah bistveno manj, kot jih opravijo na pooblaščenih izvajalskih organizacijah. Vse upravne enote v Republiki Sloveniji smo v letu 2020 imele skupaj 54 registracij novih vozil in 396 ponovnih registracij rabljenih vozil, kar je v primerjavi s številko, ki jo navaja statistični urad, skoraj zanemarljivo,« nam je sporočila načelnica vrhniške upravne enote Gabrijela Mlinar. Dodala je, da je skoraj pravilo, da kupci novih vozil zaradi hitrejšega postopka vozilo po navadi registrirajo pri bližnjih pooblaščenih organizacijah, kjer tudi zavarujejo vozilo Gašper Tominc Tudi letos podelitev Cankarjeve nagrade Lani je v Cankarjevem lazu na Vrhniki prejel Cankarjevo nagrado za najboljše literarno delo minulega leta Sebastijan Pregelj za roman V Elvisovi sobi. Tako je postal prvi prejemnik dolgo pričakovanega priznanja za vrhunsko literarno umetnino, ki naj bi odtlej postala letni poklon velikemu slovenskemu literarnemu mojstru Ivanu Cankarju. Nagrado namreč podeljujejo ustvarjalcu, ki se je s svojim izvirnim delom v minulem letu kar najbolje izkazal na kateremkoli področju Cankarjevega ustvarjanja - pripovedništva, lirike, dramatike in esejistike. Pred dobrim letom je pod okriljem več institucij nastala nova literarna nagrada, za katero je bilo pravzaprav nenavadno, da je še nismo imeli: Cankarjeva nagrada. Po načrtu naj bi jo na Vrhniki podeljevali 10. maja, na Cankarjev rojstni dan, a je korona dogodek prestavila v junij. Soustanoviteljice nagrade - Slovenski center PEN, Univerza v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti - zdaj vabijo k oddaji predlogov kandidatk in kandidatov za Cankarjevo nagrado za izvirna literarna dela v prihodnjem letu. Predloge lahko posredu- jejo fizične in pravne osebe, in sicer najpozneje do 8. februarja 2021. Prijavni obrazec, ki ga je mogoče najti na spletni strani Cankarjeve nagrade, in utemeljitev predloga naj potujeta na naslov Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. Izbor finalistov bo opravila strokovna žirija in javnost o tem obvestila 23. aprila, pri tem pa bo stremela k zvrstni in spolni uravnoteženosti izbranih del oziroma avtorjev. Nagrajenec bo izbran tik pred podelitvijo nagrade, ki bo predvidoma 10. maja v Kulturnem domu na Vrhniki. Poleg diplome bo nagrajenec prejel še denarno nagrado v višini 5000 evrov. (gt) V PTC VffHJUKA PIJ T RQBQVi CfSTi i, Vfl MHI K/. THthiti airt^iSbt, p31 fL7i ODS ■ K* F0TQ$TUDIO TIH loto. '■nujo-.-: ifti Hci 1L ewr I eJBI» VRHHIki FffTPGHAFS^E STQHITVi IH OKVIRJANJE JI NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 6 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: Župan Daniel Cukjati »V načrtih je tudi izgradnja zimsko-letnega bazena« Z županom Danielom Cukjatijem smo se pogovarjali o minulem letu, ki ga je zaznamovala epidemija in kako je vplivala na delovanje občine. Sogovornik je spregovoril o gradnji priključka na avtocesto, o načrtih v športnem parku in v Močilniku ter kaj gradijo na območju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki. Se je leto izteklo po vaših pričakovanjih? Samo leto in načrti občine, kjer nismo odvisni od drugih organov, ki niso pod občinsko upravo ali od posameznikov, od katerih moramo pridobiti soglasja, se je izteklo po pričakovanjih. Veliko večino načrtovanih investicij smo bodisi izvedli bodisi začeli z izvedbo. In to navkljub večmesečnim ukrepom zaradi korone. Koliko pa seje vas, kot občino, dotaknila korona? Dotaknila se je same organizacije dela. V nekem obdobju smo imeli v upravi velik delež odsotnih sodelavcev bodisi zaradi karantene bodisi zaradi varstva otrok ali zaradi dela v civilni zaščiti. To se je poznalo predvsem pri zamudah izdajanja kakšnih soglasij ali mnenj našim občanom. Menite, da Vrhničani spoštujejo omejitve glede koronavirusa? Glede na to, da po številu okuženih na tisoč prebivalcev nismo presegli povprečja glede na število občanov v naši občini, lahko rečem, da smo v zadostni meri upoštevali omejitve. Tudi občinsko redarstvo ni zaznalo večjih kršitev. Občasno je sicer nastalo kakšno žarišče, vendar se je hitro umirilo. Decembra ste na OS sprejeli proračun. Kakšna bo njegova letošnja projekcija v grobi obliki? Koliko bo kapnilo v blagajno, koliko iz nje, koliko je dolga... ? Na decembrski seji smo uspeli prvič v zgodovini občine sprejeli dveletni proračun. To je pomembno predvsem zaradi večletnih investicij in zaradi priprave na novo evropsko finančno perspektivo od leta 2021 in 2027. V ta namen smo v proračunu namenili tudi več sredstev za prostorske načrte in za projektne dokumentacije raznih investicij. Ko bo tako imenovani operativni program znan (predvidoma konec leta 2022), ki ga pripravi vlada skupaj z EU, bomo vedeli, za katere projekte bomo lahko prejeli sredstva EU. Trenutna finančna perspektiva pa je končana. V letu 2021 je v načrtu 17 milj. prihodkov in 20 milj. odhodkov. Presežek odhodkov gre predvsem na račun infrastrukturnih projektov (občinskih, državnih in evropskih). Lani smo odplačali eno dolgoročno posojilo, tako da trenutna zadolženost ni velika. Ostali sta še posojili, ki sta bili vzeti za potrebe gradnje zdravstvenega doma. Kam je investicijsko usmerjen proračun 2021-2022? Katere bodo glavne občinske investicije? Največ sredstev je rezerviranih za infrastruktur-ne projekte: južno obvoznico (pripravlja se razpis za izvajalca), kolesarsko pot Vrhnika-Horjul, večje cestne odseke v krajevnih skupnostih, za prizidek k OŠ Ivana Cankarja, za celostno ureditev športnega parka, za kolopark, občinske kolesar- ske in rekreativne poti ter za nakupe manjkajočih zemljišč v Močilniku in na Bajerjih, kjer želimo razviti turistično ponudbo. V naslednjem letu bomo začeli tudi z obnovo Rokodelskega doma, to je nekdanji Primis pri Cankarjevemu domu Vrhnika. Stavba bo namenjena mladinskim, kulturnim in športnim organizacijam, mladim umetnikom itn. V zadnjih letih se je zelo razvila vrhniška tržnica. V ta namen smo kupili tudi pokrite prostore, ki so bili v lasti Mercatorja. Sedaj bomo jih uredili v pokrito tržnico. Kako pa se v proračunu vidijo krajevne skupnosti? Občina Vrhnika ima že vrsto let na nek način participarni proračun, in sicer z delom proračunskih sredstev razpolagajo krajevne skupnosti samostojno. Tako se vsako leto uredijo oz. asfaltirajo ceste v krajevnih skupnosti. Izmed večjih samostojnih investicij bo gradnja ceste v Podlipi, na Drenovem Griču, izgradnja dela kanalizacije v Sinji Gorici, če bomo uspeli pridobiti zemljišča, izgradnja vodovoda Vrhnika-Zaplana. Lani, v letu 2020, seje končala dejavnost v Močilniku, tako da je postal last občine. Kaj se sedaj dogaja tam, kakšna je vaša občinska strategija z omenjeno nepremičnino? Z novim letom se je najemniku novejšega dela stavbe iztekla najemna pogodba. Sedaj rešujemo še z dvema lastnikoma preostalega dela Močil-nika in starega dela objekta. Celostna ureditev namreč ni mogoča, če je na tem območju več lastnikov, ki so po možnosti v slabih medsebojnih odnosih. Reševanje lastništva je trd oreh in je posledica minule pasivne drže lokalne skupnosti in slabih odločitev prejšnjih lastnikov. Želimo in verjamemo, da bomo v Močilnik ponovno vrnili življenje. Decembra se je upravna enota odselila na novo lokacijo. Kako bo z njenimi prostori, ki so gostovali v vaših prostorih? Se bo vaša uprava iz Mulajeve preselila na občino? V začetku decembra smo na Vrhniki končno dobili urejen in primeren upravni center. Prostore je zasedla upravna enota in tudi davčne pisarne, za katere smo morali napeti vse sile, da so ostale na Vrhniki. Hvala finančni upravi. Po izselitvi upravne enote bomo lahko celotno občinsko upravo - tudi oddelek za prostor in oddelek za okolje in komunalo - preselili v občinsko stavbo na Tržaški cesti. Kaj bo pa s prostori v Mulajevi hiši? Imamo več načrtov, ki pa so odvisni od lastništva drugega objekta. Kakšna je situacija s priključkom na avtocesto v Verdu? Na eni zadnjih sej je bilo rečeno, mislim da na oktobrski ali novembrski, da mogoče ne bo šlo vse tako gladko, kot je bilo rečeno. V projekt izgradnje južne obvoznice in priključka na avtocesto je vključenih veliko akterjev. Občina, država, DRSI, DARS, Elektro in Telekom. V zadnjih dveh letih smo od ideje prišli do vse projektne dokumentacije, lastništva in sofinancerskega sporazuma. Projekt je težak več milijonov. Občinski delež pa je 700.000,00 EUR. Trenutno je v pripravi razpisna dokumentacija za izbiro gradbenega izvajalca. Objekta sodišča in nekdanje zadruge sta v celoti obdana s trakom. Kot je zapisano, odpada fasada. Kaj boste storili, da bosta videz in funkcionalnost objekta prijaznejša občanom? Objekt sodišča je izredno star in je v večinski lasti ministrstva za pravosodje. Ob zadnjem potresu na Hrvaškem, ki smo ga dodobra čutili tudi na Vrhniki, so nastale vidne poškodbe na stavbi. Zaradi varnosti mimoidočih je sodišče do statičnega pregleda omejilo dostop do samega objekta. Bralci so nas opozorili na brv čez Ljubljanico pri Janezovi vasi, kjer naj bi ne bilo več preproge, kije preprečevala zdrse. Kako je s tem? Konec minulega leta smo izvedli celostni pregled konstrukcije. Ugotovljeno je, da so nastale konstrukcijske poškodbe mostu. Letos ga bomo sanirali, zato bo sam most nekaj časa tudi zaprt. Preproga pa je bila odstranjena ravno zaradi strokovnega pregleda mostu. Zaradi dotrajanosti je niso namestili nazaj. Nekdanji hotel Orel je v propadajočem stanju. Kot mi je znano, je to občinski objekt. Ali imate z njim kakšne načrte? Na eni od občinskih sej seje bilo slišati, da bi zamenjali vsaj streho? Nekdanji hotel oz. objekt Črnega orla je vrsto let menjaval lastnike. Po osamosvojitvi so se začeli postopki denacionalizacije in so trajali izredno dolgo in je občina postala 100-odstotni lastnik šele pred leti. Pred korono, ko je bil turizem na vrhuncu, so se za objekt zanimali investitorji. Sedaj je razumljivo zanimanje upadlo. Zaradi varnosti mimoidočih bomo zamenjali streho. Lani smo izvedli tudi statični pregled objekta, ki je pokazal, da objekt niti ni v tako slabem stanju. Športni park dobiva novo podobo. Menda naj bi imela občina v rokavu pripravljene dokumente za njegovo obnovo. Lahko poveste, kaj se bo obnavljajo in če lahko opredelite kronološko? Športni park Vrhnika zaradi svoje izredne lege v samem središču mesta, ob neposredni bližini šole, vrtca in reke Ljubljanice, služi kot veliko skupno dvorišče Vrhničanov. Po več desetletjih investicijskega zanemarjenja smo pred dobrima dvema letoma le zagrizli v to kislo jabolko. Velik del športnih površin smo, z izjemo stadiona, že obnovili. Sedaj nas čaka najtrši oreh, ker moramo pred gradnjo novih objektov sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Po sprejemu OPPN-ja, v drugi polovici leta, bomo začeli z gradnjo objekta za servisne prostore tistih športnih panog, ki so sedaj dobro razvite v parku. Hkrati bomo uredili osrednji del, ki bo služil kot park vsem občanom, npr. glasbeni paviljon, otroško igrišče, odbojka na mivki, park z drevoredom ... V načrtih je tudi izgradnja zimsko-letnega bazena, vendar bo treba predhodno zagotoviti dodatne prostore za športno vzgojo otrok v OS IC in društva. Pri nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki zadnje čase potekajo gradbena dela. Nekateri Vrhničani se bojijo, da bo v katerem od objektov morebiti ponovno prostor za begunce ali kaj podobnega. Kakšne informacije o teh objektih, ki so v lasti države, imate vi? Kaj se tam obnavlja in gradi ter čemu? V zadnjih letih se je na tem območju temeljito obnavljalo. Nekateri objekti so namenjeni arhivu UE Ljubljana, Arhivu MORS-a, spodnje objekte sta zasedli UE Vrhnika in urad za delo. Objekt pri stadionu bo namenjen dnevnemu varstvu starostnikov. Zaradi pridobljenih sredstev mora biti zgrajen do sredine leta 2022. Z Domom upokojencev Vrhnika želimo prek Ministrstva za delo, družino in socialo urediti še zadnja zgornja zapuščena objekta in ju nameniti oddelku za demenco v sklopu DU Vrhnika. Zaradi vseh aktivnostih v tem času ne verjamem, da bi to območje še kdaj služilo kot migrantski center. Za konec še vprašanje, kako deluje prva podžupanja Občine Vrhnika, gospa Bernarda Kropf? Izredno dobro in sem ji hvaležen, da je sprejela izziv ter prevzela področje ekologije, ki je na Vrhniki velika težava. Za uspešno vodenje tako velike občine je župan premalo. Doslej sem imel srečno roko pri izbiri vseh podžupanov: tako pri Gregu Kukcu, ki je moral zaradi prevzema članstva in nato tudi predsedstva nadzornega sveta komunale kot podžupan odstopiti, do gospoda Jožeta Malovrha, ki primarno skrbi za dobro povezavo s krajevnimi skupnostmi. Pri veliko investicijah in programih pomagajo tudi predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki ali predstavniki lokalnih list in političnih strank. Večja vključenost občanov in uslužbencev občine se je poznala tudi v realizaciji proračuna, ki je bila zelo velika. Veliko manjših projektov, za katere v preteklosti ni bilo časa, je bilo sedaj izvedenih. Gašper Tominc NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 7 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za petino manj kaznivih dejanj, a večja materialna škoda Vladimir Adam, komandir Policijske postaje Vrhnika Kot so nam sporočili iz Policijske postaje Vrhnika, so v letu, ki je za nami, obravnavali 319 kaznivih dejanj, kar je za 23,1 % manj kot leto prej. Dober rezultat je bil dosežen tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj, saj je bil večji kot leta 2019 in je znašal 48,6 %. Se je pa nekoliko povečala materialna škoda obravnavanih kaznivih dejanj, in sicer se je v primerjavi z letom 2019 povečala za okoli 200 tisoč evrov. Kot je za Naš časopis pojasnil komandir Policijske postaje Vrhnika Vladimir Adam, so policisti obravnavali največ kaznivih dejanj splošne kriminalitete, 85 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in šest kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete. »Največ je bilo obravnavanih kaznivih dejanj zoper premoženje, in sicer 304, prevladovale so tatvine, delež preiskanosti omenjenih kaznivih dejanj se je povečal za 5,2 %. Obravnavali smo 32 kaznivih dejanj vloma, največ 7 v stanovanjske hiše v naseljih. Na območju policijske postaje je bila izvršena tatvina 3 osebnih avtomobilov, od tega v 2 primerih vozilo Fiat 500.« Na področju gospodarske kriminalitete je bilo največ kaznivih dejanj poslovne goljufije. Obravnavali so tudi pet kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Na področju tujske problematike je bilo malenkost manj ugotovljenih prekrškov glede na leto 2019, kar je treba pripisati tudi omejitvam glede razglašene epidemije. »Na področju zagotavljanja javne varnosti je bilo skoraj enkrat več ugotovljenih kršitev, prevladujejo kršitve iz področja Zakona o nalezljivih boleznih, kjer je bilo ob 291 ugotovljenih kršitvah v 220 primerih izrečeno opozorilo. Največ kršitev Zakona o javnem miru je bilo obravnavanih zaradi kršitev 6. člena (izzivanje in vzpodbujanje k pretepu, drzno, nasilno vedenje), ter 8. člena (motenje mira z uporabo akustičnih aparatov). Obravnavali smo manj kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ter več kršitev Zakona o zaščiti živali. Policisti PP Vrhnika smo obravnavali 133 prometnih nesreč, kar je 6,4 % več. Kot vzrok prevladujejo nepravilen premik z vozilom, nepravilna stran in smer vožnje, ter neprilagojena hitrost. Alkohol, kot sekundarni vzrok pri obravnavnih prometnih nesrečah se je največkrat pojavljal pri vožnji z neprilagojeno hitrostjo, neupoštevanju pravil o prednosti in nepravilnem prehitevanju. Na območju policijske postaje se ni zgodila nobena prometna nesreča z smrtnim izidom, manj je bilo tudi hudo telesno poškodovanih. Izmed hujših cestno prometnih prekrškov velja izpostaviti kar 45 zasegov motornih vozil,« je dejal sogovornik. Največ varnostnih dogodkov je bilo obravnavanih v Občini Vrhnika, sledita Občina Borovnica ter Občina Log - Dragomer. Komandir Vladimir Adam ocenjuje, da je varnost na območju vseh treh občin na visokem nivoju. »Da bo še naprej tako ostalo, si bomo prizadevali tudi v prihodnje v sodelovanju tako z lokalnimi skupnostmi, kot tudi z ostalimi subjekti.« Gašper Tominc, foto: GT Vrhniški policisti zasegli 400 sadik konoplje Vrhnika, 20. januarja - Vrhniški policisti so po zbranih obvestilih in pridobljeni odredbi opravili hišno preiskavo pri 54-letnem osumljencu iz Ljubljane. Pri njem so našli prirejen prostor za gojenje prepovedane droge - konoplje. Našli in zasegli so več kot 400 sadik in okoli 10 gramov že posušene prepovedane droge konoplje ter manjšo količino drugih drog. Prav tako so našli in zasegli pripomočke za gojenje (luči, venti- latorje, gnojila, lonce, tehtnico ipd. ... ) Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo zaradi sumov kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanim drogami. (gt, foto: Policija) Otroški vrtec upravna enota in še kaj Kdo od malo starejših Vrhničanov se ne bo spomnil nedelje, 26.januarja 1997, ko je na Vrhniki na nekoč pasjem igrišču do tal pogorel dobri dve desetletji star lesen montažni vrtec. Tudi sam sem bil na kraju požara, vrtec za Osnovno šolo Janeza Mraka se je sesul v prah. Zupan Tomšič, ki je bil na kraju, je bil v skrbeh, kam z 260-timi otroki, bili smo sredi zime. Prva možnost je bila Hotel Mantova, ki je bil takrat zaprt in ga je Mercator prodajal, vendar je bil prostorsko neprimeren za vzgojno dejavnost. Takrat sem imel kot pomočnik načelnika za varnostne zadeve Ljubljanske pokrajine Ministrstva za obrambo pisarno v nekdanji vojašnici Oklepne brigade na Vrhniki. Tedaj je bil v njej 530 Učni center Slovenske vojske poveljnik Peter Palčič. Nastanitvene zmogljivosti so v centru sem poznal in bilo je kar nekaj objektov praznih, vendar ali bo Slovenska vojska posodila katerega od praznih objektov v vojašnici za vrhniški vrtec, je bilo vprašanje. V mislih sem imel prazen objekt že ob vhodu v vojašnico ob ambulanti, ki je bil namenjen izključno za nastanitev in usposabljanje vojakov. Še isti večer sem šel v vojašnico, kjer mi je dežurni odprl prazen objekt. Z metrom, ki sem ga imel s seboj, sem izmeril tloris: 56 x 15 m. Laično sem ugotovil: objekt bi bil primeren, imel je tudi vso infrastrukturo, ki je delovala. Od leta 1946 pa do 9.45 25. oktobra 1991 je bila v vojašnici največja tankovska enota nekdanje JLA v Sloveniji, izredno nevarna ognjena moč z najsodobnejšimi tanki na svetu, M 84. Takrat mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi bil v sklopu vojašnice lahko nastanjen otroški vrtec. Pa vendar je treba spomniti, da je imel že prvi župan po demokratičnih volitvah na Vrhniki, leta 1990, France Kvaternik, vizijo, da bo Vrhnika demilitarizirana cona, mesto brez vojske. S tem v povezavi je bil leta 1990 napisan tudi dokument kot dodatna nezaupnica I. oklepni brigadi, ki je že krepko segrevala motorje tankov, da bi preprečila slovensko osamosvojitev. V januarju 1997 so se iztekali zadnji dnevi ministrovanja ministrstva za obrambo Jelka Kacina. Njegova tajnica je bila Majda Gartner, moja tečajnica še iz Policije, kjer sem predaval oborožitev in topografijo. Takoj v ponedeljek zgodaj zjutraj, 27. januarja 1997, ko se je iz pogorišča še kadilo, sem poklical ministrovo tajnico Majdo Gartner in ji predstavil stisko, ki je nastala na Vrhniki. Takoj mi je odgovorila: minister ima ob 8. uri kolegij, pripravi več podatkov. Akcija je stekla. Poveljnik Peter Palčič je prek logista Marjana Groma priskrbel vso dokumentacijo od parcelne številke 2096 in 2098, vse k. o. Stara Vrhnika, do vložne številke 323, kot družbena lastnina z imetnikom uporabe. Zainteresirani objekt je bil na tlorisu vojašnice označen s številko 9. Poveljnik Peter Palčič je obvestil tudi župana Vinka Tomšiča, da pri ministru za obrambo lobiramo za objekt, ki bi začasno lahko nadomestil zaradi ognja uničeni vrtec. Minister za obrambo je imel ob 9.00 dokumentacijo na mizi. Ob 12.00 me je Majda po telefonu obvestila: »Vid, vrtec je vaš!« Seveda je tu treba omeniti tudi srečno okoliščino, da je na Ministrstvu za obrambo služboval kot vodja oddelka za gradbene zadeve Vrhničan Dušan Mlinar, od katerega je bilo odvisno, v kolikem času bo stavba dejansko prešla v roke Vrhniki. Najemna pogodba je bila podpisana 4. 2. 1997, to je pet dni po požaru. Podpisala sta jo Minister za obrambo Jelko Kacin in sedaj že pokojni vrhniški župan Vinko Tomšič. Dosti let pozneje je poleg te stavbe v času županovanja dr. Marjana Riharja zrasel nov sodoben vrtec, katerega vodja izgradnje je bil podžupan Marjan Možina, sicer oba tudi veterana v vojni za Slovenijo. Slavnostni nagovor ob odprtju pa je imela dr. Ljubica Jelušič, takrat ministrica za obrambo, ki se je v času svojega ministrovanja kar nekako udomačila na Vrhniki, saj je izredno cenila prispevek Vrhnike v osamosvojitveni vojni in je poleg potrebe po vrtcu poudarila tudi simbolni pomen, da je nov vrtec na območju nekdanje vojašnice. Zanimivo je tudi, da je bilo odprtje povsem novega vrtca s 1550 m2 uporabne površine 22. decembra 2009, na nekoč praznik dneva JLA. Prispevek sem napisal kot dodaten komentar dvema člankoma v zadnji številki Našega časopisa izpod urednikovega peresa, v katerih opisuje požar vrtca in odprtje nove upravne enote v nekdanji vojašnici I. oklepne brigade. Ja, uresničuje se ideja o demilitarizirani Vrhniki. Kot občinski svetnik si že nekaj let prizadevam, da bi v nekdanji vojašnici zgradili tudi dom upokojencev. S prihodom novega župana Daniela Cukja-tija je to moje prizadevanje prevzel in me je prav pred nedavnim obvestil: »Vid, demen-tni oddelek Doma upokojencev v nekdanji vojašnici bo ...« Vid Drašček NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 8 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pregled dosežkov občin zero waste skozi oči Ekologov brez meja Občina Vrhnika se je leta 2014 skupaj z občinama Borovnica in Log -Dragomer prva odločila za pridružitev slovenski in evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do zero waste. Občine skupaj štejejo okrog 25.000 prebivalcev, kjer za ravnanje z odpadki skrbi Komunalno podjetje Vrhnika. Njihova zaveza k strategiji zero waste ni bila naključje, ampak logična posledica naravnanosti k družbi brez odpadkov že od vsega začetka delovanja. Na tem območju namreč odpadke ločujejo že od leta 1994 in jih dojemajo kot surovine. Osnovno vodilo strategije zero waste je preprečevanje nastajanja odpadkov, ločeno zbiranje na izvoru in zmanjševanje količin mešanih komunalnih odpadkov. Komunalno podjetje Vrhnika redno izvaja številne aktivnosti za uresničitev teh prioritet: od spodbujanja prodaje proizvodov brez odvečne embalaže, spodbujanja ponovne uporabe s storitvami in servisom starih predmetov v depoju, izvajanje posameznih akcij in ekonomskih instrumentov, kot so "s Kokom ceneje", spodbujanje lokalne samooskr- be do intenzivnega okoljskega ozaveščanja in izobraževanja na vseh nivojih lokalne skupnosti ter vključevanja strategije zero waste na področju turizma in organizacije prireditev brez odpadkov. Depo je odličen primer, kjer imata ponovna uporaba in priprava za ponovno uporabo prednost pred drugimi ukrepi ravnanja z odpadki. Hkrati deluje kot izobraževalni center, ki ga na leto obišče več kot 1800 učencev in drugih domačih ter tujih zainteresiranih skupin. V letu 2019 so zajeli okrog 33 ton predmetov, od katerih so jih 14 ton predelali v depoju in tako prihranili več kot 7.000 evrov, ki bi jih sicer plačali za odvoz na odstranjevanje v Ljubljano. V istem letu so prodali 13.650 kosov, kar znaša skoraj 40 kosov na dan. Med njihove storitve spadata tudi hitri servis in popravilo koles "pri naročniku" (npr. Eko-sklad). Omeniti velja tudi depo- -jevo točilno postajo za prodajo ekoloških čistil, ki so jo skupaj s podjetjem NMC iz Logatca kot prvi v Sloveniji postavili leta 2016 in tako omogočili nakupovanje brez embalaže. Kljub splošnemu trendu rasti vseh nastalih komunalnih odpadkov je občinam pod okriljem Komunalnega podjetja Vrhnika uspelo obdržati količine mešanih komunalnih odpadkov (62 kg/osebo/leto) pod postavljenim ciljem, to je 70 kg do leta 2020. Torej je bilo manj tistih odpadkov, ki jih je bilo treba odstraniti. V istem letu so ločeno zbrali 83 % odpadkov, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 73 %. Biti nad povprečjem po deležu ločeno zbranih odpadkov je uspelo še Občini Slovenske Konjice. Čeprav je prebivalec Slovenije povprečno proizvedel 509 kg komunalnih odpadkov v letu 2019, je bilo teh količin v občinah Borovnica Log - Dragomer in Vrhnika znatno manj, 372 kg na občana. V primerjavi z drugimi slovenskimi občinami iz programa Zero Waste Slovenija je edino njim uspelo zaznati zmanjšanje takih odpadkov. Še Upodobitev nekaterih dosežkov in ukrepov občin prek slikovnih simbolov (grafika: Žaklina Žnajder) - □Miru Št. prttfc NMl»li odpadfck SO 19 k0.'prrb NMtJli odpadki 2013 kp'preb, MK0 2Q19 k^pr&b Lotono zbfini ü-dpndki 2Q19 vmnata l tjg [iropomor. 24 957 385 373 « 33 5ü"i Stov&tvshe Konjice 14593 315 315 S3 73.60 4* Stawiisko pmpraiiB zaroko sm 137 72 0014» GW]G 2 751 S 275 76 72.40 4 L|ubl|flHi 113 353 373 105 Sled ■■:-:.■ iAA 552 1flJ 57 4t! itnt 21 492 352 133 04 ¿Ott Radovljica 19.053 358 35? 130 "o Podatki za občine iz letnih poročil 2019 in slovensko povprečje v primerjavi z letom 2018 (Vir: Ekologi brez meja, SURS) malo zaleta pa jim manjka za tni ravni. Komunalno podjetje vpliv na okolje z učinkovitim dosego cilja, da se bodo količine Vrhnika je s svojim delovanjem ravnanjem in izboljšati kakovost komunalnih odpadkov začele velika spodbuda drugim obči- bivanja svojih občanov. zmanjševati pod 350 kg na le- nam, ki si želijo zmanjšati svoj Ekologi brez meja Pogumna ekipa smetarskega vozila se je odzvala hitro in učinkovito Voznik reševal življenje David Rekar Ekipa v smetarskem vozilu se je v petek, 15. 1. 2021, okoli 14.20 peljala po Tržaški cesti na Vrhniki in blizu servisa Peugeot (oz. lokala Levček) na pločniku opazila negibnega moškega. Voznik smetarskega vozila Toni Čuk je takoj ustavil vozilo. Moškega, ki je negibno ležal na Toni Čuk Gašper Tomažin trebuhu, je obrnil na bok, preveril njegovo zdravstveno stanje (pulz, dihanje) in ga začel oživljati z masažo srca. Oživljal ga je do trenutka, ko so ga prevzeli reševalci. Z voznikom sta bila David Re-kar, ki je bil ves čas na zvezi z reševalci na številki 112, in Gašper Tomažin, ki je usmerjal promet. Vsem trem iskrena hvala, ponosni smo na vas. Pomembno je biti in ostati človek. Komunalno podjetje Vrhnika, foto: GT Oživelo nekdanje smučarsko središče Zimska idila v višje ležečih krajih in nizke temperature sredi januarja so spodbudile marsikatero družino ali posameznika, da je poiskal možnosti za zimske športe. Na vrhniškem koncu se je kar sama od sebe ponujala Ulovka, ki je nekoč bila občinsko smu- čarsko središče, zdaj pa je nanj ostal samo spomin. Kljub temu se je v mrzlih zimskih dneh na Ulovki kar trlo družin, ki so snežno odejo (v dolini je skoraj ni bilo) izkoriščale predvsem za sankanje, nekateri pa tudi za smučanje. Večdnevne nizke temperature so pripomogle k nastanku ledene odeje na Bajerjih, ki so jih občani izkoristili za drsanje po ledu. Tudi pričujoča fotografija je nastala na Bajerjih. (gt) NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 9 za 130 otrok N OS Občina Vrhnika Darila 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Člani ZŠAM Vrhnika aktivni v času koronavirusa Letošnji dan dobrodelnosti je potrkal na vrata otrok, ki so v veselem decembru zagotovo pisali pisma Božičku. Če se nismo smeli objeti, kot vse novoletne dneve doslej, so Levček Lions kluba Vrhnika in LEO klub ter prostovoljno gasilsko društvo Stara Vrhnika pripeljali Božička kar na dom. Naši dobrodelni klubi se še kako dobro zavedajo krize, ki jo povzroča covid-19, ki naši družbi postavlja ogledalo in človeka na preizkušnjo. Nastala situacija je v dobrodelnosti našega kluba priklicala naše dobre misli in dela ter nas poslala na pot pomoči potrebnim. Pravično in pokončno pomagamo najbolj ranljivim skupinam. Odgovorni, kot smo, tudi letos nismo pozabili na otroke socialno ogroženih družin in smo s pomočjo RK, Območnega združenja Vrhnika, ter Zavodom za socialno delo razdelili 130 daril. Naši maskoti Levček in Božiček sta z roko v roki prinesla sto daril v naši občini in sosednjih -Borovnica, Log - Dragomer. Tudi letos smo obdarili še kako potrebne pomoči in ranljive otroke migrantov iz azilnih domov Logatec in Ljubljana, in sicer 30 otrok. Neskromno vsebino v darilnih vrečkah so prispevali naši člani kluba in dolgoletni do-natorji ter podporniki Lions dobrodelnega gibanja, ki ne odmikajo oči od realnosti, ki srečo delijo, saj obstaja zato, da jo delimo z najmočnejšo silo v življenju, v katera postavljamo vsa svoja upanja. Letos ob 30-letnici lionizma v Sloveniji lahko govorimo o nemalo uspehih in izvirnih zgodbah dobrodelnih akcij naših klubov. Uresničujemo razmišljanje o prihodnosti, življenju, pomoči za otroke, družine, za varnost in mir, da jutri realnost ne ostane le prazna beseda in sanje. Delimo dobro. Lions klub Vrhnika S svojim poslanstvom prostovoljstva se članice in člani ZŠAM Vrhnika po svojih najboljših močeh poskušamo vključevati v vse segmente družbe. V Občini Vrhnika priskočimo na pomoč nevladnim in tudi drugim organizacijam, ki delujejo kot zavodi in organizacije pod okriljem Občine Vrhnika. V času covid-19 je v telovadnici Partizan nastala rdeča cona, kjer so se z virusom bojevali okuženi varovanci Doma upokojencev Vrhnika. CZ kot koordinator aktivnosti, povezanih s covidom-19, ZD Vrhnika, DU Vrhnika, vse vzporedne službe in zavodi se trudijo, da po najboljših močeh zagotavljajo vse potrebno za zmanjševanje okužb in delovanje javnih ustanov v skladu s priporočili in navodili NIJZ. Člani ZŠAM Vrhnika in članica ZŠAM LPP so se svojim prispevkom vklju- Prav mi sami lahko s svojo disciplino in odgovornostjo prispevamo, da bomo čim prej zaživeli normalno življenje. Člani ZŠAM Vrhnika smo se po novem letu, v torek, 5. 1. čili s prevozi za brise covid-19 iz ZD Vrhnika in DU Vrhnika v UKC Ljubljana. Tako smo kot prostovoljci prispevali svoj delež k boju in preprečevanju širjenja virusa. Pripravljenost in prevoze je treba zagotavljati sedem dni v tednu, z umirjanjem situacije pa se bo zmanjšalo tudi 2021, in sredo, 6. 1. 2021 pridružili akciji Varovanje otrok NIS na Vrhniki. S svojo fizično prisotnostjo smo skozi Vrhniko, na najbolj izpostavljenih in nevarnih prometnih točkah, število prevozov. Vozilo zagotavlja Občina Vrhnika. Zahvala za nemoteno izvajanje prevozov velja naslednjim voznikom: Irenki Štefančič, Leonu Novaku in Franju Čretniku. Anita Čretnik, tajnica ZŠAM Vrhnika, Joto: Leon Novak zagotavljali varnost, opozarjali voznike in vse prisotne, da so na cesti ponovno šolski otroci. Razposajenost otrok po daljši odsotnosti in slabša pozornost lahko kaj hitro pripeljeta do nezgode, zato je izredno pomembna voznikova usmerjena pozornost na dogajanje ob cesti. S takim namenom smo prek različnih medijev opozarjali na ponovno povečano pozornost na dogajanje ob cesti. V obliki patrulj se je v varovanje vključila tudi PP Vrhnika, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. S takšnimi akcijami pomagamo do cilja vizije nič: "Nič mrtvih v prometu." Iskrena zahvala velja vsem članom ZŠAM, ki ste sodelovali v akciji: Zeljku Jadaniču, Leonu Novaku, Nacetu Jerini, Karolu Jurjevčiču in Tonetu Tomšiču. Naj velja geslo ZŠAM Vrhnika: »S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi.« Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika Prvi učenci OŠ Ivana Cankarja že v šolskih klopeh Veliko neprijetnosti in težav povzroča ta mali in nevidni sovražnik, koronavirus, s katerim se še kar spopadamo in očitno bomo morali z njim živeti in se mu prilagoditi. NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 10 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Wj Boštjan Seliškar, direktor Avtohiše Seliškar »Vse več povpraševanj se pojavlja prek spleta in telefona« Epidemija je zelo zanihala prodajo vozil, zato smo se pogovarjali z Vrhničanom Boštjanom Seliškarjem, ki ima v Logatcu salon vozil Citroen. Kot je pojasnil, se tudi pri njih niso mogli izogniti padcu prodaje, so pa med drugim opazili nove nakupovalne navade strank. Vaši saloni so bili v spomladanskem valu zaprti, kako je v jesenskem oziroma zimskem? Imate kakšne omejitve za stranke? Omejitve seveda ostajajo, tako kot tudi povsod drugod. Prodaja na daljavo je sicer dovoljena, zato si čim bolj prizadevamo, da nagovorimo stranke prek interneta in telefona. Izjema so pravne osebe (podjetja, s. p., d. o. o., ...), ki nakup lahko opravijo tudi v samem salonu, seveda pod vsemi pogoji, ki jih naroča NIJZ. Je pa nakup vozila izkušnja, ki je najbolje doživeta v živo, da se stranka v vozilo usede in ga »občuti«, zato upamo, da se bodo ukrepi kmalu začeli sproščati, da bo to spet mogoče. Kaj so vam prinesle omejitve? Zanima me v poslovnem pogledu: padec prodaje ali seje mogoče celo povečala? Prodaja vozil je v minulem letu zelo nihala glede na vso znano situacijo. Padec celotnega trga se giblje nekje okrog 33 % v primerjavi z letom 2019 in tudi naše podjetje je bilo v podobnih okvirih. V prvem valu, ko je vladalo popolno zaprtje, je bila prodaja najbolj prizadeta. V poletnih mesecih se je slika precej izboljšala, vse do zaprtja v jeseni. Uporabili smo vse znanje, ki smo ga prejeli ob prvem valu in s polno paro nadaljevali v okvirih, ki jih dovoljujejo zakoni. Sicer pa lahko s ponosom povemo, da smo glede na situacijo poslovali zelo dobro in smo prepričani, da bo leto 2021 še boljše. Menda naj bi se - tako poročajo mediji - v tem času povečala prodaja električnih vozil. Delite take izkušnje z njimi? Prodaja električnih vozil je definitivno v porastu in v prihodnjih letih lahko pričakujemo vedno večje številke tudi na slovenskem trgu. Tudi v našem podjetju si prizadevamo, da bomo pove- čali prodajo omenjenih vozil in s tem širili ekološko ozaveščenost. Že letos prihaja na trg kar nekaj novih Citroenovih modelov v popolnoma električni izvedenki, med drugim tudi dostavna vozila. Lani smo se tudi dobro pripravili na elektrifikacijo in namestili tri električne polnilnice. Beležite morebitne spremembe navad kupcev: da mogoče sedaj več pogledajo na spletu? Seje mogoče povečalo zanimanje za rabljena vozila? Da, vse več povpraševanj se pojavlja prek spleta in seveda telefona. K sreči živimo v dobi informatike in nam tehnologija omogoča različne načine komunikacije. Najpogostejša so elektronska sporočila in telefonski klici, ponujamo pa tudi možnost videoklica. Trenuten način dela je čim bolj optimalen in poteka nemoteno. Opazili smo tudi, da je vedno več strank, ki si že prek spleta pripravi konfiguracijo želenega vozila, skupaj pa potem poiščemo najustreznejšo varianto. Res pa to velja predvsem za nova vozila. Zanimanje za rabljena vozila se je rahlo že povečalo, še večjo porast pa pričakujemo letos. V Avtohiši Seliškar imamo namen povečati prodajo rabljenih vozil z neposrednim odkupom na našem trgu in uvozom preverjenih vozil iz tujine. Veliko je slišati o davku na motorna vozila - DMV. Kako pa vi sprejemate to vladno odločitev? Drži, s 1. 1. 2021 je začel veljati nov zakon o DMV, ki prinaša veliko sprememb. To odločitev pozdravljamo, saj za veliko večino primerov to predstavlja boljše pogoje tako za nas kot tudi za naše stranke. Pri novih vozilih so spremembe sicer manj občutne, pri uvozu rabljenih, še posebno vozil premijskega razreda, pa bolj. V detajle se sicer ne bi spuščal, menim pa, da bo dolgoročno ta zakon izboljšal razmere na trgu. Naš namen je, da se stranka z našega dvorišča odpelje nasmejana in zadovoljna, zato se po najboljših močeh trudimo, da to tudi uresničujemo. Nakup, naj si bo novega ali pa rabljenega vozila, mora biti prijetna izkušnja in naše poslanstvo je, da to strankam tudi zagotovimo. Na koncu bi rad dodal še, da je zdravje na prvem mestu, zato ga čuvajte in upoštevajte varnostna navodila, za vse drugo pa bo še čas! Ostanite zdravi! Gašper Tominc Challe Salle za vrhniški VDC V začetku decembra se je v televizijski oddaji Milijonar, ki je bila tokrat dobrodelno obarvana, preizkusil tudi Challe Salle, ki je osvojil 2500 evrov. Zbrani denar je namenil vrhniški enoti VDC, ki skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. »Vem da jim vsaka pomoč veliko pomeni, zato jim rad pomagam ter tako prispevam k svoji lokalni skupnosti.« Sicer pa kaj vrhniški glasbenik počne v teh časih, ki za glasbene ustvarjalce niso najbolj prijetni. »Trenutno nič posebnega, enostavno delam, kar lahko, in čakam, da celotna situacija mine. Imam veliko več časa zase in za ustvarjanje nove glasbe, a samo od tega se ne da živeti. Največji problem za nas glasbenike je to, da ni koncertov, od katerih smo finančno odvisni. Zato je vse odvisno posameznika, koliko znaš biti podjeten in vnov-čiti svojo prepoznavnost. Sam sem ambasador za različne blagovne znamke, kot so Prin-gles, Slowatch, The Athlete's Foot, Kopija-Nova in domača Avtohiša Seliškar, ki že tri leta skrbi za moje prevozno sredstvo. V sodelovanju s podjetjem Kopija-Nova imam že drugo leto lastno linijo šolskih potrebščin, s katero želim mlade dodatno motivirati pri izobrazbi tako, da pripravljamo že novo kolekcijo, v ponudbo pa smo dodali tudi majice in kmalu še puloverje. V studiu snemam pesmi za album, ki ga pripravljam že nekaj časa, a seveda bo treba počakati na pravi trenutek za izid, ko bo možno speljati koncertno turnejo z bendom po Sloveniji. Drugače pa veliko športam in preživljam čas s punco, s katero sva v začetku leta medijem končno javno razkrila najino zvezo. Poleg tega pa bom kmalu postal tudi stric, saj je moja sestra noseča, tako da bo kar pestro.« Gašper Tominc Pridobitev pravice do označevanja čipk z označbo porekla blaga »IDRIJSKA ČIPKA« Postopek ocenjevanja čipk, ki klekljaricam omogoča pridobitev pravice do označbe porekla blaga »Idrijska čipka«, bo potekal v marcu 2021. Odbor za označbo porekla idrijske čipke vabi klekljarice, da čipke in vlogo za oddajo čipk v oceno predložijo do konca februarja 2021 osebno ali po pošti na naslov: Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2, 5280 Idrija. Ocenjevanje bo potekalo v skladu s pravili ocenjevanja, ki so objavljena v priročniku Idrijska čipka geografska označba. V njem so objavljeni tudi vzorci, po katerih je treba sklekljati čipke, ki se predložijo v oceno. Več informacij o postopku in vloga za oddajo čipk v oceno je dostopnih na spletni strani www. idrijskacipka.si/geografska-oznacba-certifikat, prek e-poštnega naslova metka@cipkarskasola.si ali na tel. št. 05 37 34 572. Vlogo lahko dvignete tudi osebo na sedežu Čipkarske šole Idrija. 1(1 Označba porekla blaga NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 11 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaposlitev v policiji Vabilo k vpisu na višjo policijsko šolo Če si želite postati policist ali policistka, se lahko po končani srednji šoli vpišete na Višjo policijsko šolo v Tacnu. Vpisi bodo potekali enako kot na druge višje šole, razpis pa je predviden februarja 2021. To šolsko leto bomo iskali od 150 do 200 novih policistov in policistk. Seveda se morate najprej vpisati in če ste sprejeti, dobite pravo pogodbo o zaposlitvi. Takoj vam začne teči delovna doba, začnete dobivati plačo, študij pa je brezplačen. Imate možnost nastanitve v Tacnu v Policijski akademiji, kjer vam ponujamo bivanje, izobraževanje, šport, knjižnico, pa tudi plačo, delovno dobo, praktično vse, kar boste potrebovali v dveh letih študija. Ko uspešno zaključite prvo leto, se vpišete v drugi letnik, pogodba se vam podaljša. Ko opravite vse študijske obveznosti, se z vami sklene delovno razmerje za nedoločen čas in začnete z delom na eni izmed policijskih postaj. V razpisu so navedeni vsi pogoji, ki jih morate izpolnjevati, temu pa sledijo še fizični in psihični testi. Na spletni strani policija.si si lahko vse te pogoje tudi pogledate in se z njimi podrobno seznanite. Za podrobnejšo in neposredno seznanitev z delom policisto, vam nudimo tudi možnost obiska Policijske postaje Vrhnika. Na policijski postaji vam bomo predstavili delovnik policista, pokazali opremo in vam z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. Vprašanja lahko naslovite tudi na elektronski naslov za-poslitev.pulj@policija.si. Na ta naslov lahko tudi sporočite že- ljo o obisku policijske postaje, lahko pa se tudi sami zglasite na najbližjo policijsko postajo. Veliko našega dela je predstavljeno tudi na Facebook strani Policijske uprave Ljubljana, kjer smo prav tako dosegljivi za vas. Če se boste odločili za delo v Policiji, ne zamudite vpisa na študij in se nam pridružite. S čim vse se boste srečali v službi? S svojim delom boste pomagali ljudem in skrbeli za varnost državljanov, imeli boste dinamično delo, ki prinaša veliko izzivov. Na začetku je to predvsem delo na terenu kot policist na policijski postaji, kjer boste opravljali naloge v patruljah, preiskovali boste različna kazniva ravnanja, obravnavali prometne nesreče, obravnavali različne dogodke, izvajali intervencije ob različnih dogodkih, svetu. Lahko boste tudi član ali članica posebne policijske enote in boste opravljali zahtevnejše naloge ob različnih dogodkih. Taki dogodki so zlasti večje športne prireditve, demonstracije, protesti, kjer je pričakovati večje kršitve javnega reda in miru, večje iskalne akcije Za opravljanje tovrstnega dela se boste posebej usposabljali. Del posebne policijske enote je tudi Gorska policijska enota, kar je kot nalašč za vse, ki imate radi gore in boste skozi posebno usposabljanje pridobili znanje za izvajanje nalog policije v visokogorju. Pri tem gre predvsem za obravnavo nesreč v gorah, sodelovanje v iskalnih akcijah, pa tudi preventivno opozarjanje obiskovalcev gora o ustreznosti njihove opreme in na druge nevarnosti v gorah. Pri tem delu boste tudi večkrat sodelovali z letalsko policijsko enoto in boste pri izvajanju nalog neposredno sodelovali kot del ekipe v helikopterju. Lahko postanete policist postaje prometne policije, kjer bo vaša osnovna naloga skrb za varnost udeležencev v cestnem prometu, obravnavali boste prometne nesreče in druge dogodke v cestnem prometu. Svoje naloge boste lahko opravljali tudi na motorju. Če vas veseli delo z živalmi, se boste lahko usposobili za vodnika službenega psa ali policista konjenika in policijske naloge opravljali s pomočjo službenega psa ali konja. Svojo kariero boste lahko gradili kot kriminalist pri pregonu storilcev najhujših kaznivih dejanj. V okviru kriminalistične policije se boste lahko specializirali za preiskavo splošne ali organizirane kriminalitete, obravnavo kriminalitete s področja gospodarstva, računalništva, lahko pa postanete tudi kriminalistični tehnik, foren-zik, bombni tehnik. Če imate odlične psihofizične sposobnosti, lahko postanete tudi član specialne enote Policije, ki je namenjena za izvajanje najzahtevnejših nalog policije. Lahko se usposobite tudi za varovanje najvišjih političnih predstavnikov tako doma kot v tujini. Delo policista je predvsem delo z ljudmi, zato tudi velikokrat izvajamo predavanja v šolah o raznih aktualnih temah, sodelujemo na sejmih in preventivnih aktivnostih, obiskujemo vrtce in osnovne šole, kjer je vedno dobra energija in se vedno radi vračamo. Skratka, policijsko delo je dinamično, raznoliko in tudi zelo zanimivo, ponuja vam ogromno možnosti, tako da vam pri tem delu ne more biti nikoli dolgčas. Vabljeni k vpisu! Vladimir Adam, mag., komandir Policijske postaje Vrhnika, policijski inšpektor I Foto: www.dnevnik.si skupaj z občani skrbeli za varnost v lokalnih okoljih in nabirali izkušnje za vaše nadaljnje delo v policiji. Seznanili se boste še, kako funkcionira interventna številka 113, delo kriminalistov, vodnikov službenih psov, konjenikov, posebne policijske enote, specialne enote, letalske policijske enote, enot za nadzor državne meje in delali predvsem z ljudmi. Z leti boste lahko, ob prizadevnem in zavzetem delu, dodatnem usposabljanju, pridobivanju delovnih izkušenj ter izkazanem interesu, postali del specializiranih enot tudi sami. Možnosti za napredovanja oz. premestitev na delovna mesta, ki bodo vas še posebno zanimala, je zares veliko. Možnosti so tudi za delo v tujini, in sicer tako v mirovnih misijah na različnih koncih sveta, kot tudi pri pomoči drugim policijam po Miklavževanje v Podlipi in Smrečju Mirno dolino in strme hribe sta že obdajala sneg in mraz, ko je tudi letos v začetku decembra na vrata podlipskih in smreških domačij potrkal sveti Miklavž. Ker je dobri svetnik že star in moder mož, je svoja darila razdelil pridnim angelcem, ki so jih prinesli pred pragove hiš, v katerih živijo pridni otroci. Tudi parklji so bili letos bolj prizanesljivi. Sveti Miklavž nam je svoje sporočilo posredoval kar prek posnetka Miklavž, parklji in priden fant, ki si ga lahko ogledate na YouTubu. Miklavž se zahvaljuje prav vsem krajanom Podlipe in Smrečja, krajevni skupnosti, kulturnemu društvu in vsem preostalim po-magačem. Želi jim zdravja in veliko dobrega v prihajajočem letu in da bi vsi še naprej tako lepo skrbeli za domači vasici. J. Cankar 1901 GIMNAZIJA JURUA VEGE IDRIJA ^ tMl&tM£jtOiM/ gut/ MpeAoiM/l h INFORMATIVNI DAN V petek, 12. 2. 2021, ob 9.00 in ob 15.00 V soboto, 13. 2. 2021, ob 9.00 Z virtualnim vodenim sprehodom skozi šolsko poslopje vam bomo predstavili izobraževalne programe gimnazija, strojni tehnik in mehatronik operater ter številne dejavnosti, ki jih nudimo našim dijakom! Vse predstavitve bodo tekle v živo s pomočjo aplikacije ZOOM Spletne povezave bodo objavljene na spletni strani naše šole. PRIDI IN SE PREPRIČAJ! INFORMACIJE: C 05 37 26 800 m tajnistvo@gimidrija.si www.gim-idrija.si NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 12 N as Občina Vrhnika Slavc Caserman: streslo ga je 35 000 voltov, a je preživel »Pokazal ogenj in sem padel dol« Že dolgo me zanimajo zgodbe preprostih ljudi, takih, ki so izstopali iz povprečja nekoč in danes. Cenim, da so znali in zmogli prenesti vse preizkušnje, ki jih je prineslo življenje. Eden izmed njih je tudi naš krajan s Stare Vrhnike, ki mirno živi med nami sredi vasi, velikokrat ga lahko vidite na sprehodu po vasi, na Vrhniki ali v Oazi na kavi s prijateljem Matevžem Pleškom iz Verda. To je Slavc Caserman - Cemetov, ki se je rodil leta 1940 in je lani junija praznoval 80 let. Preživlja upokojenska leta in pogumno sprejema vse, kar mu prinese življenje. Povabila sem ga, da bi mi povedal zgodbo o nesreči, ki se mu je zgodila 1970. leta, pri tridesetih letih, ko ga je na transformatorju velikega daljnovoda v Logatcu stresla elektrika z močjo 35 000 voltov. Kako si prišel do poklica električarja? Najprej so me hoteli dati v Industrijo usnja Vrhnika, a mi ni »pasalo«, ker je preveč smrdelo. Potem sem v izložbi pri Malavašiču videl plakat, da iščejo vajence pri Elektru. Bilo je leto 1955, imel sem 15 let in dva meseca. Tako sem raje šel v ele-ktroobrat na Vrhniki. Elektrogospodarske šole so bile za te konce v Cerknem. Imeli smo teorijo in šolo 3-krat po 9 mesecev in prakso. V šoli smo imeli dve manjši elektrarni, prej so Italijani imeli tam dve veliki kasarni. Vse je bilo v parketu in ploščicah. Med počitnicami sem delal na Vrhniki in se tam zaposlil kot električar za inštalacije. Bilo je premalo podjetnikov, veliko smo delali na »fuš«. V Logatcu je bil defekt na transformatorju, prvi daljnovod, ki je bil postavljen za napajanje železnice. Ljudje na vasi so tedaj narobe razumeli, da je daljnovod zato, da bo železnica šla nad Staro Vrhniko in čez Grintovc. No, transformator je bil napajan z dveh strani. Odklopili so ga samo iz ene smeri, iz druge pa ne. Mislil sem, da ni bilo več elektrike, pa sem šel gor, da bom začel šraufat, ker je nekaj sežgalo. Je bilo pa pod tokom, 35 000 voltov. Kaj to pomeni35 000 voltov za nepoznavalca, laika? V hišah je napetost električnega omrežja 400 voltov, na daljnovodu skoraj 100-krat večja. Tisti, ki je bil zraven, je rekel, da se je pokazal ogenj in sem padel dol, okoli tri metre globoko. Bil sem na transformatorju, težkemu okoli 60 ton. Bil sem pri zavesti. Ženo sem še sam poklical, ker sva naslednji dan - prvega avgusta - nameravala iti na morje. Rekel sem ji, da bova šla kakšen drug dan, no, pa sva šla čez tri leta. Hudo sem bil opečen. Prišel je zdravnik iz Logatca, potem pa so poklicali še dr. Kogoja z Vrhnike. Drugi dan je zdravnik poklical v službo, če je »un še živ«. Pri telefonu je bil Rajko Malavašič. Kakšne bolečine si imel? Nič ne boli. To ti sežge živce. Bolelo je to, ko ti kožo dol vzamejo na nogi, na riti, pa ti jo dajo na hrbet, kolikor je je še bilo za presaditev. Bolelo je, ko so vsak dan dol trgali povoje. Te svetle lise, kijih imaš na nogi, so ti kožo dol vzeli? Ja, in dali tja, kjer sem bil opečen, na roke, to je vse bilo opečeno. Tudi po obrazu sem bil opečen. Pa se ti nič ne vidi? V obraz sem bil čisto črn. Zdravnik je ženi rekel, če bi se ženske po obrazu »glih« prav opekle, bi bile čisto mlade. Moraš se ravno prav opečt. (Smeh, op. a.) Imaš tako lep obraz, da se sploh ne vidi, da se ti je kaj zgodilo. V bolnici so me »poflikali«, potem sem pa čakal, da se je zaraslo. Štiri mesece sem bil v bolnici, dvanajst mesecev pa v Soči. Soča je bila krasna zadeva. Hrana dobra, bazen dvakrat na dan, popoldne sem šel ven. Torej bolečin nisi imel? Bolelo je, ko so povoje dol trgali. Bilo je zanimivo, sestra mi je rane močila z borovo kislino, da je počasi trgala. Zdravnik, dr. Godina, pa je prijel povoj - resk in ga odtrgal, da je zabolelo! Je pa hitro končal. Kasneje se je z avtom ubil v prometni nesreči. Zdravnica je bila primarij dr. Furlanova iz Verda (njen oče Tomaž, zdravnik, je bil Mar-kovcov iz Verda), šef pa dr. Derganc, ki je bil med drugo svetovno vojno zdravnik kirurg v Bolnici Franja. Dvakrat sem prebral knjigo Ukana, Toneta Svetine. Ko je prišla kakšna delegacija, so jim zmeraj pokazali mene. Imel sem 48 % opečene kože. Moj zdravnik je bil dr. Brčič. Takrat, ko je na Brniku padlo dol angleško letalo, so jih tukaj zdravili. Povabili so ga v Anglijo na specializacijo za opekline, Kliničnega centra pri nas takrat še ni bilo. Kaj pa telo kot tako? So ostale kakšne poškodbe? Leva roka mi ne dela od komolca, še od ramena je zanič, nosim rokavico. Če ti roka ne dela, ti mišice otrdijo. Ko pa mišice propadejo, jih ne spraviš več nazaj. Na desni roki mi pa palec ne dela. Lahko primem kaj, kar ni debelo, debelejših stvari pa ne morem prijeti. Čeprav mi leva roka ne dela, si z njo lahko pomagam, na primer dol pritisnem, če kaj režem. A sem se že večkrat urezal, ker je ne čutim. Ko sem delal »tenstan« krompir, se mi je vrtela posoda, pa sem dal prste skozi ročaj in prišel do plošče. Šele ko je zasmrdelo, sem videl, da sem jih žgal, ker nisem nič čutil. Zdaj se bolj pazim, dvakrat sem se že opekel. Kaj seje zgodilo potem v službi? Šel sem nazaj v službo, kjer so mi šli zelo na roke, glede na moje fizične sposobnosti. Dali so mi primerno delovno mesto in dobro plačo. Delal sem v pisarni, na sprejemu strank. Omrežje okoli nas je bilo treba spraviti v kataster, zato sem delal tudi na terenu. Vrisati je bilo treba, kje teče daljnovod, koliko je osnovnih sredstev. Šel sem redno v pokoj. Delal sem 40 let in 13 dni. Pred tem sem dobil odškodnino. Direktor je rekel, da moram tožit. Šel sem k Aljančiču, napisala sva 15 milijonov, dobil sem pa 7,5 milijona. Koliko je bilo to denarja? Za ta denar sem si kupil ford escort, ki je bil 5,5 milijona. To ni bilo veliko, čeprav so bili takrat avtomobili dražji. Hišo sem si takrat že naredil, kjer je nekoč stal hlev, in bil eno leto notri. Poročil sem se leta 1963 in imel sinova Boruta in Blaža. Kakšen šok je bil to za tvoje najbližje? Ženin oče Andrej je hodil kurit peči, mama pa otroke pazit. Žena je prišla vsak dan v bolnico. Tam so mi dajali še boljšo hrano, dali so mi surova jajca s kruhom. Sem vse snedel, tudi kar je prinesla žena Andreja. Dostikrat je še avtoprevoznik Kovačev Francelj kupil in prinesel kakšne klobase. Enkrat mi je prinesel albanski konjak. »Dohtar, ali lahko tole pijem?« »Ti kar pij, kar hočeš,« mi je rekel. Kovač mi je veliko kupil, sva bila hudo dobra prijatelja. Veliko sadja sem jedel. Nič se nisem zredil, sem take sorte, 80 kg sem imel, ko sem prišel iz vojske, pa še sedaj jih imam, samo čez trebuh malo več. Hlače in srajce težko zapnem s takimi rokami. Imam oblačila bolj za čez glavo. Pred kratkim sem bil v referenčni ambulanti in mi je sestra rekla, da imam izvide kot 45-letnik, napihal sem kot mlad športnik. Kdaj si v bolnišnici dobil pljučnico? Dobil sem jo zaradi dolgega ležanja. Zdaj ti kar naprej govorijo globoko dihat, takrat pa niso. Če obležiš, se ti pljučni vršički zamašijo, ker na pol dihaš in dobiš pljučnico. Bila je težka pljučnica. Ženi so rekli, da so zdravila dobili iz Amerike. Dr. Furlanova je rekla: »Kaj opekline, pljučnica je sedaj važna, ali bo ostal ali ne.« Resno so me obravnavali. V toplice so me dali kasneje, častila me je Elektro firma, izbral sem si Strunjan zaradi tople morske vode. Kako te je pa to psihično zdelalo? Prav nič, je prišel zdravnik k meni in dejal, da ne bom mogel avta voziti. »Ja, pa ne,« sem rekel. Vedno sem bil dobre volje. Toliko kot jaz ni bil noben opečen, drugi malo roke, oči. Ubilo jih je. Kar nekaj takih je bilo. Tebe ni ubilo, zakaj? Zato, ker je razlika: nizka napetost gre skozi telo in ti srce ustavi, pokvari ritem srca. Visoka napetost pa gre po površini telesa. Od visoke napetosti boš umrl zaradi hudih opeklin, od nizke ti pa srce odpove. Opeklo me je in sežgalo obleko. Obleko so mi dol postrgali. Ko sem šel prvič domov, sem vprašal, kje imajo mojo obleko? Povedali so, da je bila čisto sežgana. Mama je čakala, da bi dala kožo, pa so rekli, da je prestara - imela je okoli 50 let. Zdravnik je rekel, da bodo kar njegovo vzeli. Tam je bilo veliko otrok opečenih. Niso bili revčki, revčki so bili njihovi starši, ki so kožo dali. Otroci so opekline dobro prenašali, odvzem kože pa zelo boli. Ne vem, Preden sva prišla do Slavčeve zgodbe o nesreči, mi je Slavc povedal še marsikateri meni zanimiv podatek iz zgodovine naše vasi. Pripovedoval mi je o njegovem starem očetu Janezu Casermanu (1879-1955). Janez je bil pred poroko dvakrat v Ameriki za zaslužkom, s seboj je nesel tudi harmoniko in tam zabaval rojake. Igral je svoje viže in imel je posluh za glasbo, za petje pa ne. Doma je naučil igranja sina Janeza in Kovačevega Pavleta (1933). Pavle je Slavcu večkrat povedal, kako vztrajen učitelj je bil njegov ded. Pozimi je sedel na peči in ga učil. Ko mu ni šlo, je zlezel s peči, mu pravilno nastavil prste na tipke in zlezel nazaj na peč. To 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si kako lahko odvzamejo samo pol plasti kože, en sloj? Kožo dajo na gazo in ti jo gor položijo. Sama kožica bi se strgala. Zaraste se skupaj z mrežico. Te je rešilec prišel iskat, so ti nudili pomoč na mestu samem? Morda je trajalo kakšno uro. Kaj bi pomagali, saj me ni nič bolelo. Hkrati ti vse živce požge. Na desni roki še kar čutim živce, migat ne morem tako, pa zasukat v zapestju. Ko nisem mogel več elektrike delat, sem pa, ko sem prišel iz Soče, začel s »tišlerijo«. Kupil sem »hobel mašino«. Tako sem na primer za Ruparja delal velike škafe za krvavice, velike kadi. Tega sedaj ni več, ker je vse samo še plastika ... Naredil sem kakih 50 »A« lestev. Lakanovemu Janezu iz Zaplane sem naredil veliko pohištva, še najmanj pa sebi. Saj tukaj ne rabiš spretnih rok. Izdeloval sem pohištvo za hiše, klopi, »gredence«, mize, stole. Tudi sinova Borut in Blaž sta zelo priročna. Žena Andreja (roj. 1939) mu je umrla leta 2001. Od takrat sam skrbi zase, za gospodinjstvo, vozi avto, kleplje kose. Letos mu je umrl tudi sin Borut. Življenje je Slavca dodobra prekalilo. Globok poklon mu za tako trdno držo, da je bil sposoben psihofizično prenesti tako usodo. Saj, če pomislimo, sedaj v koronačasu spet vsak zase piše svojo zgodbo, ko moramo biti doma, se ne smemo družiti, smo na toplem, na suhem, živimo v miru. Drugi so bolni, umirajo jim najbližji v domovih, trpijo zdravstveni delavci, zaprte so firme, dejavnosti, izguba služb, veliko je depresije. Življenje nas utrjuje. Slavc sprejema vse, kar mu prinese življenje - to so njegove prednosti in aduti. Pogovarjala in zapisala Ema Goričan. je naredil tudi do 20-krat. Pavel je znal zaigrati tudi njegove melodije in je vedno rekel: »Ta je pa Cemetova.« Janez je bil v prvi svetovni vojni na ruski fronti s sovaščanom Čukovim Francem (ohranjena skupinska fotografija Pri Čuk), vmes je prišel na dopust, nato je moral naprej na soško fronto. Na postaji Verd, ko je vlak počasi speljeval, je skočil z njega in se skrival do konca vojne. Iskali so ga orožniki, a žena je rekla, da je šel nazaj. Janez je bil »bognar« - kolar, »cimperman«, delal in popravljal je vozove, postavljal kozolce, nekateri od njih še stojijo: Cemetov stegnjenec, blizu stojita še dva po podobnosti vezave, Bajtni in Hodnikov (slednjega že nekaj let ni več, je pa ohranjena fotografija), in še tretji - Lukov toplar. Povedal je, da so lipo pred kapelico sredi vasi >> Slavc Caserman, foto Ema Goričan Slavčevi spomini NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 13 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prva svetovna vojna na ruski fronti: Janez Caserman - Cemetovprvi desno, v sredini stoji Franc Grom - Čukov (fotografijo hrani družina Grom). Šivilje Pri Kokal okoli leta 1955, z leve: Cemetova Štefka, Kovačeva Albina, mentorica Tišlerjeva Hana, Kovačeva Ani, Maticova Ančka, Aloščenkova Hela. (Foto: arhiv družine Nadlišek) še: kosilnice na konjsko vprego, konje, avtomobile, hrano ...« je povedal Slavc. Štefka je bila pri kulturi, gasilcih. Tudi v sedanjem Kulturnem društvu Stara Vrhnika, ustanovljenem leta 2003, je večkrat nastopala z deklamira-njem zahtevnih in dolgih pesnitev: Od železne ceste, Ukleti Grajščak, Soči, Jeftejeva prisega. Tudi Slavc je rad igral v dramskih igrah, kjer je spoznal svojo ženo Andrejo. Ema Goričan Štefka Caserman levo in prijateljica Bančarjeva Štefka okoli leta 1940. Fotografijo hrani družina Caserman. posekali okoli leta 1970 zato, ker so korenine razdirale škarpo. Večkrat sem se vprašala, zakaj so jo posekali, ker smo kot otroci nabirali lipovo cvetje in se veliko družili pri kapelici. Slavcu so povedali, da jo je posadil njegov stari oče Janez, verjetno po prvi svetovni vojni. Prvič sem slišala, da se je gostilna na »Devcih pri Jokl« pred drugo svetovno vojno in kratek čas Prva barvna fotografija leta 1953 Pri Cemet pred hišo: ded Janez Caserman, Tomaž Grom -Jelojevcov, foto: Nace Grom - Deželov na obisku iz Amerike. Lipa pri kapelici še stoji. (Fotografijo hrani družina Grom- Jelojevc.) Cemetov kozolec (Foto Ema Goričan, 2020) po njej imenovala Nauportus, pa da je Kovačev Pavel enkrat padel skozi okno cerkvenega zvonika na Kurenu in jo dobro odnesel. Povedal je, da so se ded Janez, Tomaž Grom - Jelojevcov in Pavel Kenk - Povletov, radi družili na klopi pred njihovo hišo in se spominjali prve svetovne vojne. Slavcu so pozneje vaščani povedali, da sta bila pozimi s Tomažem »cel teden« Pri Verbič v gostilni in se pogovarjala, ženi pa sta jima tja nosili vsak dan kosilo. Vendar še ni bilo dovolj! Peš sta šla v Pod-lipo in se menda vsakih 100 m ustavila in se spet pogovarjala. Dandanes si mislim, da je bila to njihova psihoterapija strahot, ki so jih doživeli v vojni. Ko je Slavc odhajal v elek-trošolo v Cerkno, ga je ded spremljal do Skrotnika. Slavc je ganjen rekel, da sta bila zelo dobra prijatelja. Ded je umrl čez dober mesec. Ded Janez je bil v letih 1933-35 od malih kmetov med tridesetimi vrhniškimi odborniki, poleg Pavleta Birti-ča - Plonovega, v času župana lekarnarja Stanka Hočevarja. V tistem času so podaljšali železniško progo, postavili stolp, organizirali kuharske tečaje ('Vrhniški Razgledi, št. 8). Slavc je bil nezakonski otrok, njegova mama, Štefka Caser-man 1919-2009, je bila šivilja. V mladih letih je bila lepotica in ena izmed šestih šivilj pred in po drugi svetovni vojni, ki so na Stari Vrhniki skrbele za žene, dekleta, mladino, predelovale stara oblačila, da so bile lepo oblečene. Tudi Slavc je kot dveletnik na fotografiji oblečen kot iz izložbe. Zaradi dobrih šivilj so takrat Povžarjem rekli, da je Stara Vrhnika Mali Pariz. Po vojni je šla Štefka v delovno brigado sekat les na Pokojišče in Snežnik. V časopisu - Slavc ne ve, v katerem - so zapisali: »Štefka Caserman iz Stare Vrhnike je spustila šivanko in prijela za ta dolgo amerikanko« (žago amerikanko). Po drugi svetovni vojni so žage dobili iz naslova UNRRA paketov. »Dobili so Leto 2020 tudi za gasilce Stara Vrhnika burno in pretresljivo Minulo leto tudi nam ni prizaneslo. Poleg zahtevnih intervencij, nabave novega vozila HTRV in menjave vodstvenega kadra nam je delovanje društva oteževala še globalna epidemija. V začetku leta smo imeli izdelan načrt delovanja društva za leto 2020, kar pomeni veliko aktivnosti, na primer vaje operative in tudi mladine, čistilnih akcij, dežurstev, dan odprtih vrat, veselice, izleta članov pa zagotovo bi se našlo še kaj. Toda že v prvih mesecih nam je bilo jasno, da bosta v delovanje društva zarezali zdravstvena in tudi gospodarska kriza. Zato se je vod- stvo, kolikor mogoče hitro, pripravilo s spremembami in varnostnimi ukrepi, da epidemija ne bi preveč vplivala na operativno delovanje društva. Prisiljeni smo bili sprejeti različne interne pravilnike na področju vstopa in gibanja v gasilskem domu, pa tudi pristopa na intervencijah. Tudi naš fitnes ni bil izjema. Vseeno pa moramo izpostaviti, da kljub zaprtju in omejeni vadbi je bil lani naš društveni fitnes deležen kar 1072 obiskov operativcev. Ob tej priložnosti bi se jim tudi zahvalili, da tako ali drugače skrbijo za fizično pripravljenost, ki je ključnega pomena za varno in kakovostno posredovanje na intervencijah. V maju nas je pretresel še odstop poveljnika in dolgoletnega člana, ki je ves svoj prosti čas namenjal, da se je društvo razvijalo in ohranjalo visok nivo znanja, za kar se mu zahvaljujemo in verjamemo, da njegovo delo ne bo pozabljeno. Novo mlado vodstvo je kljub pomanjkanju izkušenj hitro zavihalo rokave in poskrbelo, da društvo nemoteno deluje naprej. Mesec pozneje je v društvo prispelo novo, sodobno vozilo Mercedes-Benz sprinter 4 x 4 oznake HTRV (hitro tehnično reševalno vozilo). Zaradi odpovedi različnih dogodkov, ki društvu prinašajo glavni vir dohodkov, je bil za nas ta nakup velik finančni zalogaj. Ob koncu leta je naša nadvse zavzeta mladina pripravila čestitke za sosednja gasilska društva, s katerimi sodelujemo, ter za podjetja in osebe, ki so z nami sodelovali v prejšnjem letu. V decembru pa smo ob upoštevanju ukrepov in varnostnih priporočil za preprečevanje širjenja novega virusa obiskali vaščane. Odziv vaščanov nas je toplo presenetil in se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo za vso pomoč in podporo, ki nam jo nudijo ter izkazujejo vsa leta. Leto smo zaključili pri 72 intervencijah, vaj pa je bilo nekoliko manj kot v prejšnjih letih. Da smo kljub vsemu lahko zagotavljali operativnost in zdravje naših operativnih gasilcev, smo vaje prilagodili in jih izvajali v številčno manjših skupinah. Leto 2020 je za nami, a nam bo ostalo še dolgo v spominu zaradi vseh dogodkov. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Gasilci Stare Vrhnike NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 14 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [J4j Božič na vasi & Za letošnji december smo imeli na Stari Vrhniki veliko idej. Pripravljali smo adventni sejem, delavnice, plesno predstavo z obiskom Božička in klekljarsko razstavo. Žal pa smo se morali zaradi epidemiološke situacije prilagoditi trenutnim razmeram in spremeniti naše načrte, ki pa so postali še večji in na začetku celo neizvedljivi. Ampak kjer je volja in velika želja, je tudi pot. V decembru je namreč zasijala najlepša, najvišja in najbolj košata božična smreka v občini, mogoče celo v Sloveniji. Lepotico, ki že 70 let raste na Hribih in jo je gospe Emi Goričan posadila imenu vseh, ki nam je zaigralo srce ob pogledu na božično smreko, ekipi, ki so jo sestavljali: Lenart Ogrin, Boris in Ažbe Remžgar, Jani in Joži Krvina, Matic Ogrin, Kristjan Starič, Maks Ulčar, Metod Osredkar, Marko Garafolj, Ema Goričan, Andraž Semič in Lara Nagode, ki je verjela v najino noro idejo, še preden so verjeli drugi. Naj bo čarobna smreka dokaz, kaj vse zmoremo, ko združimo moči in ne obupamo. Prav tako nismo obupali nad miklavževanjem, ki je tradicija na Stari Vrhniki že skoraj 30 let. V okrnjeni zasedbi in z varnostnimi ukrepi je Miklavž obdaril starostnike in otroke. Prelepa darilca za starejše in Miklavževo spremstvo je pripravila Barbara Bogataj (Lepo darilo, Barbara Bogataj, s. p.). Veseli december smo nadaljevali s postavitvijo Božične dežele na igrišču pri Domu KS. V oktobru smo začeli z izdelavo hiške iz palet, ki naj bi predstavljala središče adventnega sejma in plesne prireditve. Za izdelavo hiške so svoj čas in trud poda- rili Kristjan Starič, Nik Ogrin, David Pretnar, Barbara Platiša, Ana Cafuta, Florjan Ogrin, Matic Ogrin, Tilen Mesec, Tanja in Lara Nagode ter Tina Krvi-na. Zaradi ukrepov bo v vsem sijaju zaživela po koncu epidemije, tokrat pa je bila središče Božične dežele in klekljarske razstave naših klekljaric iz sekcije Zlati povž, ki jo vodi Petra Fefer. Božično deželo je obiskal tudi Božiček, ki je pustil darilca za otroke iz sekcij Kulturnega društva in Gasilske enote Stara Vrhnika. Božična dežela je bila postavljena do 6. 1. 2021. Sodelovali smo tudi v akciji »21 tisoč želja za 21 tisoč nasmehov« in izdelali 200 voščilnic, ki smo jih predali v DEOS Notranje Gorice, 200 voščilnic pa smo izdelali še za vaščane Stare Vrhnike. Kljub vsem ukrepom in omejitvam smo s skupnimi močmi uspeli pričarati praznično vzdušje na vasi in narisati nekaj nasmeškov na obrazih. V letu 2021 vam želimo vse dobro, zdravja, dobrih medosebnih odnosov, veliko druženja z domačimi in prijatelji, predvsem pa ostanimo prijazni, sočutni in ohranimo radost v srcih in iskrice v očeh. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, se pa vidimo na pustno soboto pri naši hiški. Tina Krvina Poročilo o izvedeni sanaciji potoka Tojnica njena babica ob rojstvu, je krasilo 400 lučk, ki so svetile do 11. 1. 2021. Da nam je uspelo pričarati našo božično pravljico v teh negotovih časih, se moramo zahvaliti podjetju, Dvig, d. o. o., ki nam je nesebično priskočilo na pomoč in priskrbelo dvigalo, podjetju Elmi d. o. o., za svetovanje pri nakupu lučk, Občini Vrhnika in podjetju Siliko, d. o. o., za donacijo, Komunalnemu podjetju Vrhnika za priklop na javno razsvetljavo ter društvom na vasi (KD Stara Vrhnika, ŠD Povž in GE Stara Vrhnika) in krajevni skupnosti, ki so priskrbeli preostanek sredstev. Vendar brez pogumnih in vztrajnih vaščanov, ki so dva dni preživeli v mrazu, vetru, megli in na 20 metrov visoki smreki, te pravljice ne bi bilo. Zato se še enkrat zahvaljujem v svojem imenu in Potok Tojnica je manjši levi pritok reke Ljubljanice, ki se v Ljubljanico izliva nad Ribiškim domom v Sinji Gorici. Del potoka Tojnica pod podjetjem Kemis je bil po požaru v tem podjetju maja 2017 zelo onesnažen. Takojšnji ukrepi, ki jih je Kemis izvedel skupaj s podjetjema VGP Drava in Hidrotehnik, so preprečili obsežnejše onesnaženje Ljubljanice. Zdaj potok Tojnica, na delu pod podjetjem Kemis, ne kaže znakov onesnaženosti, ki jih je povzročil omenjeni požar. Kemis je leta 2017 v skladu z veljavno zakonodajo izdelal in realiziral sanacijski program, ki ga je potrdila Agencija RS za okolje, ki deluje pod Ministrstvom za okolje in prostor. Kemis je tako v okviru sanacije Tojnice izločil onesnažen sediment v dolžini približno 180 metrov ter izkopal in na- domestil onesnaženo zemljino na mestu prelitja onesnaženih požarnih voda. Ministrstvo za okolje je Kemisu z odločbo naložilo izvedbo večletnega monitoringa v letih 2017 do 2021. Leta 2018 je bila odločba >> NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 15 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a >> razveljavljena, kljub temu pa so se v Kemisu odločili, da bodo monitoring izvedli še v letu 2019 in 2020. Monitoring so vsa leta izvajali strokovnjaki z Biotehniške fakultete (BF), Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS). Glavna naloga monitoringov je bilo ugotavljanje uspešnosti sanacije, in sicer tako, da se je primerjalo onesnaženost vode, sedimenta ter prisotnost rastlinskih in živalskih vrst (alge, rastline, raki, ribe) pred mestom onesnaženja pri Kemisu (gorvodno od Kemisa) in mestom, ki je dolvodno od Kemisa in je bil po požaru onesnažen. Primerjava rezultatov monitoringa je pokazala, da je onesnaženost vode, sedimenta in prisotnost rastlinskih ter živalskih vrst na lokacijah pod Kemisom približno enaka kot je gorvodno od Kemisa. To dokazuje, da je bil postopek sanacije potoka Tojnica pravilno izbran ter strokovno izveden. Iz poročila Biotehniške fakultete (BF, december 2020), ki je izvajala monitoring Tojnice z makrofiti in bentoškimi ne-vretenčarji, je razvidno, da je ekološko stanje odseka potoka, kjer se je izvajala sanacija, primerljivo z ekološkim stanjem referenčnega odseka potoka (gorvodno od Kemisa) in tudi odseka pod območjem sanacije po požaru. Na podlagi v vzorcih prisotnih organizmov - bento-ških nevretenčarjev - so oceni- li zelo slabo ekološko stanje na vseh treh vzorčnih mestih. Na podlagi teh ugotovitev strokovnjaki BF ne morejo pripisati slabega stanje potoka gašenju požara in izvedenim sanacijskim ukrepom. Iz zaključnega poročila Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB, november 2020), ki je izvajal monitoring alg rečnega dna, je razvidno, da je biotska pestrost velika in ni bistvenih razlik med posameznimi odseki, ker pomeni, da je naravna obnovitev alg na območju izlitja požarne vode dosegla referenčno vrednost gorvodno od Kemisa. V zaključnem poročilu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH, januar 2020) ugotavljajo, da preiskave vod na merilnih mestih Tojnica pri obratu Kemis, Tojnica na dolvodni lokaciji (Pot na Tojnice 39) in Ljubljanica pri Ribiškem domu kažejo dobro kemijsko stanje vode. Poročilo Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS, december 2020), ki spremlja naravno obnovitev potoka Tojnica na podlagi monitoringa ekološkega stanja (vzorčenje in analiza biološkega elementa kakovosti - ribe), ugotavlja, da vsi trije kazalniki - vrstna sestava, naseljenost in starostna struktura - kažejo, da se stanje izboljšuje. Ugotavljajo, da se združba rib vrača v prvotno stanje, kar poleg naravne obnovitve kaže tudi na uspešno izvedeno sanacijo Tojnice po požaru v Kemisu. Na osnovi navedenega monitoringa ni mogoče več zaznati posledic onesnaženja zaradi gašenja požara v Kemisu leta 2017. Ob tem pa je večletni monitoring potoka Tojnica pokazal, da je potok obremenjen z onesnaževali, ki vanj pritekajo gorvodno od podjetja Kemis, in sicer predvsem zaradi neurejene kanalizacije, kmetijstva, pa tudi zaradi posledic prejšnjih in sedanjih dejavnosti, ki so povzročile tudi pomor rib v Tojnici gorvodno od Kemisa v aprilu 2018. Kemis Otrok in vsakdanja domača opravila - zadolžitve Sole Libero Četudi trenutno gozdna učilnica sameva, komaj čakamo, da se čim prej vrnemo vanjo. Otroci in tudi pedagogi ob učenju, raziskovanju ter igri v gozdu čutimo lahkotnost in pretočnost. Učenje zunaj, na svežem zraku, branje v viseči mreži ali reševanje enačb s storži so ravno tako učinkoviti pristopi za usvajanje novega znanja kot učenje v notranji učilnici. Res je včasih kakšen zvezek zvit od vlage, v katero od knjig je odpadel list z drevesa, a nič ne de. Šolsko snov večinoma predelujemo v gozdni učilnici, ob toplem ognjišču pa najraje beremo. Delamo v manjši skupini, zato naše dela hkrati omogoča skupinski in posamezni pristop, kjer so prisotni do trije pedagogi. Raznolikosti takšne in drugače nam zagotovo ne manjka. Vsi, ki bi se nam želeli pridružiti, še prej pa več izvedeti o nas, nas lahko pokličete (Saša Kern, vodja, 031 751 499 ali pišete na info@sole-libero.si). Več o nas si lahko preberete tudi na spletni strani www. so- lelibero.si ali si ogledate našo FB stran. O SimonKr ^^ vim v «ieq»ffi4fc Vadi», sí - THE MINÜ C-CMTEJ*-— SimonKr, d. o. o. in Prava vadba, sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. »Pomagaj mi, da naredim sam« Čeprav so šole in vrtci zaprti, je otrokovo sodelovanje pri vsakodnevnih opravilih oziroma zadolžitvah doma zelo pomembno za njegov razvoj. Izkušnje, ki jih otrok dobi doma v času odraščanja, so najbogatejša naložba za njegovo življenje. Ko je otrok vključen v akcijo, ki spontano poteka v domu, s tem gradi samozavest, razvija sočutje, solidarnost, vidi, kako poteka organizacija, se uči reševati težave .... Dom je pravi mikrokozmos v ma-krokozmosu, je svet v malem, zato nikar ne zamudimo te priložnosti in dajmo otroku možnost, da sam izkusi v domačem varnem, ljubečem okolju, kako stvari delujejo. Kako bomo prilagodili, približali domač prostor otroku, je odvisno od njegove starosti in od možnosti, ki jih dom ponuja. Kjer je mama, je zagotovo tudi predšolski otrok, zato bo kuhinja eden od prostorov, kjer bomo našli prostor za pručko ali nižji stol, s katerim bo otrok lahko dosegel delovno površino in sodeloval pri pripravi hrane. Enoletni otrok bo lahko za mizo na deski z rezalnikom rezal banano, dveletni otrok pa za pultom s primerno ostrim rezilom kumaro, papriko, paradižnik ... Petletnik bo lahko olupil krompir in ga tudi narezal ter tako kot enakovreden član družine prispeval k skupnosti. Če pa je v družini več pridnih rok, željnih sodelovanja, lahko že leto in pol star otrok na mizo znosi krožnik za krožnikom, starejši sorojenec pa mlajšega usmerja, poimenuje komu je postregel, zraven štejeta in se zabavata. Tako otrok z veseljem in spontano srka, osvaja več področji hkrati, ki jih bo posneje v teoriji spoznal tudi v šoli. Ko otrok lastno izkušnjo poveže s teorijo, je spoznanje osvojeno za vekomaj. Povabilo k sodelovanju je največkrat najučinkovitejše, ko se zgodi spontano, ko nas otrok opazuje med pomivanjem posode, na primer. Takrat upočasnimo gibe, da otrok lahko sledi vsakemu premiku posebej in ga nato povabimo, če želi poskusiti še sam. Opremimo ga s predpasnikom in mu ponudimo pripomočke, primerne delu; tako se bo počutil vrednega, pomembnega. Starosti primerno se z otrokom dogovorimo, koliko posode naj bi pomil, vsekakor pa vse, kar počnemo z njim, delamo z veliko mero občutka. Ni navodil, ki bi nam narekovala, kako naj ravnamo v določenem primeru. Zato je naša naloga, da razvijamo čutenje in poskušamo zaznati, ali je otrok preutrujen in mu pomagamo pomiti dogovorjeno do konca; je morda primerno, da vztrajamo in otrok z nekaj muje pomije posodo, na koncu pa z nasmeškom konča pomivanje, ker je sam odgovorno končal z delom; morda potrebuje samo našo bližino, pa mu bo lažje. Včasih bo videti, da se otrok igra, ne pomiva, kot smo mu pokazali. Vzemite si nekaj trenutkov in ga opazujte, kaj pravzaprav počne. Opazujte ga, kako raziskuje in se veselite njegovih novih, drugačnih poti do pomite posode. Če zmorete, se z njim »pohecajte« in uživajte. Otroku, sploh mlajšemu, je pomemben proces, on je ves v vsakem gibu, ne zanima ga končni cilj kot nas. Z vaj o otrok postane spretnejši in iznajdlji-vejši. Je na poti k samostojnosti, še ni samostojna in zgrajena oseba, zato so naša čuječnost, pomoč, ljubezen ključnega pomena. Lupljenje, rezanje sadja in zelenjave, mešanje mase za palačinke, pomivanje posode, zlaganje oblek v omaro, praznjenje pralnega ali pomivalnega stroja, priprava mize (pribor, krožniki, kozarci, okrasiti mizo z risbo ...), pometanje, grabljenje ... vse to so domača opravila, pri katerih lahko otrok z veseljem prispeva k skupnosti, vsej družini. Pomembno je, da imajo naloge smiseln pomen. Seveda ne gre pričakovati, da bo otrok vedno z navdušenjem sprejel naše povabilo k sodelovanju. Včasih mora stanovanje preprosto biti pospravljeno, otrok lahko izbere le, ali bo po kosilu brisal mizo ali zlagal posodo v stroj. Zraven bodo lahko jeza, bes, žalost, a če lahko otrok izrazi svoja čustva v našem objemu, bo zrasel v mirno, odgovorno osebo brez prtljage potlačenih čustev, »ker se to ne spodobi, ne rabiš jokat, če ti nekaj ni všeč ...«. Dovolimo, da je naš vsakdan mavrično in ne enolično obarvan s »perfektnostjo« in popolnostjo, ker tako zadušimo radost, igrivost, spontanost ... Če si dovolimo ob otroku začutiti lastno nemoč, strah, jezo, se lahko izkaže, da so prav oni naši pomočniki na naši poti svobode; vračajo nas v naša lastna otroštva in nam odstirajo boleče rane. Tako imamo priložnost hkrati pomagati sebi in otroku. »Otrok je upanje človeštva.« Vrhniška hiša Otrok NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 16 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vsak dan nekaj novega Decembrski čas je čas pričakovanja, veselja in le-tega v Župnijskem vrtcu tudi letos ni manjkalo. Čeprav vrtec zaradi zdravstvenih razmer ni polno zaseden, smo po posameznih skupinah vseeno pričarali praznično vzdušje, ki pritiče decembru. Vsak dan je prinesel nekaj novega, za kar so poskrbele ovčka Lili, osel Gilbi, krava Manca in petelin Koko. Te štiri domače živali so bile namreč glavne junakinje adventne zgodbe, ki smo jo spremljali vse do božiča. Vsaka izmed njih se je odpravila na potovanje, saj so želele poiskati hlevček, ki so ga videle v sanjah. Na poti do cilja so se jim dogajale res razburljive reči in vsak dan znova so otroci komaj čakali nadaljevanje. Vsak dan smo tudi prižigali svečke na adventnem venčku, prepevali in veliko ustvarjali. Iz papirja, barv, lepila in bleščic so nastajali različni okraski, s katerimi smo okrasili igralnice in avlo vrtca. Otroci so svojo ustvarjalnost lahko izrazili tudi pri izdelavi voščilnic. Izdelali smo jih toliko, da smo jih nekaj poslali tudi tistim družinam, katerih otroci trenutno ne obiskujejo vrtca. Predpra- znično vzdušje smo pričarali še z lučkami, božično glasbo in vonjem po sveže pečenih medenjakih. Za finale smo postavili še jaslice. Ne smem pa pozabiti napisati, da se je v našem vrtcu zgodilo še nekaj novega. Za to pa so poskrbeli pridni delavci, ki so nam pripeljali in sestavili nove klopi v garderobi. Prejšnje lesene so zamenjali z novimi, pisanimi, usnjenimi. Poleg je plastičen stolpič, ki spreminja barve in je za otroke še posebno imeniten. Nove stvari so vedno dobrodošle. Čeprav tudi s starimi ali ponavljajočimi se ni popolnoma nič narobe. Nasprotno: lahko so zelo dragocene. V pričakovanju vsega novega, ki nam ga prinaša novo leto, vam pošiljamo »star« pozdrav iz Župnijskega vrtca. Projekt Little Footprints: namesto na Švedsko na splet V Vrtcu Vrhnika že dobro leto izvajamo projekt Erasmus+ z naslovom Little Footprints Leave Low Carbon Footprint Behind, v katerem skupaj s partnerji s Švedske, Latvije, Španije in Bolgarije raziskujemo in ustvarjamo trajnostne prakse za naše šole in vrtce. Novembra 2019 smo se srečali na uvodni konferenci v Sloveniji, februarja 2020 pa smo v La-tviji razpravljali o igri in pouku na prostem. Po srečanju smo začeli izvajati aktivnosti v okviru projektnega sklopa o trajnostnih odnosih, ki bi ga morali maja istega leta zaključiti s tridnevnim obiskom šole na Švedskem. Zal je tudi nam načrte prekrižala epidemija Covid-19, ki je povzročila spremenjene okoliščine tudi na področju izvajanja projektov Erasmus+. Aktivnosti se na srečo niso ustavile, so se pa v veliki meri prenesle v vir-tualno okolje. Tudi v našem projektu smo se odločili, da novo realnost razumemo kot priložnost za učenje in razvoj, ne zgolj kot oviro. Izziv in dodatno motivacijo nam je bila tudi obravnavana tema - trajnostni odnosi. V sodobnem hitrem tempu življenju se namreč odnosi pogosto znajdejo na preizkušnji. Med epidemijo, ko smo ločeni tudi fizično, pa se je še dodatno pokazalo, da niso nekaj povsem samoumevnega, ampak je treba aktivno graditi dobre odnose. Načrtovane aktivnosti smo prilagodili novim smernicam in okoliščinam. Nekaj nam jih je uspelo izpeljati v septembru in oktobru, druge pa smo morali zaradi vnovičnega zaprtja vrtcev prestaviti na ugodnejši čas. Načrtovano srečanje na Švedskem smo novembra in decembra 2020 izvedli kar v virtualni obliki. Ker smo se organizacije tovrstnega dogodka lotili prvič, smo za pomoč prosili fasilitatorko Laro Kastelic, ki nam je pomagala, da se je vseh 20 udeležencev prek virtualnih skupinskih dejavnosti povezalo med seboj, naučila nas je tudi uporabe različnih virtualnih orodij. V treh dneh konference smo udeleženci primerjali, kako se grajenja odnosov lotevamo v vseh petih šolah in vrtcih, delili dobre ideje in iskali rešitve za ohranjanje odnosov v času epidemije. Osvojili smo teoretično znanje o trajnostnih odnosih in napisali svojo definicijo tega obsežnega pojma. Naredili smo tudi načrt aktivnosti za naslednji tematski sklop, kjer se bomo ukvarjali z odpadki. Švedski partnerji so nam predstavili njihov šolski sistem in šolo, imeli smo možnost sodelovati na njihovem mesečnem sestanku z učenci, ki so za konferenco pripravili tudi nekaj videoposnetkov. Povsem tako kot bi bilo v živo na Švedskem seveda ni bilo, smo bili pa vsi pozitivno presenečeni, kako dobro smo se uspeli povezati med seboj. Opremljeni z novim znanjem in izkušnjami že načrtujemo nove aktivnosti in naslednjo virtual-no konferenco, potihoma pa vseeno upamo, da se nam bo v prihodnosti uspelo srečati tudi v živo. Anja Petelin, Vrtec Vrhnika OŠ Ivana Cankarja Interaktivni Prešeren - kulturni dan V četrtek, 17. 12. 2020, smo imeli učenci 8. razreda Osnovne šole Ivana Cankarja malo drugačen, pa vseeno zanimiv kulturni dan z naslovom e-Prešeren. Spoznali smo različne tehnike pomnjenja, hkrati pa smo se naučili nekaj novega o Francetu Prešernu. Kulturni dan je potekal prek kanala YouTube. Oddajo je vodil Nik Škrlec, ki ga večina pozna kot dramskega igralca ali kot voditelja kviza Male sive celice. Poleg tega je rekorder v recitiranju decimalk števila n (pi), čas pa si krajša tudi s sestavljanjem Rubikove kocke. Voditelj je z nami komuniciral prek "klepeta". Predstava je namreč potekala v živo, zato smo v klepet pisali odgovore oziroma vprašanja, on pa je sproti odgovarjal in komentiral. Oddaja se je začela ob 9.00. Na začetku smo spoznali tehnike pomnjenja. Pomagali smo si z asociacijami, ki smo jih nato združili v skupno podobo. S pomočjo Google Maps smo se pozneje podali na pot in raziskovali življenje našega pesnika. Pogovarjali smo se o krajih, v katerih je bival in ustvarjal, o njegovih delih in značilnostih njegovih pesmi. Ob koncu smo se lahko tudi mi prek Skypa pogovarjali z Nikom. Sledilo je samostojno delo. Rešili smo kviz z naslovom Milijonar s Prešernom, v katerem so bile naloge na temo predsta- ve, nato pa smo si ogledali še nekaj posnetkov o življenju in delu Franceta Prešerna. Za konec smo imeli na izbiro več nalog: lahko si napisal časopisno ali policijsko poročilo o Urškinem izginotju, raziskal modo in pričeske 19. stoletja ali prestavil pesmi Povodni mož oziroma Turjaška Rozamunda v sodobni čas, pisal pesem ali domišljijski spis, intervju s pesnikom, predstavil Prešernove nagrade in nagrajence ... Tisti malo spretnejši v kuhinji pa so lahko pripravili jed iz fig. Čeprav je bil kulturni dan precej drugačen kot tisti v šoli, smo se vseeno veliko novega naučili in veliko novega raziskali. Zarja Kisel, 8. b Anej_Mauec_8b Anej Maučec, 8 b Ema_Erzen_8b Ema Eržen, 8B >> NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 17 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a >> O, Vrhnika! O, Vrhnika, ta prečuden kraj, ti, ki nekoč bila si raj, zdaj tako hočem te nazaj. Ti, ki polna si narave, zaslužiš si čistoče prave, ti, ki polna si kulture prave, pa nimaš več stare slave. Ljubljansko barje je tvoja domovina, vendar nisi tu edina, najlepša si med njimi, ne počutim dobro se v tujini. Tilen Geohelli, 8. c Skrivnostno izginotje Ljubljana, 14. 6. 1824 - Veliko okoliških medijev poroča o tragediji, ki se je prejšnji teden zgodila na bregu Ljubljanice blizu Starega trga. Poročajo, da je tam izginila razvpita Urška, gostilničarjeva hčerka. Preiskava še poteka. Urška, gostilničarjeva hči, se je 9. 6. 1824 udeležila plesa na Starem trgu. Kot vedno so se zbrali stari in mladi in bilo je veselo. Priče so povedale, da se je plesa udeležil tudi neki neznanec, ki ga do takrat še nobena od prič nikoli ni videla. Bil naj bi postaven, lep in zapletel se je tudi z najlepšo Ljubljančanko Urško. Očividci so povedali, da jo je vprašal za ples, in nato sta zaplesala. Njunega plesa ni znala opisati nobena od prič, pravijo le, da je bilo neverjetno. G. Prešeren, udeleženec plesa, je na vprašanje o plesu odgovoril: »Plesala sta, kot bi ju nosil vihar.« Ker so godci od presenečenja obnemeli, je sumljivi neznanec priklical vihar in nevihto. Ob taki glasbi naj bi potem plesala Uršika in Povodni mož, kot so priče kasneje poimenovale neznanega mladeniča. Spuščala sta se po bregu in preden sta planila v valove, se je Urška želela rešiti prijema neznanca, a ta jo je potegnil s seboj v Ljubljanico, so še povedali udeleženci plesa. Izjavo so dali tudi ribiči, ki pravijo, da se je v valovih Ljubljanice videl vrtinec. Policija zdaj zavzeto preiskuje kraj dogajanja. Razkrili so nam, da so najverjetneje ugotovili, od kod izhaja osumljenec. Ena od prič je namreč povedala, da je slišala neznanca reči Urški, da je zanjo slišal tam, kjer se Donava pridruži Savi. Po tem policija sklepa, da osumljenec prihaja iz bližine Beograda, saj je tam izliv reke Save v Donavo. Eden od policistov nam je povedal, da so našli odtise stopal tam, kjer sta izginila Urška in njen plesalec. En par stopal naj bi bil čudne oblike, podobne plavutkam. Naš novinar, ki se je pogovarjal z glavnim policistom, nam je povedal, da tudi iz naših sosednjih držav poročajo o podobnih dogodkih. Kaj več za zdaj še ne vemo. Urška je imela nazadnje, ko so jo opazili, na sebi svečano obleko za na ples, obute pa je imela lepe plesne čevlje. Če jo kdo opazi, naj to sporoči mestni policiji. Poročilo inšpektorja Urška, gostilničarjeva hči, je izginila 9. 6. 1824 okoli osme ure popoldan. Izginila je v družbi še ne identificiranega neznanca. Neznanec je neznane vrste, glede na stopala sklepamo, da je pol človek, pol povodni mož. Ima namreč stopala v obliki plavutk. Verjetno izhaja iz bližine Beograda, to sklepamo iz pričevanja enega od očividcev, ki je poslušal osumljenca, ko je zapeljeval Urško. Ribiči, ki so se udeležili zaslišanja, poročajo o vrtincu v valovih Ljubljanice. Lahko da je posledica neznan-čevih moči. Udeleženci plesa pripovedujejo tudi, da je priklical grom in veter. Ne vemo točno, če to drži. Sicer pa tudi iz sosednjih držav poročajo o podobnih incidentih. Po navadi se ti neznanci znašajo nad najlepšimi, a tudi najbolj prevzetnimi dekleti. To drži tudi v Urškinem primeru, saj naj bi bila po pričevanju njenih najbližjih moških in fantov zelo prevzetna in vihrava. Sestavili smo natančen popis dogodkov iz tistega dne, zaslišali smo vse udeležence plesa, njeno mamo in očeta, nekatere ribiče in njene najbližje ljubimce. Na žalost nismo izvedeli še nič konkretnega, vendar lahko sklepamo, da Urška skoka v Ljubljanico ni preživela. Če veste ali opazite kar koli sumljivega, prosim, prijavite policiji. (inšpektor Janez Novak) Ivana Kramarič, 8. c Povodni mož Saj veste, kakšen je ta svet, bistvo lajfa je internet. Ampak Facebook ni za šalo, Urška tam ima pohvalo. Sledilcev ima sto in več, saj fenov ni nikol' preveč. Res je lepa - tu ni kaj, a Urška grd ima značaj. Pa en tipček ji sledi, ki Urški všeč je kar za tri, ker Urška lepo ima postavo, tipček lajka vsako objavo in napiše v komentar: "Bi šla z mano kdaj v bar?" Urška sprejme povabilo. Si nadene dolgo krilo, se nadišavi ter naliči in lase si pokrtači. Se dobita ob Ljubljanci, kjer jo znanci in neznanci gledajo, ko da je zares bitje, tako iz nebes. Govorita in kramljata, se zabavata, afnata, ko pa ura polnoč bije, se počasi v noč zavije, skupaj vstaneta in gresta še na drugi konec mesta. Ker Urško hoče imet' vsak, ji reče, da ima on avto tak, ki je hud in hitro pelje in da vse pred sabo zmelje. Urško vožnja res zamika, peljat gresta se in pika. Skoči not in že drvita, v hrušču avta sta ovita. A Urški hitro je slabo, saj gas se stiska premočno. "Naj se ustavi!" zakriči, a avto le naprej drvi. Tipček pravi: "Se mudi," in da poti nazaj več ni. Tako je Urška v avtu ostala in se kdo ve kam odpeljala, kajti to je bilo to, in nazaj je več ne bo. Zarja Kisel, 8. b NEMŠČINA, FRANCOŠČINA IN ŠPANŠČINA ZA ZAČETNIKE Ste si vedno želeli v »šoping« v Graz, ujeti zvočno žuborenje francoščine ali pa pristno uživati na nogometni tekmi na Camp Nou v Barceloni? Če si v tem trenutku prikimavate, potem so začetni tečaji nemščine, francoščine in španščine pravi za vas. Prijavite se lahko na: tmjeziki@gmail.com oziroma pokličite na 031-732-740. Termini: Nemščina: torki ob 16.30 preko povezave Zoom (začetek 23. 2. 2021, cena 32 evrov /4 srečanja) Francoščina: srede ob 17.30 preko povezave Zoom (začetek 24. 2. 2021, cena 32 evrov /4 srečanja) Španščina: četrtki ob 17.30 preko povezave Zoom (začetek 25. 2. 2021, cena 32 evrov /4 srečanja) Tamara Merlini, prof. angleščine in španščine Obvestilo V slovo Marija Tomazini (1946-2021) Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice ne stemni. (Simon Gregorčič) Smrt! Vsi smo ji zapisani že ob rojstvu. Žalostno dejstvo je, da nas je po hudi bolezni zapustila naša Marija, članica DKPŽ Vrhnika. Vedno, ko izgubimo bližnjega, sorodnika, znanca ali prijatelja, nas misli ponesejo v preteklost. Tako nas je sedaj tudi Marija. V mislih podoživljamo vse tiste lepe trenutke, ki smo jih doživele skupaj ob druženju v našem društvu. Izletov po vsej Sloveniji in čez, občni zbori, razna druga srečanja, na katera si rada prihajala, če sta ti dopuščala čas in zdravje. Z velikim veseljem si nam spekla razne dobrote. Rada si imela naravo in ljudi. Marija, hvala ti za vse. Iskreno sožalje tvojim najbližjim. DKPŽ Vrhnika Društvo invalidov vrhnika je pripravilo program za ohranjevanje zdravja za leto 2021. Vse zainteresirane člane za program ohranjevanja zdravja v letu 2021 vabimo v društveno pisarno v času uradnih ur, da izpolnijo prijavnico do 28. februarja 2021. ČATEŽ 26. 2.-5.3. 7. 5.-14. 5. 4. 6.-11. 6. 30. 7.-6. 8. 3. 9.-10. 9. 8. 10.-15. 10. 26. 11.-3. 12. 24. 12.-31. 12. IZOLA 15. 1.-22. 1. 26. 2.-5. 3. 26. 3.-2. 4. 28. 5.-4. 6. 23. 7.-30. 7. 27. 8.-3. 9. 17. 9.-24. 9. 12. 11.-19. 11. TERME PTUJ 9. 7.-16. 7. 1 2 2 171 174 119 2 107 B26 F16 D1 D1 D1 D9 C10 C10 G04 RADENCI - DOM ZDRAVJA 29. 10.-5. 11. pritličje ROGAŠKA SLATINA - VILA GOLF 16. 7.-23. 7. 28 FIESA 30. 8.-9. 9. 205/II AVTOKAMP LANTERNA I. 5.-11. 5. II. 5.-21. 5. 21. 5.-31. 5. 31. 5.-10. 6. 10. 6.-20. 6. 20. 6.-30. 6. 30. 6.-10. 7. 10. 7.-20. 7. 20. 7.-30. 7. 30. 7.-9. 8. 9. 8.-19. 8. 19. 8.-29. 8. 29. 8.-8. 9. 8. 9.-18. 9. 18. 9.-28. 9. Društvo invalidov Vrhnika NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 18 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si risj UPOKOJENSKI KOTIČEK Kako je deloval projekt Starejši za starejše v letu 2020? Poslovilo se je komplicirano in nepredvidljivo leto 2020, za katerega bi bilo najbolje, da ga čim prej pozabimo, a bo še dolgo odpiral rane marsikateremu od nas. V koronačas, ki ga sicer nismo pričakovali, smo vstopili polni energije in načrtov, da bomo izvedli občni zbor, sprejeli smo vse ustrezne dokumente na upravnem odboru, pripravili tiskane programe dela, a štiri dni pred dogodkom je izšel odlok o prepovedi in vse delo je bilo zaman. Kaj pa projekt Starejši za starejše, ki ga izvajajo prostovoljke in prostovoljci? V vodstvu projekta so se dogovorili, da od 1. junija 2020 velja dogovor, da se po lastni presoji za osebne obiske odločajo koordinatorji in prostovoljke po svoje in ne veljajo letni programi. Pri odločitvah morajo dosledno upoštevati navodila iz odlokov ter uporabljati zaščitna sredstva, posebej pa varnostno razdaljo. Naše prostovoljke so se odločile, da bodo ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov delovale naprej in bodo na voljo pomoči potrebnim. Tako so opravile: 766 prvih in ponovnih obiskov 32 telefonskih razgovorov 11 spremstev 11 obiskov bolnikov 40 obiskov ob razdelitvi humanitarnih paketov 332 prednovoletnih obiskov 53 posebnih obiskov nad 90 let / nihče ni prosil za druge vrste pomoči. To so hvale vredna dela in mnogi so nam sporočali, da se ne čutijo pozabljene, da so bili zelo veseli naših prostovoljk, čeprav le do praga, nekateri so se čudili naši vztrajnosti in delavolj-nosti ter pogumu ob koroni ... Naj citiram nekaj pisnih zahval, ki jih kar naprej sprejemamo: »... iskreno in s hvaležnostjo se zahvaljujem za voščili in darili ...« »... lepo se zahvaljujeva za pozornost, ki jo namenjate nam starejšim .« ». v teh depresivnih dneh, ko se več ali manj skrivamo pred zunanjim svetom in se izogibamo stikom s prijatelji in znanci, ste nas presenetili z obiskom, sicer do praga, in darilcem .« » ... zelo ste naju razveselili s svojo pozornostjo, ki nama veliko pomeni ... najlepša hvala ...« In še mnogo podobnih besedil. V imenu Društva upokojencev Vrhnika se vsem prostovoljkam in prostovoljcem za tako plemenito delo zahvaljujem in jih ponujam za vzor. Tako prostovoljno delo daje tudi nazaj, saj marsikatera preprosto pove, da je ob vsakem obisku ali kakršnikoli pomoči šibkejšim bogatejša in srečnejša. Pa še to: ne glede na število obiskov ni zbolela nobena, kar je znak, da so upoštevale vsa navodila in ostajale v prostem času bolj kot ne v »mehurčku«. Zapis: E. Brelih Kako deluje pisarna v koronačasu? Pisarna Društva upokojencev Vrhnika deluje za nujne primere ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00. Nujni primeri so obveščanje o smrti sorodnikov, urejanje dokumentacije o vzajemni samopomoči in poravnava članarine za nazaj zaradi vzajemnega sklada samopomoči. Zaželeno je, da čim več stvari rešujemo po telefonu na št. 031 241 066. Če pa se odločite obiskati pisarno, veljajo naslednja navodila: vstopajte le posamično pri prvih vratih z masko na obrazu in si takoj razkužite roke. Pridite le zdravi in čim prej opravite, kar ste želeli opraviti. Obvezno upoštevajte razdaljo 2 do 3 metre in upoštevajte navodila prostovoljk v pisarni. Iz pisarne odhajajte pri drugih vratih in si še enkrat razkužite roke. Torej, ravnajmo odgovorno do sebe in do drugih, da bomo čim prej premagali tega nevidnega sovražnika. Tisto, kar je treba zaključiti na koncu koledarskega leta, poteka normalno, a to so administrativna dela za pleksi steklom in z masko na obrazu. Tudi prostovoljke še naprej obiskujejo predvsem bolne in jubilante, a le do praga ali pa skozi odprto okno. V želji, da bi čim prej premagali virus in se vrnili v normalne tirnice, vas v imenu Upravnega odbora DU Vrhnika prav lepo pozdravljam E. Brelih Okrogli jubileji v januarju I Cirila Končnik, Cesta gradenj (1925) Ljubica Benedik, Stara cesta (1927) Anton Marolt, Dom upokojencev Vrhnika (1928) Franc Žužek, Vas (1928) Antonija Velkavrh, Vas (1928) Marija Kogovšek, Poštna ulica (1929) Nada Jaramaz, Lošca (1929) Elizabeta-Ivanka Hren, Prezid (1930) Anton Marinč, Zaplana (1931) Ivanka-Malči Jurišič, Cankarjevo nabrežje (1931) Jožica Prebil, Na zelenici (1931) Ivana Trnavčevic, Ljubljanska cesta (1931) Marija-Majda Vuk, Ob Ljubljanici (1931) Milan Grilc, Tičnica (1936) Majda Kržmanc, Lošca (1936) Bogomir Markelj, Petkovškova ul. (1941) Marija Dobrovoljc, Cesta gradenj (1941) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so januarja praznovali rojstni dan. V slovo REZKA Odšla si tiho, kakor si živela. Pa vseeno te pogrešamo. V tvoji 30-letni balinarski karieri si nam zapustila veliko dobrih nasvetov, saj si bila večino časa naša tajnica in si vestno zapisovala vse, kar se je dogajalo v balinarski skupini. Bila si tudi ena od tekmovalk v skupini, ko ste osvojile državno prvenstvo, in to ka2dvakrat, na kar si bila zelo ponosna, zato je šel s teboj v grob tudi tvoj zmagovalni balinček, kakor si želela. Lepo bodi tam nad mavrico in zemlja slovenska naj ti bo lahka. Balinarke Društva upokojencev Vrhnika Na podlagi 35. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 477/2019) je župan Občine Vrhnika sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o revalorizaciji vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Vrhnika za leto 2021 1. člen Ugotovi se, da na dan 1. 1. 2021 revalorizirana vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Vrhnika za leto 2021 znaša 0,003242 EUR/m2. 2. člen Vrednost točke za leto 2021 je sestavljena iz vrednosti točke za leto 2020 in ugotovljenega indeksa rasti cen od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, ki znaša -1,1 %. 3. člen Revalorizirana vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Vrhnika za leto 2021 se uporablja od 1. 1. 2021 dalje. Ta sklep se objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 422-2/2021-2 (4-03) Datum: 4. 1. 2021 OBČINA VRHNIKA Župan Daniel Cukjati Primerjava: za 1. območje z maksimalno komunalno opremo za 80,00 m2 Vrednost točke 2020 0,003278 EUR/m2 Vrednost točke 2021 0,003242 EUR/m2 Stanovanjski namen 235 T 61,63 EUR 60,95 EUR Pridobitna dejavnost 835 T 218,97 EUR 216,57 EUR NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 19 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [79] Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 101/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2021 (Naš časopis, št. 488/2020), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE STAVB KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI VRHNIKA V LETU 2021 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine na območju občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so lastniki ali upravljavci stavbne kulturne dediščine v občini Vrhnika ali stavb v območjih naselbinske dediščine v občini Vrhnika, za katera je sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu s konservatorskim načrtom za prenovo. Stavbna kulturna dediščina je stavbna dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo (https://gispor-tal.gov.si/rkd) in v registru označena kot stavbna dediščina. Naselbinska dediščina, za katero je sprejet odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu s konservatorskim načrtom za prenovo, je naselbinska dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo (https://gisportal.gov. si/rkd), za katero je Občinski svet Občine Vrhnika sprejel občinski podrobni prostorski načrt s konservatorskim načrtom za prenovo. Projekt obnove je investicijski poseg pri vzdrževanju zunanjosti stavbe (fasada, strešna kritina, okna, vrata in morebitni drugi vidni elementi zunanjosti stavbe, ki so kulturna dediščina), v primeru sakralne dediščine pa poseg pri vzdrževanju celotne stavbe. Sofinanciranje posamezne stavbe v letu 2021 ne more presegati 10.000,00 EUR. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški grad-beno-obrtniških in konservatorsko - restavratorskih posegov ter pripadajočega materiala, izkazani z ustreznimi računi. Dela v lastni režiji se ne financirajo. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so lastniki ali upravljavci stavbne kulturne dediščine v občini Vrhnika ali stavb v območjih naselbinske dediščine v občini Vrhnika, za katera je sprejet odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu s konservatorskim načrtom za prenovo; • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt izvedbe del ter popis del s količinami in predračunom); • imajo pridobljeno kulturnovarstve-no soglasje, ki se nanaša na predloženi popis; • so ali bodo izvajali projekt obnove v letih 2020 ali 2021 in za ta projekt obnove še niso prejeli sredstev iz proračuna Občine Vrhnika ali so se prijavili na Javni razpis za izbor predlogov za sofinanciranje obnove stavb kulturne dediščine v občini Vrhnika v letih 2018, 2019 ali 2020, vendar za prijavljeni projekt še niso prejeli sredstev iz proračuna Občine Vrhnika. Drugi pogoji: • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja ter z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti s konservatorskim načrtom za prenovo; • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine; • dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti strošek sredstva samo iz enega javnega vira in samo enkrat; • projekt ustreza naslednjim pogojem: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo, • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%, • predstavlja nujni projekt obnove, katere odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 15 koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov, spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERIJI Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje. Izbrani projekti bodo predvidoma sofinancirani: - v višini do 50 % za projekte na objektih, ki se nahajajo v območju varovane naselbinske dediščine mestnega jedra Vrhnike, del Stara cesta - Vas ali del Tržaška cesta - Cankarjev trg in stojijo v prvi vrsti hiš ob Tržaški ali Stari cesti ter na sakralnih objektih, - v višini do 40 % za projekte na objektih, ki so namenjeni turistični dejavnosti, - v višini do 35 % za projekte na ostalih objektih. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov in izjav, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz uradnih evidenc. 5. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2021, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 70.000,00 EUR. 6. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2021, najkasneje do 30. 11. 2021, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. Za kasnejše zahtevke si Občina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pridržuje pravico, da jih ne izplača. Odobrena sredstva bodo nakazana na podlagi predloženih ustreznih računov po ogledu opravljenih del. Zadnje možno izplačilo je 31. 12. 2021. 7. RAZPISNI ROK Razpis se prične 1. 2. 2021 (datum izida Našega časopisa) in je odprt do dodelitve vseh sredstev oz. najkasneje do 1. 10. 2021. Na spletni strani www. vrhnika.si bo objavljeno, ko bodo dodeljena vsa sredstva. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega besedilo razpisa in prijavne obrazce. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v spreje-mno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www. vrhnika.si - Razpisi, natečaji, naročila in namere. 9. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS STAVBNA KULTURNA DEDIŠČINA 2021«, do vključno 1. 10. 2021 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 1. 10. 2021 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-27. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov ma-tej.cernetic@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranj vlog bo predvidoma več in ne bodo javna. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po vsakokratnem odpiranju vlog in prejemu morebitnih dopolnitev. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi predlagatelji sklenjene pogodbe. Številka: 410-17/2021 (3-01) Datum: 15. 1. 2021 Župan Daniel Cukjati Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015) ter sklepa župana, št. 410-11/2021 (3/02) z dne 6. 1. 2021, o pričetku javnega razpisa, objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2021 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI, KI SO PREDMET SOFINANCIRANJA: a) S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in za izboljšanje kvalitete življenja občanov občine Vrhnika: • sofinanciranje programov humanitarnih organizacij in društev, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva in s svojim delom dopolnjujejo dejavnost javnih zavodov s področja socialnega varstva in invalidska društva, • sofinanciranje letovanja in zimova-nja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med poletnimi počitnicami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom, • sofinanciranje predavanj za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraže- vanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v občini Vrhnika • sofinanciranje programov nepro-fitnih prostovoljskih društev in organizacij, ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in inovati-vnost, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi, • sofinanciranje organizacije tečajev oz. tematskih delavnic, celoletnih krožkov, prireditev in drugih aktivnosti za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja za člane in občane Vrhnike, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Pravico do sofinanciranja imajo: • društva in organizacije, namenjene skrbi za invalide, reševanju socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnosti in samopomoči, ki izvajajo programe za funkcionalno, socialno in zdravstveno ogrožene posameznike na območju Občine Vrhnika, • mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti, • stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. a) Na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika lahko sodelujejo naslednji neprofitni izvajalci: • Dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Vrhnika, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; • Organizacije za samopomoč, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; • Invalidske organizacije, kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov, občanov Občine Vrhnika, • Humanitarna društva, ki izvajajo NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 20 N as Občina Vrhnika 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a občinske programe na področju sociale ali občinske programe za izboljšanje kvalitete življenja za občane Občine Vrhnika. b) Na področju mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij lahko sodelujejo naslednji izvajalci neprofitnih organizacij: • Mladinske skupine, klubi, društva in druge organizacije, ki izvajajo programe mladinskega dela in programe za otroke. • Stanovske organizacije in društva, ki izvajajo programe tehnične kulture. Poleg navedenih pogojev, morajo posamezni izvajalci izpolnjevati tudi naslednje pogoje: • da delujejo in so registrirani najmanj eno leto, • da izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, s katero se prijavljajo na razpis oziroma imajo to opredeljeno v svojih aktih, • da imajo sedež v Občini Vrhnika, • društva na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar morajo imeti med člani tudi občane Občine Vrhnika, • društva na področju mladinskih dejavnosti imajo lahko sedež tudi izven območja Občine Vrhnika, vendar moraj o imeti na Vrhniki podružnico oziroma lokalno enoto, namenjeno občanom Vrhnike, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ostalo dokumentacijo v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da imajo poravnane vse morebitne pogodbene obveznosti do Občine Vrhnika, • da se ne sofinancirajo direktno iz drugih postavk proračuna, • da delujejo kot prostovoljska in ne-profitna organizacija. 4. PREDVIDENA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA JE: a) za programe neprofitnih izvajalcev na področju humanitarnih dejavnosti v občini Vrhnika 20.800 EUR, b) za programe mladinskih dejavnosti 7.000 EUR, c) za dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij 10.000 EUR, d) za dejavnosti društev upokojencev, ki izvajajo program Starejši za starejše 4.200 EUR. 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV IZVAJALCEV Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s Pravilnikom o sofinanciranju programov humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Naš časopis, št. 311/2005 in 432/2015), upoštevajo proračunske možnosti in načelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2021. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2021. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV: Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 1. 3. 2021 ali osebno na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, najkasneje do 11. ure istega dne. Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV 2021 -NE ODPIRAJ - ter navedba področja za katero se kandidira: - »HUMANITARNA DEJAVNOST«, »MLADINSKA DEJAVNOST«, »DEJAVNOST TEHNIČNE KULTURE / STANOVSKIH ORGANIZACIJ«. 8. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina. ahcan@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. 9. ODPIRANJE PONUDB: Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje bo opravila ocenjevalna komisija, imenovana s sklepom župana in ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (Sabina Ahčan), v času uradnih ur - pone- deljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter petek od 8.00 do 13.00 ure, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.vrhnika.si. Možno jo je dobiti tudi po elektronski pošti (kontakt: sabina.ahcan@vrhnika. si). 11. IZID RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni po odpiranju ponudb, pod pogojem, da je sprejet proračun. Številka: 410-11/2021 (3-02) Datum: 8. 1. 2021 OBČINA VRHNIKA Župan Daniel CUKJATI Na podlagi 124. oz. 125. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO predloga sprememb in dopolnitev Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco 1. PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA S kratkim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega akta po 124. in 125. členu Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/17) se odpravlja napaka v grafičnem prikazu veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ceste pod Hruševco (Naš časopis, št. 429/15). 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 4. 2. do vključno 18. 2. 2021. Predlog SD LN je v tem času na vpogled: • v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika (potrebna je predhodna najava na tel. št. (01) 755 54 39), • na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si, zavihek: Prostorski akti v pripravi. 3. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na predlog SD LN. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: pro-stor.obcina@vrhnika.si. Številka: 3505-6/2020 (5-08) Datum: 27. 1. 2021 ŽUPAN Občine Vrhnika Daniel Cukjati, l.r. Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, K m ^m Nacionalni Inštitut INIpanike in zaskrbljenosti zaradi koronavirusa SARS-COV-2 (COVID-19)? Če se sami znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne ali zaskrbljene glede koronavirusa, se lahko opomnimo, da zdravstveni in drugi strokovnjaki sledijo strogim protokolom za zmanjševanje širjenja okužb z virusom in zajezitev vseh posledic. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je še posebej pomembno, da delujemo preventivno. Vsi skupaj in vsak posameznik mora delovati odgovorno in preventivno za skupno dobro. Imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo. Poskušajmo ostati mirni. ® Pomaga nam lahko pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko uporabimo različne novodobne tehnologije. Ohranjajmo socialne stike, kolikor je v trenutnih okoliščinah možno oz. varno. Socialne stike lahko vzdržujemo tudi preko novih tehnologij. Izogibajmo se tesnim stikom, predvsem pa druženju v večjih skupinah. Ohranjajmo zdrav življenjski slog - zdravo se prehranjujmo, dovolj spimo, bodimo fizično aktivni (npr. sprehod, vadba doma,...). Za sprostitev ne posegajmo po cigaretah, alkoholu in drugih drogah. Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ob katerih se počutimo dobro. Če občutimo, da smo zaradi nastale situacije čustveno preobremenjeni, se lahko obrnemo na navedene kontakte (najprej uporabimo vire pomoči po telefonu). Če nimamo znakov bolezni ne hodimo v zdravstvene ustanove. Osredotočimo se na to, kar lahko nadziramo (osnovni higienski ukrepi, več na https://www.nijz.si/sl/preprecevanje-okuzbe-z-virusom-sars-cov-2019, dnevna rutina). Pridobimo čim več relevantnih informacij, ki nam bodo pomagale natančno oceniti tveganje in sprejeti razumne preventivne ukrepe. Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajmo iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO, in medijev, ki te informacije povzemajo). Zmanjšajmo izpostavljenost medijskim vsebinam, ki nas še dodatno vznemirjajo. Za soočanje s trenutno situacijo uporabljajmo tiste veščine, s pomočjo katerih smo se že v preteklosti uspešno soočali z neprijetnimi življenjskimi situacijami in ki nam pomagajo obvladovati čustva. Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. V skrbi za svoje zdravje pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, ljudje s kroničnimi obolenji, starejši..) in kako jim lahko pomagamo na način, da ne ogrozimo svojega zdravja. Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega. Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čimprej spet vrnilo v normalne tirnice. Telefoni za pomoč v stiski Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen. Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covid-19 080 51 00 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Internet kot podporni medij ob duševni stiski #tosemjaz Spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom. www.tosemjaz.net Med.Over.Net Spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih. www.med.over.net NeBojSe Spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. www.nebojse.si Živ?Živ! Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo. www.zivziv.si NIJZ Nacionalni inštitut NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 21 N aŠ Občina Borovnica 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Poročilo z 11. redne seje občinskega sveta 11. redna seja Občinskega sveta Občine Borovnica je potekala 23. 12. 2020 v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, med 17:00 in 20:30. Poleg vseh občinskih svetnikov in župana so se je udeležili še direktorica in večine članov občinske uprave ter predsednik Nadzornega odbora Jure Škrbec in ravnatelj OŠ Daniel Horvat. Po ugotovitvi sklepčnosti, potrditvi dnevnega reda in zapisnikov 10. redne in 4. izredne seje Občinskega sveta Občine Borovnica, so prisotni obravnavali še naslednje točke dnevnega reda: • Poročilo župana o izvrševanju sklepov občinskega sveta in o opravljenih nalogah med obema sejama • Pobude in vprašanja svetnikov • Predlog ekonomske cene programov v vrtcu Borovnica od 1. 1. 2021 • Odlok o proračunu Občine Borovnica za leto 2021, druga obravnava • Letni program športa v Občini Borovnica za leto 2021 • Letni program kulture v Občini Borovnica za leto 2021 • Predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani • Program dela občinskega sveta za leto 2021 Obvestilo • Plan dela Nadzornega odbora Občine Borovnica za leto 2021 Poročilo o izvrševanju sklepov in nalog ter pobude in vprašanja svetnikov Na poročilo župana o izvedbi sklepov in nalog ni bilo posebnih pripomb. V nadaljevanju je svetnika Petra Sveteta zanimalo, ali je občina odkupila vrt med Cukalovo štalo in Kranjčevo hišo, svetnika Andreja Čampo, ali ima občina namero odkupiti ne samo nekdanje trgovine TUŠ Jurček s pripadajočim parkiriščem, temveč tudi ostala zemljišča na tem območju. Prav tako ga je zanimalo, kako se bo uredila prometna varnost v primeru, da bo v nekdanji trgovini delovala knjižnica ter kakšne namere ima občina z nekdanjo kinodvorano. Župan je potrdil nakup vrta pri objektu Zalarjeva cesta 21 ter namero, da, v kolikor za to obstaja volja lastnikov, pridobi zemljišča pri nekdanji trgovini TUŠ Market Jurček. Pojasnil je, da je Župnija Borovnica zainteresirana za prodajo nekdanje kinodvorane, kar je tudi v interesu občine, saj potrebuje ustrezne prostore za parkiranje, ko bo prišlo do prenove Stare pošte. Višji svetovalec za razvoj in razvojne projekta Andrej Kle-menc pa je pojasnil, da je zaradi številnih sprememb v prostorju v letu 2021 predvidena izdelava prometne študije za del naselja Borovnica med Ljubljansko in Rimsko cesto. Večina svetnikov je pozdravila in podprla politi- Obvestilo glede javnih razpisov občine Občina Borovnica obvešča, da bo predvidoma 19. februarja 2021 objavila Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev enkratne denarne pomoči v Občini Borovnica v letu 2021, na katerega se bodo lahko prijavili posamezniki, na razpolago bo razpisanih okvirno 3.500,00 EUR. Hkrati bo objavila tudi Javni razpis za sofinanciranje programov in dejavnosti humanitarnih organizacij v letu 2021, na katerega se bodo lahko prijavile organizacije s področja humanitarnih dejavnosti, na razpolago bo 8.320,00 EUR. Podrobnosti o omenjenih razpisih bodo objavljene na spletni strani Občine Borovnica, v razdelku Aktualno, v mapi Obvestila ter v februarski številki Našega časopisa, razpisna dokumentacija pa na spletni strani občine, v razdelku Uradne objave, v mapi Razpisi. ko občine glede pridobivanja razpoložljivih zemljišč. Računovodkinja Monika Remškar je na zahtevo več svetnikov pojasnila, da zakonodaja ne omogoča poenotenje oz. spreminjanje nazivov Nacionalnih razvojnih programov (NRP), zaradi česar prihaja do tega, da je ob vsaki spremembi uveden nov NRP in se tako pojavlja večje število tematsko in poimensko sorodnih NRP, čeprav je dejansko aktualen samo eden izmed njih. Pojasnila je tudi, da projektov, ki nimajo ocenjene vrednosti na podlagi DIIP, IP ali PZI ni mogoče umestiti v proračun kot NRP. Ker je občinska uprava ocenila, da je vrednost brvi čez Borovniščico pri naselju stanovanjskih blokov na osnovi obstoječega projekta daleč previsoka, je naročila nov projekt z bistveno nižjo vrednostjo investicije, ker pa ta še ni potrjena, projekt še ni umeščen v proračun, kar pa se bo predvidoma zgodilo ob prvem rebalansu. Župan je obljubil, da se bo v prihodnje ob umiku posameznega NRP iz proračuna pripravilo ustrezne obrazložitve, v zvezi z vprašanjem svetnika Cirila Menarta z nasipom tik ob občinski cesti pri kolonci na Lazah, pa je pojasnil, da je občina od pristojnih inšpekcijskih služb zahtevala, da preverijo ustreznost posega. Predlog ekonomske cene programov v vrtcu Borovnica od 1. 1. 2021 Pred obravnavo te točke je župan predstavi novega sodelavca Matjaža Žbogarja, zadolženega za področje družbenih dejavnosti in pravnih zadev. Uvodoma je predlog ekonomske cene programov v vrtcu predstavil ravnatelj Daniel Horvat, ki je izpostavil, da so dosledno upoštevali pravilnik, ki določa cene programov v vrtcu. Opozoril je, da se je cena v obdobju 2015-2018 v povprečju znižala za 6,7 %, od takrat pa se postopoma zvišuje, vendar ostaja primerljiva s cenami v ostalih občinah v okolici Ljubljane. Poudaril je, da na ceno močno vpliva starost zaposlenih v vrtcu, po novem pa tudi dejstvo, da stroška kurjave neposredno ne financira več občina, temveč sam javni zavod. Matjaž Žbogar je uvodoma izpostavil, da je predlog cen narejen na osnovi pravilnika in da več kot 90 % stroškov cene predstavljajo plače in z njimi poveza- Obvestilo Vpis v vrtec Starše obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko leto 2021/2022. Vlogo dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca pod zavihkom »Vpis v vrtec«, oddate pa jo lahko po pošti na zgornji naslov ali osebno v tajništvu šole. Če bo vlog več kot razpoložljivih mest, bo komisija za sprejem novincev v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec obravnavala vloge, ki bodo prispele do vključno 28. 2. 2021 in hkrati otroci s 1. 9. 2021 izpolnjujejo pogoje za vpis (starost najmanj 11 mesecev in zaključen starševski dopust za vpisanega otroka). Staršem, ki ste že oddali vlogo, otrok pa še ni bil sprejet v vrtec, ni treba ponovno izpolnjevati vloge. Obvestite nas le o morebitnih spremembah. OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enota VRTEC ni izdatki zaposlenih. Poudaril je, da subvencioniranje cen vrtca ni niti obvezno niti pravilo, temveč prej izjema, do katere je v občini prišlo v letu 2009, ker je z njo občina hotela spodbuditi spremembo neugodnih demografskih trendov. Situacija pa se je po izgradnji nove velike stanovanjske soseske po letu 2012 popolnoma spremenila, je pa subvencija ostala kot lokalni ukrep pomoči družinam zaradi finančno-gospodarske krize. Občinska uprava je predlagala ukinitev subvencije ali vsaj njeno prepolovitev pri 2. starostni skupini. V razpravi, v kateri so sodelovali svetniki Peter Svete (kot predsedujoči Odbora za družbene dejavnosti), Andrej Čampa, Matjaž Ocepek, Aljoša Žerjav in Peter Črnilogar, se je izjasnilo, da subvencije veljajo samo za otroke staršev s stalnim bivališčem v občini Borovnica, ki obiskujejo vrtec v občini Borovnica in samo za 1. otroka, prav tako pa tudi, da zaradi tega, ker se pri izračunu deleža, ki ga plačajo starši, že upošteva dohodkovno stanje, odprava subvencije ne bi bistveno vplivala na poslabšanje socialno--ekonomskega položaja staršev. Po drugi strani pa so svetniki menili, da je treba upoštevati, da so trenutno številni starši v nezavidljivem položaju, ne le zaradi zaposlitven oz. finančne negotovosti, ki jo prinaša epidemija, temveč tudi, ker sta varstvo, vzgoja in izobraževanje izključno na njihovih plečih. Pred glasovanjem je župan Bojan Čebela pozval direktorico občinske uprave, da je primerjalno z nekaterimi drugimi podobnimi občinami predstavila delež in strukturo vseh proračunskih izdatkov za socialne namene. V predstavitvi, ki je sledila, je Dolores Dolenc Bajc izpostavila, da daje Občina Borovnica med sosednjimi občinami največji delež proračuna za socialne izdatke in da sofinanciramo nekatere storitve (sofinanciranje avtobusnih prevozov na Vrhniko, sofinanciranje cen komunalnih storitev, cepljenje proti menin-goencefiltis, popusti pri plačilu razlike med ceno programov in plačili staršev za varstvo v vrtcu, varstvo vozačev v osnovni šoli, šola v naravi, pomoč staršem ob rojstvu otrok, enkratna denarne pomoči zaradi materialne ogroženosti), ki jih druge sosednje občine ne poznajo. Za te namene je bilo v letu 2020 izplačanih 173.000 €, za ostale zakonsko predpisane socialne izdatke pa še 318.000 €, kar posledično vpliva na sredstva za investicije. Svetnica Nina Scortegagna Kavčnik je opozorila, da je subvencije, ko so enkrat, sicer z dobrimi razlogi in nameni uvedene, zelo težko ukiniti, saj se vedno najdejo razlogi, da za to (še) ni pravi čas. Socialno šibkih družin ukinitev subvencije ne bo prizadela, saj, če se njihov položaj dejansko občutno poslabša, potem padejo v nižji plačilni razred in posledično dobijo še dodatne socialne podpore s strani države. Zato se je zavzela, da se subvencija ukine. Župan je potem dal na glasovanje tri opcije (subvencije se v celoti ukinejo, subvencija za 2. starostno skupino se zniža za polovico in za 1. starostno skupino ostane nespremenjena, subvencije v celoti ostajajo), med katerimi je bil s 7 glasovi za in 4 proti sprejet sklep, ki znižuje subvencijo za drugo starostno skupino za polovico. Odlok o proračun Občine Borovnica za leto 2021 Računovodkinja Monika Remškar je predstavila Odlok o proračunu in pri tem omenila, da se je župan opredelil do vseh pobud, ki so bile posredovane v javni obravnavi, pri čemer so bile nekatere delno ali v celoti upoštevane. Proračun predvideva prihodke v višini 4,4 milijona €, od tega 3,6 milijona iz naslova davčnih prilivov, medtem ko transferni prihodki predstavljajo 373.000 €, od tega 91.000 € iz evropskih virov. Odhodki so načrtovani v višini dobrega 4,5 milijona €, pri čemer je delež tekočih transferjev 47 %, planiranih investicij pa 28 %, tekoči odhodki pa se bodo v primerjavi z letom 2020 zmanjšali za 2,1 %. Direktorica občinske uprave, Dolores Dolenc Bajc, je pri obrazložitvi proračuna izpostavila nujnost izdelave projektne dokumentacije, odkupa » NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 22 N aŠ Občina Borovnica 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Obvestilo VOZNIKI POZOR - MALI ŠOLARJI SPET NA CESTI! V torek, 26. 1. 2021, so se tudi v Borovnici ponovno začela izobraževanja učencev prve triade OŠ v šolskih prostorih. Tako so se v šole vrnili otroci, stari od 6 do 10 let, med katerimi so številni, zlasti prvošolčki, že pozabili, kaj vse so prve dni šolskega pouka izvedeli o tem, kako varno v šolo in nazaj domov. Zato voznike prosimo, naj bodo še posebej pozorni na otroke v prometu. Občina Borovnica » zemljišč in izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnost, ki jo predstavlja potok Malence. Izvedba teh ukrepov pogojuje tudi izvedbo nekaterih investicij in nadaljevanje dejavnosti za čim prejšnjo zagotovitev dodatnega vira pitne vode in priključitev naselji v Kotih na novo vrtino Prušnica. Pri investicijah je izpostavila pričetek izvedbe kolesarske povezave z rekonstrukcijo pripadajočega odseka regionalne ceste med Borovnico in Bregom, nakup prostorov za knjižnico, izgradnjo poligona za kolesarje in rolkarje, ureditev novih grobnih polj ter parkirišča za zaposlene v osnovni šoli na območju nekdanjega LIKO. Proračun je likvidnostno vzdržen, občinska uprava pa budno spremlja možnosti za zagotovitev sofinanciranje investicij iz javnih sredstev Republike Slovenije in EU. Svetniki so pozdravili proračun kot razvojno ambiciozen ter izrazili upanje, da bo razvojne investicije tudi realizirane. Predlog občinske uprave, da se županu, povečale njegove pristojnosti glede višini sredstev, po katerem bi lahko med proračunskimi postavkami brez predhodnega soglasja občinskega sveta prenesel 20 %, ne da bi pri tem veljala kakšna druga omejite, ni bil deležen podpore. Prav tako ni bi sprejet amandma NSi, ki je postavi dodatno omejitev, po kateri brez soglasja občinskega sveta župan ne bi mogel med postavkami prerazporejati zneskov nad 30.000 evrov. Tako ostaja v veljavi določilo, ki prenos sredstev brez soglasja občinskega sveta omejuje na 20 % sredstev na postavki, z omejitvijo maksimalnega zneska na 5.000 evrov. Župan je opozoril, da je rešitev neživljenjska in da bo zaradi povečanega obsega investicij vodila do dodatnega dela občinske uprave, saj mora pripravljati rebalanse proračuna in sej občinskega sveta, na katerih se bo odločalo samo o tehničnem prerazporejanju sredstev med postavkami. Sledilo je glasovanje o Odloku o proračunu Občine Borovnica za leto 2021. Odlok je bil soglasno izglasovan. Letni program športa in letni program kulture Po predstavitvi letnega programa športa za leto 2021 s strani Matjaža Žbogarja je sledila razprava, kako ob upoštevanju določil lani sprejetega novega pravilnika upoštevati stanje, do katerega je prišlo zaradi epidemije COVID-19, omogočiti, da bodo zagotovljeno financiranje, ki ohranja društva pri življenju, ne glede na to, da v času epidemije ne morejo izvajati velike večine svojih dejavnosti. Matjaž Žbogar je izpostavil, da je s strani odbora predlagana rešitev, da se pri razpisih za leto 2021 društvom priznavajo točke iz leta 2019 ter drugi predlogi prilagoditev, ki so skladni s pravilnikom, društvoma, ki se bodo na razpis prijavila v letu 2021 omogoča, da bodo prejela 80 % do 90 % glede na leto 2021, tudi če bo v celotnem letu njihova dejavnost zaradi epidemije okrnjena. Na podoben način se je tudi v letu 2020 društvom zagotovilo dovolj sredstev za preživetje, saj se je upoštevalo, da so bile vse prijavljene dejavnosti izvedene, čeprav večine dejansko ni bilo mogoče izvesti. Sledilo je glasovanje, na katerem je Občinski svet soglasno sprejel Letni program športa v Občini Borovnica za leto 2021. Matjaž Žbogar je nato predstavil še letni program kulture za leto 2021. Razprava je bila podobna tisti glede letnega programa športa. Peter Svete je kot predsednik Odbora za družbene dejavnosti pred glasovanjem člane občinskega sveta seznanil, da je tudi ta program odbor na svoji zadnji seji podprl. Tudi letni progam kulture v Občini Borovnica za leto 2021 je bil nato soglasno podprt s strani svetnikov. Imenovanje kandidatov za sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Ljubljani Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Peter Črnilogar je uvodoma pojasnil, da je sedanjima kandidatoma potekal mandat in da je bil po ustaljenem postopku objavljen razpis za nova. Do roka so prispeli trije predlogi, ki so bili vsi formano popolni. Komisija je vse tri vloge obravnavala ter izglasovala, da se iz Občine Borovnica kot kandidata predlaga Sebastijana Sveteta in Tomaža Demšarja, kar je tudi ustrezno obrazložila. Na glasovanju je Občinski svet potrdil odločitev komisije. Progam dela Občinskega sveta Občine Borovnica za leto 2021, program dela Nadzornega sveta za leto 2021 in oprostitev stroškov plačila javnih služb varstva okolja poslovnim subjektom, ki so v »lock downu« Program je predstavila direktorica občinske uprave, Dolores Dolenc Bajc. Po predstavitvi je svetnik Matjaž Ocepek izrazil pomisleke glede potrebe po spreminjanju statuta in poslovnika občine. Direktorica občinske uprave je v uvodu poudarila, da gre za okvirni program dela, s spremembami statuta in poslovnika pa bi lahko skrajšali čas med sklicem sej odborov in samo sejo občinskega sveta ter s tem zagotovili bolj optimalno delo. Po mnenju Matjaža Ocep-ka spremembe niso potrebne, saj sedanja ureditev zagotavlja ustrezno vlogo odborov občinskega sveta. Opozoril je tudi na to, da občina še vedno nima sprejeta odloka o javnem redu in miru. Župan je izrazil svoje strinjanje s tem, da ta odlok občina potrebuje. Peter Črnilogar je predlagal, da se v primeru dolgega obdobja med dvema sejama občinskega sveta osnutek zapisnika zadnje seje občinskega sveta članom občinskega sveta posreduje v roku 14 dni. Predsednik Nadzorenga odbora občine Borovnica, Jure Škrbec, je svetnike seznanil s programov načrtovanih pregledov za leto 2021, proti kateremu svetniki niso imeli pripomb. Sledilo je glasovanje, na katerem je občinski svet soglasno sprejel Program dela Občinskega sveta Občine Borovnica za leto 2021. Ob koncu seje je občinski svet po kratki razpravi soglasno izglasoval sklep, da se tiste poslovne subjekte v Občini Borovnica, ki so jim ukrepi za omejitev epidemije COVID-19 bistveno onemogočili poslovanje, za čas od 1. 12. 2020 za čas trajanja teh ukrepov oprosti stroška plačila variabilnega dela storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in sicer v višini 100 % za pravne osebe, ki ne poslujejo ter v višini 50 % za pravne osebe, ki poslujejo z zmanjšanimi kapacitetami ali v prilagojeni obliki. Občinska uprava Načrtovani projekti Občine Borovnica v letu 2021 Občinski svet je na 11. redni seji potrdil Odlok o proračunu Občine Borovnica za leto 2021, v katerem so planirani odhodki za projekte, ki se bodo izvajali tako v letu 2021 kot v nadaljnjih letih. Načrtovana je izdelava naslednje obsežnejše projektne dokumentacije: 1. Obnova mostu čez Borovni-ščico na Cesti v Jele. 2. Brv čez Borovniščico med naseljem stanovanjskih blokov in železniško postajo. 3. Nadgradnje nekdanje trgovine TUŠ Market Jurček v knjižnico. 4. Kolesarska povezava Borovnica - Pako, odsek Pako 33 - meja z občino Brezovica. 5. Idejna zasnova protipoplav-na ureditve potoka Malence. 6. Projekt za izvedbo primarnega vodovoda Prušnica - vodohran Borovnica in sekundarnega omrežja v Kotih. 7. Ureditev parkirišča v nekdanjem območju LIKO. 8. Ureditev prometa v Borovnici med Ljubljansko in Rimsko cesto. V letu 2021 bomo izvedli naslednje projekte: 1. Tematski park in spominska pot Borovniškega viadukta. 2. Nadaljevanje urejanja vodovoda v Brezovici. 3. Širitev grobnega polja na pokopališču v Borovnici. 4. Vzpostavitev javnega WI-FI dostopa do spleta na območju P+R pri železniški postaji in železniške postaje Borovnica. 5. Dokončanje kanalizacije na Cesti pod Goro. V letu 2021 bomo pričeli z izvedbo naslednjih projektov: 1. Izgradnja kolesarske povezave Borovnica - Breg (odcep za Gasilski dom); predvidena je izgradnja kolesarske poti med mostovoma čez Borov-niščico na Mejačevi ulici in Ljubljanski cesti ob desnem bregu Borovniščice. 2. Nadgradnja nekdanje trgovine TUŠ Market Jurček v knjižnico. 3. Nadaljevanje obnove ceste v Kote. Poleg zgoraj navedenega se bodo iz proračuna občine Borovnica v letu 2021 financirale še naslednje dejavnosti: ■ Podpore društvom na področju kmetijstva, kulture, športa, humanitarnih dejavnosti ter stanovskim organizacijam. ■ Podpore razvoju mikro in malih podjetij ter obrti v občini. ■ Podpora občanom za nakup in vgradnj o male komunalne čistilne naprave. ■ investicijsko vzdrževanje gasilskih domov v občini. ■ Nakup dodatnih defibrila-torjev. ■ Sofinanciranje prireditve Praznik borovnic 2021 (v kolikor bo to mogoče zaradi konca epidemij COVID-19) ■ Zasnova, priprava in izvedba Evropskega tedna mobilnosti 2021. V zvezi z delno obnovo Športnega parka Borovnica (ureditev tartanske atletske steze) in izgradnjo Koloparka Borovnica (»pump-track steza«) še čakamo na rezultate vlog za sofinanciranje, ki smo jih oddali v novembru na razpis Fundacije RS za šport. V kolikor bodo zaprošena sredstva pridobljena bo(sta) projekt(a) realiziran(a) v letošnjem letu. NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 23 N aŠ Občina Borovnica 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Kazni za prekrške v prometu na osnovi novega odloka o občinskih cestah Občinski svet Občine Borovnica je na svoji 4. izredni seji 25. 11. 2020 med drugim obravnaval in sprejel tudi nov Odlok o občinskih cestah. Ta je stopil v veljavo 30. 12. 2020 in je objavljen v Uradnem listu RS št. 189/2020 in na spletni strani občine. Odlok za prekrške zoper varnost v prometu odreja tudi kazni oz. globe, in sicer: 1. Kazni za izvajanje del, ki ogrožajo varnost na občinskih cestah Člen 26 Odloka prepoveduje izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na občinski cesti, na zemljiščih ali objektih ob občinski cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Prepovedano je: 1. na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine; 2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete; 3. na cestnem svetu občinske ceste: - puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi na-pajališča za živali; - nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa; - postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete; - nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa; - postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja; - namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi; - odvajati odplake in druge tekočine; - ovirati odtekanje vode; 4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto; 5. na cestišču javne ceste: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; - odlagati sneg, razen odlaganja snega zaradi izvajanja zimske službe; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora. Za neupoštevanje prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavkom tega člena se izrečejo globe v naslednjih zneskih: 400 evrov posamezni fizični osebi. 1.500 evrov pravni osebi, ki ni srednja ali velika gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, njegovi odgovorni osebi pa globa 500 evrov. 3.000 evrov pravni oseba, ki je srednja ali velika gospodarska družba, njegovi odgovorni osebi pa globa 1.000 evrov. Za opustitev ukrepov iz petega odstavka pa se izreče globa: 2.000 evrov pravni osebi, samostojnemu podjetniku, posamezniku in posamezniku, ki samostojno 1.000 evrov odgovorni osebi relevantnih zgoraj navedenih. 2. Kazni za onemogočanje posegov za nemoteno uporabo občinskih cest Člen 27 Odloka nalaga lastnikom zemljišč ob občinski cest, da morajo dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo občinske ceste, zlasti: • dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja; • gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa; • postavitev prometne signaliza- cije in prometne opreme; • izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi; • odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda, če navedeni posegi, gradnja in postavitev objektov in naprav ni mogoča v okviru cestnega sveta. Predpisana globa za neupoštevanje zgoraj navedenega znaša 300 evrov. 3. Kazni za ogrožanje prometne varnost na odsekih občinskih cestah skozi gozdove Člen 28 Odloka določa, da lahko upravljavec občinske ceste Zavodu za gozdove Slovenije poda predlog, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih. Drugi odstavek tega člena določa, da morajo pravne ali fizične osebe, ki v območju ceste pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, pred začetkom del obvestiti o vrsti in obsegu del upravljavca občin- ske ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta. 4. Kazni za ogrožanje varnosti prometa zaradi žičniških naprav Člen 29 v prvem odstavku določa, da mora biti občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, zavarovana z ustrezno lovilno napravo, katere stroške postavitve in vzdrževanja krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave. V drugem členu pa, da je za njihovo gradnjo potrebno pri upravljavcu občinske ceste potrebno pridobiti soglasje. 5. Kazni za izkoriščanje mineralnih snovi, ki ogroža prometna varnost ob občinski cesti Pri odstavek 30. čelna Odloka določa, da se lahko pridobivanje mineralnih surovin izvaja le v taki oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa. Drugi odstavke pa, mora investitor oziroma nosilec rudarske ali vodne pravice pridobiti soglasje upravljavca občinske ceste, če območje pridobivalnega prostora sega v varovalni pas občinske ceste ali so na podlagi študij, ki so podlaga za pripravo prostorskega akta, dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih surovin na občinsko cesto. 6. Kazni za prekrške omejitve opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste Člen 31 določa, da mora investitor pridobiti soglasje upravljavca občinske ceste za Izvajanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročilo nestabilnost cestnega telesa. 7. Kazni za prekrške znotraj varovalnega pasu občinske ceste Člen 34 Odloka določa omejitve rabe prostora v varovalnem pasu občinske ceste, katerega širina je določena z vsakokratnim veljavnim občinskim prostorskih izvedenim aktom in v katerem so posegi dovoljeni le s soglasjem njenega upravljalca. 8. Kazni za neustrezno izvedbo priključkov na občinske ceste Člen 36 Odloka določa pogoje za gradnjo priključkov neka-tegoriziranih cest in individualnih priključkov na občinske ceste, ki so skupaj s pripadajočo signalizacijo sestavni del občinske ceste, ter pogoje za njihovo ukinitev. 9. Kazni za neupravičeno ali neustrezno izvedeno zaporo zaradi del ali prireditev na občinski cesti Člen 37 Odloka določa vsebine popolne vloge ter pogoje in roke za izvedbo začasne zapore občinske ceste in izdajatelja soglasja za njeno izvedbo ter obveznosti slednjega, predlagatelja in vzdrževalca občinskih cest. Višini glob na osnovi členov od 28 do vključno 31 ter 34, 36 in 37 Odloka Za neupoštevanje vseh zgoraj navedenih določb členov od 28d o vključno 31 ter 34, 36 in 37 Odloka, so predpisane globe v naslednjih zneskih: 200 evrov za posameznika 800 evrov za pravno osebo, ki ni srednja ali velika gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov. 1.600 evrov za pravno osebo, ki je srednja ali velika gospodarska družba, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba se kaznuje z globo 200 eurov. 37. člen Odloka pri tem določa še globo v višini 1.000 evrov za vzdrževalca občinske ceste če delno ali popolno zaporo ceste zaradi del na cesti ali športnih in drugih prireditev izvede brez dovoljenja oziroma je ne izvede, razen v primerih rednega vzdrževanja ceste. Njegova odgovorna oseba se kaznuje z globo 200 evrov. 10. Kazni na nedovoljeno ali neustrezno izvajanje del v območju občinske ceste Člen 32 Odloka določa, da potrebno pridobiti soglasje upravljavca občinske ceste za naslednja dela v njenem območju: podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektiv v območju občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje upravljavca občinske ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del. Dejavnosti, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet, poškodovale cesto ali povečale stroške njenega vzdrževanja, se ka- znujejo z globami v naslednjih zneskih: 500 evrov za posameznika 2.000 evrov za pravno oseba, ki ni srednja ali velika gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki brez soglasja upravljavca občinske ceste opravlja dela,. Njihova odgovorna oseba se kaznuje z globo 500 eurov. 4.000 evrov za prekršek pravno osebo, ki je srednja ali velika gospodarska družba. Njihova odgovorna oseba se kaznuje z globo 1.000 evrov. 11. Kazni za neustrezne naležne ploskve na kolesih vozil Člen 33 opredeljuje in določa, da se z globo 300 evrov kaznuje voznik vozila, ki bi zaradi neustrezne naležne ploskve na kolesih vozila lahko pri vožnji po njej poškodovalo vozišče občinske ceste. 12. Kazni za zmanjšanje preglednosti ob občinski cesti Člen 35. določa globa v višini 300 evrov za zmanjšanje preglednosti ob občinski cesti, za katerega je odgovoren lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine Novoletne praznične okrasitve občine v samoizvedbi občanov Občina Borovnica vsako leto pred božično-novoletnimi prazniki poskrbi za skromno, vendar lično okrasitev v ožjem središču Borovnice. V večini okoliških naselij pa za okrasitev poskrbijo kar občani sami. Fotografija prikazuje okrasitev ob kapelici Sv. Nikolaja na Pakem, najdaljšo tradicijo pa imajo tovrstne okrasitve v Zabočevem. OU NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 24 N aŠ Občina Borovnica 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Pomembna manjša izboljšava prometne varnosti na Zvirku in obeti za večje obračališč Občina je oddala vlogo za sofinanciranje postavitve prikazovalnika hitrosti, ki bo postavljen bodisi na Zvirku (primarna lokacija) bodisi na Dražici. Občani, ki živijo v delu naselja Pako, ki se mu pravi Zvirek in leži ob regionalni cesti ob meji z Občino Brezovica, so jeseni opozorili župana in občinsko upravo, da obračališče šolskega avtobusa oz. kombija ni ustrezno urejeno. Ob snežnih padavinah splu-ženo, poleg tega pa je tudi neosvetljeno. Ob tem so opozorili tudi na nespoštovanje omejitev hitrosti s strani številnih voznikov motornih vozil v tem delu naselja in pomanjkljiv nadzor nad upoštevanjem omejitve hitrosti ter izrazili pričakovanja, da bo v doglednem času tudi ta del regionalne ceste rekonstruiran in opremljen s povezavo za kolesarje in pešce. Na terenskem sestanku jim je župan obljubil, da bo občina takoj storila vse, kar je v njeni neposredni pristojnosti, krajani pa so obljubili, da bodo zagotovili soglasja za uporabo zasebnih parcel za izvajanje nadzora nad hitrostjo vozil s strani MIRED. Do konca leta je občina pridobila potrebna zemljišča za ureditev obračališča šolskega avtobusa, zemljišče uredila in na njem postavila drog s svetilko, ki se napaja s pomočjo foto--napetostnega modula. S strani občine in krajanov Zvirka so bile identificirane tudi parcele, na katerih bosta lahko MIRED in prometna policija izvajala radarski nadzor nad upoštevanjem omejitve hitrosti. V začetku januarja 2021 pa je med občino in Direkcijo RS za infrastrukturo prišlo do dogovora, po katerem bo dokončanje projektne dokumentacije za povezavo za kolesarje in pešce z rekonstrukcijo regionalne ceste med Pakom h. š. 33 in mejo z občino Brezovica oz. do kapelice pri kolonci v sosednji občini prevzela DRSI. Pri tem bo sledila projektni nalogi, ki jo je za potrebe izdelave projektne dokumentacije za kolesarsko povezavo Borov-nica-Pako v letu 2018 izdelala občina Borovnica. Občina Borovnica Fenolit domačim šolarjem doniral prenosne računalnike Ko so se sredi oktobra zaradi preprečevanja širjenja obolenj s koronavirusom spet zaprla šolska vrata in se je pouk nadaljeval na daljavo, se je OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica soočila z izzivom, kako zagotoviti računalnike za tiste učence, ki jih nimajo in jih seveda za sodelovanje pri pouku na daljavo nujno potrebujejo. Kot že velikokrat do sedaj, ko so se gasilska in druga društva znašla v stiski, je tudi tokrat na pomoč priskočilo podjetje Fenolit d. o. o. in šoli nemudoma darovalo tri prenosne računalnike. Šola jih je takoj razdelila učencem, ki so jih najbolj nujno potrebovali, podjetju Fenolit d. o. o. pa posredovala spisek tistih družin oz. učencev, ki so še potrebovali tovrstno pomoč. Do konca novembra je podjetje Fenolit d. o. o. v trajno last prenosne računalnik podarilo še trem učencem OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. ou Zimsko čiščenje in posipanje javnih površin s strani občanov Občani občinsko upravo velikokrat sprašujejo, kje lahko dobijo material za posipanje v zimskem času. Veliko se jih poslužuje posipnega materiala, mešanice soli in peska, iz zabojnikov nameščenih po občini. Vendar slednji niso nameščeni za posameznike, temveč za ažurno zimsko vzdrževanje javnih prometnih površin s strani izvajalcev zimske službe. Zato občane pozivamo, da ne uporabljajo posi-pnega materiala iz občinskih zabojnikov, temveč si za potrebe posipanja svojih zasebnih površin kot tudi za neposredne javne površine, ki so jih dolžni očistiti sami (pločniki ob njihovi posesti), posipni material zagotovijo sami. Obenem pozivamo vse občane, da dosledno in pravočasno poskrbijo za odstranitev snega in ledu z omenjenih javnih površin in vegetacije ob cesti. Mešanico peska in soli za posipanje si posamezniki preskrbijo na bencinskem servisu ali pa v prodajalnah z gradbenim materialom. Spletna stran »JP KPV« kako naj skrbimo za okolje v zimskem času, pa podaja še bolj podrobne smernice na tej povezavi: http://www.kpv.si/Podjetje/Novice/Article-ID/1772/Sneg-ob-zabojnikih Občinska uprava Poslovil se je častni občan Občine Borovnica, Frančišek Marjan Drašler, ki smo ga občani bolj kot po imenu in priimku poznali po njegovem vzdevku »Žogr«. Bil je prostovoljec v pravem pomenu besede, vedno na razpolago, zanesljiv, mož beseda, skromen in preprost, vedno pripravljen pomagati vsakomur. Še posebej, če je šlo, dobesedno, za streho nad glavo. Zato je bil leta 2017 prejemnik najvišjega občinskega priznanja, postal je častni občan Občine Borovnica. Zasluženo, ob stoječih ovacijah celotne dvorane, s solznimi očmi, je na svoj 80. rojstni dan priznanje sprejel iz rok župana in ob tem vidno ginjen dejal: »Rad bi se najlepše zahvalil predvsem predlagateljem tega priznanja, kakor tudi županu, občinskemu svetu, ki je to potrdil in priznal, da je bilo moje delo dobro tudi za celotno občino v preteklosti, če mi bo pa zdravje še služilo, se bomo pa še videli.« Večni prostovoljec! Rojen je bil leta 1937na Dolu pri Borovnici. Svojo poklicno pot je posvetil delu z lesom, službeno v tovarni Liko, v prostem času pa je opravljal mizarske in tesarske storitve za številne občane. Pogled na marsikatero borovniško streho bo še dolgo obudil spomin tudi na njenega izdelovalca. Svoje poklicno znanje pa je nesebično razdajal tudi v dobro številnih borovniških društev in krajanov. Pri vsaki organizaciji prireditve je bilo potrebno tudi delo prostovoljcev, ki so imeli znanje, predvsem pa voljo in željo pomagati pri projektih skupnosti. Za njegovo neprecenljivo pomoč in trud se mu na tem mestu še enkrat lepo zahvaljujemo. Svoj prosti čas pa je poleg dela dobro-voljno posvečal tudi številnim družbenim vlogam. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Borovnica je postal konec leta 1990. Že naslednje leto je po svojifunkciji postal tudi Ob smrti Frančiška Marjana Drašlerja, častnega občana občine vodja obrambnih priprav in nosil veliko odgovornost za organizacijo in delovanje krajevne skupnosti v osamosvojitveni vojni. Borovnica je bila ogrožena zaradi bližine Ljubljane oziroma možnega napada JLA na naše glavno mesto, po drugi strani pa tudi zaradi možnosti vojaške akcije JLA za ponovno zavzetje skladišča Podstr-mec. Največjo nevarnost za prebivalce takrat pa so predstavljali transporti iz skladišča skozi Borovnico. Po ustanovitvi Občine Borovnica (1. 1. 1995) je bila Krajevna skupnost Borovnica ukinjena, s tem mu je prenehala funkcija predsednika. Svoje delo je nadaljeval kot izvoljeni član občinskega sveta. Aktivno je sodeloval v številnih društvih, kot predsednik ali le kot član ali pa je bil kot zelo praktičen in delaven občan povabljen k prostovoljnemu delu. Bil je v vodstvu Turističnega društva, Društva upokojencev, Društva zveze borcev. Sodeloval je pri organizaciji številnih društvenih prireditev, vsakoletni prireditvi "Praznik borovnic", pri spominskih slovesnostih ob 1. novembru, vzdrževanju in urejanju partizanskih grobišč. Bil je gasilec veteran, vedno pripravljen na vaje in tekmovanje in vedno v dobri kondiciji. Tudi za šport je našel čas, rad je imel predvsem nogomet, kot prostovoljecpa je opravil neprecenljivo delo pri obnovi TVD Partizan. Žogrovo predanost lepo ponazorijo verzi našega pesnika, Antona Aškerca, s katerimi se poslavljamo od njega: Čaša tvoja je - življenje tvoje. Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra, Dela slavna za rojake svoje, Za rojake in za domovino. Občina Borovnica NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 25 Mčasopis Občina Borovnica elektronski naslov: „f^ © PREJELI SMO Nič nas ne sme presenetiti, tudi poziv k plačilu okoljske dajatve KPV ne! Veliko občanov Borovnice, Vrhnike in Log - Dragomerja nas je konec leta 2020 presenetila večstoevrska položnica KPV Z njo so nam od leta 2017 dalje obračunali okoljsko dajatev za vodo, greznico ipd. In to menda na podlagi inšpekcijskega postopka Fursa, v katerem se je znašlo Komunalno podjetje Vrhnika. KPV je vsem občanom, pri katerih je inšpektor ugotovil kršitve, poslala kratek dopis, praktično brez obrazložitve in položnico. Če se malce hudomušno vprašam. Nam bo KPV čez deset let poslala tudi račun za zrak, ki ga dihamo? Pri vsem tem me je kot občana najbolj zmotil način njihove sporočanja dobrih novic občanom. Ali tudi toliko nismo vredni, da bi napisali vsem ljudem razumljivo obrazložitev, zakaj tako visoka položnica? Po klicanju na KPV in številnih dopisih sem dobil občutek, da niti sami ne vedno, kaj točno delajo. V moji zadevi so mi odpisovali trije zaposleni. Ko pa sem prosil za izsek iz odločbe Fursa, ki se nanaša name, pa je seveda nisem dobil. Sklicevali so se na davčno tajnost. Pri vsem tem najbolj bode v oči to, da je napaka na strani KPV. Zakaj občanom okoljske dajatve niso zaračunavali mesečno? Potem pa pokroviteljsko odgovarjajo, da nam zamudnih obresti ne bodo obračunali, ampak bodo ta strošek nosili sami. Kako prijazno od njih. Vseskozi pa se izgovarjajo na inšpekcijski pregled Fursa. Pa vendar, ta zgodba ima dolgo brado. Že leta 2018 sem jim na njihovo zahtevo pojasnjeval, zakaj imam lastni vir vode. Torej so z mojim stanjem seznanjeni. Pa mi kljub temu okoljske dajatve niso zaračunavali. Na moj odgovor pa njihovega nisem prejel. Gospod Kačar, direktor ni biti lahko. Vem, da ste mandat komaj dobro nastopili. Ste pa stopili v velike čevlje. Zato v prihodnje od vas pričakujem, da napak podjetja ne boste več prevalili na breme občanov, ampak boste posledice nosili sami. Odločbo Fursa bi pa vseeno rad enkrat videl. Franc Kavčnik, Borovnica Odgovor Komunalnega podjetja Vrhnika Problematika (po)plačila okoljskih dajatev je bila objasnjena večkrat - tako preko korespondence z dolžniki kot tudi na sestankih pri posameznih občinah. V posameznih primerih, kjer je za to bila izražena želja, smo se z dolžniki srečali tudi pri nas na Komunali Vrhnika in v direktnem konkretnem razgovoru (primer se od primera namreč razlikuje) pojasnili od kod izvira dolg in kaj je podlaga za poračun. V pismu bralca je kar nekaj observacij oziroma iz njih izhajajočih zaključkov, ki ne zdržijo resne obravnave. Ne želimo reševati problemov s cenenim dopisovanjem ampak transparentno z odprtim dialogom, ki temelji na argumentih vseh udeležencev, zato predlagamo, da se gospod Kavčnik dogovori za sestanek pri nas na JP KPV, Pot na Tojnice 40. Rade volje bomo skupaj z njim preverili njegove navedbe. Odziv Liste za našo Borovnico o izjavah župana glede slabega sodelovanja z občinskim svetom Svetniki Liste za našo Borovnico se v nadaljevanju odzivamo na izjave župana Borovnice Bojana Čebele, kijih je podal v novembrski številki Našega časopisa. Župan je med drugim izjavil, da slabo sodeluje z občinskim svetom. Ker je bilo občanom Borovnice predstavljeno zgolj mnenje župana, ki je enostransko in ne pojasni celotne razprave na sejah občinskega sveta, čutimo v naši listi dolžnost, da občanom uravnoteženo predstavimo še drugo plat zgodbe. Lista za našo Borovnico je do letošnje novembrske seje podprla vse projekte in proračune. Rebalans letošnjega proračuna smo zavrnili zaradi povišanega računa za izgradnjo prizidka k šoli. Razlogov za to je bilo kar nekaj. Občina je na razpisu izbrala edinega ponudnika. Županje na občinski seji vztrajal, da se sklene pogodbo z edinim ponudnikom, kljub temu da smo mu predlagali, naj razveljavi razpis in ga ponovi s pogoji, ki bi omogočali večjo konkurenco med ponudniki. Časa je bilo takrat dovolj, saj se je to dogajalo julija 2019. Župan je neomajno vztrajal pri izbiri edinega ponudnika, vendar pa je podpisal pogodbo na ključ šele konec februarja 2020. V kolikor bi hotelpono-viti razpis, bi občina zelo verjetno lahko izbirala med več ponudniki in dogovorila boljše pogoje in znižala ceno prizidka. Tako pa je župan tudi s pomočjo pravne svetovalke zagotavljal, da se pogodbena cena prizidka ne more v nobenem primeru spremeniti. Temu ni bilo tako. Tekom projektiranja so bile očitno izvedene spremembe, ki naj bi povzročile povečanje stroškov. Te spremembe so bile znane že v mesecu juniju 2020. Župana smo svetniki vprašali na redni seji julija kot tudi oktobra, kako kaže z prizidkom, vendar z besedo ni omenil, da bomo soočeni s povečanimi stroški gradnje. V novembru smo prejeli gradivo, v katerem je predlagal, da se cena poveča za 50.000 EUR na račun gradnje in še 40.000 na račun PZI (Projekt za izvedbo). Skupaj torej kar za 90.000 EUR. Menimo, da gre za namensko zavajanje članov občinskega sveta in kot običajno smo bili postavljeni pred že izvršena dejstva. Zato je bil dodatno izglasovan sklep, da bo projekt od začetka do konca pregledal nadzorni odbor in podal svoje mnenje, ali je prišlo do oškodovanja občinskega proračuna innetransparentnosti delovanja občinske uprave. Druga zamolčana zgodba je sortirnica odpadkov v centru Borovnice. V intervjuju župan občanov ni seznanil, da je on osebno podal soglasje za sortirnico odpadkov v centru Borovnice, oddaljeno od vrtca in šole dobrih 100 metrov. Podjetje je pridobilo dovoljenje za sortiranje cca. 72 ton odpadkov na dan (26.280 ton na letni ravni). Direktorica občinske uprave je pripravila pritožbo. Tako bi občina postala stranka v postopku in bi lahko uveljavljala svoje interese kot prvi neposredni sosed in se tudi ne strinjala s sortirnico. Pritožba je bila poslana na ARSO, vendar jo je župan 23. 6. 2020 brez posvetovanja z občinskim svetom, občinsko upravo ali občani na lastno pest umaknil. Tako je občini in ljudem onemogočil kakršen koli vpliv na dogajanje v neposredni bližini šole in vrtca. Župan si v intervjuju lasti tudi zasluge, da je za občinski kredit pridobil bolj ugodno obrestno mero. Te zasluge gredo izključno občinski računovodji, ki je neposredno na seji podala predlog za reprogram kredita. Ta poteza je dolžna vsega spoštovanja in je eden redkih pozitivnih finančno zaključenih poslov. Občinski svet je pri skoraj vsakem občinskem projektu soočen z napredvidlji-vimi situacijami, pomanjkljivimi popisi in »višjo silo«, kar na koncu rezultira v višje cene, kot je bilo načrtovano v proračunu. Naj naštejemo samo nekatere: P+R (programska oprema), most na Dražici, prizidek OŠ, asfaltne prevleka Dražica in še bi se našlo. V preteklih dveh letih smo svetniki Liste za našo Borovnico podali pobudo glede celovite presoje prostora centralnih dejavnost (šolsko igrišče, širitev vrtca na obstoječi lokaciji in idejno umestitev športne dvorane...). Tako bi začrtali dolgoročno ureditev centra Borovnice. Žal na občinski strani ne uspemo dobiti sogovornika, ki bi želel pogledati malo širšo sliko. Obtičimo v banalnih podrobnostih oziroma rešujemo zadeve ad hoc. Raje zakrpamo pločnik in postavimo grad, nihče pa ne razmišlja, kako si vsi sku- paj predstavljamo center Borovnice čez 10,20 let. Po kakšnem kraju bodo hodili naši vnuki? Trenutno je poplavna študija krasen izgovor, da so projekti izven županovih osebnih preferenc postavljeni na čakanje. Tako je tudi z idejno zasnovo obnove Stare pošte, ki je popolnoma zastala v trenutku, ko seje pojavila možnost nakupa bivše trgovine Jurček. Od tega je minilo eno leto. Pričakovali smo, da bodo predlogi članov občinskega sveta bolj dobrodošli, saj je pri porabi javnih sredstev treba poslušati še koga drugega razen sebe. Če že ne občinskih svetnikov, pa vsaj občane, ali si npr. želijo sortirnico odpadkov v centru Borovnice, pa knjižnico, morda medgeneracijski center. Župan pravi, da ima občina 500.000 EUR investicijskih sredstev letno, pozabil pa je povedati, da je strošek delovanja občinske uprave 250.000 EUR/leto. Ostala proračunska sredstva pa so tako ali tako razdeljena preko transferov in razpisov. Ja, župan, uspeli ste ustvariti krasen birokratski aparat, o učinkovitosti pa bodo kmalu lahko odločali volivci. Na koncu pa še tole. Če nas spomin ne vara, je imel župan težave že s prejšnjim občinskim svetom ali pa vsaj z večino članov sveta. Torej se težave nadaljujejo tudi v zdajšnjem mandatu in zopet so problematični svetniki, ki mimogrede med sabo zelo dobro sodelujemo. Še enkrat, res smola, občani so izvolili kar dva problematična občinska sveta zapored, vendar nas ob tem tolaži dejstvo, da je vsaj župan dober. Župan, če ste želeli z intervjujem vnesti malo prepiha v borovniško dolino, vam lahko pritrdimo, da vam je uspelo. Vendar bi veljalo biti previden, kajti čez dve leti vas lahko takšno ravnanje z občinskim denarjem in odnosom do občanov odpihne iz občinskih prostorov. Svetniki Liste za našo Borovnico (Aljoša Hribar, Aljoša Žerjav, Jože Korošec, Peter Črnilogar) November in december v Vrtcu Borovnica November in december je bil žal drugačen od minulih nekaj mesecev. Zopet je Covid-19 zaprl vrtce in kljub upanju, da se bo stanje umirilo, ukrepi še vedno ostajajo taki, da je omogočeno le nujno varstvo. Virus nam tako nagaja, da se ne moremo družiti v vrtcu, peti naših najljubših pesmic in plesati naših najljubših plesov ... Ne moremo se igrati z igračami in predvsem se ne moremo igrati z našimi prijatelji v vrtcu. Posebno v mesecu decembru, ko je dogajanje še bolj zanimivo - nismo občudovali lučk v igralnicah in nismo izdelovali okraskov, nismo pekli piškotov in nismo izdelovali voščilnic. Res nismo mogli tega skupaj početi v vrtcu, smo pa si vzdušje sami pričarali doma skupaj z družino. Tudi vzgojiteljice smo otrokom pripravile nekaj predlogov za veselo ustvarjanje doma in igranje - različne didaktične igre, po-barvanke, pesmice in pravljice, ki so jih otroci in starši lahko skupaj pogledali. Strokovne delavke smo skupaj s sodelovanjem Šolskega sklada Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica or- ganizirale spletni sejem z naslovom »Novoletni sejem Vrtca Borovnica«. Izdelke so lahko starši naročili preko spleta in ob prevzemu zanje, v zameno za trud vzgojiteljic in vrtčevskih otrok, prispevali prostovoljne prispevke. Za- hvala vsem, ki ste nam pomagali. Na sejmu smo ponudile: ročno izdelane voščilnice, Cici jabolčnik (vrtče-vski otroci so jabolka pridno pobirali celo jesen), Cici krhlje, sušen majaron, sušen lovor, mešanice zeliščnega čaja, Cici kokice, Cici domače ročno izdelane trajnostne vrečke iz blaga, barvni plastelin ter ročno narejene praznične magnetke. Za vse vrtčevske otroke smo pripravile tudi posebno presenečenje - pri- redbo zgodbice o Dobrem snežaku. Dobri snežak nam je v zgodbici pokazal, kako pomembno je biti dober in prijazen do drugih. Poleg pravljice pa so se otroci lahko naučili še ples o snežaku. Ker je bilo lani prav posebno leto, je prav, da se sprejmejo prav posebni ukrepi ... Pisali smo dedku Mrazu in mu sporočili, da je tudi v vrtcu Borovnica, tako kot po celem svetu, zaradi korona virusa prepovedano druženje in je v vrtcu le peščica otrok. »Je sploh kakšen način, da bi nas lahko vseeno presenetil in otroke obdaroval?« Tukaj pa je dedek Mraz pokazal svojo iznajdljivost ... V vrtec nam je poslal malega kosmatega pomočnika, črno psičko z imenom Lady, ki je zavila darila in jih dostavila po igralnicah. Kakšno presenečenje bo to za otroke, ko se vrnejo v svoje igralnice in zagledajo vsa ta darila! Leto 2020 nas je postavilo pred kar nekaj težkih preizkušenj. Vendar pa nam bodo te preizkušnje dale novo moč in nas utrdile, da bomo bolj radostno in optimistično zrli v prihodnost, predvsem pa nas bodo navdale s pogumom, ko bomo postavljeni pred nove preizkušnje. Srečno 2021! N.S. NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 26 N OS Občina Horjul 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda V novo leto z novimi cilji Spoštovane občanke in občani. Najprej vam voščim vse dobro v letu 2021. Želim vam veliko zdravja, sreče in osebnih uspehov. Hkrati se vam tudi zahvaljujem, da vztrajate v skrbi za vaše zdravje in zdravje vaših bližnjih. Gradbene novice Virus se je v zadnjem mesecu nekoliko razširil tudi v naši občini, a kljub vsemu nam uspeva ohranjati dobro epidemiološko sliko, kar je seveda izredno pomembno. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo premagati virus. Ker menim, da bolj kot besede vlečejo zgledi, smo se takoj po novem letu preventivno testirali vsi člani občinske uprave. Tudi vas povabim, da se vključite v brezplačno testiranje, ki vam je na voljo v zdravstveni ambulanti in tudi na ta način pomagate, da bomo hitreje izkoreninili virus, ki je še vedno med nami in še vedno ogroža zdravje. Sicer pa smo po novem letu hitro zavihali rokave in trdo delamo na naših številnih projektih. Letos bo za gradnjo infrastrukture zelo pomembno, da bomo dobro izkoristili poletne mesece in vam čim prej izpeljali vse, kar smo skupaj z občinskimi svetniki tudi potrdili. Veseli me tudi, da so vsa večja podjetja, med katerimi bi še posebej izpostavil Metrel in Huliot, poslovala zelo dobro, kljub vsemu, da je minulo leto zelo pretreslo gospodarstvo doma in v tujini. Med prioritetne cilje štejem tudi ureditev cestnih povezav tako z Ljubljano kot Vrhniko, kar bo pozitivno vplivalo tudi na naš gospodarski razvoj. Vedeti moramo, da le stabilno poslovanje zagotavlja delovna mesta in blaginjo v naši občini. Tudi zato, da čim bolj olajšamo procese v podjetjih in razbremenimo starše majhnih otrok, smo se odločili, da omogočimo varstvo otrok staršem, ki sicer ne bi imeli zagotovljenega varstva in bi morali ostati doma. Moja vizija je, da v prihodnje zagotovimo čim več dobrih delovnih mest v občini, da se vam ne bo treba voziti v večja mesta na delo in izgubljati po uro ali več na dan za vožnjo v službo in nazaj. Šolarjem in učiteljem, ki se vračajo v prostore osnovne šole Horjul, želim, da bi dobro začeli in bomo lahko pospremili postopno vračanje vseh v čim krajšem možnem času. Župan Janko Prebil Leto 2021 se je za občino Horjul začelo zelo delavno. Stroji so na gradbiščih mirovali le, ko so vremenske razmere preprečevale delo tako, da projekti lepo napredujejo. Cesta na Koreno z dodatnimi ojačitvami Gradnja oziroma sanacija ceste na Koreno je v polnem zamahu. Za nekaj dni je napredovanje v zadnjem mesecu ustavilo le močno sneženje, sicer pa lahko prav na začetku ceste, ki pelje iz Horjula, že opazite velike kamnite zložbe. Gre za dodatno utrjevanje terena, saj je bil poseg zaradi širitve tako velik, da bi sicer obstajala nevarnost drsenja zemlje. Kjer so se po izkopu pokazali žepi gline, je bilo treba nujno utrditi teren. Gre za precejšnji poseg, ki predstavlja približno eno tretjino celotne dolžine. Vzdolž ceste, torej na razdalji dobrih 600 metrov, so napeljali elektriko in optiko, prav tako je že urejeno odvodnjavanje, postavljeni pa so tudi jaški. Župan Janko Prebil, ki tudi redno spremlja, kako napreduje gradnja na terenu, je podprl izvedbo dodatne opore. Poudaril je da želi, da se cesta in vse, kar sodi zraven, naredi za dolgo časa in tako dobro, da ne bo kasneje potrebnega 'flikanja' in popravljanja. Čistilna naprava Podolnica Zaradi neugodnih vremenskih razmer so se za nekaj časa dela na novi čistilni napravi ustavila. Težavo povzroča visoka podtalnica. Ker je decembra in v začetku januarja padlo veliko padavin, je območje okoli Župan s sklepom omogočil varstvo otrok za nujne primere delati, delodajalec pa jim dela ne more omogočiti na daljavo. Tovrstna odločitev je ostala do 6. 1. 2021, ko je župan na prošnjo nekaterih staršev, ponovno preveril situacijo in se odločil za sprostitev varstva v vrtcu. Župan Prebil: 'Bili smo v dilemi, da ne bi s tem povečali število okužb na našem koncu. Vendar smo se po posvetu z ravnateljem in izvajalcem zdravstvenega varstva na našem območju odločili, da omogočimo varstvo vsem otrokom staršev, ki so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način tudi za naprej. S tem želimo omogočiti tem družinam, da z odhodom na delo poskrbijo za svoje družine, da ne bi prihajalo do dodatnih stisk.' Besedilo in Joto: Peter Kavčič Stiske staršev, ki zaradi služb kjer ni bilo možno izvajati dela na daljavo in so ostali brez varstva otrok, so velike. Zato so na občinski upravi v sodelovanju z ravnateljem vzgojno varstvenega zavoda v Horjulu hitro poiskali rešitve in možnosti za pomoč tudi v drugem valu epidemije. Na občini so namreč prejeli ob- vestilo, da se s 26. 10. 2020 vsi vrtci zapirajo, predvidoma za en teden. Hkrati je bilo omogočeno, da se župani s sklepom odločijo, da delno odprejo vrtce za starše, ki morajo delati, delodajalec pa jim dela ne more omogočiti na daljavo. Tako se je župan Občine Horjul Janko Prebil odločil, da se s 26. 10. 2020 delno odpre Vzgojna varstvena enota pri OŠ Horjul, ravno za starše, ki morajo Led otežuje rekonstrukcijo čistilne naprave v Podolnici. Grobnica na Lesnem Brdu bo obnovljena skladno z zahtevami spomeniškega varstva. Zaradi žepov gline so morali brežino ob cesti na Koreno dodatno utrditi s kamnitimi zložbami in betonom. bazenov dobesedno poplavilo. Ko so temperature padle pod ničlo, se je naredila tudi debela plast ledu. Vodo so izvajalci vsak teden črpali, da ne bi prišlo do gmotne škode. Z delom bodo nadaljevali takoj, ko bo to možno, prav zaradi te izredne okoliščine pa je rok za dokončanje podaljšan do aprila. Obnova grobnice na Lesnem Brdu Poleg cerkve Marije vnebov-zete na Lesnem Brdu stoji stara grobnica, ki jo je v zadnjih letih že močno načel zob časa. Na občini so prisluhnili željam krajanov in pobudnikom ter se odločili za obnovo. Ker gre za objekt zgodovinskega pomena, poleg tega pa je to območje arheološko zaščiteno, so že angažirali strokovnjaka za to področje, Vida Klančarja, ki pripravlja popis del. Za obnovo takšnih objektov namreč veljajo posebni postopki in stroga pravila kako in koliko se sme posegati vanje. Širila se bo cesta od Brezja do Podolnice Med prihajajoče investicije so na občini umestili sanacijo ceste na relaciji Brezje - Podolni-ca. Občina Horjul pri tem sodeluje z občino Dobrova - Pohov Gradec. V načrtu pa je sanacija in širitev ceste v skupni dolžini 700 metrov. Kolesarska cesta Vloga s projekti in soglasji za kolesarko bo oddana do predpisanega roka, torej do 31. januarja. Na občini upajo, da bo projekt, ki je zelo pomemben za razvoj lokalnega turizma in povečanje varnosti kolesarjev, hitro stekel in se izvedel brez zapletov. Umestitev dela kolesarskega omrežja skozi horjul-sko občino je namreč strateškega pomena, ki ga podpira tudi Evropska unija. Besedilo in foto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 27 N OS Občina Horjul 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Ko dobri ljudje stopijo skupaj, je vse mogoče Ko je 7. decembra lansko leto zvečer v Samotorici nad Horjulom udarila strela v cerkev in mežnarijo, ki stoji poleg, je Marija Osredkar doživela šok, vse skupaj pa ni bilo daleč od tragedije. 78. letna Marija se zaveda, da bi se lahko tisti večer vse skupaj končalo tudi drugače in je hvaležna, da je sploh še med živimi. Kaj pomeni empatija, sočutje, skrb sosedov in zavest ljudi, da je treba v težkih trenutkih stopiti skupaj, je občutila takoj. Najprej so ji pritekli na pomoč sosedje, nato so prihiteli gasilci, vse se je odvilo hitro kot v kakšnem hollywod-skem akcijskem filmu. A ker zima ne prizanaša seveda v hiši z razbitimi vrati, okni, brez elektrike ni mogla živeti. Zato so ji takoj priskočili na pomoč vaščani, ki so se lotili popravila hiše. Njihova delavna vnema ni pojenjala in so nekaj dneh poskrbeli, da je Marija lahko naprej živela varno v svojem domu. Sedaj, več kot mesec in pol po udaru strele je notranjost hiše obnovljena. Nova je električna napeljava, novi Marija je hvaležna vsem dobrim ljudem, ki so ji priskočili na pomoč. so ometi, novi so tlaki in talne obloge. Mojstri so ji uredili kuhinjo in kopalnico, dobila je novo peč na drva in nov štedilnik. Ljudje so prihajali in pomagali. Toliko ljudi je prispevalo svoj del, vsak po svojih zmožnostih, času in znanju, da sploh ne more našteti vseh, ker se boji, da bi koga nehote izpustila. Vsakemu posebej je iz srca hvaležna. Vsem dobrim ljudem, ki so vsak na svoj način pomagali, se zahvaljuje tudi občinski svetnik iz Samotorice, Tone Gerjol. Skupaj s Tonetom Samotorčanom sta prevzela organizacijo obnove poškodovane hiše in pomagala pri nabavi materiala. Veseli ga, da je v našem okolju še vedno živa zavest, da lahko skupaj s sodelovanjem naredimo veliko dobrega. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Staro krušno peč so v delovani akciji zamenjali z novejšo pečjo, ki hitro ogreje hišo. Poziv na brezplačno testiranje za COVID-19 v horjulski ambulanti Hiša bo kmalu dobila tudi nova vhodna vrata. Hitro prostovoljno testiranje je v zadnjem mesecu pomenilo velik korak naprej v boju proti pandemiji, saj se je izkazalo, da mnogi ljudje brez kakršnih koli simptomov okužbe nehote širijo virus naprej. S testiranjem lahko morda prav vi pomagate in preprečite vnos virusa v vašo družino, med prijatelje ali med starejše ljudi, ki so po statističnih podatkih najbolj ranljiva skupina. Test lahko opravite v Horjulu. Z januarjem je namreč v Horjulu pričela delovati nova ambulanta splošne medicine Studio R pod okriljem Skupinske prakse, ki opravlja tudi hitre antigene teste za COVID-19. Zato obveščajo vse, ki bi se želeli brezplačno testirati na hitrem anti- genskem testu za COVID-19, da sedaj to lahko opravite v ambulanti Studia R v Horjulu, na naslovu Slovenska cesta 17, 1354 Horjul. Za testiranje v Horjulu se je treba predhodno najaviti na telefonsko številko 051 400 085 ali 051 400 080 oziroma na e-naslov horjul@skupinskapra-ksa.si, v času od ponedeljka do četrtka od 08:00 do 18:00 ure in v petek od 08:00 do 13:00 ure. Ob klicu oziroma v e-sporo-čilu se opredelite za brezplačno testiranje s hitrimi antigenski-mi testi za diagnostiko COVID-19 v Horjulu. Sporočite vaše rojstne podatke, kontaktne podatke (telefon, elektronska pošta) ter številko ZZZS (iz kartice). Na občini upajo, da bodo s tovrstnimi ukrepi uspeli zajeziti nepotrebno širjenje te bolezni. Peter Kavčič, Joto: občinski arhiv V zdravstvenem domuHorjul odslej dva zdravnika Z novim letom je v zdravstvenem domu Horjul pričela z delom nova zdravniška služba. Zdravnica in sestra sta prejeli šopek v zahvalo za dolga leta sodelovanja v Horjulu Ta prinaša sodoben pristop pri obravnavi pacientov. Vodenje zdravstvene službe prevzema dr. Primož Rus s sodelavci, ki v širitvi zdravstvene dejavnosti v Horjulu vidi priložnost, da prenese dobro prakso v tukajšnji zdravstveni dom. Ob koncu svojega službovanja je sedaj že nekdanja zdravnica dr. Janja Pirc ob predaji prostorov in opreme novi ekipi zdravnikov dejala: 'Zelo sem vesela, da so v Horjulu tako hitro našli zamenjavo in bo lahko zdravstvena oskrba nemoteno potekala naprej. Zadnji tedni v decembru so bili resnično naporni, kakor tudi celo leto, ki ga je zaznamovala epidemija. Novim zdravnikom želim veliko uspeha pri njihovem delu, občanom pa da bi čim manj potrebovali zdravstveno oskrbo.' Zupan Janko Prebil se je dr. Pirc zahvalil za vsa leta delova- nja v Horjulu in poudaril, da so na občini zelo zadovoljni s tem, kako so se zadeve glede zdravstvene oskrbe v Horjulu premaknile naprej: 'Iskanje novega zdravnika za naš Zdravstveni dom ni bilo lahko, saj smo imeli zelo kratek rok za celoten postopek. Nekako nam je uspelo vse izpeljati hitro. Moram pohvaliti zelo dobro sodelovanje dr. Janje Pirc, ki je kljub situaciji s korona virusom in dejstvom, da je njen mandat že potekel, vseeno pomagala in nadaljevala z delom do konca decembra. Glede same primopredaje lahko le rečem, da sem zelo zadovoljen, da je vse skupaj potekalo nemoteno, brez zapletov in je zdravniška služba v občini delovala brez prestanka. Verjamem, da smo sklenili sodelovanje z dobrim zdravstvenim partnerjem, veseli me, da bosta na voljo dva izkušena zdravnika in ne bo nobenih izpadov zaradi dopustov ali drugih odsotnosti. Upam, da bo to botrovalo tudi vračanju občanov, ki so odšli po zdravstvene storitve na Vrhniko in si bodo osebnega zdravnika izbrali tukaj. Prostor omogoča še nekoliko večjo kapaciteto, kot jo imamo sedaj. Naša želja je, da bi imeli v Horjulu stalno dva zdravnika.' Nad prevzemom prostorov je bil zadovoljen tudi novi zdravnik dr. Primož Rus, specialist družinske medicine, ki je pred leti opravljal tudi delo direktorja zdravstvenega doma na Vrhniki. Sicer se ukvarja z zasebno prakso že od leta 1994. Kot je dejal, ima nekoliko drugačen pogled na zdravstvo na primarnem nivoju kot nekateri kolegi, ki delajo v javnih zavodih. Tudi zaradi izkušenj, ki jih je dobil v tujini, je pri svojem delu vpeljal drugačne pristope. Zaveda se, da je bistvo njegovega dela in dela sodelavcev naravnanost k bolniku. 'Bolnika je treba postaviti v ospredje in ga opolnomočiti, da spremlja svoje zdravje ali svojo bolezen, skladno s tem kje in kako živi. Namen družinske medicine je namreč predstaviti celostni pristop k zdravju, vsekakor je pomembno, kje in kako posameznik živi, saj vse to vpliva na zdravje. Tudi zato morata imeti zdravnik in patronažna sestra dober stik, dobro sodelovanje zaradi povezovanja in dela na terenu. Cilj družinske medicine je vodenje bolnika, ne samo zdravljenje in predpisovanje zdravil. Treba je pravočasno preprečiti bolezen in da je zdravljenja čim manj.' Na vprašanje, zakaj se je odločil, da bo svoje delo opravljal prav v Horjulu, je dr. Rus dejal, da je do tega sodelovanja prišlo kar malce po naključju. Na elektronski naslov je dobil pošto z razpisom in po pogovoru s svojo ekipo je videl interes s strani kolegov, ki so ga podprli pri tem, da tu naredijo nekaj novega. Naredili so poslovni načrt in ko se je tudi nekako kadrovsko izšel, so se odločili za prijavo na razpis. 'V naši ambulanti, oziroma naši praksi na Vrhniki, ki je del skupinske prakse, smo trije zdravniki. Dva bova delala v Horjulu. Poleg tega imamo še od tri do pet pogodbenih sodelavcev, ki lahko vskočijo, če pride do potrebe za nadomeščanje.' Prve poteze v novem letu so bile usmerjene v modernejšo opremo laboratorija in računalniško opremo z bazami podatkov. Besedilo in Joto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 28 N OS Občina Horjul Nataša Osredkar, direktorica podjetja Huliot v Horjulu Leto 2020 smo zaključili odlično, zabeležili smo 18 odstotno rast Minulo leto je bilo polno izzivov. Kjer nekateri vidijo težave, lahko drugi vidijo priložnost. Horjulsko podjetje za proizvodnjo plastičnih cevi, ki spada v mednarodno skupino Huliot, je leto končalo z rekordnimi prodajnimi številkami in veliko rastjo. O tem in tudi o širitvi in iskanju novih kadrov, smo se pogovarjali sredi januarja 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nataša Osredkar, izvršna direktorica podjetja Huliot v Horjulu. Zaposlenim omogočajo nenehno izobraževanje in karierno rast. A naj za začetek na kratko spomnimo na zgodovino izdelave plastičnih cevi v Horjulu. Leta 2014 je Izraelsko podjetje Huliot kupilo horjulsko podjetje Argo, ki je prav tako proizvajalo cevi in spojne elemente za hišno kanalizacijo. S prihodom Huliota pa so proizvodnji v Horjulu dodali program nizkošumne plastike. To so zvočno izolirane cevi, ki s pravilno vgradnjo zmanjšajo šumenje vode, ko ta teče z višjega nadstropja v nižje. Takšne cevi se večinoma uporabljajo pri gradnji sodobnih hotelov, bolnišnic in večnadstropnih stavb. Od leta 2014 do danes so se te cevi dobro uveljavile tudi pri nas in za podjetje predstavljajo glavni prodajni program. Poleg tega izdelujejo tudi običajne HT plastične elemente sive barve. Ali lahko rečemo, da na svojem področju proizvajate izdelke z visoko tehnologijo in z večjo dodano vrednostjo? Vsekakor, te nizkošumne cevi so narejene iz treh slojev. Med zunanjim in notranjim je mineralno polnilo, ki duši zvok. Na tej lokaciji V Horjulu izdelujemo samo cevi, spojne elemente pa dobimo iz Izraela. Huliot je veliko mednarodno podjetje, kako je pravzaprav s temi lokacijami vseh po vsem svetu? To je zelo zanimivo. A naj začnem kar pri nas. Tukaj v Horjulu od leta 2014 naprej najemamo prostore od podjetja ARG, ki je v večinski lasti Nove Ljubljanske banke. Novembra 2020 pa je prišlo do zelo pomembne odločitve. Lastniki Huliota so se odločili, da ostanemo v Horjulu. Na tej lokaciji je namreč največja težava prostorska omejitev, sedaj bomo to lahko uspešno rešili. Naš načrt je, da takoj, ko ARG dobi vsa dovoljenja, izpeljemo nakup proizvodne hale, poleg tega je v načrtu nakup in širitev na sosednje zemljišče, preučujemo pa tudi še nekatere druge možnosti, kako bi preselili del svoje dejavnosti še ne drugo lokacijo v Horjulu. Torej bo letošnje leto za vas zelo dejavno na področju širitve? Res je, že marca bomo začeli pripravljati zunanje skladišče na sosednjem zemljišču, sledila pa bo tudi gradnja dodatne manjše proizvodne hale. Koliko ljudizaposlujete trenutno? V Horjulu trenutno dela 58 zaposlenih, v letošnjem letu pa se bomo širili in iskali šest novih sodelavcev. Tako da vabim vse, ki jih zanima delo pri nas, da se prijavijo na razpise. Smo mednarodno in zelo stimulativno podjetje, kjer ima vsak zaposleni možnost karierne rasti, če si to želi. Ponujamo solidno plačilo glede na industrijo, saj smo leta 2018 po temeljiti analizi plače uskladili. Najbolj pa smo osredotočeni na zadovoljstvo naših sodelavcev in njihove karierni rasti. Na vsaki dve leti skušamo zaposlenemu omogočiti napredovanje. Vedno, ko iščemo nove kadre, najprej pogledamo znotraj podjetja, če lahko naši delavci napredujejo, saj prav v njih ves čas vlagamo in jih izobražujemo. Sama sem 'živ dokaz' da je vse to res. Začela sem kot študentka, prišla v tajništvo, potem sem šest let delal v prodaji in izvozu, štiri leta sem delala v nabavi, delala sem v proizvodnji, bila sem vodja operacij, skratka v dvajsetih letih mojega dela za to podjetje sem dodobra spoznala vse procese in napredovala na mesto izvršne direktorice podjetja. Tako da možnosti za napredovanje in rast je res veliko. Zaradi širitve trenutno iščemo tri nove sodelavce v proizvodnji, in sicer za delo na liniji, operaterja strojev in splošnega delavca. Potem iščemo novega sodelavca za delo v skladišču, kjer je pogoj tudi izpit za upravljanje z viličarjem in za C kategorijo, saj bo po potrebi nadomeščal voznika tovornjaka. Nove moči pa iščemo tudi v oddelku kontrole. Ker smo del skupine Huliot, je v nekaterih oddelkih tudi veliko poslovnih poti v tujino. Skupina namreč zajema dve podjetji v Izraelu, eno na Portugalskem in po eno v Indiji in Sloveniji. Zato smo nenehno v iskanju novega in zanimivega kadra. Po celem svetu skupina Huliot zaposluje približno 500 ljudi. Kaj pa skupina Huliot predstavlja v globalnem smislu, kako velik igralec ste na svetovnem trgu? Zaenkrat smo dokaj majhni, a se lahko pohvalimo z dobro kakovostjo naših izdelkov, ki je primerljiva z najboljšimi. Naša konkurenca je verjetno vsem dobro znani Geberit, ki tako kot mi proizvaja nizkošumne cevi. Kar 80 odstotkov naše proizvodnje izvozimo po največjih evropskih trgih. Če naštejem le nekatere največje: skandinavske države, Španija, Portugalska, Italija, Avstrija, Romunija in države na Balkanu. Sploh v vzhodne države in na Balkan izvažamo vedno več, ker so pri dražjih gradnjah visoke zahteve in zato investitorji posegajo po nizkošumnih ceveh. Lahko pa se pohvalimo, da izvažamo tudi v Združene Arabske Emirate. Kar nekaj modernih in visokih stolpnic v Dubaju je opremljenih z našimi cevmi. Morda še kot zanimivost, v Madridu so pred nekaj leti zgradili nov nogometni stadion kluba Atletico Madrid, kjer brani slovenski vratar Jan Oblak. Za njihov novi stadion Wanda Metropli-tano smo tudi dobavili naše nizkošumne cevi. Seveda se ne moreva izogniti tudi vprašanju o poslovanju v minulem letu, ko je svet pretresla pandemija. Kako ste zadovoljni z rezultati glede na to, da ste izvozno usmerjeno podjetje? Marca nas je vse skupaj kar malo presenetilo. Načrtovali smo trženje naših izdelkov po največjih evropskih sejmih, ki so jih 'čez noč' odpovedali. Sledilo je še nekaj odpovedi oziroma zamrznitev naročil predvsem v Španijo in Italijo, kjer jih je pandemija zelo prizadela. Tako smo aprila in maja zabeležili upad prometa za kar 40 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Potem smo doživeli preobrat in junija začeli zelo dobro prodajati ter dosegli prodajni rekord podjetja v višini milijona evrov. To je bil pomemben mejnik. Marsikdo je bil skeptičen ob tem rezultatu in je uspeh pripisoval sreči in naključju ter datumom naročil, a smo dokazali, da to ni bilo naključje in naslednji mesec rezultat ponovili. Leto 2020 smo zaključili odlično, zabeležili smo 18 odstotno rast. V letu 2019 smo poslovanje zaključili pri 7,5 milijona evrih, leto 2020 pa pri 9 milijonih. Plan za letošnje leto je visok, znaša 11,5 milijona evrov, kar bomo lahko realizirali ravno ob omenjenih kadrovskih in prostorskih širitvah ter z rednimi vsakoletnimi investicijami v stroje. Naj omenim, da smo v lanskem letu investirali pol milijona evrov v nov stroj za izdelavo grl. Ta je prvi tovrstni električni stroj na svetu, ki je bil predstavljen leta 2019, od lani pa je že pri nas v proizvodni liniji in nam je podvojil proizvodnjo grl na plastičnih ceveh. Pomembne investicije nas čakajo tudi v letošnjem letu, saj bomo eno linijo za izdelavo enoslojnih cevi spremenili v linijo za izdelavo brezšumnih troslojnih cevi. Ali pri vašem delu sodelujete tudi z obrtniki iz okolice? Vsekakor, večino orodij dobimo pri lokalnih dobaviteljih. Največ sodelujemo z Orodelom iz Horjula in z Metrelom. Ob tej priložnosti želim tudi poudariti, da zelo dobro sodelujemo z gasilci v Horjulu. Kadar imajo kakšna tekmovanja jim odstopimo površine, na vsake dve leti pa skupaj izpeljemo gasilsko vajo s simulacijo požara. Morda se še za konec dotakneva vašega sodelovanja z lastniki. Verjetno vse delo poteka na daljavo? Lahko rečem, da dobro sodelujemo. Seveda smo se prilagodili in sestanke opravljamo prek raznih video konferenc. Znotraj skupine Huliot imamo narejene ekipe, kjer si med seboj lahko izmenjujemo različne izkušnje, od kadrovske do prodaje in službe kakovosti. Tudi sama sem v minulem letu delal prek video konferenc, kar se je marsikdaj izkazalo za zelo učinkovito. Na primer, zjutraj imam sestanek s sodelavci iz Indije, ob dvanajstih z Izraelom in popoldne s Portugalsko. Če bi želela opraviti vse te sestanke v živo, bi za to porabila 14 dni. Seveda sem mnenja, da sestanka v živo tak video klic ne more nadomesti, smo pa prav s tem načinom dela dokazali, kako se znamo prilagoditi in dobro delati še naprej. Besedilo in foto: Peter Kavčič NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 29 N OS Občina Horjul 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a V podjetju Huliot, d. o. o., iz Horjula iščemo sodelavce Nudimo dolgoročno in stabilno zaposlitev ter prijazno delovno okolje. Kontakt: Mojca Bezek, tel. 031 342 613, elektronski naslov: mojca.bezek@huliot.si Lesene jaslice v Podolnici Pred božičem je v krščanskih krajih navada, da po družinah postavimo jaslice. Ne gre samo za lepo tradicijo, ampak tudi za poklon sveti družini in Jezusu, ki prihaja med nas kot majhno dete, ki nas vabi, da ga sprejmemo v naše življenje. Postavljanje jaslic je za mnoge pravi ritual, ki se ga vsako leto veselijo in komaj čakajo, da lahko skozi figurice in s samo postavitvijo predstavijo svojo zgodbo, svoj pogled na ta čudovit dogodek. Pavel Verbič iz Podolnice je velike zunanje lesene jaslice prvič videl na Vipavskem Križu. Bile so mu tako všeč, da je želja v njem, da jih postavi tudi sam doma rasla in dozorela. Lansko leto se je tako odločil in prijatelju, ki je mojster izrezovanja lesenih figur, priskrbel les, ki ga je ta z rokodelsko natančnostjo preoblikoval v velike lesene figure, ki so sestavni del jaslic. Poleg tega, da si je uresničil željo, sedaj razveseljuje tudi vse, ki si pridejo pogledat te 'ta velike' jaslice. Med najbolj navdušenimi so seveda otroci, ki lahko občudujejo čisto od blizu Jezusa, Marijo, Jožefa, pastirja, angela in živali v precej večji velikosti, kot so jo sicer vajeni. Besedilo in foto: Peter Kavčič Pri 107 letih premagala 'korono' To pa je zgodba, ki vliva optimizem! V Deos Centru starejših Horjul je koronavirus prebolela 107-letna stanovalka Tilka Bračun. Ob zaznani okužbi so jo preselili na oddelek, ki ga imenujejo 'rdeča cona'. Okužbo je prebolela brez težav, je pa ves čas ubogala navodila osebja in predvsem jedla, kar so ji ponudili, da telo ni pešalo. Tilka je tako ena redkih še živečih ljudi, ki je doživela epidemijo španske gripe, ki je morila po svetu med letoma 1918 in 1920. Takrat seveda ni bilo mask in podobnih varnostnih ukrepov, kar bi preprečevalo širjenje okužbe. Potem, ko je prebolela virus in se vrnila v svojo sobo, se je najbolj razveselila svoje postelje in rituala, ki ga opravlja vsak dan. Kljub svoji starosti vsako jutro poskrbi za osebno higieno, se počeše, obuje copate in postelje posteljo. Pridobila je tudi že na moči Tilka Bračun je pri 107 letih premagala korona virus. in ohranila pozitiven pogled na svet ter ohranja svoje cilje. Gospa pravi: 'Ko sem morala iti tja gor, (v rdečo cono), sem si rekla: No, od nečesa pa moram umret.' V smehu je povedala še: 'Pa sem premagala virus. Zgleda, da me je Bog res kar na zemlji pozabil.' Gospa Tilka upa, da bo za svoj 110 rojstni dan lahko zaplesala ob zvokih narodno zabavne glasbe, ki jo ima zelo rada. To pa je ko-rajža, kaj ne? Peter Kavčič Foto: arhiv Deos Horjul Komunikacija s starejšimi je zelo pomembna v teh časih preizkušnje Drugi val se je v domu starejših Deos v Horjulu začel četrtega novembra s prvo okužbo na odprtem negovalnem oddelku in končal četrtega januarja letos. Kljub temu, da se virus lahko širi zelo hitro in predvsem preko ljudi, ki ne kažejo simptomov, so pri zajezitvi širjenja okužbe uspešni. V takšnem primeru odigra ključno vlogo organiziranost in hitra reakcija. V domu so takoj ob zaznani okužbi začeli s testiranji in zaradi tega so uspešno zajezili večje širjenje bolezni med stanovalci in osebjem. Med pogovorom nam je Sla-vica Vekic, namestnica direktorja za področje zdravstvene nega, razložila, da so se v prvem valu bolezni veliko naučili in uporabili vse pridobljeno znanje, kako se zaščititi. Opaža tudi, da je v drugem valu virus drugače vplival na obolele in ni bilo težjih primerov. Kljub vsemu se starostniki na svoj način soočajo s pandemijo in vsemi omejitvami, ki jih ta prinaša s seboj. Sedaj smo že skoraj leto dni nenehno bombardirani s strani medijev o dnevnem številu okužb, o nevarnostih za zdravje in vse to seveda ne vpliva najbolje na starejše ljudi. Slavica svari, da starostnikov ne smemo prepuščati sami sebi in potrebujejo pozitiven pogovor, ki jih bo opogumljal in jim vlival upanje in veselje. Opaža, kako so lahko po gledanju poročil nekateri preveč zaskrbljeni. Po nekaj spodbudnih besedah pa le spoznajo, da so na svetu tudi še kakšne pozitivne reči. Video klici so nova realnost tudi v domu starejših V domu so se tej novi realnosti hitro prilagodili in poskrbeli za razne aktivnosti, ki so jih omogočale omejitve tudi v decembru. Uvedli so tudi video sestanke s svojci, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo. Strokovno osebje se je lahko na ta način v živo pogovorilo o vseh aktualnih zadevah stanovalcev, oziroma njihovih svojcev. Zato poudarja, kako pomembno je, da z našimi starostniki družine in prijatelji ohranjajo stike tudi s pomočjo sodobne tehnologije, če je to seveda mogoče. Veliko pa pomeni že, če dobijo Slavica Vekic poudarja, da moramo v teh časih starostnike opogumljati in se če je le možno posluževati tudi sodobne tehnologije za komunikacijo. pošto, morda kakšno risbico, fotografijo ali pismo. Starejši pa postajajo vedno bolj tudi vešči uporabe sodobne tehnologije. V Deosu imajo prav za ta namen rezerviran telefon za video klice. To poteka tako, da stanovalec samo obvesti dežurnega, da želi poklicati svojce ali prijatelje in potem na varen način to uredijo. Omogočajo pa tudi varno komunikacijo v živo, ko je to možno. Za ta namen so naredili varni pogovorni kotiček v sprejemnem prostoru, kjer so s pomočjo steklene pregrade preprečili možnost prenosa virusa s človeka na človeka med pogovorom, seveda pa se sogovornika lahko normalno vidita skozi zaščitno steklo. Vsak obiskovalec oziroma vsaka oseba, ki vstopi v dom starejših občanov pa mora še vedno po protokolu skozi UV razkuževalno postajo, ki možnost vnosa okužbe zmanjša na minimum. Upajo, da bo s pomočjo cepiva pandemije čim prej konec in bo lahko življenje zopet potekalo, kot smo ga poznali pred tem. Peter Kavčič NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 30 N OS Občina Horjul 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Poslovil se je arhitekt Andrej Briški Zadnji dokončani objekt, pod katerega se je podpisal arhitekt Andrej Briški, stoji prav na Vrzdencu. Pravijo, da veličino človeka zgodovina oceni po tem, kaj je pustil za seboj. V svojem delovnem opusu se je arhitekt Andrej Briški podpisal pod marsikatero zanimiv objekt. V naši občini se ga bomo spominjali predvsem po prepoznavnem slogu, ki ga je pustil za seboj z načrtovanjem poslovilne vežice pri cerkvi svetega Urha in pri zunanji ter notranji podobi poslovilne vežice svetega Krištofa na Vrzdencu, ki je bila tudi njegova zadnja dokončana stvaritev. Pri poslovilni vežici na Lesnem Brdu projekt namreč še ni tako daleč, da bi lahko tudi v živo videli, kaj si je arhitekt zamislil, za njim so ostale skice in načrti ter maketa, ki kaže umestitev poslovilne vežice v prostor. Andrej Briški je z občino Horjul sodeloval dolga leta, bil je zahteven sogovornik, ki je vedno znal utemeljiti svoje prepričanje in vizijo. Sodeloval je tudi pri obnovah cerkva v občini in pri obnovi Prosvetnega doma v Horjulu. Župan Janko Prebil je bil ob nenadnem slovesu pretresen. 'Od nas se je poslovil Arhitekt med blagoslovom ob polaganju temeljnega kamna za poslovilno vežico sv. Krištofa. arhitekt, ki je s svojim delom močno vplival na podobo sakralnih objektov v naši občini. V času najinega sodelovanja je nastalo veliko pomembnih pridobitev za naše kraje. Sam sem ga videl kot arhitekta in tudi umetnika. Bil je zahteven sogovornik, ki je želel projekte izpeljati skladno s svojo vizijo in z veliko pozornosti do najmanjših podrobnosti. V imenu občine in v svojem imenu izrekam iskreno sožalje njegovim najbližjim. Resda smo izgubili pomembnega člove- Sankanje in smučanje po zasneženih bregovih kot nekoč Otroci uživajo v zimskih radostih Sneg, ki je januarja pobelil bregove, je privabil številne otroke na sankanje in smučanje, kot smo to počeli včasih, ko se je bilo treba najprej peš 'pomatrati' v klanec, da si bil potem nagrajen z adrenalinskim spustom. Ker so bila smučišča po Sloveniji zaprta ali pa zaradi omejitev nismo mogli do njih, so domači bregovi na srečo ponudili veliko zimskih radosti. Lokacije, ki so bile nekdaj priljubljene in so predstavljale mini vaška smučišča, so dobesedno oživele. Slišal se je smeh in vriskanje otrok. Ob takšnih pogledih na razposajenost in lepih trenutkih, ki se vtisnejo za zmeraj v spomin, smo lahko hvaležni. Kljub omejitvam in nenehnim skrbem, za hip počakajmo, se razglej-mo, zajemimo svež zrak in se zahvalimo za vse, kar imamo. Peter Kavčič, foto: Urška Marolt ka, obenem pa nas tolaži, da o njegovi zapuščini na tem svetu govorijo njegova dela.' Arhitekt Andrej Briški je umrl po dolgotrajnem boju z boleznijo v 78. letu starosti, 8. januarja 2021. Pokopan je v Šmartnem pod Šmarno goro. Besedilo in foto: Peter Kavčič 8. januarja nas je v 78. letu zapustil arhitekt Andrej Briški, ki je s svojim predanim delom v horjul-ski župniji in občini pustil neizbrisen pečat. Začetek najinega prijateljstva sega več let nazaj, ko so se pričele prve priprave in predlogi za lokacijo poslovilne vežice na Vrzdencu. Trdna vez prijateljstva in spoštovanja je trajala vse do zadnjega dne. Andrej mi je rad pripovedoval o svoji mladosti, ljubezni do športa, gora in slikarstva. Pa tudi o drugih plateh življenja, še posebej o težkih povojnih letih, ko je takratna oblast njegovi družini zaplenila premoženje ter povzročila rane, ki še do danes niso povsem zaceljene. Že v rani mladosti sta mu bila privzgojena delaven in pošten značaj. Posebej z zanosom in ponosom je rad spregovoril o svojem starejšem bratu Milošu, ki je bil salezijan-ski duhovnik. Poklic arhitekta mu je bil res pisan na kožo. S svojo natančnostjo, strokovnostjo, doslednostjo in prefinjenim občutkom za lepoto je v dolgoletni karieri naredil izredno veliko na svojem področju. Vhorjulski dolini bodo ostala trajna znamenja njegovega dela; Od načrtovanja poslovilne vežice pri sv. Urhu, obnove farne cerkve sv. Marjete in prosvetnega doma v Horjulu, prenove pokopališča na Lesnem Brdu pa vse do projekta poslovilne vežice na Vrzdencu. Tudi pri postavitvi Bastičevega križa v Zagorici ni ostal ravnodušen, ponudil je svojo pomoč, saj je mu je bila tematika o medvojnih in povojnih pobojih zelo poznana. Neizmerno sem mu hvaležen za pomoč in nasvete pri zadnji obnovi cerkve sv. Kancija-na na Vrzdencu v letih 2017/2018. Ob tem sodelovanju sem po njegovi zaslugi pridobil veliko znanja na področju obnove sakralne kulturne dediščine. Njegov zadnji realiziran projekt je bila poslovilna vežica na Vrzdencu, za katerega je porabil ogromno energije. V vežico svetega Krištofa, ki jo je poimenoval na moj predlog, je mojstrsko umestil originalno fresko zavetnika v sili sv. Krištofa iz cerkve na Vrzdencu. Moderno zasnovan in bogato opremljen objekt je Vrzdencu v ponos. Dopolnjuje ga postavljen doprsni kip v spomin Cankarjevi materi, Neži Cankar roj. Pivk, ki se je na Vrzdencu rodila pred 178 leti. Včasih nerazumljen, drugič razočaran je vztrajal do konca. Še več, bil je ponosen na svoje delo, hvaležen vsem, ki smo mu zaupali in mu pomagali. Žal se blagoslova vežice V spomin - arhitekt Andrej Briški (1943-2021) Na Vrzdencu, 5. avgusta 2019 10. oktobra lanskega leta ni mogel udeležiti. Pol ure pred začetkom slovesnosti mi je poslal pozdravno pismo. Kasneje mi je priznal, da ga je pisal s solzami v očeh. V njem je takrat zapisal: »Lep pozdrav dragi Vrz-denčani in občani Horjula, žal mi je, da mi je bolezen preprečila, da bi se z Vami vred veselil in počastil naše skupno delo, ki je bilo nam vsem, meni in Vam v veliko veselje in čast! Veseli me, da smo s skupnimi močmi in z Vašo veliko vztrajnostjo uspeli končati nalogo, ki smo si jo zadali! Pozdravljam Vas in se hkrati zahvaljujem vsem vam, da ste mi pogumno stali ob strani in marsikdaj z menoj vred iskali rešitve problemov, ki smo jih predvsem z Vašo močno voljo in vztrajnostjo reševali in jih tudi uspešno realizirali, tudi vera in upanje v uspeh sta nam zvesto stali ob strani! Ne samo moja, tudi Vaša želja se je z Božjo pomočjo uresničila! Uspeli smo vsi in toplo mi je pri srcu, da sem lahko dal delček sebe v lep objekt, ki ste ga težko pričakovali in dočakali! Vesel sem in v veliko čast mi je bilo sodelovati z Vami pri realizaciji lepega in ponosnega objekta v Nežini in vaši rojstni vasi! Lepo praznujte in se veselite kapelice sv. Krištofa, ki nas varno vodi v naših težavah in upanju! Še enkrat Vas vse lepo pozdravljam in se veselim ponovnega srečanja z Vami! Lep pozdrav in kmalu nasvidenje, dragi Vrzdenčani in Horjulci! Andrej Briški" Dragi Andrej, rad sem vam ustregel, ko ste potrebovali prevoz. Skupaj s vašim prijateljem arhitektom Borutom Šajnom smo radi zavili v poznano slaščičarno na Vrhniki. Bilo je polno smeha in prijetnega kramljanja. Na vašem domu v Grosuplju sta me z vašo ženo Mileno vedno lepo sprejela. Ob zadnjem telefonskem pogovoru tri dni pred smrtjo ste mi še zadnjič naročili, naj pozdravim vse, ki so vam stali ob strani. Zvesto in iskreno prijateljstvo vam je res veliko pomenilo. »Sicer pa se še vidimo tam na Vrzdencu, saj tam so nebesa, kaj ne?« je še dodal na svoj hudomušen način. Bolezen pa je napredovala in bila je prehuda ovira. Preprečila vam je uresničitev preostalih načrtov in idej, ki vam ji res nikoli ni primanjkovalo. V petek, 15. januarja, smo se od vas poslovili na pokopališču v Šmartnem po Šmarno goro. Andrej, počivajte v miru, naj vam bo Bog, v katerega ste neomajno zaupali, milosten sodnik in bogat plačnik. Evgen Simonišek NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 31 N OS Občina Horjul 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Vzponi na Koreno postajajo pomemben del vsakodnevne rekreacije Čisto na vrhu boste nagrajeni z lepim razgledom na horjulsko inpolhograjsko dolino. Omejevanje gibanja in zaprtje fitnes centrov ter onemogočanje ostalih rekreativnih dejavnosti v času zaostrenih varnostnih ukrepov je botrovalo novemu načinu preživljanja prostega časa prebivalcev v horjulski dolini. Omarica, kjer se lahko vpišete v evidenco vzponov. Telesna aktivnost na svežem zraku dobro vpliva na telo, na naše zdravje in nam pomaga premagovati občutke tesnobe. Zima zaenkrat prinaša dobre pogoje za rekreacijo, z malo bolj konkretno pošiljko snega pa smo lahko v naravi videli pravo zimsko pravljico. Zaradi svoje bližine in dobrega izhodišča in centra Horjula je postal vzpon na Koreno zelo priljubljen. Ne samo v popoldanskem času ali ob koncih tedna, celo dopoldne je moč srečati lepo število pohodnikov, ki se vzpenjajo ali spuščajo na ta 729 metrov visok hrib, kjer stoji cerkev sve- tega Mohorja in Fortunata. Še vedno pa poteka tudi akcija Kolesarskega kluba Zapravljivček, ki se je začela 1. oktobra lani in se bo končala 28. februarja letos. Če želite sodelovat,i se vpišite v knjigo, ki je spravljena v omarici na vrhu. A vedite, da lahko v evidenco vpišete le en vzpon na dan. Najbolj vztrajnim bodo po koncu akcije podelili priznanja. Besedilo in foto: Peter Kavčič Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul za leto 2020 Upravljavec sistema oskrbe s pitno vodo mora skladno s 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) pripraviti letno poročilo o kakovosti pitne vode. V poročilu so podane informacije o kakovosti pitne vode na posameznem vodovodnem sistemu v letu 2020. Osnovna naloga upravljavca vodovodnih sistemov je zago- tavljanje varne oskrbe s pitno vodo, kamor prištevamo zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo in njene zdravstvene ustreznosti pri uporabnikih. Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode smo izvajali na podlagi utečenega notranjega nadzora po postopku sistema HACCP. Le-ta omogoča pravočasno prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki bi bila lahko potencialna nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (KKT - kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se lahko pojavijo tveganja. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikroorganizmov, zajedavcev ali njihovih razvojnih oblik, ki so nevarnost za zdravje ljudi in uporabnikov. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora nad skladnostjo pitne vode je Pravilnik o pitni vodi. Notranji nadzor na letni ravni je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor. Poleg notranjega nadzora sta na javnih vodovodnih sistemih potekala tudi državni monitoring in zunanji nadzor zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ki nadzira delo upravljavcev vodovodnih sistemov. V letu 2020 smo v okviru notranjega nadzora tako spremljali stanje kakovosti pitne vode na štirih ločenih sistemih za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Horjul, in sicer: - vodovodni sistem Horjul -Ljubgojna - Vodovodni sistem Vrzdenec -Zažar - Vodovodni sistem Zaklanec -Podolnica - Lesno Brdo - Vodovodni sistem Koreno -Samotorica Na terenu je bilo odvzetih Poročilo o odvzetih vzorcih notranjega nadzora iz javnih vodovodnih sistemov Vodovod Število odvzetih vzorcev Mikrobiološki preskusi Skladen Neskladen Escherichia coli Enterokoki Koliformne bakterije Clostridium perfringens s sporami MB FK Horjul 4 3 4 0 Ni najdeno (4-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (4-krat) / Ljubgojna 3 / 3 0 Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (3-krat) / Vrzdenec 5 3 5 0 Ni najdeno (5-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (5-krat) / Zažar 2 / 2 0 Ni najdeno (2-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (2-krat) / Zaklanec 5 2 5 0 Ni najdeno (5-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (5-krat) Ni najdeno (2-krat) Podolnica 3 / 3 0 Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (2-krat) Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (1-krat) Lesno Brdo 4 1 4 0 Ni najdeno (4-krat) Ni najdeno (2-krat) Ni najdeno (4-krat) Ni najdeno (1-krat) Koreno 3 / 3 0 Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (1-krat) Samotorica 3 1 3 0 Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (1-krat) Ni najdeno (3-krat) Ni najdeno (1-krat) SKUPAJ 32 10 32 0 Ni najdeno (32-krat) Ni najdeno (11-krat) Ni najdeno (32-krat) Ni najdeno (6-krat) 32 vzorcev pitne vode za mikrobiološka preskušanja in 10 vzorcev za fizikalno-kemijska. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da so bili vsi vzorci na vodovodnih sistemih skladni s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda Občine Horjul pa je v vsem letu 2020 opravila več kot 200 terenskih meritev prostega klora v pitni vodi na sistemih, kjer je uvedena priprava pitne vode s pomočjo natrijevega hipoklorita. Koncentracija prostega klora na mestu priprave na vodovodnih sistemih Horjul - Ljubgojna, Koreno - Samotorica in Vrzde-nec - Zažar je od 0,1 mg/l do 0,3 mg/l. Vsak dan se je prek aplikacije na vseh vodovodnih sistemih spremljalo tudi druge kontrolne parametre, ki so pogoj za zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode za uporabnike javnega vodovoda (pretok, motnost, tlak, nivo, delovanje UV-naprav za razkuževanje vode ...). Rezultati skladnosti pitne vode v vodovodnih sistemih po notranjem nadzoru so prikazani v spodnji preglednici. Preglednica: Rezultati skladnosti pitne vode v vodovodnih sistemih (notranji nadzor 2020) levo: Priprava vode je stalno potekala na vodovodnem sistemu Vrzdenec - Zažar in Koreno - Samotorica s pomočjo UV--dezinfekcije. Na vodovodnem sistemu Horjul - Ljubgojna, Koreno - Samotorica ter Vrz-denec-- Zažar pa za pripravo pitne vode uporabljajo dezin-fekcijsko sredstvo natrijevega - hipoklorita, ki se avtomatsko odmerja s pomočjo črpalk. Vsebnost prostega klora v pitni vodi redno spremljamo po načrtu HACCP. Primerjava mikrobioloških rezultatov laboratorijskega preskušanja vzorcev pitne vode notranjega nadzora, za katerega je zadolžena občina kot upravljavec, in državnim monito-ringom pitne vode, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje, kaže, da ni bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo kakovost pitne vode na pipah pri uporabnikih. Laboratorijska preskušanja v letu 2020 so pokazala, da je bila pitna voda v vseh vodovodnih sistemih v Občini Horjul vse leto zdravstveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi. Ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov in tudi iz omrežja vodovodnega sistema bomo zagotavljali tudi v prihodnje in se trudili, da boste uporabniki še naprej uporabljali kakovostno pitno vodo. Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnajmo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje pili zdravo in svežo pitno vodo - vodo iz pipe. Na spletni stani Občine Horjul ( www.horjul.si ) so objavljena vsa poročila o spremljanju skladnosti pitne vode. Pripravil: Marko Keršmanec OBČINA HORJUL NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 32 NOS Občina Horjul Obveščanje uporabnikov pitne vode v Občini Horjul - 2021 Nameščanje OBVESTIL je dovoljeno samo na STALNIH PLAKATNIH MESTIH, ki so določena z Odlokom o plakatiranju, in sicer: Vodovodni sistem HORJUL - LJUBGOJNA Horjul: - oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške ceste s Cesto pod gozdom - kovinska oglasna deska med cerkvijo in občinsko stavbo (Pri Muh) - oglasna deska pritrjena na objektu Slovenska cesta 7 - kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, Ljubljanska cesta - kovinska oglasna deska na križišču med Ljubljansko cesto in Staro cesto (pri Metrelu) Ljubgojna: - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Lju-bgojna št. 2 Vodovodni sistem KORENO - SAMOTORICA Koreno: - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 1 Samotorica: - oglasna deska v obliki kozolčka na križišču: cerkev- Seč-Tomin Vodovodni sistem ZAKLANEC - PODOLNICA - LESNO BRDO Zaklanec: - oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobusni postaji iz smeri Ljubljana Podolnica: - oglasna tabla pri avtobusni postaji smer Hor- jul-Ljubljana - oglasna tabla pri znamenju v središču vasi 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lesno Brdo: - oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (Pri Mostarju) Vodovodni sistem VRZDENEC- ŽAŽAR Vrzdenec: - oglasna deska na stavbi trgovine M-Orel, - oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oziroma avtobusni postaji žažar: - oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar št. 3 Občina Horjul Na podlagi Pravilnika o pitni vodi uporabnike pitne vode obveščamo o njeni ogroženosti na naslednje načine: ČLEN PRAVIL.1 VZROK ZA OBVEŠČANJE ČAS OBVEŠČANJA NAČIN OBVEŠČANJA 9. ČLEN Obveščanje v primeru, ko: - je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh od ugotovitve. 1. Osebno (kratek dopis)2. 2. Obvestilo se izroči uporabniku neposredno v nabiralnik. 3. Oglasne table hišnih svetov. 21. ČLEN Obveščanje v primeru : - omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode (npr. prekuhavanje v prehrambne namene). Pitna voda je mikrobiološko ali fizikalno kemijsko onesnažena in jo je treba v prehrambne namene na primer prekuhavati. Čim prej od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (obvešča naj se vsak dan do preklica). Uporabnika se obvesti tudi po : - prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe vode, izvajanju ukrepov oziroma dovoljenem odstopanju. 1. Obveščanje preko vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 2. Internetna stran www.horjul.si 3. Regijski center za obveščanje (tel. 112) Za hitro obveščanje v primeru večje ogroženosti, zastrupitve vode ali drugačne neoporečnosti lahko uporabimo za obveščanje interni sistem obveščanja gasilskih enot. Prek GZ Horjul in ReCO se lahko trenutno hitro obvesti več kot sto gasilcev operativcev v celotni Občini Horjul s sporočilom na pozivnike in mobilne telefonske aparate. Ti obvestijo občane po hišah osebno (kratek dopis)2. Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najkasneje v 24 urah od začetka oziroma preklica ukrepa. 4. Aplikacija http://www.npv.si/ (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLOZH). 22. ČLEN Obveščanje v primeru: kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti. Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu. Uporabnike se obvesti tudi po prenehanju; - omejitev ali prepovedi uporabe vode, - izvajanju ukrepov - oziroma dovoljenem odstopanju. 1. Obveščanje prek vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 2. Internetna stran www.horjul.si 3. Osebno (kratek dopis)2. 31. ČLEN Obveščanje v primeru odstopanja. Na dan pridobitve dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh. Upravljavec mora o dovoljenem odstopanju mejnih vrednosti parametrov obvestiti uporabnike. Posebne skupine uporabnikov, za katere bi odstopanje lahko pomenile posebno nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter s priporočili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi komisija. 1. Osebno (kratek dopis)2. (DSO Horjul, Vrtec Marjetica Horjul, OŠ Horjul se obvesti po telefonu ). 2. Obveščanje prek vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 3. Internetna stran www.horjul.si 34. ČLEN Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Najmanj enkrat na leto (najkasneje do 31. marca). 1. Občinsko glasilo Naš časopis. 2. Internetna stran www.horjul.si 3. Aplikacija http://www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH). 1 Člen Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06,92/06,25/09,74/15, in 51/17) 2 Osebno - kratek dopis, ki se izroči uporabniku hkrati s položnico ali neposredno v nabiralnik. V primeru enostanovanjskih objektov zadostuje samo osebni način obveščanja. R-l R.1E1 J h A :: I u"-. VLADA BEPliHLIttE iiEMNIfE #0 sta ni Zdrav Aplikacija za varovanjfezdravja m življenja Ljudi www.gov.si/ostanizdrav NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 33 Uaščasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Podjetje, brez katerega bi lahko vladal kaos, pa na to niti ne pomislimo. Podjetje, ki deluje kot motor mesta in okolice, ki s strateškim vodenjem in usmerjanjem skrbi, da se vse storitve javnih podjetij neopazno vklapljajo v vsakdan več kot 300.000 občanov. Vse to je Javni holding Ljubljana, ki je skupaj s podjetji v skupini Energetiko Ljubljana, JP Voka Snaga in LPP ter javnima podjetjema JP LPT in ŽALE pomemben, a neopazen steber, ki sooblikuje Ljubljano in okolico - takšno, kot jo imamo radi. Skrbimo za kakovost bivanja Javni holding Ljubljana pomembno prispeva h kakovosti življenja v mestu in njegovi okolici. S svojo aktivnostjo občankam in občanom nudi udobje ter kakovost bivanja. Nemoteno delovanje tako ključnega sistema, ki zagotavlja nujno potrebne javne storitve, je še posebno pomembno v razmerah, kakršnim smo priča. Med epidemijo, ko so delovni pogoji in razmere zaostreni po celotni državi, si več kot 2.500 sodelavk in sodelavcev vsak dan prizadeva,da občani na svojih domovih vsaj malenkost lažje prestajajo omejitve. Sodelavke in sodelavci Javnega holdinga Ljubljana z izvajanjem strokovnih in podpornih dejavnosti skrbijo, da delovni procesi v povezanih javnih podjetjih in v JP LPT ter ŽALE nemoteno potekajo in da uporabniki storitev težav, ki jih epidemija prinaša na vsa področja človeškega delovanja, ne občutijo. Kljub razmeram si sodelavci Javnega holdinga Ljubljana in povezanih javnih podjetij 24 ur na dan, vse dni v tednu prizadevajo, da so domovi občank in občanov topli, iz njihovih pip teče kakovostna pitna voda, da odvajanje odpadne vode in ravnanje z odpadki poteka nemoteno. Kljub vladni ustavitvi javnega potniškega prometa so odločeni, da bo LPP obdržal svoj položaj in potnike ter uspešno nadaljeval s prizadevanji na področju trajnostne mobilnosti. Kadar avtobusi ne obratujejo, LPP prevoz na delo in z njega za- gotavlja sodelavcem ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra in Doma starejših občanov Vič-Rudnik, Enota Bokalce. Nemoteno delovanje je plod dolgoletnega dela in uspešnega vodenja skupine, pa tudi uigranosti sodelavk in sodelavcev, predvsem pa njihove srčnosti, predanosti in odločenosti, da so najboljši servis občankam in občanom, ki so jim na voljo tudi v razmerah, težkih za vse. Kot še nikoli doslej prihaja do izraza solidarno in odgovorno ravnanje sodelavcev Javnega holdinga Ljubljana in javnih podjetij. Zdenka Grozde JAVNI HOLDING LJUBLJANA Urad direktorice Opravlja strokovne in organizacijske naloge za organe družbe (Skupščina, Svet ustanoviteljev, nadzorni svet, kolegij direktorjev), spremlja izvajanje sprejetih odločitev, izvaja naloge s področja odnosov z javnostmi ter druge naloge za potrebe direktorice družbe. V desetih letih je bilo na 112 sejah skupščine in sveta ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Javni holding Ljubljana soglasno sprejetih 922 sklepov. Člani nadzornega sveta so v 10-letnem obdobju na 69 sejah sprejeli 709 sklepov. Služba za notranjo revizijo Služba za notranjo revizijo opravlja naloge notranjega revidiranja in strokovne ocene pravilnosti in smotrnosti poslovanja družb v skupini. SEKTORJI Sektor za finance in računovodstvo Izvaja dela in naloge s področja financ, računovodstva, načrtovanja, analiz in kontrole in v tem okviru skrbi za plačilni promet, likvidnost, zadolževanje, izdelavo računovodskih izkazov, pripravlja letna poročila in poslovne načrte. V obdobju od leta 2010 do 2019 je prejel skoraj 558.000 vhodnih računov in izdal več kot milijon opominov. Do konca leta 2019 je sklenil skoraj 47.000 soglasij za neposredne obremenitve. Sektor za pravne, kadrovske in splošne zadeve Izvaja dela in naloge s področja pravnih zadev in zastopanja na sodišču, upravljanja s kadri, varnosti in zdravja pri delu ter splošnih zadev s posebnim poudarkom nad skladnostjo splošnih pogojev poslovanja in aktov s področja dejavnosti Javnega holdinga Ljubljana. V desetih letih je vložil več kot 30.000 predlogov za izvršbo, izterjal več kot 23 milijonov evrov ter pripravil oziroma pregledal več kot 10.500 pogodb. Sektor za javna naročila Vodi in izvaja postopke javnih naročil in nabav ter skupnih javnih naročil za vsa javna podjetja in po pooblastilu za občine družbenice. V desetih letih je izvedel skoraj 3.000 javnih naročil, katerih vrednost je znašala več kot 911 milijonov evrov, ter sklenil več kot 3.300 pogodb, okvirnih sporazumov in aneksov. Sektor za informatiko Opravlja dela in naloge s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter zagotavljanja nemotenega delovanja vseh sistemov. Skoraj 70.000 zahtevkov za podporo delovanja služb Javnega holdinga Ljubljana in javnih podjetjih je rešil v desetih letih. Upravlja z več kot 600 aplikacijami. Javni holding Ljubljana NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 34 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Občinski svet se je ponovno sestal na 12. redni seji 12. redna seja občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec je potekala v sredo, 16. decembra 2020. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 med izjemami navaja tudi izvajanje ključnih dejavnosti lokalnih skupnosti, kamor spadajo tudi seje občinskega sveta. Seja je tako bila izvedena v živo, z upoštevanjem vseh priporočil Vlade RS in NIJZ. Obsežna seja, ki je obsegala kar petnajst točk, se je pričela s potrditvijo zapisnikov 11. redne seje in 3. dopisne seje občinskega sveta. Slednja je potekala novembra, zaradi ukrepov Covid-19 dopisno, sestavljalo pa jo je pet točk. Člani občinskega sveta so na tej seji sprejeli Sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičninah 3066/8 in 3066/12, obe k. o. Dobrova, potrdili novega člana v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, sprejeli tudi Predlog za imenovanje predstavnika občine v svet območne izpostave JSKD Ljubljana - okolica, potrdili predstavnika občine v Razvojni svet LUR in se seznanili s poročilom o delu Sveta ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v Javni holding Ljubljana, d.o.o. Predstavnik podjetja Structura d.o.o. je v nadaljevanju 12. redne seje nato predstavil spremembo Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Ta se nanaša na spremembo kakovostnih skupin v grafičnem delu, ki so med drugim vezane tudi na Občinski prostorski načrt, saj so se s sprejetjem sprememb OPN konec leta 2018 spremenila v delih tudi območja poselitve naselij in je te spremembe smiselno spremeniti tudi v grafičnem delu Odloka o odmeri NUSZ. Nadaljeval je s predstavitvijo predloga Odloka o predkupni pravici. S tem odlokom, ki je usklajen z veljavno zakonodajo, Občina nadomešča že sedaj veljavni Odlok iz leta 2006, da bo lahko še naprej uveljavljala predkupno pravico na stavbnih zemljiščih in zemljiščih ureditvenih območij naselij, predvsem za namen gradnje gospodarske infrastrukture in izvrševanje razvojnih projektov občine. V praksi to pomeni, da bo vsakdo, ki bo na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec prodajal nepremičnino, pred prodajo Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 11. leto. Vsak mesec si boste lahko ogledali izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 3. 12. 2020: V Polhovem Gradcu sem posnel praznični nagovor in voščilo občanom, ki je letos bilo le virtualno. V grajskem parku sem nato sodeloval pri prižigu lučk. 9. 12. 2020: Sestal sem se s predstavniki Brezja in režijskim obratom glede vodne vrtine Brezje, ki ni več ustrezna za črpanje pitne vode. Iskali smo ustrezno in trajno rešitev. 16. 12. 2020: S svetniki smo na 12. redni seji občinskega sveta obravnavali 15 točk. 21. 12. 2020-24. 12. 2020: V tednu pred prazniki sem obiskal župnijo na Dobrovi, v Polhovem Gradcu in Šentjoštu ter Samostan Marijinih sester na Dobrovi in jim voščil lepe prihajajoče praznike. 22. 12. 2020: S predsedniki krajevnih skupnosti smo na sestanku opravili pregled v lanskem letu izpeljanih projektov in si ogledali predlog proračuna za naslednji dve leti. 23. 12. 2020: Na slavnostni seji občinskega sveta, s katero je naša občina obeležila tudi dan samostojnosti in enotnosti, sem podelil pet priznanj občine in en zlati grb občine. 29. 12. 2020: Po obilnem ponedeljkovem sneženju sem si ogledal v kakšnem stanju so ceste po občini. 30. 12. 2020: V živo sem si ogledal škodo, ki jo je povzročil plaz v Gabrju. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 12. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-800. moral od Občine pridobiti izjavo, ali bo le-ta uveljavljala predkupno pravico. Gvido Modrijan je na vprašanja svetnikov odgovoril, da novi postopek prodaje ne bo vplival na ceno nepremičnine, da občina že sedaj posluje na tak način ter da je način uveljavljanja predkupne pravice občine že ustaljena praksa v številnih slovenskih občinah. Pri tretji in četrti točki seje občinskega sveta je Jože Gre-gorič iz JP VOKA Snaga d.o.o. članom občinskega sveta obrazložil, kaj v praksi pomenita spremenjena Odloka s področja komunalnih odpadkov, ki sta bila v potrditev predložena občinskemu svetu. Odlok o obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so člani občinskega sveta sprejeli že leta 2016, dopolnjen oz. spremenjen pa je bil v letu 2017. Razlog za pripravo sprememb Odloka so bile strokovne ugotovitve izvajalca gospodarske javne službe - Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o., da je potrebno do sedaj določeno obračunsko obdobje treh let skrajšati na eno leto zaradi lažjega prilagajanja spremembam na trgu in gibanja cen življenjskih potrebščin. Ta nihanja se lahko sedaj sproti upoštevajo v cenah storitev občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki. V Odloku pa se aktualizira tudi stanje pripojitve javnega podjetja Snaga d.o.o. k družbi Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. Predlog Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Dobrova - Polhov Gradec pa v celoti nadomešča sedaj veljavni odlok, sprejet leta 2012, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov. Razlog je uskladitev z državno Uredbo, ki določa dejavnosti in naloge obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, vrste komunalnih odpadkov, ki so predmet izvajanja javne službe, ter najmanjši obseg oskrbovalnih standardov in tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov ter normativov za opravljanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z odlokom pa se ureja tudi jasen način obračunavanja cen storitev javne službe in sorazmerna višina glob s težo prekrška. Zaradi izboljšanja kakovosti javne službe pa se je v predpisu jasneje definiralo tudi prevzemno mesto, na novo pa ureja ravnanje s komunalnimi odpadki na javnih prireditvah. Cilj je, kot je povedal Jože Gregorič, da bi organizatorji prireditev začeli iskati trajno-stne rešitve in tako preprečili nastajanje odpadkov na prireditvah oz. vsaj zmanjšali njihovo količino. Poudaril pa je, da sprejetje odloka ne pomeni višjih stroškov za organizatorje prireditev. Uvajajo se tipizirane vrečke za stalno uporabo, in sicer za uporabnike, kjer izvajalec javne službe ne more dostopati s smetarskim vozilom do prevzemnega mesta. Tipizirane vrečke za občasen presežek odpadkov pa bodo še naprej na voljo kot do sedaj. Župan je na koncu razprave poudaril, da je treba z odpadki ravnati odgovorno in skladno z zakonodajo, saj odpadki predstavljajo državni, ne le občinski problem. Občinski svet je sprejel tudi Strategijo mobilnosti in varnosti, ki jo je predstavila Katja Miklič iz podjetja PNZ d.o.o., v sodelovanju s katerim je Občina pripravila omenjeno strategijo. Sprejetje Strategije tako predstavlja zadnje dejanje enoletnega strateškega načrtovanja, z aktivnim sodelovanjem strokovnjakov, splošne javnosti občanov in drugih deležnikov v prometu. Župan je poudaril, da je za uresničitev ciljev strategije potrebno sodelovanje vseh občanov, ter nadaljeval, da bomo kot družba morali spremeniti naše prometne navade. Pri sedmi točke seje so člani občinskega sveta potrdili dve izredni dodelitvi enkratne občinske socialne pomoči občanoma, ki sta utrpela veliko gmotno škodo po posledicah požara. Kandidate za prejemnike občinskih priznanj v letu 2020 so občinski svetniki obravnavali pri osmi točki dnevnega reda ter so z glasovanjem podelili priznanja občine na različnih področjih delovanja Simoni Košir, ekipi bolničark PGD Brezje, Marku Bogataj, Majdi Zdešar, tekmovalni ekipi mladink PGD Dvor, zlati grb občine pa Antonu Potočnik. Deveta točka je bila namenjena potrditvi predlogov dveh kandidatov za sodnika porotnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Biserka Pogačar, predsednica Nadzornega odbora, je nato občinski svet seznanila s Končnimi poročili o opravljenih nadzorih zaključnega računa Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2018, pravilnosti oblikovanja in spremljanja cen predšolske vzgoje in učinkovitosti pridobivanja in porabe evropskih sredstev v naši občini. Občinski svetniki so obravnavali tudi predlog proračuna občine za leti 2021 in 2022. Oba predloga predvidevata tudi premišljeno zadolževanje občine, brez katerega je v kratkem času težko izpeljati obsežnejše projekte. V tem trenutku občina nima zadolžitve. Občina bo v letu 2021 razpolagala z 10,2 milijona evrov prihodkov, leto kasneje pa predvidoma z 8,7 milijona evrov prihodkov. Župan je na svetniško vprašanje, ali je v proračun vključena tudi izgradnja pločnika na območju Dobrova - Zahod, povedal, da je projekt umeščen v proračun, kot tudi, da so krajevne skupnosti sodelovale pri oblikovanju proračuna. In sicer na način, da so poslale seznam njihovih prioritetnih projektov, svoje predloge pa bodo še lahko podale na svetih krajevnih skupnosti v času javne obravnave. V trinajsti točki se je občinski svet seznanil s poročilom o izvrševanju dosedanjih sklepov občinskega sveta, nazadnje pa so prišla na vrsto še vprašanja in pobude svetnikov, ki jih lahko poslušate na zvočnem zapisu seje občinskega sveta. Zadnja točka občinske seje bila namenjena pregledu okvirnega programa dela občinskega sveta za prihodnje leto. Lucija Rus Testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi Vse občane obveščamo, da se z dnem 19. 1. 2021 v občini Dobrova - Polhov Gradec pričenja testiranje na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi. Testiranje bo potekalo: - v torek, med 11. in 12. uro, v zabojniku pred ambulanto na Dobrovi; - v četrtek, med 12. in 13. uro, v zabojniku pred ambulanto na Dobrovi; - v petek, med 11. in 13. uro, v avli Kulturnega doma Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Vnaprejšnje naročanje na testiranje ni potrebno. S seboj morate imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Med čakanjem na testiranje obvezno upoštevajte varnostno razdaljo in nosite zaščitno masko. Hitri antigenski testi so namenjeni posameznikom, ki ne kažejo znakov okužbe in se počutijo zdrave, a so vseeno lahko asimptomatski nosilci virusa. Testiranje ni namenjeno potrjevanju bolezni pri posameznikih, ki imajo znake, ki nakazujejo okužbo z virusom. Občani, ki občutijo simptome, značilne za koronavirus, naj pokličejo svojega osebnega zdravnika, ki jih bo napotil na PCR test. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 35 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Podelitev občinskih priznanj na slavnostni seji občinskega sveta Anton Potočnik, zlati grb Ekipa bolničark PGD Brezje, priznanje občine Namesto tradicionalne decembrske prireditve ob državnem prazniku je bil letos dan samostojnosti in enotnosti obeležen s slavnostno sejo občinskega sveta. Ta je potekala v sredo, 23. decembra 2020. Svetnikom in županu Francu Setnikarju pa so se tokrat pridružili tudi prejemniki občinskih priznanj. Za glasbeno spremljavo v svečanem delu seje sta poskrbela Peter Grdadolnik in Jakob Kobal iz Šentjošta. Na slavnostni seji je bilo podeljenih pet občinskih priznanj za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja in en zlati grb. Priznanje občine so prejeli Simona Košir, ekipa bolničark PGD Brezje, Marko Bogataj, Majda Zdešar in tekmovalna ekipa mladink PGD Dvor. Zlati grb občine je bil podeljen Antonu Potočniku. Simona Košir iz Črnega Vrha je prejela priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja in razvoja turizma v občini. Simona Košir je aktivna pobudnica za ohranitev kulturne dediščine in hkrati za mnoge aktivnosti v svojem domačem kraju. Je predsednica Turističnega društva Črni Vrh, podpredsednica Društva rejcev drobnice Notranjske ter članica Župnijsko-pastoralnega sveta Črni Vrh. Redno organizira različne delavnice in dogodke. Je tudi izredno aktivna na področju turizma. Simona Košir vsako leto za božič v cerkvi postavi jaslice, poskrbi za lučke na celotni poti od župnišča do cerkve in izdela večji adventni venec na stojalu, za cvetno nedeljo pa izdela večjo butarico. V žu-pnišču sodeluje pri vseh večjih praznikih in pomaga pri okra- sitvi ter drugih delih, poglobila pa se je tudi v ohranitev starih knjig. Vse to dokazuje, da je Simona Košir izjemno aktivna na področju družabnega življenja in društvenega delovanja v svojem domačem kraju in občini. Ekipa bolničark PGD Brezje, v sestavi Klara Trček, Agnes Trnovec in Lara Žvokelj, je prejela priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v občini. Klara Trček, Agnes Trnovec in Lara Žvokelj so dekleta mnogih talentov. Predvsem pa jih odlikuje sposobnost empatije, želja po nesebični pomoči drugim, pripadnost občini in kraju Brezje ter še posebej gasilskemu društvu Brezje, kjer so že več let aktivne. V zadnjem obdobju se posvečajo predvsem gasilski mladini, ki so ji s svojo predanostjo odličen zgled. Nekaj mesecev po njihovem zaključku lanskega izobraževanja za gasilske bolničarke se je v Brezju zgodila huda delovna nesreča. Takojšnji gasilski intervenciji PGD Brezje in strokovni usposobljenosti ter nesebični pomoči Klare Trček, Agnes Trnovec in Lare Žvokelj se lahko zahvalimo, da je bilo rešeno človeško življenje. Tako menijo tudi reševalci iz UKC Ljubljana, ki so prišli na kraj nesreče za gasilci. Kasneje so namreč s pisno zahvalo poudarili profesionalno pomoč ekipe bolničark, kljub temu da je šlo za psihično izredno težko posredovanje, ki ga ne zmore vsak. Marko Bogataj, priznanje občine Marko Bogataj iz Podrebra pri Polhovem Gradcu je prejel priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja in razvoja turizma v občini. Kdor je več kot polovico svojega življenja dejaven v društvu, si vsekakor zasluži priznanje. To velja tudi za člana TD Briše, Marka Bogataja. Je eden izmed ustanovnih članov TD Briše in je skoraj vseh 28 let, kolikor jih društvo že ima, kar maksimalno vpet v njegovo dejavnost kot član upravnega odbora in društveni blagajnik. Svoje delo vsa leta opravlja z odgovornim in profesionalnim pristopom. Skrb za društvene finance pa še zdaleč ni edina stvar, s katero se Marko Bogataj ukvarja. Vsa leta so se v društvu odvijale manjše in večje delovne akcije, ki se jih je vedno udeleževal. Zelo velik je njegov prispevek >> NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 36 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a >> pri obsežnem večletnem projektu obnove cerkve Sv. treh kraljev na Brišah. Društvo še naprej računa na njegove strokovne nasvete, pobude, rešitve in njegovo nadaljnjo zavzemanje za rekreativno dejavnost, ki pomaga ohranjati društvo mladostno. Majda Zdešar iz Brezja pri Dobrovi je prejela priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja v občini. Majda Zdešar s svojim dolgo -letnim blagajniškim in računovodskim delom v Društvu upokojencev Dobrova že od leta 2005 naprej pomembno prispeva k dobremu načrtovanju in izvedbi aktivnosti, ki jih društvo pripravlja za svoje člane. Njeno delovanje je spodbuda za ostale člane društva, povečuje njegov ugled in društvo utrjuje v širšem družbenem okolju. Aktivno sodeluje kot članica upravnega odbora društva že od leta 2007 in je ves čas kot ekonomska strokovnjakinja v veliko pomoč. Ze pred upokojitvijo je prostovoljno pomagala društvu kot računovodja - vestno in z veseljem. Sodeluje pri organizaciji in pripravah srečanj s člani društva, pri izvedbi izletov, pohodov, delavnic in drugih dogodkov. Na domovih obiskuje jubilante ter starejše in bolne člane društva upokojencev ter tudi člane, ki so nastanjeniv domovih za ostarele. Tekmovalna ekipa mladink PGD Dvor, v sestavi Sara Kopač, Nika Kopač in Ema Jamnik, je prejela priznanje občine za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v občini. Tekmovalna ekipa mladink PGD Dvor, v sestavi Sara Kopač, Nika Kopač in Ema Jamnik, je na lanskem državnem tekmovanju v gasilski orientaciji na Kopah dosegla 1. mesto. Gasilska orientacija je tekmovalna disciplina, ki je namenjena mladini do 18. leta starosti - veliko pozornosti ji posvečajo tudi v PGD Dvor. Ekipe, sestavljene iz treh deklet ali fantov zadnja leta dosegajo izvrstne rezultate. Tako se že od leta 2010 vsako leto vsaj ena, če ne več ekip, preko občinskega in regijskega tekmovanja uvrsti na državno tekmovanje. Rezultati so se iz leta v leto izboljševali, v letu 2019 pa so bila dekleta Sara, Nika in Ema odločena, da naredijo korak naprej, in so se zavzeto pripravljala na tekmovanje. Odrezale so se odlično, saj so vse naloge opravile brez napak in osvojile 1. mesto in naslov državnih prvakinj v kategoriji mladink. Veliko zaslug za ta uspeh ima tudi njihov mentor Klemen Zibelnik, ki je z dekleti opravil nešteto treningov. Anton Potočnik z Dobrove je prejel zlati grb občine za dolgoletno skrb pri spodbujanju in ohranjanju kulturnih dejavnosti v občini ter prispevek k ugledu in razvoju občine Dobrova - Polhov Gradec. Anton Potočnik je dolgoletni predsednik Društva Panorama. Vse od ustanovitve društva naprej je prostovoljno pomagal pri razvoju in rasti društva. Skupaj z njegovimi ambicijami je društvo rastlo, se razvijalo in ob njegovih pobudah zastavljalo in uresničevalo velike načrte. Anton Potočnik pa si je ves čas prizadeval tudi za širjenje ugleda Dobrove preko različnih kulturnih, medijskih in političnih kanalov. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju občine in širjenju ugleda lokalne skupnosti tudi izven občinskih in regijskih meja. Anton Potočnik je bil med 1978 in 1982 predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, v času njegovega mandata pa so se izvajala večja dela na področju kanalizacijskega in cestnega omrežja. Leta 1983 je postal tudi predsednik KUD Dolomiti Dobrova. Na njegovo pobudo in pobudo ostalih prostovoljcev iz društva se je leta 1986 pričela temeljita obnova kulturnega doma na Dobrovi. Ob otvoritvi novih prostorov knjižnice leta 1991 sta se na osebno povabilo Antona Potočnika dogodka udeležila takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za kulturo Andrej Capuder. V času osamosvojitve si je prizadeval tudi za ustanovitev občine; po ustanovitvi Občine Dobrova - Polhov Gradec pa je vstopil tudi v politično življenje in pet mandatov preživel kot občinski svetnik. Prizadeval si je za številne projekte. Je tudi pobudnik in ustanovitelj pevskega festivala Srečanje na Gori - prvo srečanje, ki je bilo leta 1994, je preraslo v množično srečanje pevskih zborov celotne Slovenije. S tem festivalom je gospod Potočnik ogromno prispeval k ugledu in uveljavitvi občine na kulturnem področju znotraj cele Slovenije. Trenutno je upokojen in je aktivni pobudnik ustanovitve medgeneracijske-ga centra v občini. Podelitev zlatega grba občine sovpada tudi z njegovim življenjskim jubilejem, 80-letnico. Iskrene čestitke vsem nagrajencem! Lucija Rus Z novim letom uvajamo stalno rubriko Ali veste?, kjer bodo na razumljiv in strnjen način občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani med letom naslovijo na Občino. Prva rubrika »Ali veste?« je namenjena pridobitvi občinske socialne pomoči. Ali veste, kako lahko pridobite občinsko socialno pomoč, kdo je do nje upravičen in kdaj lahko zanjo zaprosite? Vlogo za občinsko socialno pomoč lahko vloži polnoletni posameznik, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v občini Dobrova - Polhov Gradec, njegov dohodek pa ne presega minimalnega dohodka, ki ga ureja zakon o socialno varstvenih prejemkih. Občinsko socialno pomoč je mogoče pridobiti z oddajo vloge na javni razpis, ki ga Občina Dobrova - Polhov Gradec objavi vsako leto spomladi v Našem časopisu in na spletni strani (www.dobrova-polhovgradec.si). Pomoč je namenjena kritju stroškov nakupa šolskih potrebščin in šolskih kosil osnovnošolcev, plačilu letovanj in šole v naravi osnovnošolcev, pomoči pri nakupu osnovnih življenjskih potrebščin (hrana, obleka, obutev ...) in kurjave. Posamezniki pa lahko preko celega leta oddajo tudi vlogo za enkratno denarno socialno pomoč, ki je namenjena premostitvi trenutne materialne stiske, ko si posamezniki ne morejo sami zagotoviti preživetja z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z drugimi dohodki, s pomočjo tistih, ki so jih dolžni preživljati ali na drug način določen s predpisi, ki urejajo socialno varstvo za denarno socialno pomoč. Izjemoma je mogoče pridobiti enkratno denarno pomoč v primeru težje bolezni v družini, naravnih in drugih nesreč, smrti hranitelja ter drugih izjemnih okoliščinah. Višina občinskih denarnih socialnih pomoči je odvisna od vrste pomoči in se za vsako leto določa posebej. Vloga je dostopna na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si in v sprejemni pisarni Občine. Občina Dobrova - Polhov Gradec Občinski svet sprejel Strategijo mobilnosti in varnosti občine Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 12. redni seji, dne 16. decembra 2020, potrdil in sprejel Strategijo mobilnosti in varnosti Občine Dobrova -Polhov Gradec. S sprejetjem Strategije se na območju občine začenja obdobje drugačnega načrtovanja prometa in mobilnosti, kjer osebni avtomobil nima več absolutne prednosti, ampak je obravnavan vzporedno z drugimi oblikami prometa. Namen Strategije je zmanjšati število voženj z osebnimi avtomobili in hkrati povečati deleže hoje, kolesarjenja ter v čim večji možni meri tudi uporabo javnega potniškega prometa. Za takšno postopno spremembo potovalnih navad bo treba z ukrepi izboljšati pogoje za trajnostne oblike mobilnosti, vzporedno pa o njih tudi ozaveščati, izobraževati in vzgajati javnost, predvsem mlade. V akcijskem načrtu so predvideni številni ukrepi za izboljšanje pogojev in varnosti kolesarjenja, javnega potniškega prometa, hoje, motornega in mirujočega prometa. Glavni nosilec ukrepov bo Občina Dobrova - Polhov Gradec, mnogi ukrepi pa bodo izvedeni v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki delujejo na območju občine. Sprejetje Strategije predstavlja zadnje dejanje 12-mesečne-ga strateškega načrtovanja. Ena bistvenih posebnosti je aktivno sodelovanje strokovnjakov, splošne javnosti oz. občanov in drugih deležnikov v prometu, zato se vsem iskreno zahvaljujem za udeležbo na javni razpravi in delavnicah, pri oblikovanju vizije strategije, v anketnih raziskavah in intervjujih. S podajanjem mnenj je tako javnost pomembno sooblikovala vsebino strategije in akcijskega načrta, ki je sedaj osnova za izvajanje prednostnih ukrepov. Strategija je s tem postala naša skupna smernica za razvoj prometa in mobilnosti v občini. Nove tehnične ureditve in infrastruktura pa same po sebi ne bodo rešile vseh obstoječih prometnih izzivov. Potrebne bodo tudi spremembe v razmišljanju in ravnanju ljudi. V popolnosti bodo nove rešitve zaživele le z aktivno podporo in sodelovanjem Vas, občank in občanov ter obiskovalcev občine. Vsi mi bomo namreč uporabniki novih rešitev in tisti, ki bomo z izbiro potovalnih načinov lahko dejansko naredili mobilnost v prihodnosti bolj varno, bolj zdravo, čistejšo, učinkovitejšo, dostopnejšo za vse. Franc Setnikar, župan Strategija mobilnosti in varnosti Občine Dobrova - Polhov Gradec je na voljo na občinski spletni strani, na povezavi: http://www.dobrova-polhovgradec.si/ vsebina.asp?id=78&predpis_id=536 Rdeči križ v času epidemije nudi pomoč občanom Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ljubljana (RKS-OZLJ) je humanitarna in prostovoljska organizacija, ki sodeluje z občinami v primeru naravnih in drugih nesreč ali pojavov, med katere spada tudi razglašena epidemija. Nedavno je Občina Dobrova - Polhov Gradec z Rdečim križem Slovenije sklenila načrt dejavnosti ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh. Občani, ki potrebujejo pomoč, se zdaj lahko obrnejo na Rdeči križ. RKS-OZLJ v času razglašene epidemije nudi pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem. Pomoč je namenjena nemočnim osebam, ki ne morejo skrbeti zase, niti ni- majo socialne mreže, ki bi jim lahko pomagala. RKC-OZLJ našim občanom pomaga pri: - preskrbi z materialno humanitarno pomočjo (dostava paketa z osnovnimi živili, higienski izdelki); - prevzemu nujnih zdravil v lekarni in dostavi na dom; - iskanju dodatnih informacij o oblikah socialne pomoči v občini; - nudenju laične psihosocialne pomoči. Dežurni klicni center RKS-OZLJ vam je na voljo na telefonski številki 040/788-698, od ponedeljka do četrtka od 9. do 15. ure in v petek od 9. do 12. ure. Občina Dobrova - Polhov Gradec Nadaljevanje gradnje optičnega omrežja Telekom Slovenije d.d., ki je lani v sodelovanju z izvajalcem del GVO d.o.o. pričel z izgradnjo optičnega omrežja na območju občine Dobrova - Polhov Gradec, obvešča, da bodo nadaljevali gradbena dela na območju naselja Dobrova in ceste Šujica-Selo-Brničar. V letu 2021 Telekom Slovenije d.d. po zadnjih informacijah namreč načrtuje nadaljevanje gradnje optičnega omrežja v naseljih Gabrje, Hruševo, Hor-julska cesta v smeri Brezja in center Dobrove. V naseljih Stranska vas, Draževnik, Razori in v delu Dobrove, kjer je optično omrežje bilo zgrajeno lani, je že možen priklop. Občani naj se za priklop na optično omrežje obrnejo na svojega izbranega operaterja. Pri Telekomu pa poudarjajo, da je gradnja optičnega omrežja odvisna od vremenskih razmer, tako kot tudi sami priklopi. OBVESTILO ^ 0 GRADNJI p OPTIČNEGA J OMREŽJA Investitor projekta: Telekom Slovenije, d.d. Izvajalec del: GVO, d.o.o. Odgovorna oseba del: Robert Peršin Kontakt izvajalca del: 051/372-131, anze.radovan@telekom.si LR NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 37 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Brezju hitrost umirjata dva prikazovalnika hitrosti V Brezju sta postavljena dva prikazovalnika hitrosti tipa K-BROS, ki voznike opozarjata na njihovo hitrost vožnje. V preteklih mesecih so že bili predstavljeni podatki šestih prikazovalnikov hitrosti v občini Dobrova - Polhov Gradec, tudi najnovejšega, ki je bil jeseni 2020 nameščen v Črnem Vrhu. Kakšno pa je stanje v Brezju, kjer za prometno varnost pogosto skrbi tudi radar Medobčinskega inšpektorata in redarstva? Prvi prikazovalnik hitrosti v Brezju se nahaja ob vstopu v naselje Brezje iz horjulske smeri, kjer se začne omejitev hitrosti 50 km/h. Za lansko leto 2020 je izmeril povprečno hitrost vozil 50,3 km/h, najvišja izmerjena pa je bila kar 160 km/h, in sicer v nočnem času. V časovnem obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 se je pri 85 % vozil hitrost povzpela do največ 57 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 49 Župan se je sestal s predsedniki krajevnih skupnosti Župan Franc Setnikar se je ob koncu leta 2020 sestal s predsedniki krajevnih skupnosti. Sestanek je bil namenjen pregledu preteklega leta in pa oblikovanju načrtov za prihodnje obdobje. Zupan je konec decembra na sestanek zopet povabil predsednike krajevnih skupnosti. Skupaj so opravili pregled leta 2020 in ključnih projektov po krajevnih skupnostih, kjer je župan izpostavil predvsem prioriteto pri izvajanju projektov za izboljšanje stanja cestnega omrežja in vodovodnih sistemov v občini. Zupan je predsednikom predstavil tudi glavne investicije, ki jih načrtuje proračun za leti 2021 in 2022, ki že upoštevajo več investicij s seznama predlogov krajevnih skupnosti za obdobje 2019-2022, ter jih povabil, da skličejo seje svetov krajevnih skupnosti in tako prisluhnejo željam občanov preko njihovih predstavnikov v svetu KS. Pozval pa jih je tudi, da Občini sporočijo morebitne aktualne, nove pobude in predloge, saj je Nova avtobusna postaja v Draževniku km/h in 30 % vozil do hitrosti 46 km/h. Drug prikazovalnik hitrosti pa stoji v bližini vrtca ter meri hitrost voznikov, ki prihajajo iz smeri Dobrove. Tudi tam je omejitev hitrosti 50 km/h. Prikazovalnik hitrosti je v lanskem obdobju zajel povprečno hitrost vozil 57,6 km/h, najvišjo izmerjeno pa 155 km/h - prav tako ponoči. Od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 je 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 67 km/h, 50 % vozil do hitrosti 55 km/h in 30 % vozil do hitrosti 50 km/h. Podatki, ki jih zbirata omenjena prikazovalnika, bodo v prihodnosti občanom na voljo na občinski spletni stran, kjer trenutno že lahko spremljate podatke prikazovalnikov hitrosti tipa MHP50, ki so postavljeni na Dobrovi, v Gabrju, Polhovem Gradcu, Podrebru, Šentjoštu in Črnem Vrhu. Po sistematični analizi podatkov vseh prikazovalnikov hitrosti je vidno, da prehitra vožnja v občini Dobrova - Polhov Gradec ostaja ena izmed osrednjih problematik preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni. Le v Šentjoštu in Polhovem Gradcu je povprečna hitrost vožnje nižja od omejitve hitrosti, saj znaša 34 km/h in 49,8 km/h, med tem ko je v istem obdobju v Gabrju povprečna hitrost znašala 57 km/h, na Horjulski cesti in v Podrebru 56 km/h. Lucija Rus V Draževniku je uporabnike javnega potniškega prometa razveselila nova avtobusna postaja. V mesecu novembru so bila izvedena gradbena dela, ki so obsegala pripravo temeljev za postajališče, po novem letu pa so bila izvedena še montažna dela. Novo avtobusno postajališče še ni povsem dokončano, saj manjkajo še nekatere podrobnosti. Postavitev nove avtobusne postaje s pripadajočimi elementi je le del projekta prenove urbane opreme v naši občini. Avtobusna postaja v Draževni-ku je namreč le prva izmed tip- skih avtobusnih postaj, ki bodo postopoma nadomestile vse obstoječe postaje v občini Dobrova - Polhov Gradec, saj so nekatere že dotrajane, uporabnikom neprijazne ali pa se ne skladajo z okoljem. Nova postaja v Dra-ževniku pa je skladna z izbrano vizualno podobo naše občine, ki se postopoma uresničuje. To vizijo že odražajo večkrat omenjeni prostor za smetnjake ob parkirišču pri stavbi Občine oz. Vrtca Dobrova, številne nove klopi, razpršene po občini in pa tudi nevpadljivi koši za pasje iztrebke, ki so v uporabi že nekaj let. Enotna urbana oprema je oblikovana po principu enostavnosti in minimalizma. Izdelana je iz lokalnih materialov, predvsem lesa, elementi pa so posebej zasnovani za varno uporabo ter premišljeno umeščeni v prostor. Lucija Rus poslanstvo krajevnih skupnosti poznavanje in spremljanje stanja v domačih naseljih ter predlaganje ukrepov pri urejanju in reševanju konkretnih problemov v tem okolju. »Naša naloga je, da najdemo dobre rešitve in da skupaj nekaj naredimo,« je izpostavil župan in dejal, da je napredek možno doseči s sodelovanjem predstavnikov krajevnih skupnosti, ki delujejo kot »povezovalni organ« med interesi krajanov in organi občine. Srečanja župana s predsedniki krajevnih skupnosti so sedaj postala že stalnica. Po izraženih pobudah in potrebah se skladno z zmožnostmi dogovori izvedba tako manjših kot tudi večjih projektov na območju posamezne krajevne skupnosti, kot so na primer šolska, vrtčevska in ostala igrišča, javne površine z zelenicami in s spremljajočo urbano opremo, prenova cest in vodovodov, prenove in razširitve pokopališč ... Načela participativnega proračuna, kjer občani neposredno odločajo o porabi dela sredstev, se na tovrsten način uspešno udejanjajo. Lucija Rus Ureditev ceste Šujica-Podutik Občina v letošnjem letu pričenja z ureditvijo ceste Šujica-Podutik, ki bo obsegala rekonstrukcijo obstoječe ceste in gradnjo površin za pešce in kolesarje. Obravnavani odsek ceste povezuje naselji Šujica in Stranska vas v občini Dobrova - Polhov Gradec, hkrati pa našo občino povezuje z ljubljansko. Projekt zajema območje lokalne ceste od novo urejenega križišča v Stranski vasi do odcepa za Gabrje in pa javno pot v njeni celotni dolžini, torej od odcepa za Gabrje do regionalne ceste R3-641/1369 Ljubljanica-Lju-bljana (Dolgi most) na Šujici. Ocenjena vrednost investicije znaša dobrih 1.000.000 evrov. Temeljita priprava na izvedbo projekta Rekonstrukcija obstoječe ceste in gradnja površin za pešce in kolesarje se bo izvajala po projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje - PZI, št. U 05/1454-18 in Načrtu1454-18/ NG iz maja 2019, ki ju je izdelalo podjetje K Projekt L d.o.o. Osnova za izvedbo projekta rekonstrukcije ceste je izčrpna, saj jo sestavljajo: projektna naloga št. 371-0085/2018-1 z dne 18. 10. 2018, ki jo je potrdila komisija za pregled projektnih nalog Direkcije RS za infrastrukturo, projektni pogoji soglasodajalcev, dodatne smernice podane s strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, kapacitetna analiza priključka javne poti JP 567291 ter javne poti JP 567361 na regionalno cesto R3-641/1369 Ljubljanica- Ljubljana (Dolgi most) iz oktobra 2018, Idejna zasnova »Ureditev ceste Šujica-Podutik (JP 567361 in LC 067061), Projekt za izvedbo »Ureditev križišča v Stranski vasi«, št. načrta 112718 iz maja 2018 s strani podjetja K Projekt L d.o.o. in potrjena projektna naloga »Ureditev cestnega priključka javne poti JP567361 Šujica-Stranska vas na regionalno cesto R3 641/1369 Ljubljanica-Ljublja-na (Dolgi most) v km 18,455 v naselju Šujica«, s številko 3710085/2018-1 z dne 20. 11. 2018. Rekonstrukcija ceste, pločnik in kolesarska steza S projektom je predvidena izvedba pomožnih kolesarskih pasov širine 1,25 m po celotni dolžini odseka in izgradnja pločnika ob desnem robu ceste. Pločnik širine 1,50 m bo višinsko ločen od zunanjega roba vozišča. Tam, kjer se nahajajo individualni uvozi na kmetijska zemljišča, se bodo izvedli poglobljeni robniki uvozi pa bodo ohranjeni. Izvedba priključka na regionalno cesto na Šujici pa je usklajena tudi s projektom izgradnje Barjanskega kolesarskega omrežja - faza 1, ki bo potekala od naselja Gabrje do Tržaške ceste in s katerim je predvideno, da bood konca naselja Šujica proti Dobrovi potekala kolesarska steza z ze- Izsek iz projekta (križišče na Šujici) lenim pasom širine minimalno 1,5 metra. Prometna razbremenitev Stranske vasi Po izvedeni rekonstrukciji ceste Šujica-Podutik pa se bo predvidoma spremenil tudi prometni režim na lokalni cesti od Dobrove proti Stranski vasi. Le-ta bo po obnovi in sočasni vgradnji kanalizacije namenjena le še za lokalni dovoz z dodatno urejeno površino za pešce, kar bo Stransko vas močno prometno razbremenilo. Vsi lastniki zemljišč ob cesti Šujica-Podutik bodo v prihodnjih dneh prejeli dopis Občine, ki jih bo seznanil s potekom projekta in posegi v obcestna zemljišča ter jih povabil na sestanek za odkup zemljišč. Skupaj s prizadevnostjo predstavnikov Krajevne skupnosti Dobrova, ki bodo sodelovali pri izvajanju projekta s ciljem učinkovitega sodelovanja med občani, naročnikom in izvajalci projekta, bo Dobrova pridobila eno večjih cestnih posodobitev v zadnjem obdobju. Občina Dobrova - Polhov Gradec NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 38 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Obsežno delo Režijskega obrata v letu 2020 V letu 2020 so bili vodovodni sistemi v občini Dobrova - Polhov Gradec deležni številnih posodobitev in izboljšav. Režijski obrat, ki upravlja z vodovodi in tudi pokopališči, je poskrbel za kar nekaj projektov. Vzpostavitev internega katastra, daljinski nadzor vodovodnega sistema in sanacija vrtine Brezje Režijski obrat Občine Dobrova - Polhov Gradec je v letu 2020 upravljal s 15 vodovodnimi sistemi. Največjega med njimi - vodovodni sistem Dobrova - je prevzel v upravljanje konec leta 2019. S tem se je dolžina vodovodnega omrežja, število objektov in uporabnikov, ki se oskrbujejo iz vodovodov v upravljanju Režijskega obrata, povečalo kar za eno tretjino. Režij ski obrat je zato v začetku leta 2020 začel intenzivno posodabljati vse evidence vodovodnih sistemov, ki jih kot upravljavec potrebuje za kakovostno upravljanje z javnimi vodovodnimi sistemi. Ena glavnih evidenc, ki se je vzpostavila, je interni kataster vodovodnih sistemov. V njem se ažurno posodabljajo evidence vseh na novo izvedenih hišnih priključkov, okvar, obnov cevovodov in ostalih elementov, ki so potrebni za delovanje vodovodnih sistemov. V interni kataster vodovodnih sistemov so bili vrisani tudi vsi stari geodetski načrti cevovodov, ki so bili obnovljeni v zadnjih letih. Poleg vzpostavitve internega katastra je Režijski obrat v začetku leta 2020 začel vpeljevati enotni daljinski nadzor nad vodovodnimi objekti in delovanjem vodovodnih sistemov preko sistema SCADA. V sklopu projekta »Odprava napak na vodovodnem sistemu Dobrova«, ki je bil zaključen novembra lani, je bilo med drugim z daljinskim nadzorom opremljenih 8 objektov na vodovodnem sistemu Dobrova in Brezje. Omenjeni projekt je bil nujen, saj je bilo delovanje črpalk nezanesljivo in pogosto samodejno moteno ali prekinjeno, pojavljale so se tudi motnje v delovanju krmilnikov kot posledica izpadov preobremenjenega GSM omrežja. Preko javnega razpisa izbrano podjetje Hidroinženiring d.o.o. je ključne napake in težave na obeh vodovodnih sistemih odpravilo in poskrbelo, da v prihodnje po nepotrebnem ne bo več prihajalo do prekinitev dobave pitne vode. Naslednji večji projekt, h katerem je občina morala pristopiti v letu 2020, je bila izvedba sanacije vrtine Brezje, saj se je izdatnost vrtine v zadnjih letih precej zmanjšala. Vrtina je bila očiščena po metodi »air-lift« s pomočjo kompresorja. Pri tem postopku se pod visokim tlakom v vrtino preko cevovoda vpihuje zrak, ki prodira skozi filtre v zemljino in pri tem čisti medzrnske pore v zemljini. Po izvedbi čiščenja se je na vrtini opravil črpalni test, s katerim se je preverilo izdatnost vrtine oz. kolikšna je največja dopustna količina črpanja. S črpalnim testom je bilo žal ugotovljeno, da vrtina ni več ustrezna za črpanje pitne vode, saj je izdatnost vodnjaka premajhna in zato ne more več zagotavljati zadostnih količin pitne vode na območju vodovoda Brezje. Uporabnike vodovoda Brezje se tako od konca leta 2020 oskrbuje izključno z vodo, ki se preko prečrpališča Maček prečrpava in distribuira iz vodovodnega sistema Dobrova. Iz vrtine Brezje pa se voda ne črpa več. Izvajajo se še dodatne hidrogeološke raziskave strokovnjakov, ki bodo pregledali in preučili, ali obstaja še katera druga ustrezna lokacija na območju Brezja za izvedbo morebitne nove vrtine. Izpeljani tudi manjši projekti pri vzdrževanju vodovodnih sistemov in pokopališč v občini Pridobitev pravice do označevanja čipk z označbo porekla blaga "idrijska čipka' Občina Dobrova - Polhov Gradec se nahaja v geografskem območju Dežela idrijske čipke, v kateri klekljarice lahko pridobijo dovoljenje, da lastno izdelano čipko označijo z oznako geografske označbe »Idrijska čipka«. Odbor za označbo porekla idrijske čipke zato klekljari-cam iz naše občine pošilja sledeči poziv. Postopek ocenjevanja čipk, ki klekljaricam omogoča pridobitev pravice do označbe porekla blaga »Idrijska čipka«, bo potekal v marcu 2021. Odbor za označbo porekla idrijske čipke vabi kle-kljarice, da čipke in vlogo za oddajo čipk v oceno predložijo do konca februarja 2021, osebno ali po pošti na naslov: Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2, 5280 Idrija. Ocenjevanje bo potekalo v skladu s pravili ocenjevanja, ki so objavljena v priročniku »Idrijska čipka geografska označba«. V njem so objavljeni tudi vzorci, po katerih je potrebno sklekljati čipke, ki se predložijo v oceno. Več informacij o postopku in vloga za oddajo čipk v oceno je dostopnih na spletni strani www.idrijskacipka.si/ geografska-oznacba-certifikat , preko e-poštnega naslova met-ka@cipkarskasola.si ali na tel. št. 05 37 34 572. Vlogo lahko dvignete tudi osebo na sedežu Čipkarske šole Idrija. Obnova vodovoda v Dolenji vasi Čez celotno leto je bilo poleg že naštetih projektov in rednih vzdrževalnih del izvedenih tudi nekaj manjših projektov v vseh štirih krajevnih skupnostih v občini. Na vodovodu Dobrova je v letu 2020 pri črpališču Selo potekala obnova vodovoda v dolžini 115 metrov, v spodnjih Razorih pa se je postavilo re-ducirni jašek za več hiš skupaj za zagotovitev ustreznega tlaka. Obnova vodovoda v dolžini 140 metrov je potekala tudi v Stranski vasi, uredili pa sta se še dostopni poti do vodohrana na Selu in vrtine Brezje. Poskrbljeno je bilo tudi za sanacijo vodne celice in povečavo volumna vo-dohrana na vodovodu Brezje. Na območju Polhovega Gradca je bila nadgrajena oprema za nadzor nad pripravo vode na vodovodnem sistemu, vodovod pod Gradaščico v Dolenji vasi pa obnovljen v dolžini 80 metrov. Na vodovodnih sistemih Butajnova in Šentjošt je potekala sanacija vodovodnih jaškov in vodovodnih armatur, v Butaj-novi pa še sanacija hidrantov. V Srednjem Vrhu je bila izvedena sanacija reducirnega jaška na primarnem delu vodovoda, na vodovodnem sistemu Črni Vrh - Smolnik pa je bila izvedena obnova ključnih vodovodnih ventilov in menjava nekaterih hidrantov, obenem pa je bilo locirano in odpravljeno že dalj časa prisotno puščanje na tem vodovodnem sistemu. Vsi našteti projekti so doprinesli k izboljšanju hidravličnih razmer in lažjemu odkrivanju okvar na vodovodnih sistemih ter posledično k zmanjšanju vodnih izgub. Prvi rezultati kažejo, da so se na območju vodovodnega sistema Dobrova vodne izgube zmanjšale kar za dve tretjini glede na stanje v začetku leta 2020, kar pomeni, da so bile izvedene aktivnosti res nujno potrebne in se zato že kažejo pozitivni učinki. Režijski obrat poleg vodovodnih sistemov vzdržuje tudi vsa pokopališča v občini. Poleg rednih vzdrževalnih del, kot so košnja, obrezovanje grmičevja in urejanje poti na pokopališčih, je letos bila izvedena tudi manjša obnova mrliške vežice na Dobrovi s pripadajočim pokopališčem. Na mrliški vežici je tako bil obnovljen obstoječi nadstrešek, posebej pa je bil urejen tudi objekt, kjer se nahajajo sanitarije. Na pokopališču pa je bila urejena okolica spomenika žrtvam 1. svetovne vojne iz občine Dobrova - Polhov Gradec. Načrtovani projekti za leto 2021 Kljub številnim izvedenim izboljšavam, ki kažejo pozitivne učinke, pa ima Režijski obrat še veliko načrtov. Do spomladi se bo izvedel projekt »Ureditev priprave pitne vode na vodovodu Šentjošt«, kjer se bo v obstoječem prečrpališču vzpostavila priprava pitne vode s pomočjo ultrafiltracije. Na območju Pristave pri Polhovem Gradcu pa bo vzporedno z izgradnjo kanalizacije potekla tudi obnova vodovoda v dolžini 300 metrov. V drugi polovici leta 2021 se bo z obnovo prometnega vozlišča v Polhovem Gradcu pri avtobusni postaji obnovilo in ustrezno preuredilo tudi obstoječe vodovodno omrežje. Predvidena je tudi nabava strojne in programske opreme za daljinski nadzor nad delovanjem vodovodnih sistemov preko sistema SCADA. V izdelavi je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta in ureditev cevnih povezav na vrtini v Gabrju, kjer je predvidena postavitev manjšega montažnega objekta, ki Vrtina Dobrova bo zagotovil boljše sanitarne pogoje in zaščitil opremo pred zunanjimi vplivi. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo sočasno potekala tudi obnova vodovoda od vrtine Gabrje do glavne ceste v dolžini 120 metrov z namenom izboljšanja hidravličnih razmer na vodovodu Dobrova. Nekateri objekti oskrbe s pitno vodo na vodovodu Dobrova in Praproče so v precej slabem stanju, zato je v letu 2021 predvidena ureditev notranjih sten celic nekaterih vodohranov, sanacija zunanje hidroizolacije sten vo-dohranov in ureditev električne instalacije v nekaterih objektih. V letu 2020 v vodovodne sisteme vloženih 260.000 € V vodovode na območju občine je bilo tako v letu 2020 poleg rednega vzdrževanja in odpravljanja sprotnih okvar za namen izboljšanje hidravličnih razmer in boljšega upravljanja z vodovodom vloženih skupaj 260.000 € investicijskih sredstev, na pokopališčih pa 20.000 €. Tudi za leto 2021 je predvideno, da znesek potrebnih finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje ne bo nič manjši, saj je na nekaterih vodovodnih sistemih v občini potrebno obstoječo vodovodno infrastrukturo vzpostaviti v bolj funkcionalno stanje - ponekod je namreč dotrajana ali pa ne ustreza več potrebam za dobro in varno oskrbo uporabnikov s pitno vodo. Režijski obrat NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 39 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Priprava vozila na zimske mesece Letošnja zima je radodarna tako s snegom kot tudi z nizkimi temperaturami. Za našo varnost je ključno, da tudi svoje vozilo pripravimo na zimo. To pa ne vključuje le zimskih pnevmatik, snežnih verig in pripomočkov za čiščenje snega in ledu z avtomobila. Kaj še lahko naredimo za svoje vozilo in na kaj moramo biti še posebej pozorni pri skrbi za vozilo v zimskih mesecih, nam je razkril Kristian Laznik iz podjetja Avtoklep d.o.o., ki se nahaja na Brišah pri Polhovem Gradcu. Odlikujejo ga predvsem osebni pristop do strank, strokovnost in izkušenost - v družinskem podjetju je namreč zaposlen že 20 let. Kaj vse počnete v podjetju A vtok-lep? Veliko stvari, zato nam dela nikoli ne zmanjka. Izvajamo servis vozil, smo tudi pooblaščeni serviser vozil Aixam, avtokle-parska dela, ličarska dela, vul-kanizerstvo, avtovleko, popravilo in polnjenje avtomobilskih klim ter vzdrževanje hladilnih sistemov, globinsko notranje čiščenje avtomobila, popravilo vozil po toči ... Kaj pa vam je najljubše? Najraje opravljam servis redno vzdrževanih vozil. Zato mi veliko pomeni, da imamo stalne stranke, ki se vračajo k nam. S tem pokažejo zaupanje v svojega mehanika, da je vse naredil tako, kot je treba. Kako vi svoje vozilo pripravite na zimo? Naredim splošen pregled vozila. Prva stvar je zagotovo menjava letnih pnevmatik za zimske, nato pa pregledam tudi brisalce, preverim nivo vseh tekočin v vozilu, delovanje zavor, akumulator. Pozoren pa sem tudi na gorivo, saj je pozimi potrebno uporabljati gorivo, ki je prilagojeno nizkim temperaturam. Omenjate gorivo. Pozimi so nam na bencinskih črpalkah na voljo drugačna goriva kot pa v toplejših mesecih. Zakaj? Ja, dizelska goriva dobijo dodatek, da ne kristalizirajo oziroma da v gorivu ne nastanejo parafinski delci, kar se zgodi, ko se temperature spustijo pod okoli -15 °C. Ti delci potem ovirajo pretok goriva in posledično nam vozilo ne vžge. Pri vozilih na bencinski pogon pa te težave ni. Pri vozilih na dizelski pogon je zato zelo pomembno, da mislimo vnaprej in preprečimo težave pri vžigu motorja. Najlažje to dosežemo tako, da izberemo visokokakovostno zimsko gorivo, kot je na primer gorivo Q Max iQ Diesel, ki ga ponujajo Petrolove bencinske črpalke. Po mojih izkušnjah je izredno zanesljivo, zagotavlja hitrejši vžig vozila, saj ima visoko cetansko število, kar vpliva tudi na lažji zagon hladnega motorja in delovanje motorja tudi v najekstremnejših zimskih pogojih. Sestava Q Max goriv je res kakovostna, kar posledično pomeni daljšo življenjsko dobo motorja, manjšo porabo goriva, hkrati pa so še okolju prijaznejša. Tega pa ne potrjujejo le moje izkušnje, ampak tudi številni mednarodni certifikati in akre-ditacijske listine, kakovost goriva pa redno preverja tudi Petrol naftni laboratorij. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli pozimi težave zaradi nekako-vostnega goriva? Kaj lahko storimo, če se to zgodi nam? Ja, že, v rezervoarju sem imel običajno gorivo, vozila pa nisem uporabljal vsak dan, zato mi avto ni vžgal, ko so bile temperature res nizke. Bolj problematično je, če se nam to zgodi med vožnjo. Doma avto normalno vžge, potem pa gorivo kristalizira, motor ugasne in obstanemo na cesti. Največkrat gorivo zmrzne v filtru goriva, če ta ni bil redno menjan. Na filter se ujamejo vodni delci, ki zamrznejo, zato je res pomembno tudi to, da poskrbimo za redni servis svojega vozila. Ali nam to lahko poškoduje vozilo? Če se nam to zgodi, nam ostane edino to, da avto premaknemo na toplo ali pa pokličemo serviserja, da nam zamenja gorivo. Vozila pa to običajno ne poškoduje. Drugače pa slabše kakovostno gorivo na splošno vpliva na življenjsko dobo vozila, ne glede na letni čas. Kakovost izbranega goriva vpliva predvsem na brizgalni filter, izpušni filter in dpf filter. Goriva Q Max pa so preizkušena s številnimi mednarodnimi motornimi testi, ki so pokazali, da njihova redna uporaba pozitivno vpliva na elemente napajalnega sistema in ključne dele motorja vozila. Pa imate pozimi opravka z drugačnimi popravili vozil kot v preostalem delu leta? Tako je, pozimi nas stranke največkrat obiščejo, ker imajo težave vžigom vozila, z akumulatorjem, odpiranjem vrat vozila, saj so ključavnice izsušene in zaledenele, več je tudi zdrsov vozil, zaradi česar je tudi naša avtovleka veliko na poti. Torej rešujemo predvsem težave, ki so rezultat nizkih temperatur. Zimsko sezono pa vsako leto otvori menjava pnevmatik. Imate še kakšen nasvet za vse lastnike vozil? Največ za podaljšanje življenjske dobe svojega vozila lahko naredimo z rednimi servisi, s počasnim ogrevanjem in ohlajevanjem motorja in s prilagajanjem vozila letnemu času. Pri svojem delu opažam, da je pogosta težava tudi napolnjenost pnevmatik, zato priporočam redno kontroliranje tlaka v njih. In z vožnjo - avto je narejen za to, da ga uporabljamo in z redno vožnjo pravzaprav podaljšujemo življenjsko dobo svojega vozila. Poudaril pa bi tudi to, da je zelo pomembno, da skrbimo za čistočo svojega vozila, zato tudi sam vedno poskrbim, da stranki vrnem čisto vozilo. RL Plačana objava Praznični "drive in" vrtec Novice, povezane s covid-19, nas spremljajo na vsakem koraku. Bolezen nam omejuje življenje, kot smo ga bili vajeni, posledično moramo sprejeti tudi nekaj kompromisov, da si bomo, s časom našo rutino pridobili nazaj. V neki meri se je spremenil tudi utrip življenja v vrtcu. Večina vzgojiteljev in otrok je doma, saj vrtci zaradi epidemije že od konca oktobra delujejo v zmanjšanem obsegu. Zato smo v kolektivu vrtca Dobrova ob spodbudi našega ravnatelja in vodje vrtca prišli na idejo, da popestrimo otrokom vsaj en dan. Razmišljali smo, kako bi to lahko naredili. Ne moremo se igrati, se objeti ... Le kaj lahko? Lahko smo na svežem zraku, se na varni razdalji vidimo, si po- mahamo, spregovorimo nekaj besed in si zaželimo kaj lepega ... Ena, dva, tri in ideja je bila tu. Malo za šalo in malo za res smo v torek, 22. 12. 2020, na parkirišču Osnovne šole Dobrova postavili naš lasten "drive-in", le da je ta izgledal veliko bolj praznično kot tisti, ki smo jih vajeni te dni. Poskrbeli smo za nekaj prazničnega okrasja, postavili šotor, povabili pa smo tudi Dedka Mraza, ki se je vabilu z veseljem odzval. Tako smo nasmejani vzgojitelji in Dedek Mraz skoraj 100 "vrtčanov" pričakali v dveh terminih, dopoldan in popoldan. Z nekaj organizacije smo poskrbeli, da ni bilo nobenih večjih zastojev, saj je vsak starš dobil sporočilo s točno uro, kdaj se lahko pripeljejo. Pričakali smo jih pod "drive-in" šotorom, kjer je vsak otrok prejel simbolično darilo, izmenjali pa smo si tudi besedo ali dve. Nekajkrat pa se nam je zgodilo, da so bili avtomobili za šotor previsoki, a nič za to, zaradi tega ni bil prikrajšan nihče. Z nekaj hitre iznajdljivosti smo poskrbeli tudi za to. Vse je potekalo podobno, le da lahko udeleženci z visokimi avtomobili trdijo, da so se udeležili prazničnega "drive--mim" vrtca. Upava trditi, da smo vsi prisotni člani kolektiva ob koncu dneva odšli domov z lepimi vtisi, zadovoljni, da smo našli način, da smo se srečali z otroki in s starši in si delili skupne želje po čimprejšnji vrnitvi v vrtec. Hvala vsem staršem, da so se odzvali v tako lepem številu in otrokom za vse risbice, voščilnice ter sladke dobrote. Drug drugega že močno pogrešamo in si želimo, da bi se kmalu vrnili nazaj v normalo. Posebno pa se želimo zahvaliti trgovini HOFER, d. o. o., za do-nacijo daril, ki so nam omogočila izpeljavo našega prazničnega "drive-in" vrtca. Mateja Dolinar in Tina Rožmanec NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 40 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r4oj Množičen obisk smučišča v Šentjoštu Novi ukrepi vlade so smučišču prinesli sofinanciranje za obdobje desetih let, s čimer bo društvo pokrilo vzdrževalna dela in preglede žičniških naprav. Število obiskovalcev smučišča v Šentjoštu je kljub razglašeni epidemiji preseglo pričakovanja. Sploh po tistem, ko je država sprostile omejitve prehodov občinskih mej v namen rekreacije. Tako se je ob sončnih vikendih v Šentjoštu trlo tudi po več sto smučarjev in sankačev. Predvsem so to bile družine z mlajšimi otroki, ki so izkoristili snežno odejo, ki je nižinski predeli niso bili deležni. Kot je dejal Robert Oblak, vodja smučarske sekcije pri športnem društvu, 23. januarja je smučišče skladno z vladnimi ukrepi ponovno zagnalo obe žičniški napravi, katerih uporaba je dovoljena le smučarjem z negativnim covid-19 testom. Otrokom do vključno 12. leta starosti test ni potreben. Vse informacije o smučišču najdete na njegovi spletni strani: smucisce.stjost.si/ Leseni »prizidek« je povečal notranje prostore, hkrati pa je nad njim tudi terasa. so smučišče odprli prvega januarja in je do 7. januarja obratovalo povsem normalno, nakar se je zaradi vladnega odloka zaprlo. Kljub temu so ljudje od blizu in daleč še vedno prihajali, predvsem zaradi sankanja. »Pri nas je bilo največ 38 cm snega, medtem ko so ga imeli v dolini zelo malo, ali skoraj nič. Poleg tega smo imeli veliko tudi sončnih dni, kar zopet ne gre trditi za doline, zato so ljudje kar drli k nam,« pravi Oblak in dodaja, da so obiskovalcem omogočili uporabo sanitarij in ponudbo toplega čaja. Sicer pa so se v Šentjoštu na letošnjo sezono zelo dobro pripravili. Trije njihovi člani so opravili tečaje za strojnike, kar je predpogoj za pridobitev naziva vodje obratovanja oziroma vodje smučišča. Tako bi mogo- če kdo od njih lahko zamenjal Oblakovo funkcijo, ki jo vrši že tri desetletja. »Že pred sezono smo postavili nov leseni prizidek, ki je povečal notranji prostor za druženje in gostinsko ponudbo, hkrati pa smo z njim pridobili tudi teraso. No, na žalost nič od tega letos ne moremo koristiti.« Gašper Tominc, foto: GT Vsi lokalni ponudniki hrane na območju LAS Barje z zaledjem zbrani na enem mestu V času obolenja Covid-19 se je povpraševanje po lokalnih proizvodih izjemno povečalo. Da bi prebivalcem območja Las Barje z zaledjem olajšali dostop do lokalne ponudbe ter pomagali domačim pridelovalcem hrane, je LAS Barje z zaledjem na svoji spletni strani objavil seznam lokalnih ponudnikov na tem območju. Seznam je dostopen na spletni strani https:// www.lasbarje.si/, s klikom na zavihek Zakladi kmetij, oz. na povezavi: https://www.lasbar-je.si/lokalni-ponudniki-hrane. Območje LAS Barje z zaledjem, ki predstavlja podeželsko zaledje Ljubljane, vključuje šest občin južno in jugozahodno od glavnega mesta, in sicer občine Borovnica, Brezovica pri Ljubljani, Horjul, Log - Dragomer, Vrhnika in našo občino Dobrova - Polhov Gradec. Na seznamu ponudnikov hrane iz naše občine se že najdejo Ovnova kmetija, Dežela zelišč, kmetija Na Prosenov, kmetija Na svoji zemlji, Sirarstvo in kozjereja Orešnik, ekokmetija Levičnik in kmetija Pr'Glinarju. Seznam zakladov kmetij Ljubljanskega barja in zaledja pa se še dopolnjuje. Če želite, da je ponudba vaših izdelkov objavljena na omenjenem spletnem seznamu, posredujete informacije o vaši ponudbi na elektronski naslov: info@lasbarje.si. Lucija Rus Dogodki in novosti v februarju Najkrajši mesec v letu je tu, februar ali svečan. Mesec, ko obeležujemo kulturni praznik -Prešernov dan. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www.visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato dogodkov še ne izvajamo, trenutno pa smo za javnost zaprti. Priporočamo, da preden se odločite za obisk, preverite ali bomo dogodek lahko izvedli ali ne. Po koncu epidemije in sprostitvi ste toplo vabljeni, da nas obiščete. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Ostanimo zdravi! Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike pri nas - dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 7. februarja, od 14. do 16. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Z vami bo Marjan Malovrh. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10:0016:00, vstopnice lahko kupite v graščini. V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Nočna dogodivščina z interpretativnim vodnikom V soboto, 20. februarja, ob 17. uri, vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpreta-tivnim vodnikom, s katerim boste polhu Rogoviležu poiskali dom, ko se že stemni. S seboj morate obvezno imeti lučko za na glavo. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Ogled Polhovega doživljajskega parka z vodenjem V nedeljo, 21. februarja, ob 10. uri, vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpreta-tivnim vodnikom, s katerim boste polhu Rogoviležu poiskali dom. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Mozartovi družinski dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe se nadaljuje, 28. februarja ob 17. uri, vabljeni na 217. Mozartove družinske dneve. Pred udeležbo preverite, ali bo dogodek potekal v graščini, ali na spletu. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. In 18. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. Grajska knjižnica Polhov Gradec Vrata grajske knjižnice bodo ponovno odprta vsak četrtek, od 17. do 19. ure in soboto, od 10. do 12. ure, ko se bo končala epidemija oziroma ko se bodo sprostili ukrepi vlade. Za razumevanje se vam zahvaljujemo. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Julija Buh in Nina Slana NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 41 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kalvarija naših prednikov Ženska, ki bi si zaslužila več kot spomenik na tem svetu, je bila moja stara mama -Gorjupova Terezija iz Brezij pri Dobrovi. Rodila se je na Viču še v 19. stoletju. V družini je bilo veliko otrok, zato je še kot mladoletna morala za pestrno v Brezje. Tu se je zelo mlada poročila k sosedovim, na eno največjih kmetij v vasi. Leta 1904 se je kot prvo-rojenka rodila moja mama, do začetka prve svetovne vojne pa nato še več otrok, kolikor jih je Bog dal. Leta 1914 je prišla prva vojna. Po horjulski dolini so pobrali za vojsko sposobne fante in može. Med njimi tudi mojega starega ata Gregorja. Si lahko predstavljamo, kakšna negotovost je bila za staro mamo, ki je ostala sama z otroki, brez gospodarja na veliki kmetiji, kjer je bilo vse delo ročno. Moja mama kot najstarejša hči je bila takrat stara 10 let, najmlajši otrok eno leto. Sredi vojne je h Gorjupovim prišlo sporočilo, da je bil mož in oče Gregor v vojni težko ranjen. Z vlakom so ga skoraj mimo doma peljali na zdravljenje v bolnico v današnjo Avstrijo, kjer je bil več mesecev. Po okrevanju ga niso dali domov, ampak ponovno nazaj v zaledje soške fronte. Ker ni bil več sposoben za boj, so ga dali v kuhinjo, kar pa je bilo zanj usodno. Proti koncu prve svetovne vojne so Italijani že imeli avione. Ker so opazili dim iz kuhinje na prostem blizu Komna, so jo bombardirali. Ubitih je bilo pet mladih gospodarjev iz Brezij in Podolnice. Naj ob tem povem, da pokopališče Lipa pri Komnu pod Trste-ljem še po več kot 100 letih urejajo s sredstvi, ki jih daje Avstrija (to je država!). Grob starega ata Gregorja je bil najden v arhivih po zaslugi njegove pravnukinje Remškar Urše, danes pa je tudi podrobneje označen na pokopališču v Gorjupova - Remškar Terezija s svojimi še živimi hčerami in sinovi v začetku 70-ih let 20.stoletja. Lipi. Kalvarija stare mame Terezije, ki se je začela z začetkom vojne 1914, se je še povečala ob izgubi moža Gregorja pred koncem prve svetovne vojne. Otroci so rasli, zato je bilo vsako leto nekaj lažje. A kaj, ko je kmalu prišla druga svetovna vojna in nove tragedije. V dolino so prišli Italijani, na Ključu pa so bili partizani, ki so napadli njihovo kolono. Italijani so v povračilo požgali vas Brezje. Večina hiš in gospodarskih poslopij je pogorela. Edino Gorjupova je zahvaljujoč mami Tereziji ostala nepožgana. Ona je skupaj z otroci kljub italijanskim stražarjem z vedri nosila vodo in jo polivala po slamnati strehi. Hiša tako še vedno stoji. Sredi druge svetovne vojne je prišla nova preizkušnja. Vse moške, med njimi tudi dva sinova stare mame, Toneta in Vinka, so odgnali v taborišče na Rab, potem v Reniči, po kapitulaciji Italije pa v Buchenwald, v Nemčijo. Tako je stara mama spet ostala brez dveh sinov, ki sta bila še kako potrebna za delo na kmetiji. Po koncu vojne sta se srečno vrnila domov. Če ju ne bi odgnali Italijani, bi verjetno padla nekje na Ključu ali pa bi končala v kočevskih breznih, tako kot moj oče. Po koncu vojne je za Gorjupo-ve bilo za silo bolje. Kot otrok sem moral večkrat k njim v Brezje, ker se je tudi moja mama Frančiška na Lu- kovici, čez hrib, sama prebijala s petimi otroki. Naj za zaključek še povem, da se kot otrok spomnim mehke duše stare mame Terezije, ko so zaradi starosti odpeljali 30-le-tno kobilo Cedro, ki je imela veliko žrebičkov in opravila veliko dela pri hiši. Naslonila se je nanjo in jokala kot otrok. Kot bi si šele ob tem upala dati iz sebe vse, kar je hudega preživela. Janez Zorc Nacionalni Inštitut za javno zdravja Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu SARS-COV-2 (COVID-19)? Situacije, v katerih je prisotna negotovost, lahko sprožijo tesnobo tako pri odraslih kot pri otrocih. Otroci se na takšne situacije odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi. Otroci se zgledujejo po obnašanju odraslih in v njihovem obnašanju iščejo tudi pomiritev, zato odraslim in staršem svetujemo, da, če se le da, ostanejo mirni, z otrokom pa se o nastali situaciji pogovarjajo. Večina otrok je za virus že slišala, zato se pogovoru o tem ne izogibajte. Pomanjkanje in prikrivanje informacij, prav tako tudi nepreverjene informacije ali informacije iz nestrokovnih virov, lahko povečajo stisko ali strah. Informacije v zvezi z virusom se hitro spreminjajo, zato preverite, da boste tudi sami imeli veljavne informacije. Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajte iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO, in medijev, ki te informacije povzemajo). Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. Pomembno je, da ste otroku na voljo, ter mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi in ste mu na voljo za pogovor in igro. V svojih odgovorih bodite mirni, iskreni in jasni. Otroku sporočite, da gre za obdobje, ki bo minilo. Prilagodite informacije starosti otroka. Mlajši otroci bodo običajno imeli konkretna vprašanja (Kaj je to koronavirus? Ali bo kdo zbolel? Kako lahko preprečijo bolezen?), starejši otroci bodo lahko imeli bolj kompleksna vprašanja (Kaj to pomeni za mojo družino? Ali lahko kdo umre? Kaj to pomeni za ves svet? Se lahko zgodi, da bodo zaprli trgovine in bo zmanjkalo hrane?). Otrokom ne posredujte preveč informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Pogovor služi cilju, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oziroma misli o bolezni. Otroku dajte občutek varnosti in kontrole. Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreči širjenje bolezni in okužbe (kako otroke skozi igro naučimo pravilnega umivanja rok). V pogovoru se izogibajte katastrofiziranju in napovedovanju črnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji, naslovite realne možnosti (npr. lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoč). Omejite čas pogovora o koronavirusu. V zadnjih dnevih je koronavirus (pre)pogosta tema naših pogovorov, dostikrat se zgodi, da govorimo le o tem in smo pri tem zaskrbljeni. Pomembno je, da v času, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o koronavirusu omejimo in se osredotočimo tudi na druge vidike našega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadziramo in so pozitivni. Rutina zmanjšuje negotovost, zato, kolikor se da, ohranite vsakodnevni ritem in rutino (otroku omogočite igro, sprostitev, počitek ...). Otrokom smo odrasli vzgled. Že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem občutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok. Telefoni za pomoč v stiski Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen. Internet kot podporni medij ob duševni stiski #tosemjaz Spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom. www.tosemjaz.net Med.Over.Net Spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih. www.med.over.net NeBojSe Spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. www.nebojse.si Živ?Živ! Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo. www.zivziv.si NIJZ Nacionalni Inštitut za Javno zdravje NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 42 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani! Vsa praznovanja in obiski dobrih mož so za vse nas že preteklost. Pred nami so izvrševanja novoletnih zaobljub, česar posledica bodo naše lepe postave in visoka vitalnost na vseh področjih. Verjamem, da se bomo pri vseh prizadevanjih za napredovanja tudi utrudili, zato nam bo kot naročen prišel pustni čas, ki bo letos ravno v sredini meseca, ki prihaja. Pri norčijah ne pozabimo, da je med nami že drugi menda še nevarnejši virus na katerega moramo biti resnično še bolj pozorni kot na tega na katerega smo že delno navajeni. Medtem, ko se ukvarjamo s tem kako nam je v teh časih nemalokrat hudo, pa le pomislimo na to, da je mogoče kdo v še večji stiski. Prva priložnost je že 15. februarja, ko s pripenjanjem zlatih pentelj obeležujemo dan otrok, ki so zboleli za otroško obliko raka. Večkrat sem te mlade heroje obiskal v tretjem nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani in verjemite mi, da si herojski naziv še kako zaslužijo. Pa ne samo oni, tudi njihovi starši, ki jim vedno stojijo ob strani in se ne ve točno, kdo komu daje več energije in optimizma za premagovanje nezavidljive situacije. V sožitju z zdravstvenim osebjem in pedagoškim kadrom vsem nam dokazujejo, da je vredno živeti in se veselijo vsakega novega dne. Že dan po pustnem torku pa imamo priložnost, da se v znak spomina na žrtve prometnih nesreč za štirideset dni odpovemo uživanju alkohola, ali pa česa kar nam kot razvada veliko pomeni. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi ustvarili pogoje, ko se bodo lahko začeli rahljati protivirusni ukrepi in bomo lahko tudi izven svoje regije zadihali s polnimi pljuči ter se bomo zavedali, da se je v svojem okolju vredno odgovorno vesti, saj to delamo zase in na za kateregakoli člana vlade. Dovolite mi, da se vam ob zaključku še prijazno zahvalim za vašo potrpežljivo in strpno držo, tudi v primerih, ko bi po vašem mnenju zimska služba svoje delo lahko bolje opravila, ali pa ste bili zaradi gradnje kanalizacijskega sistema o popolni zapori katere od ulic v vašem naselju neprimerno obveščeni. Obljubim, da se bomo vsi vpleteni po svojih najboljših močeh tudi v prihodnje trudili, da bi bilo spodrsljajev čimmanj. Še vedno pa velja, da smo vam ob morebitnih nejasnostih za dodatna pojasnila na voljo na že znanih naslovih. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Obvestilo Vpis v vrtec Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v OŠ Log -Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v OŠ Log - Dragomer, enota Vrtec Log - Dragomer, za šolsko leto 2021/22. Vloge sprejemamo najkasneje do 28. 2. 2021 za sprejem otrok s 1. 9. 2021. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komisija ne bo obravnavala. Vloge za vpis otrok v vrtec so na voljo na spletni strani vrtca na naslovu: http://osldvrtec.splet.arnes.si/files/2020/01/Vlo-ga-za-vpis-v-vrtec-2020.pdf. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih otroci so bili v preteklem šolskem letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam. Prav tako morajo nove vloge vložiti tisti starši, ki so oddali vloge za sprejem v šolskem letu 2020/21 po 28. 2. 2020 in otroci niso bili sprejeti. Komisija za sprejem otrok bo vloge obravnavala v aprilu na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Ur. l. RS, št. 107/10 in 29/17). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vrtca na naslovu: http://osldvrtec.splet.arnes.si/files/2019/10/pravilnik_ sprejem_otrok_vrtec.pdf. Ravnateljica: mag. Mihaela Mrzlikar Svetniki zavzeli stališča v postopku sprejemanja OPN Log - Dragomer, 16. december 2020 -Občinski svet Občine Log - Dragomer je s sprejetjem stališč do pripomb in predlogov podanih na prvi in drugi javni razgrnitvi Občinskega prostorskega načrta občine Log - Dragomer dal zeleno luč nadaljnjim postopkom priprave OPN. Poslali ga bodo v drugo mnenje nosilcem urejanja prostora. Dobrih dvanajst let po objavi sklepa o pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer je ta najpomembnejši občinski prostorski dokument le prišel na svetniške mize. Ti so tokrat morali zavzeti stališča do pripomb in predlogov javnosti oddanih na prvi in drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta. Prvič se je javnost z osnutkom OPN seznanila leta 2012, ko je bil ta prvič razgrnjen, naslednja tri leta pa je potekalo usklajevanje stališč do pripomb in predlogov javnosti, ki pa nato niso bila potrjena niti javno objavljena. Ker se je v vmesnem času spremenila zakonodaja, izdelane so bile nove strokovne podlage, dobili pa so tudi precej novih pobud in pripomb, so se na Občini odločili, da ponovijo fazo dopolnjenega osnutka. Izbrali so novega prostorskega načrtovalca, ki je ažuriral prikaz stanja prostora, vanj implementiral nove strokovne podlage, ponovno presojal stališča prve javne razgrnitve, presojal nove razvojne pobude, izdelal nove strokovne podlage za poselitev, nov tekstualni del odloka OPN, nove strateške in izvedbene grafične prikaze, izdelal strokovne podlage za preselitev kmetij na Ljubljansko barje in dopolnil Okoljsko poročilo ter pripravil gradivo za novo javno razgrnitev. Ta je potekala v času epidemije koronavirusa, zato so jo na Občini iz obveznih 30 dni raztegnili na skoraj tri mesece. Dopolnjen osnutek z Okoljskim poročilom je bil med 8. aprilom in 2. julijem 2020 v analogni obliki na vpogled v prostorih občine oziroma Domu krajanov v Dragomerju, v digitalni obliki pa na spletnih straneh občine ter na GIS portalu iOb-čina. V okviru javne razgrnitve so izpeljali tudi javno obravnavo na kateri so izdelovalci prostorskega akta podrobneje predstavili in obrazložili ureditve ter prisotnim podali doda- tna pojasnila. Javnost je imela v času javne razgrnitve možnost podati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Predlog stališč je pripravil prostorski načrtovalec Urbi d. o. o., ki je zavzel tri skupna strokovna stališča, pripravili pa so tudi strokovna pojasnila za vsako pripombo oziroma pobudo posebej, teh je bilo več kot sto. »Vse smo natančno preučili, pregledali njihovo zgodovino, ali je bilo za to lokacijo podano stališče že v prvi javni razgrnitvi, ali je bila podana pobuda, kakšno je stanje po veljavnih prostorskih aktih. Vsaka pripomba je obrazložena, stališče je argumentirano,« so pojasnili pripravljavci dokumenta. Kot smo izvedeli so bila stališča prve javne razgrnitve ponovno presojana po zaključku druge javne razgrnitve. Glede na interese v prostoru, mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, sodbe Ustavnega sodišča in drugega, je občina pri nekaterih pripombah iz prve javne razgrnitve spremenila stališče, ki je bilo zavzeto pred drugo javno razgrnitvijo. Odbor obširno o stališčih Še preden je na svetniške mize prišel ta pomemben občinski dokument, so o stališčih do pripomb in predlogov javnosti podanih na prvi in drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer razpravljali na Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. Kot smo izvedeli so stališča podrobno pregledali, pretresali ter izmenjali mnenja ter prišli do konsenza, da se načeloma strinjajo s stališči, ki jih je pripravil prostorski načrtovalec. Odpr- tih jim je ostalo le nekaj vprašanj, na katera so v sklepu opozorili občinske svetnike ter jim predlagali, da o njih podrobno razpravljajo in se opredelijo. Ena izmed odprtih točk, o katerih so svetniki razpravljali, je bila zazidljivost Liparjevega griča. Po veljavnem prostorskem planu je to območje namenjeno stanovanjskim površinam. Prostorski načrtovalci so zavzeli stališče, da se na manjšem delu Liparjevega griča ohrani stavbno zemljišče, na katerem je dopustna gradnja enodružinskih hiš in urejanje z OPPN, preostali del pa se spremeni v kmetijsko zemljišče in gozd ter ni več namenjeno pozidavi. V Urbi so podrobno pojasnili zakaj je bilo zavzeto takšno stališče, svoj pogled na delno pozidavo Lipar-jevega griča ter zgodovino pa je predstavil tudi predstavnik civilne iniciative, ki se od leta 2012 zavzema, da bi to območje postalo nezazidljivo. Tako smo lahko med drugim slišali bojazen, da bi, če bi gradnjo dovolili enemu investitorju, to pomenilo korak v smeri, da celotno območje postane zazidljivo. Na drugi strani pa so svoje mnenje predstavili tudi lastniki zemljišča, ki so pojasnili, da bi na območju gradili le šest enodružinskih hiš ter predstavili svoje argumente. Oglasili so se tudi svetniki, ki so po temeljiti razpravi, med drugim tudi o nedavnih sodbah Ustavnega sodišča, ki se ni postavilo na stran občin, ko so te stavbno zemljišče spremenili v nestavbno, o posledicah, ki bi jih prinesla delna zazidljivost Liparjevega griča, odločili, da se strinjajo s stališčem prostorskega načrtovalca, torej da del Liparjevega griča ostane zazidljiv, območje pa se ureja z OPPN. Razgovorili so se tudi o pobudi, da se območje ob nadvozu čez avtocesto na Jordanovem kotu nameni kot rezervat za nov avtocestni priključek. Svetniki za to pobudo večinsko niso dvignili zelenih kartonov, saj je načrtovanje in lociranje avtocestnih priključkov v domeni države, poleg tega pa je nov priključek že načrtovan na Lukovici, Strinjali so se tudi s stališčem, da se na območju, kjer je nekoč stala trgovina v Dragomerju, ohrani rabo CU, določilo o javnem značaju pritličja iz PUP pa se ohrani tudi v OPN. Po koncu razprave je Občinski svet ob upoštevanju prej omenjenih sklepov, ki so jih sprejeli na sami seji z enajstimi glasovi za ter dvema vzdržanima sprejel stališča do pripomb in predlogov podanih na prvi in drugi javni razgrnitvi Občinskega prostorskega načrta občine Log - Dragomer. Kaj sledi? Pripravljavci bodo na podlagi sprejetih stališč izdelali predlog OPN in dopolnili Okoljsko poročilo ter ga poslali v drugo mnenje nosilcem urejanja prostora. Sledilo bo zadnje usklajevanje OPN s pogoji nosilcev, po pridobljenih pozitivnih mnenjih, bodo dokument uskladili glede na zahteve nosilcev urejanja prostora. Na koncu naj bi dokument sprejeli na občinskem svetu in ga objavili v Uradnem listu RS ter prostorsko informacijskih sistemih. Novi dokument pa bo nadomestil vse stare predpise in se ga bo uporabljalo pri urejanju prostora. V. L. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 43 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Doma upokojencev še ne bo Log - Dragomer, 18. januar 2021 - Dom upokojencev Vrhnika je na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za sofinanciranje vlaganj v javno infrastrukturo namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva oziroma začasnih namestitev za starejše uspel pridobiti sredstva, a do gradnje v Dragomerju zaenkrat še ne bo prišlo. Kot smo izvedeli, se je zataknilo pri gradbenem dovoljenju. 16. oktobra se je iztekel rok za oddajo vlog za razpis za infrastrukturo, namenjeno dnevnim oblikam varstva in začasnim namestitvam za starejše. Pravočasno je na tretji rok razpisa prispelo osem vlog, med njimi tudi vloga Doma upokojencev Vrhnika, ki je na razpis prijavil gradnjo enote za zagotavljanje dnevnih oblik varstva Vrhnika in enote za zagotavljanje začasnih namestitev Log - Dragomer. Kot smo izvedeli, je ministrstvo že decembra obvestili Dom upokojencev Vrhnika, da projekta izpolnjujeta pogoje in merila za sofinanciranje. »Na razpisu smo uspeli pridobiti vse točke, razen za pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki pa ga do konca leta, kar je bil pogoj za sklenitev pogodbe z ministrstvom, niso uspeli pridobiti. V postopek izdaje pravnomočnega gradbenega dovoljenja se je prijavila stranka, s katero pra- vočasno nismo uspeli razrešiti vseh izpostavljenih vprašanj,« so nam pojasnili na Občini. Do gradnje enote doma upokojencev tako še ne bo prišlo. Na Občini pojasnjujejo, da bodo v Domu upokojencev Vrhnika nadaljevali aktivnosti tako glede pridobitve gradbenega dovoljenja, kot tudi priprave na prihajajoče razpise ministrstva. Ministrstvo je sicer na vseh treh rokih skupaj razdelilo 14,5 milijona evrov sredstev in z izborom projektov skupno zagotovilo 13 novih enot za namene zagotavljanja dnevnega varstva in 9 novih enot za namen izvajanja začasnih namestitev. Dom upokojencev na Vrhniki je bil delno uspešen, zeleno luč ima projekt gradnje enote za zagotavljanje dnevnih oblik varstva na Vrhniki. V. L. Seja zaradi korona ukrepov zaprta za javnost Investicijsko najbolj bogato leto doslej z delom javne razsvetljave in odvodnjavanjem, vodovodno in hidrantno omrežje ter fe-kalno kanalizacijo. Sicer pa so na dnevni red uvrstili tudi priporočila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je po prejeti prijavi glede neskladnosti Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega komunalnega podjetja Vrhnika d. o. o. priporočila naj občinski sveti občin Vrhnika, Log - Dragomer, 16. december 2020 -Občinski svet Občine Log - Dragomer se je sestal še na zadnji seji v letu 2020. Tokrat so svetniki na mize dobili kar osemnajst točk dnevnega reda, med njimi dva odloka, OPN ter proračun in rebalans. Seja je bila izvedena ob upoštevanju navodil NIJZ in zaprta za javnost. Občinski svetniki so zaradi spoštovanja ukrepov v času epidemije za zaprtimi vrati potrdili stališča do pripomb in predlogov javnosti podanih na obeh javnih razgrnitvah dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta občine, se strinjali s predlaganim proračunom za letošnje leto ter spremembami proračuna za lanskega. Na seji so soglasno potrdili nov odlok o pokopališkem redu Občine Log - Dragomer. Ta ureja tako pogrebno kot pokopališko dejavnost, z njim pa so poskušali to področje čim bolj celovito urediti ter ga uskladiti s spremenjeno področno zakonodajo. Zeleno luč je dobil tudi predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest, ki so ga uskladili z stanjem na terenu ter odpravili nekatera neskladja pri obstoječem stanju. Z novim odlokom je kategoriziranih približno kilometer več cest kot leta 2008, ko je bil ta odlok nazadnje potrjen. Z večino so potrdili tudi pogodbo opremljanju, ki odpira možnost, da investitorji na vzhodnem delu poslovno proizvodne cone na Logu zemljišče opremijo z novo komunalno opremo, in sicer cesto Borovnica in Log - Dragomer prej omenjeni odlok spremenijo tako, da bo v skladu z zakonom, predvsem z 27. členom ZIntPK. Svetniki so se s poročilom seznanili, se je pa ob tem razvila debata povezana z razmerami v vrhniški komunali. Seznanili so se tudi s poročilom Nadzornega odbora o nadzoru izdanih naročilnic v letu 2018, se strinjali s programom dela Občinskega sveta v letu 2021 ter potrdili še spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta. Ta uvaja možnost izvedbe sej preko videokonference ter prinaša nekaj sprememb pri dopisnih sejah. Svet je na seji dal še pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Sonje Žakelj za direktorico Cankarjeve knjižnice Vrhnika za obdobje petih let z možnostjo ponovnega imenovanja, soglasni so bili tudi pri ponovnem imenovanju Mirana Stanovnika za predstavnika Občine Log - Dragomer v Razvojni svet Ljubljanske urbane regije za programsko obdobje 2021-2027, za kandidatki za sodnici porotnici Okrožnega sodišča v Ljubljani iz Občine Log - Dragomer pa sta bili imenovani Branimira Brecelj in Urška Babnik. V. L. Log - Dragomer, januar 2021 - V proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2021 je za investicije namenjenih rekordnih 4,7 milijona evrov. Levji delež, kar 3,2 milijona evrov, je predvidenih za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo. Večino preostalih investicijskih sredstev pa bodo porabili za obnovitev nekatere ostale komunalne infrastrukture, ki bo potekala sočasno z gradnjo kanalizacije. Občinski svet Občine Log - Dragomer je sredi decembra potrdil Odlok o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2021. Proračun je težak dobrih šest milijonov evrov, kolikor je načrtovanih prihodkov, odhodkov pa je za dobrih sedemsto tisočakov več, torej 6,77 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj v višini 686.797,86 evrov bodo krili s sredstvi, ki naj bi v letu 2020 ostali na računu občine ter kreditom v višini 331 tisoč evrov. Podobno kot že lani, je tudi letos v proračunu največ sredstev rezerviranih za gradnjo kanalizacije, in sicer kar 3,2 milijona, še dodaten milijon pa bodo namenili za sočasno gradnjo druge komunalne infrastrukture. Gradnja kanalizacije bo v letu 2021 izjemno intenzivna, položenih bo več deset kilometrov kanalizacijskih cevi, na Barju bodo gradili čistilno napravo, župan Miran Stanovnik pa napoveduje, da bo občina postala veliko gradbišče. »Osebno menim, da je za občanke in občane izrednega pomena tudi dejstvo, da se investicije v druge dolgo pričakovane in potrebne projekte zaradi izgradnje prepotrebnega kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo, na ustavi. Pravilno naravnanost proračuna so prepoznale tudi članice in člani občinskega sveta. To je znak, da občinski svet postaja vse bolj enoten, kar vzbuja tudi vedno več zaupanja med občankami in občani, ki se veselijo splošnega napredka v naši lokalni skupnosti.« Kanalizacija tako ne bo edina investicija za katero je v proračunu predviden denar. Ob regionalni cesti naj bi gradili primarni in sekundarni vodovod, gre za sočasno gradnjo kolesarske steze, pločnikov, javne razsvetljave in kanalizacije. V ta namen je predvidenih 900 tisoč evrov. Vodovod naj bi gradili tudi na Cesti ob gozdu, projekt je ocenjen na 60.000 evrov, za ureditev meteorne kanalizacije Na Grivi pa je predvidenih 140 tisočakov. Na Občini pravijo, da bodo nekatere ostale projekte poskušali uresničiti s pomočjo sofinanciranja, zato bodo njihova prizadevanja v letu 2021 usmerjena tudi v redno spremljanje in prijavljanje na razpise iz evropskih in državnih virov. Predlog proračuna tako vsebuje projekt gradnje koloparka pri vrtcu v Dragomerju ter projekt Zgodovina nas povezuje, v okviru katerega bi v kleti novega občinskega centra uredili spominsko sobo, oba projekta naj bi bila sofinancirana v okviru LAS Barje z zaledjem. Fitnes na pro- stem v Športnem parku v Dragomerju in Športnem parku na Logu bodo poskušali postaviti s pomočjo sredstev Fundacije za šport. Projekt pa bodo realizirali le v primeru, da bodo sofinan-cerska sredstva odobrena. Na Občini računajo tudi na sredstva za zagon projekta Podaj roko, v okviru katerega naj bi med drugim vzpostavili informacijsko točko, zagnali projekt Lepo je biti prostovoljec v Log - Dragomerju, odprli demenci prijazno točko, izobraževali in usposabljali starejše, mlajše ter različne ciljne skupine, usposabljali družinske oskrbovalce ter oživili skupino za samopomoč svojcem, ki skrbijo za obolelega starša, sorodnika ali soseda. V letu 2021 naj bi nadaljevali z v lanskem letu začetim obnavljanjem pokopališča v Drago-merju, predvidena so sredstva za izgradnjo naslednjega opornega zidu ter med drugim tudi sredstva za izdelavo geodetskih načrtov vodotokov v občini, V. L. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 44 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Lani zaključen doslej največji projekt občine Log - Dragomer, januar 2021 - Občina Log - Dragomer je v lanskem letu zaključila projekt revitalizacije in energetske sanacije stavbe Stare šole, ki je po končani prenovi postala upravno srce občine. Vanjo se je preselila Občinska uprava, svoje prostore v prenovljeni stavbi je dobila splošna ambulanta in lekarna, v letošnjem letu pa še referenčna ambulanta. Gre za finančno največji že zaključen projekt občine, težak nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Kulturni biser občine, nekdanja stara šola na Logu je ena zgodovinsko najpomembnejših stavb v občini Log - Dragomer, ki jo je pred obnovo dodobra načel zob časa. Ta spomeniško zaščiten objekt, ki je bil zgrajen leta 1929, ni bil v izključni lasti občine, zato je ta kmalu po ustanovitvi začela z urejanjem etažne lastnine ter svoje napore usmerila v odkup stanovanj v zgornjem nadstropju objekta. Leta 2014 je občina odkupila manjše stanovanje, dve leti kasneje še večjega in tako postala edina lastnica objekta. S tem korakom se je odprla možnost za začetek postopkov pridobivanja projektne dokumentacije ter kandidiranja na razpisu za pridobitev sredstev za Energetsko sanacijo stavb. Leta 2016 se je Občina Log - Dragomer vključila v projekt ELENA za delno financiranje priprave projektne dokumentacije za prenovo stavbe. »V letu 2017 so bile izvedene materialno tehnične raziskave, ki so pokazale, da je objekt sicer solidno zgrajen, ob tem pa je bila ugotovljena možnost porušitve stropa v pritličju, kjer je deloval vrtec, izdelan pa je bil tudi razširjen energetski pregled,« so nam pojasnili na Občini in dodali, da je bila izdelana tudi projektno investicijska dokumentacija. V jeseni leta 2017 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in energetsko sanacijo stavbe, leta 2018 pa so dobili zeleno luč za črpanje nepovratnih sredstev. Na razpisu izbran AS Primus V začetku leta 2018 so na Občini izbirali izvajalca gradbenih del. Posel je kot najcenejši ponudnik dobil AS Primus, s ponudbeno ceno 1.121.531 EUR z DDV. Ta je že nekaj tednov po podpisu pogodbe začel z deli, ki so sprva tekla kot po maslu, saj je izvajalec dela izvajal po ter-minskem planu in sledil projektni dokumentaciji. A že nekaj mesecev po podpisu pogodbe so se začele kazati finančne težave izbranega izvajalca, ki jih je občina v prvi fazi rešila z dogovorom o neposrednem plačevanju podizvajalcev. »Občina Log - Dragomer je imela z izvajalcem AS-PRIMUS d.o.o. sklenjeno pogodbo št. 430-11/2017, na podlagi katere je bil rok za izvedbo del, ki predstavljajo energetsko sanacijo, 31. 7. 2018. Izvajalec z dinamiko del ni več sledil terminskemu planu, zato so bili tudi večkrat sklenjeni aneksi za podaljševanje roka izvedbe, zadnji, deveti aneks je določal rok za dokončanje del 31. 3. 2019,« naši sogovorniki so pojasnili, da je izvajalec dela na gradbišču sicer izvajal, vendar je z njimi zamujal, predložil pa ni niti nove in podaljšane bančne garancije. »Izvajalec je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. Št. St 3038/2018 z dne 8. 3. 2019 prešel v stečaj. S tem datumom je prenehala tudi pogodba z izbranim izvajalcem del.« Dela na objektu niso bila zaključena, občina je do prekinitve pogodbe podjetju AS Primus oziroma njegovim podi-zvajalcem plačala 533.314 EUR z DDV, oziroma 47 odstotkov sredstev ponudbene cene, ki predstavlja 35 odstotkov cene končnega obračuna projekta. Nujna dela prevzela Delta skupina Po prevzemu gradbišča so na Upravi ugotovili, da je treba z deli nemudoma nadaljevati. »Občina Log -Dragomer je ob dejstvih na terenu ob prekinitvi del oziroma opravljenem prevzemu gradbišča ugotovila, da je potrebno takoj ukrepati in v najkrajšem možnem roku izvesti nujna dela, zaradi zagotavljanja varnosti in trdnosti objekta ter preprečitve večje nepopravljive škode, kamor je bila vključena tudi gradnja dvigala.« V postopek pogajanj brez predhodne objave je občina povabila pet potencialnih ponudnikov, a se je na povabilo odzval le eden. »Za izvedbo nujnih del je bila podpisana pogodba s podjetjem Delta skupina d.o.o. v višini 224.229 EUR z DDV. Znesek realiziranih nujnih del je znašal 208.901 EUR z DDV,« smo še izvedeli. Za izvedbo ostalih del, ki jih AS Primus ni izvedel pred prekinitvijo pogodbe, je Občina izpeljala postopek oddaje javnega naročila na podlagi odprtega postopka. Ponudbene cene potencialnih izvajalcev so bile zaradi spremenjenih razmer na gradbenem trgu občutno višje in so presegala zagotovljena sredstva v proračunu. »Kljub odprtemu postopku je Občina kot naročnik v dvakrat izvedenem postopku oddaje javnega naročila, prejela le eno ponudbo in še ta je bila v obeh postopkih nedopustna. Ker smo na ponovljenem odprtem postopku prejeli ponudbo, ki je bila nedopustna samo zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, je bil izveden konkurenčen postopek s pogajanji.« Občina je pogodbo za izvedbo ostalih del v višini 784.805 evrov z ddv podpisala s podjetjem Delta skupina d.o.o., v obseg del pa je bila naknadno vključena tudi sprememba prostorov za vselitev lekarne in ambulante. Cena za izvedbo preostalih del je bila na koncu za okoli dvajset tisočakov nižja od podpisane, in sicer je znesek realiziranih ostalih del znašal 763.045 EUR z DDV. Projekt na koncu dražji Skupno je občina za revitalizacijo in energetsko sanacijo stavbe Stare šole ter umestitev lekarne in ambulante v ta objekt odštela 1.505.261 EUR z DDV. A na Občini dodajajo, da če od tega zneska odštejemo naknadno dodano spremembo prostorov za lekarno in ambulanto ter vgradnjo dvigala, je bila končna vrednost za 23 odstotkov višja od vrednosti iz popisa dela prvotno izbranega izvajalca del AS Primus. Kot je bilo že omenjeno, je Ministrstvo za infrastrukturo je občini odobrilo 196.000 EUR nepovratnih sredstev, od tega je bilo počrpanih 171.232 EUR z DDV, kar predstavlja 87 % realizacijo. »Nižji znesek počrpanih sredstev izhaja iz nepriznavanja določenih stroškov kot upravičenih stroškov, kljub temu, da so bili le ti v sami prijavi opredeljeni kot upravičeni stroški,« so nam pojasnili v Občinski upravi. Stara šola postala upravno središče Nov upravni center se razteza na 870,3 m2 uporabne površine. V pritličju deluje ambulanta splošnega zdravnika ter lekarna. Nadstropje višje je svoje prostore dobila Občinska uprava, v mansardi pa je urejen večnamenski prostor. Ta eden izmed kulturno in zgodovinsko najpomembnejših stavb občine Log - Dragomer je po zaključku projekta revitalizacije in energetske sanacije Stare šole dobil nove vsebine, hkrati pa so stavbo rešili še pred propadanjem. »Ko ocenjujemo projekt po materialni osnovi, ne moremo spregledati dejstva, da pomeni realizacija obnove objekta stare šole neprecenljiv vložek v identiteto kraja, ob tem pa tudi poudarek k ohranjanju kulturne in zgodovinske dediščine lokalne skupnosti. Ko je bila objektu vdihnjena nova vsebina, namreč nikakor ne moremo mimo dejstva, da se je v tem objektu že pred skoraj sto leti izvajalo javno šolstvo, kar je bilo z visoko izraženimi simpatijami prepoznano tudi izven meja takratnega slovenskega ozemlja.« V. L. Foto: V. L. (Fotografije so simbolične) NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 45 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nizke temperature upočasnile gradnjo kanalizacije Log - Dragomer januar 2021 - Kljub trenutni nekoliko počasnejši dinamiki gradnje so na Občini s potekom projekta izgradnje kanalizacije in čistilne naprave izjemno zadovoljni. Izvajalci so gradbena dela prilagodili ukrepom in navodilom ravnanja za zajezitev in obvla- dovanje epidemije COVID-19 ter z deli napredovali celo hitreje, kot je bilo predvideno v terminskem planu. Položenih je bilo namreč že več kot šest kilometrov kanalizacijskih cevi. Gradnja kanalizacije se nadaljuje tudi v zimskih mesecih. Hidrotehnik, ki kanalizacijo gradi na Logu, je konec lanskega leta po zaključku gradnje kanalizacije v Jordanovem kotu, na Cesti 8. maja položil plino- vodne cevi, robnike za pločnik, ter izvedel pripravo za javno razsvetljavo in asfaltiranje ceste. »Ob asfaltiranju Ceste 8. maja so izvajalca ovirale vremenske razmere saj se za asfaltiranje temperature ne smejo spustiti več kot 5 stopinj pod ničlo. V Januarju 2021 je bilo planirano nadaljevanje del v Kačji vasi, kjer se bo gradilo vakuumsko kanalizacijo ob sočasni gradnji plina in razvoda kabelskega omrežja podjetja T2 ter v Jordanovem kotu, kjer se bo polagal plin, kar pa trenutno ovirajo nizke temperature, ki onemogočajo varjenje cevi na vakuumski kanalizaciji,« so nam pojasnili na Občinski upravi. Izvedeli smo še, da se bodo načrtovana dela zamaknila v mesec februar. Zamik sicer ni presenečenje, saj so na Občini računali, da se bo dinamika del v zimskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer za gradnjo upočasnila. V Dragomerju položili grobi asfalt Izvajalci Komunalne gradnje so decembra na ulicah Na Grivi, Laze in V Loki uskladili višino jaškov, zamenjali poškodovane robnike ter izvedli grobe asfalte. V januarju se je gradbišče preselilo na Pot ob gozdu, dela pa bodo v tem in prihodnjem mesecu potekala še na Stari cesti ter od balinišča, mimo vrtca proti regionalni cesti, nato pa naj bi zgradili še manjkajoče odseke ob regionalki. Medtem je na lokaciji načrtovane čistilne naprave še precej mirno. Delavci Trgograda so že pred časom izvedli delovne platoje, gruščnate slope ter več metrov visoke nasipe. V zadnjem času pa na območju poteka polletna konsolidacija temeljnih tal. »Izvajajo se meritve predobreme-nilnega nasipa na posedalnih ploščah v 14-dnevnem razmiku s poročilom za spremljanje konsolidacije temeljnih tal« so nam pojasnili naši sogovorniki. Nadaljevanje zemeljskih del na čistilni napravi je ob ugodnih vremenskih napovedih predvideno februarja, takrat naj bi začeli odstranjevati nasip in planirati teren »Nadaljevanje izvedbe zaščite gradbene jame z zagatnicami je predvideno v februarju Začetek izvedbe betonskih del na objektih čistilne naprave pa je načrtovan v mesecu marcu 2021.« V. L. Foto: Občinska uprava Že veste, koliko vas bo stala kanalizacija? Na spletni strani Občine Log - Dragomer je objavljena povezava do informativnega izračuna komunalnega prispevka za načrtovane novogradnje ter za obstoječe objekte. V obrazec, ki je dostopen na https://test.kaliopa.si/ma-pguide/gis/ReportV/ReportKomunalniPrispevek_V3.aspx?a=logdragomer, lahko občani vnesete podatke o parceli, določite površino gradbene parcele stavbe in bruto tlorisno površino objekta v m2,. Na podlagi vnesenih podatkov bo platforma izračunala predvidoma koliko komunalnega prispevka boste morali plačati ob priklopu na novo kanalizacijsko omrežje. Podlaga za obračun komunalnega prispevka je Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Log - Dragomer, ki ga je občinski svet sprejel na oktobrski redni seji. V. L. Končana sanacija plazu Dragomer, januar 2021 - Sanacija plazu Pod Lovrencem, ki se je sprožil ob katastrofalnih poplavah leta 2010, je zaključena. Pretežni del sredstev za sanacijo je Občina Log - Dragomer pridobila iz sredstev, ki jih je država namenila za odpravo posledic naravnih nesreč za obnovo občinske cestne in komunalne infrastrukture. Sredi septembra so delavci Komunalnih gradenj v skupnem nastopu s Komunalo Slovenske Gorice začeli s sanacijo plazu Pod Lovrencem. Dela so ves čas potekala po termin-skem planu in so bila večinoma končana že v lanskem letu, v letošnjem letu so izvedli le še posamezne detajle. V okviru izvedbe sanacijskih ukrepov so zgradili kamnito zložbo v dolžini okoli 100 metrov, ki je visoka do okoli 5 metrov. Da bi zadržala plazenje terena, je zložba na enem delu v teren zasidrana z osem metrov dolgimi armiranobetonskimi piloti. Območje sanacije je bilo glede na geološko-geomehanske in geometrijske značilnosti izkopa ter potreb po zavarovanju posameznih delov plazovitega območja razdeljeno na tri odseke, načrt izvedbe podpornih ukrepov pa je bil prilagojen precejšni prostorski omejenosti vzdolž aktiviranega plazu. Kot smo izvedeli, so v fazi načrtovanja preverili več različnih možnosti za zavarovanje območja plazu, vendar so glede na učinek, predvsem pa možnosti izvedbe, izbrali rešitev z izvedbo kamnite zložbe, ki bo opravljala vlogo težnostne varovalne konstrukcije. Ta je bila izvedena v treh tipih, in sicer s kamnito peto, brez kamnite pete ter z armiranobetonsko peto in AB piloti. Kamnita zložba ščiti pred plazenjem Dela za sanacijo plazu so se začela z ureditvijo popolnoma nove dostopne poti za delovne stroje, dela pa so se nadaljevala z gradnjo kamnite zložbe in pilotov fi 40 cm. Kamnita zlož-ba je bila izvedena iz kamnitih blokov nepravilnih oblik, ki so bili z betonom povezani v homogeno celoto. »Razmerje med volumnom kamnitih blokov in volumnom polnilnega betona znaša 60:40. Kamnita zložba je izvedena po principu kontaktne gradnje. Zaledna (izkopne) površina zložbe je izvedena v naklonu 2:1, prednja (vidna) površina pa je izvedena v naklonu 3:2. Temeljni del kamnite zlož- be je izveden iz litega betona kvalitete C25/30 v debelini do pol metra,« so nam o tehničnih podrobnostih sanacije povedali na Občinski upravi. Kamnita zložba je bila v srednjem delu, na dolžini 21 metrov izvedena dvonivojsko, v tem delu je zgornja zložba visoka 2,5 metra. Na območju, kjer so plaz sanirali z armiranobetonsko peto je ta povprečno široka 2,65 metra in visoka 1,5 metra, za dodatno stabilnost pa skrbijo še armiranobetonski piloti. Na trasi v dolžini 25,5 metrov je bilo vgrajenih 41 AB pilotov. »Armiranobetonski piloti so premera fi 40 in vgrajeni v medosnem razmaku e=60 cm ter dolžine 8 metrov. Polovica celotne dolžine pilota je vpeta v trdno hribinsko podlago, AB piloti pa so obravnavani kot konzolni in služijo za preprečitev nadaljnjega drsenja gmote plazu po relativno globoki drsini,« so nam še pojasnili naši sogovorniki. Poskrbeli za odvodnjavanje V sklopu sanacije je bilo urejeno tudi meteorno odvodnjava-nje. Odvodnjavanje na območju spodnje zložbe je bilo izvedeno tako površinsko kot globinsko. »Površinsko odvodnjavanje je izvedeno z betonskimi kanale-tami za krono zložbe. Kanalete se zaključijo v zbirnem jašku na obeh koncih zložbe. Globinsko odvodnjavanje je izvedeno z drenažnimi cevmi in izcedni-cami, ki služijo kot iztok vode iz zaledno položene drenažne cevi.« Na stiku škarpe in nove občinske poti je po celotni dolžini vgrajena betonska mulda, ki služi odvodnjavanju površinske vode s čela zložbe in drenirane vode iz iztočnic do zbirnega jaška. Na sanacijo čakali deset let Septembra 2010 so dobršen del Slovenije prizadele katastrofalne poplave, ki se jim nismo izognili niti v občini Log - Dragomer. Poplavljali sta Malenšči-ca in Molščica, V Dragomerju Pod Lovrencem pa se je utrgal plaz v dolžini 66 metrov ter širini od 14 do 21 metrov, ki je ogrožal dve stanovanjski hiši in spremljajoče objekte. Spomladi leta 2020 se je odprla možnost sofinanciranja sanacije s strani Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Na Občini so možnost zagrabili z obema rokama, izvedli potrebne postopke, se prijavili na razpis in jeseni z ministrstvom podpisali 112 tisočakov težko pogodbo o sofinanciranju. Občina je izvajalca za sanacijo plazu Pod Lovrencem izbrala poleti po postopku oddaje naročila male vrednosti. Ponudbo so oddali štirje izvajalci, cene za sanacijo pa so se gibale od 119.004 do 169.692 evrov brez DDV. Izbran je bil najcenejši ponudnik, Komunalne gradnje v skupnem nastopu s Komunalo Slovenske Gorice, ki je dela opravil za 119 tisočakov. Občina je krila stroške davka, dodatnih del, gradbenega, projektantskega in geomehanskega nadzora, koordinacije in pripravo dokumentacije, večinski del projekta pa je bil pokrit s sredstvi Ministrstva za okolje in prostor. V. L. Foto: Občinska uprava NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 46 Zbrali 1200 kg papirja za dober namen N aŠ Občina Log-Dragomer Kulturno umetniško društvo Kosec se je v mesecu decembru pridružilo vseslovenski akciji zbiranja odpadnega papirja za dober namen. Akcijo je organizirala Mar- jateljev mladine Moste-Polje v jeta Kastner iz Life Learning Ljubljani. Koordinator za našo Academy v sodelovanju z go- občino pa je bila naša krajanka spo Anito Ogulin iz Zveze pri- Liliana Brožič.. Vrt in zelišča 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Vozniki v proračun vplačali 119 tisočakov Spoštovani bralci! Tokrat vas bomo ogovorili malo drugače. Še vedno smo v situaciji, kjer nam razne omejitve in odloki nudijo veliko prostega časa. Zato vam v današnjem članku ponujamo ideje, kako ta čas kar najbolje prijetno in koristno zapolniti. Pojdimo na vrt! Zelenjavni vrt Pregledamo orodje, popravimo in premažemo kovinske dele. Očistimo peteršilj, zeleno in drobnjak. Motovileč pobiramo, prav tako pobiramo solato v topli gredi. Vsaj enkrat na dan prostor tople grede na hitro prezračimo. Pregledamo stara semena, oluščimo grah in fižol. Naredimo seznam naših potreb oziroma kaj želimo posaditi. Ob suhem in toplem vremenu grediče rahlo prekopljemo. Sadni vrt Če je temperatura nad 0 °C lahko očistimo drevje, odžagamo stare veje, odrežemo mladiče, ki se bohotijo, odrežemo vse veje, ki se križajo. Naredimo zračnost, drevesu naredimo lepo krošnjo. Rane drevesa premažemo s smolo. Pri mladih drevesčih se odločamo za obliko krošnje, kakšna naj kasneje bo. Mlada drevesa obdamo z mrežo, porezane veje pustimo pred drevjem zaradi zaščite pred divjadjo. Kasneje jih seveda odstranimo. Grmovnice, jagodičevje Očistimo listje in slabe veje ter jih zakurimo zaradi bolezni in škodljivčev. Nekatere obre-žemo. Naredimo novo ograjo, da maline niso preveč na tleh, pognojimo za boljši pridelek. Očistimo jagode starega listja. Maline, rdeči, beli in črni ribez imajo velik vir vitaminov. Vrt zelišč in dišavnic Trajnice (žajbelj, sivka, timijan, slezenoveč, slez, melisa, meta ...) dobro očistimo in obstriže-mo. Luštrek, zeleno in peteršilj pa uporabljamo, dokler ne gre v cvet. Če so zelišča pregosta jih presadimo, da kasneje lepše rastejo. Če imamo možnost, jim omogočimo bolj peščeno zemljo. V tem času lahko naredimo spiralno zeliščno gredo. Okrasni vrt Da bodo žive meje lepše, jih obstrižemo. Forzicije, japonsko kutino in medvejko obstrižemo po cvetenju. Travnik - zelenica Na travniku nastanejo čez zimo krtine, prazni prostori, travnik Družin, ki so v stiski, je veno več. Covid-19 je povzročil datno stisko pri mnogih, ki prej niso poznali. Namen akcije je bil zbrati čim več odpadnega papirja, ga prodati podjetju Dinos in za plačani znesek nakupiti darilne pakete s hra- je pravzaprav grd in ga je treba urediti in dosejati. Ko bo dovolj toplo, bomo odstranili plevel in pograbili travo in jo dodatno posejali. Če hočemo imeti lepo zelenico moramo seme poteptati oz. pohoditi, da se lažje prime. Ideja za otroke: ponudite otroku 1 m2 zemlje, na katerega naj posadi jagode, cvetlice, korenje . Lahko skupaj naredite hotel za čebele in čmrlje, ptičjo hišico . ježku pripravite posteljo iz lubja in ne pozabite na kotanjo z vodo. Ker pa se še vedno bojujemo s korona virusom in v januarju prihajajo še drugi virusi, vam podajamo za ta letni čas najboljši čaj za odpornost: Žajbljev čaj: 1 majhna zlička žajblja na 2,5 dl vode. Kuhamo 3 minute odkritega. Popijemo dve skodelici. Ameriški slamnik 1 majhno žličko ameriškega slamnika na 2,5 dl vroče vode pustiš, da 10 minut miruje in se do konca skuha. Pij dvakrat na dan. Krepi imunski sistem. Krepi imunski sistem. Želimo vam veliko uspeha! Ostanite zdravi. KUD Kosec, Zeliščna sekcija, Metka Maček, zeliščarka no za družine v stiski. Zbiralna akcija papirja za dober namen se je pričela 5. decembra in je trajala do 18. decembra 2020. Podjetje Dinos je dostavilo veliko zabojnikov po Sloveniji. Dva od njih sta bila postavljena v naši soseščini. Prvi je bil postavljen pred Osnovno šolo Log - Dragomer, drugi pa pred Osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki. KUD Kosec je pri akciji pomagal s tiskanjem plakatov in njihovo razdelitvijo po oglasnih deskah v naši občini in še posebej z osebnih stikom s svojimi člani, ki so bili povabljeni k dostavi papirja na lokacijo pri osnovni šoli. Akcija se je zaključila 18. decembra 2020. V naši občini je bilo zbrano 1.200 kg papirja, v celi državi pa več kot 11 ton. Dinos je za tono papirja plačal 60 evrov. Podjetje TUŠ je za zbrani denar pripravilo darilne pakete s hrano v vrednosti 25 evrov na družino. Marjeta Kastner je skupaj s prostovoljci darilne pakete predala Zvezi prijateljev mladine 22. decembra 2020. Iskrena hvala vsem, ki ste v tej akciji sodelovali in z nekaj dodatnega dela izkazali sočutje do tistih, ki so v teh posebnih časih v stiskah. Za KUD Kosec: Anica Vengust Log - Dragomer, januar 2021 - Radar je na območju občine Log - Dragomer v letu 2019 ujel kar 773 voznikov s prehitro nogo. Občina je z globami, ki jih je izdal Medobčinski inšpektorat in redarstvo s sedežem na Vrhniki dobro zaslužila, na njen račun se je steklo več kot 119 tisoč evrov. Občina Log - Dragomer je tudi v letu 2019 na račun prehitrih voznikov dobro zaslužila, več denarja se je nakapljalo le na račun vrhniške občine, kjer pa nekaj denarja prispevajo tudi vozniki nepravilno parkiranih vozil. Občina si sicer v prihodnje obeta še vsaj 92 tisočakov, kolikor je neplačanih glob iz preostalih let. Radarji so v občini Log - Dragomer ujeli 773 prehitrih voznikov, več le v občinah Vrhnika, Brezovica in Gorenja vas - Poljane. Z vidika varnosti najšibkejših udeležencev v cestnem prometu skrbi dejstvo, da je večina voznikov vozila precej nad dovoljeno hitrostjo, le dvanajst jih namreč ni dobilo kazenskih točk. Izdali pa so tudi en plačilni nalog zoper lastnika nepravilno parki- ranega vozila. Uvedenih je bilo 14 postopkov zoper lastnike zapuščenih vozil ter en postopek zaradi odlaganja peska in odpadnega materiala. Kršitelji so v 710 primerih prostovoljno plačali globo. Finančnemu uradu pa so na MIRED predali 79 zahtevkov za prisilno izterjavo. Izvedeli smo še, da je bilo izterjanih 135 plačilnih nalogov. Na področju Občine Log -Dragomer je bilo v letu 2019 prejetih 15 prijav. Skupaj s postopki po uradni dolžnosti je bilo uvedenih 13 inšpekcijskih postopkov, med katerimi so tri s področja nedovoljenih posegov v občinski cestni svet. Ostale kršitve se nanašajo na nedovoljeno gradnjo, na odvodnjavanje, na prodajo blaga izven tržnice ter na ovire na javni poti. Ena prijava je bila rešena na kraju ogleda, saj je bilo ugotovljeno, da je prekršek neznatnega pomena, oziroma je povzročitelj nepravilnost odpravil na kraju samem. Občinski inšpektorji so na podlagi določb, ki urejajo ceste, redno mesečno izvajali nadzor nad prevoznostjo in vzdrževanjem občinskih cest in o morebitnih nepravilnostih obveščali upravljalca. V. L. Ne, nismo povsem zaspali V tem obdobju bi z veseljem napisali poročilo o tem, kaj vse smo v preteklem letu dobro opravili in kakšne smele načrte imamo za letošnje leto. Pa se je žal vse obrnilo tako, kot si nismo predstavljali niti v najbolj hudih sanjah. Tako kot vsem v naši državi je tudi nam korona virus onemogočil normalno delovanje in povsem preprečil izvajanje začrtanih ciljev. Prostovoljke smo v tem času kljub vsem sprejetim ukrepom z delovanjem na daljavo poskušale ohranjati stike s čimvečjim številom članstva. Naključna srečanja in kratki pogovori, elektronska pošta, telefonski pogovori so bili način, s katerim smo skušale posameznikom olajšati osamljenost in ocenit morebitno stisko posameznikov. Tudi na ta način se včasih prežene občutek nemoči. Bitko z boleznijo je v tem času izgubilo kar nekaj naših članov, med njimi tudi oba zakonca. Ob tej priliki izrekamo izraze iskrenega soža-lja vsem žalujočim. Razmere so preprečevale običajno obliko slovesa, a nikogar med njimi ne bomo pozabili, niti ne bomo pozabili njihovega prispevka k našemu delu. Pred novim letom smo člani upravnega odbora skupaj s prostovoljkami obiskali na domu prav vse člane društva, ki so lani dopolnili petinsedemdeset let. Izročili smo jim novoletno darilo in čestitko, ki jo je na našo željo izdelala članica našega društva Emilija Erbežnik. Tudi njej velja naša iskrena zahvala. Darilo smo kupili s pomočjo sredstev, ki smo jih pridobili na občinskem razpisu za delovanje na področju humanitarnosti. Verjamem, da vam je v teh mrzlih dneh vsem prišlo prav. Mnogi ob prejemu niso skrivali svojega veselja in hvaležnosti. Nekateri člani nas sprašujejo, kako lahko letos poravnajo društveno članarino. Veste, da je vlada čas epidemije podaljšala do 17. marca letos. Tudi v naslednjih mesecih, tja do maja, ni pričakovati bistvenega izboljšanja epidemioloških razmer. Lahko pa plačilo izvršite s poravnavo preko položnice ali plačilom na TRR štev : 0202 7025 5493 059 NLB ( preko elektronske banke), s pripisom plačilo članarine DUDL za leto 2021 ( naslov Društvo upokojencev Dragomer-Luko-vica, Na Grivi 5, Brezovica) v višini 12 eur in tisti, ki plačujete posmrtnino še dodatno 12 eur. Če tega ne boste storili sedaj ,vas bomo o možnosti plačil z obiskom v našem kotičku pravočasno obvestili. Zaščito pred okužbo si najbolj zanesljivo zagotovite z opravljenim cepljenjem. Verjamem, da ste s svojo odločitvijo že seznanili svojega le-čečega zdravnika in tako pripomogli k večji varnosti svojega zdravja in zdravja svojih najbližjih. Do tedaj pa, ko bodo razmere dovolj varne za ponovna druženja, pazite nase in ostanite zdravi. Če si zaželite družbe ali potrebujete našo pomoč, pokličite katero od prostovoljk. Rade vam bomo pomagale. Osamljenost pre-ženite z dobro knjigo, poslušajte prijetno glasbo, oglejte si kak dober film ali vzemite v roke ple-tilke ali kvačko in vnukom pričarajte toplo kapo, rokavice ali nogavice. Hvaležni vam bodo v teh zimskih dneh. Naj vam bo vsem lepo. DU Dragomer Lukovica, Dragica Krašovec Članice in člani BŠD Dragomer vam želimo veselo, zdravo in uspešno leto 2021! Srečno 2021! Članice in člani BŠD Dragomer NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 47 N aŠ Občina Log-Dragomer 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Karantena - beseda leta Dnevniški zapis bralnega krožka, januar 2021 Vam je beseda karantena znana, kajne? O njej vsak dan beremo, poslušamo, se pogovarjamo in se sprašujemo, kdaj neki jo bo vendarle konec. Zato ne preseneča, da je bila po izboru izbrana za besedo leta v letu 2020. Med mnogimi predlogi za naj besedo jo je izbrala posebna komisija. Zapiski iz karantene iz časa novega koronavirusa iz prestolnice prvega žarišča epidemije v Evropi izpod peresa Janka Petrovca pa imajo skupen le naslov. Karantena. Rim. je naslov knjige, v kateri avtor obuja spomine na čas karantene v prestolnici Italije in poleg teh dogodkov vključuje tudi druge nesreče, ki so prizadele Italijo. Tako beremo o mestih, ki so jih prizadeli potresi, o ladjah, ki rešujejo begunce iz morij, o trgih v Rimu, kjer je po zaustavitvi javnega življenja spet pognala tra- va. Beremo o ljudeh, ki jih avtor vsakodnevo srečuje, o kolegih, ki se morajo znajti v novih okoliščinah, in največ o sebi, kako je preživljal tisti čas. Osebne stiske, v katerih se je znašel avtor, opisuje na pronicljiv, avtentičen in argumentiran način. Ničesar se ne loteva površno. Vsak dan od osemdesetih dni, ko je bila Italija v karanteni, je izvrstno opisan z vsemi podrobnostmi, ki jih opaža pri svojem delu in v vsakodnevnem življenju. Janka Petrovca poznamo kot človeka mnogih poklicev. Preizkusil se je kot poklicni igralec v gledališču in na filmskih platnih, kot moderator in kot pisec mnogih besedil. V zadnjem času ga poznamo kot stalnega poročevalca iz Rima, ki poroča za RTV Slovenija. Vedno je ažuren, natančen, je široko razgledan in všečen s svojim poročanjem in vsemi komentarji. V knjigi zaznamo dva njegova obraza, enega, s katerim se smeje, in drugega, kjer joče. Spoznavamo pa ga tudi kot povsem običajnega človeka, ki se znajde v povsem novih okoliščinah, načine obvladovanja teh razmer, skratka bivanje v novih razmerah. V njegovih zapisih pa lahko zaznate tudi sebe, svoje lastne strahove, pomisleke, dvome, ki jih prinese karantena. Zares izvrstno branje za ta čas. Druga knjiga, ki smo ji posvetili svojo pozornost, je Radko Polič - Rac. To je biografski roman dramskega in filmskega igralca Radka Poliča, ki ga je v prvi osebi napisala Petra Pogo- revc. Avtorica je dramaturginja, urednica in publicistka, a se ži-vljenska zgodba igralca bere kot pravi roman. Rac v knjigi brez zadržkov pripoveduje o sebi, o svojem otroštvu in o mnogih stvareh, ki so ga v življenju doletele. Lahko bi bil kirurg ali gozdar, a življenjske okoliščine so se obrnile tako, da je postal igralec. Imel je in ga še vedno ima, precej razburljivo življenje in različni dogodki so ga vsak po svoje zaznamovali. V knjigi spoznamo mnogo različnih oseb, ki so nam poznane, morda smo se z nekaterimi srečali tudi sami. Pomembna je njegova navezanost na starše in oba brata in o teh odnosih odkrito spregovori. Prav tako odkrito pojasni svoje tri zakone, od katerih najbolje vemo za prvega z Mileno Zupančič. Še bolje bomo določena ravnanja in situacije razumeli, če si preberemo tudi biografski roman o Mileni, ki ga je napisal Tadej Golob, in seveda biografski roman pred kratkim pokojnega Dušana Jo-vanoviča. Neverjetno se zdi, kakšna povezanost je ostala med vsemi tremi. Kljub obsežnosti romana boste presenetljivo hitro požirali njegovo vsebino. Vse tri biografske romane priporočam v branje. V času, ki ga preživljamo zaradi korone, je pomembno, da človek poleg lastnih tegob, pomanjkljivosti in omejitev vstopa v svet ljudi, ki jim življenje prav tako ne prizanaša. A vedno znova se znajo pobrati. To navdihuje. Dragica Krašovec, urednica Izšla že sedma revija Kosec Log - Dragomer, december 2020 - Kulturno umetniško društvo Kosec je leta 2014 izdalo svojo prvo revijo ter nato vsako leto v zbirko dodalo nov izvod. Letos so občani v svoje nabiralnike dobili že sedmo zaporedno revijo, ki prinaša raznovrstno tematiko. »Z veseljem sporočamo, da je izšla že sedma revija Kosec. Čas beži, spomini ostajajo. V reviji je zajeta raznovrstna tematika, ki se dotika naše občine in okoliških krajev. Prepričani smo, da se za vsakega najde kakšna,« so nam sporočili iz KUD Kosec, kjer so se ustvarjanja nove revije lotili kljub vsem izzivom, ki jih je prinesla epidemija. »Revija je nastajala v nenavadnih, negotovih in turbulentnih časih. Kljub temu smo v Koscu zagrizli v kislo jabolko ter znova ustvarili revijo, za katero upamo, da vam bo krajšala čas in popestrila dneve. Pri nastajanju revije so nas motivirali mnogi pozitivni komentarji, ki smo jih prejeli ob izidih preteklih revij. Obilo užitka in zadovoljstva ob prebiranju vam želimo in vas toplo pozdravljamo,« nam je zaupala predsednica Kud Kosec, Anica Vengust. V tokratni reviji so predstavili in opisali urejene pohodne, kolesarske in sprehajalne poti ter znamenitosti občine z željo, da bi občani še bolje spoznali okolje, v katerem živijo ter dokaj pestro zgodovino in znamenitosti, ki so vpisane v sezname kulturne dediščine. Medtem, ko so občani v reviji Kosec, ki je izšla pred štirimi leti, lahko spoznavali zgodovino Stare šole, bodo bralci tokrat lahko prebrali, kako je potekala njena prenova. »Na željo bralcev smo pobrskali po zgodovini katastra, hišnih imen in njihovih številk. Predstavili smo vam najstarejšo kmetijo na Logu ter pisali o najpogostejšem priimku na vasi, priimku Remškar.« V novi reviji boste izvedeli več o nekdanjem gradu Lukovec, tokrat so zgodovino gradu, ki so jo predstavili lani, nadgradili z zgodbo o grbu gradu ter z njim povezano ogroženo ptico, ki je prisotna tudi na Ljubljanskem barju. Predstavili smo vam tudi našo občanko Barbaro Nardoni, več kot odlično oblikovalko revije Kosec in izjemno oblikovalko unikatnega nakita. Za konec pa smo dodali še pregled dogodkov našega društva v letu 2020,« so dejali v Koscu. V primeru, da v vaš nabiralnik niste prejeli revije, pa bi to želeli, jih obvestite na elektronski naslov: kud.kosec@gmail.com ali jih pokličite na telefonsko številko: 031 357 612. V. L. Zahvala Izid revije Kosec so omogočili tudi sponzorji, ki so nam kljub težkim gospodarskim časom, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, priskočili na pomoč. Vsem se najlepše zahvaljujemo KUD Kosec Sponzorji: HIDROTEHNIK vodno gospodarsko podjetje d.o.o., VOVKO, EMTEEM d.o.o., B betaplast, A-Rovšek, Gostilna in pizzerija PONVICA, Nagode &CO d.o.o., NA POT d.o.o. DVIG-ovi študentje o učenju v zoom učilnici Obiskujem tečaj angleškega jezika. V drugem valu pandemije, ko so se naši vnuki še z začetnimi težavami vključevali na spletne učilnice, se je naša študijska skupina odločila, da poizkusimo s poučevanjem preko zooma. Tako nas je prof. Babškova že 14. 10. 2020 povabila v zoom učilnico. Brez večjih težav smo se štiri učenke in profesorica povezale in začele smo z učenjem. Od takrat vsako sredo ob 8. uri sedem na najbolj udoben stol, si pripravim učbenike in gradiva, potrdim povabilo na zoom meeting in poučevanje se začne. Pregledamo nalogo, preberemo kakšen težek angleški tekst, po angleško se pogovorimo o sprehodih po naši okolici in gozdu (saj kam dlje tako ne moremo), poučile smo se, kako Angleži okrasijo domove pred Božičnimi prazniki, poiskale in prevedle smo nekaj receptov in se pogovarjale, kam bi in kam bomo potovale, ko bo Corona virus izzvenel. Meni učenje na daljavo kar ustreza, vsekakor se je pokazalo bolje kot v lanskem letu, ko kar za nekaj srečanj ni» NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 48 Mčasopis Občina Log-Dragomer ^ © » smo imele zagotovljenih prostorov za poučevanje in smo se precej selile. Irena L. Prvič sem slišal za besedo zoom pred nekako 50 leti in sicer v zvezi s fotografskim aparatom. Na objektivu je na enem od obročkov zahtevnejših fotoaparatov pisalo zoom in ta obroček je bil namenjen za približevanje predmeta, ki smo ga želeli slikati. Zoom je omogočal, da smo predmet močno »V DVIG-u želimo spodbuditi in okrepiti druženje s sokrajani, ki so k nam prišli iz drugih držav, in sokrajani, ki nam je Slovenija dom že od rojstva. Druženje predstavlja edinstveno priložnost spoznavanja drugih dežel, kultur, vrednot, navad in običajev, ki nas povezujejo ali delijo, spoštovanja razlik, učenja drug od drugega. Prav vi, ki ste prišli v Slovenijo k nam od drugod, nam boste lahko povedali, kako smo vas sprejeli medse in kako se med nami počutite. Pogovori z vami nam bodo odstirali nove poglede na življenje tam in tukaj in ponudili priložnost, da spoznamo pobliže tuje kulture in ljudi, tisto, kar nas povezuje, zbližuje in povečuje zanimanje za delo in življenje pri nas.« Tako smo povabili v ŠK so-krajane, ki so prišli med nas iz drugih držav. Steve Telzerow iz ZDA, Bo-gumila Pavlin iz Poljske, Borka Jerman Blažič iz nekdanje Makedonije in Rosario Pecoraro iz Sicilije so nam prijazno odprli vrata v njihov svet, v življenje, delo in razmišljanje. Kar nekaj večerov smo z njimi preživeli v prijetnih pogovorih in jih v zapisih pripravili za naše bralce. Ker pa nam letošnje življenje kroji korona in s tem povezane karantene, srečanj v živo nismo mogli izpeljati. Z njimi smo se srečevali na virtualnih srečanjih po ZOOM-u Nika Gams, Dragica Krašovec, Danica Jaz-binšek, Miha Lenaršič in Joži Zorc. Kljub virtualnim srečanjem so naša snidenja uspela. Vse štiri je v Slovenijo pripeljala ljubezen, ali pa so zaradi ljubezni tukaj ostali. Za vse bi lahko zapisali, da so bili in ostali delavni in podjetni, pa optimistični in vedrega duha, kar jim je pomagalo prebroditi težave ob vživljanju in uveljavljanju v novem okolju, pri navezovanju novih stikov, pa tudi pri ohranjanju in negovanju vezi z rojstnim krajem in ljubljenimi svojci. Še posebej je treba omeniti njihova prizadevanja, da so za novo domovino in njene lepote navdušili tudi svoje domače. Prav vsi so se od prvega približali, torej zelo povečali Potem se ista beseda pojavi v računalniških programih in tudi tokrat pomeni isto, približanje, povečanje vendar že v digitalni obliki. V teh dveh primerih beseda pomeni čisto fiziko, še bolj natančno, optiko. Kmalu po pričetku epidemije, v mesecu marcu, ko so vnuki ostali doma in so se pričeli učiti od doma, na daljavo, pa se med pogovore vrine beseda zoom in mi starejši seveda nismo vedeli, kakšno zvezo ima poučevanje od doma in beseda zoom. So nam potem ta mladi razložili, da je to računalniška aplikacija, ki omogoča, da ima učiteljica vse učence na računalniškem zaslonu in se istočasno lahko učijo vsi. Tu beseda zoom dobi še drugo razsežnost, in sicer sociološko, torej zbliževanje. Seveda smo vsi upali, da drugega vala epidemije ne bo, vendar je na našo žalost ta prišel nekje sredi jeseni. Društvu DVIG tako ni preostalo nič drugega, kakor da nadaljuje svojo dejavnost preko aplikacije zoom in tako smoizpeljali dva študijska krožka, Podnebne spremembe in pogovore s tujci pri nas. Prav tako so se na zoom preselili tudi tečaji angleščine. Zagotovo zoom sestanek ni isto kot sedeti v istem prostoru in razpravljati s sogovorniki o čem zanimivem, vendar tisti, ki smo dobili to izkušnjo, menimo, da je to zadovoljiv način učenja, razpravljanja in ostale komunikacije. Miha Lenaršič Člani ŠK Pogovori z Darjo Rojec na prvem srečanju Člani ŠK smo se pozno opogumili za srečanje v zoom učilnici. Na povabilo Darje Slovenijo, dóma si ne bi mogla ustvariti v tujini. Borka je v 90-tih, v času osamosvajanja, naredila dvoje za prepoznavnost Slovenije v svetu: pri vzpostavitvi interneta in oblikovanju edine evropske deklaracije, ki nosi slovensko ime (Nika Gams). Kot nekdanja učiteljica v osnovni šoli v Dragomerju se Borke spominjam kot ljubeče in skrbne mame, ki je zavzeto sledila napredku obeh sinov in si prizadevala, da bi tudi učitelji spodbujali njun napredek na smo se prvič, po skoraj enoletnem odmoru, srečali januarja letos, sicer v manjšem številu kot običajno. Najbolj pogumni in vedoželjni smo se povabilu v zoom pridružili takoj in našemu zgledu bodo prav gotovo postopoma sledili še ostali člani. Zato verjamemo, da nas bo na prihodnjem srečanju, 1. februarja ob 9h, že več. Ves naš pogovor je bil namenjen vprašanjem in odgovorom na to, kaj je prav in kaj ne v teh nenavadnih časih, kako skrbeti za svoje zdravje in kako varovati zdravje drugih, še posebej, kaj nas po naravni poti varuje pred okužbo. O tem nam je veliko povedala Darja. In njenim nasvetom zaupamo in se po njih tudi ravnamo, ko gre za varovanje našega zdravja z naravnimi »zdravili«, čeprav naša razmišljanja in vsakodnevna ravnanja niso enoznačna, tudi ko gre za nošenje maske. Dogovorili smo se, da ji bomo za prihodnje srečanje vnaprej poslali vprašanja, da bodo lahko njeni odgovori čim bolj izčrpni in nam bo pripravila tudi literaturo, da se še sami kaj naučimo. Člani ŠK Študijski krožek Živim v Sloveniji trenutka trudili, da bi se naučili našega jezika, saj so se zavedali, da se brez znanja jezika ne bodo mogli zares vživeti, se povezati in tudi uveljaviti v svoji novi domovini, predvsem pa se suvereno posvetiti nadaljevanju in nadgrajevanju svoje profesionalne poti. Nastavili so nam tudi ogledalo ob pripovedih, kako vidijo in doživljajo življenje v Sloveniji in v naši občini: menijo, da imamo tukaj visoko kakovost življenja, zelo dober izobraževalni sistem, prelepo naravo, sprehode k žabi na Debeli hrib, pa do Lovrenca ali Ferjanke. Seveda kaj iz svoje prve domovine tudi pogrešajo, tudi kakšna naša navada jim je še vedno tuja; tudi odnosi v okolju bi lahko bili boljši. In prav vsi so v naši občini našli svoj drugi dom, kjer so dobro počutijo in kjer radi živijo. O tem, kaj so nam povedali, boste lahko sami podrobno prebrali v novi, šesti številki Pogovorov z občani. Marsikaj vas bo preprosto navdušilo, tako kot je nas, ki smo jih poslušali. Za pokušino pa nekaj utrinkov članov študijskega krožka: Dotaknil se me je Stevov pogled na pomen odnosov. Dom ni hiša, kraj ali država, dom so dobri odnosi v družini: ljube- zen, spoštovanje in pozitivna naravnanost (Olga Drofenik). Tri sogovornike so pripeljali v Slovenijo partnerji, ne želja po boljšem življenju. Rad poslušam njihove dinamične zgodbe, kako so si uspeli ustvariti dom kljub kulturnim razlikam. Njihove zgodbe so povsem drugačne od naših, mi smo zapečkarji, partnerje smo si našli le kak kilometer daleč od svojih domov in živimo po ustaljenih tirnicah (Miha Lenaršič). Sama bi zelo težko zapustila področjih, ki so jima bili blizu (Danica Jazbinšek). Uspeh ni samoumeven in ne pride kar čez noč. Vložiti je treba v veliko trdega dela in se veliko stvarem odpovedati (Borka Jerman Blažič). Bogumilo utelešajo vedrina, dobro poznavanje poljske zgodovine in modro razmišljanje o dogajanjih, za katere je značilna razdvojenost, ko se zasidrajo ljudje na ločenih bregovih in niso sposobni trezno pogledati stališč drugače mislečih, bere- lfc% ZBIRNI CENTER jo in spremljajo, po lastni volji ali ker nimajo druge možnosti, samo »svojo« resnico. »Vprašanja, ki ljudi ločujejo, niso enostavna in odgovori nanje niso belo-črni,« nam je povedala (Olga Drofenik). Če želimo živeti v spodbudnem okolju, ga moramo ustvariti sami, najprej v družini in potem v okolju. Kjerkoli smo prisotni, moramo dajati pozitivno noto. Smo plod lastnih odločitev, dobrih in slabih, ne moremo se izgovarjati na starše ali na koga/kaj drugega (Steve Telzerow). Naj bo Daničina misel »na pet pohval damo eno kritiko« vodilo za vse nas ta teden (Bo-gumila Pavlin). Povsod se lahko počutimo doma, če poskrbimo, da se imamo lepo. Slovenija je odprta, varna in demokratična država, odprta za ljudi, ki jo sprejmejo za svojo novo domovino. Potreben je pogum, da zapustiš svojo matično domovino, in volja, da se naučiš jezika in navad dežele, kamor prideš. Matične domovine nikoli ne pozabiš in ljubezen do nje nesebično deliš s prijatelji in svojo družino. To neizmerno cenim (Dragica Krašovec). Olga Drofenik, članica študijskega krožka ÜU Mm.tr* Foletnt urnik Dif I. V tefcrtajp liti d 3 M. t. Nfcirnji If i i i A Zimski urnih OiM. TÚ. ¡ühíu ::S If La J^ 11.1. nisif !i.|-.ua liti rnctcEml. Pon od 8fle do Pon od &Q0 do Tor ode" do 18w Tor od 8" do 17" Sri od ir do 5re od 8" do 17" Č« t od S" do 18" Čet od 8" do 17" Pet od a0* do u« Pet od B" do T Sob oda011 do 12DQ Sob od 8" do 12" NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 49 N OS Skupne strani 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r49j MOJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št. 50 »Za najčudovitejše in najnenavadnejše vseh naravnih čudes v deželi Kranjski imam tri jezera, ker so zdaj vidna, zdaj nevidna, vendar vsako na svoj način.« ... «Tretje pa, ki se ob določenem času pojavi in spet izgine, je naravno, namreč Cerkniško jezero. Leto smemo z vso pravico imenovati redkost med jezeri in pravo čudo narave. Zato je teklo mnogim starejšim in novejšim piscem skozi pero, ki so ga uvrstili med najimenitnejše vodne redkosti. Nekateri so ga imenovali Lugeam paludem, nekateri pa, kakor na primer Strabo, Lugeum lacum. Pri novejših piscih nosi ime Lacus Zirknicensis ali Cerkniško jezero po trgu, ki je tam blizu. Čeprav je to čudovito jezero mnoge privlačevalo, ga vendar doslej — res čudno — še nihče ni prav podrobno opisal niti se potrudil, da bi si ga natanko ogledal in po preiskavi spravil na papir. Prenekaterega tujca sicer je radovednost gnala in napotila tja, kakor Jurija Wernerja (čigar poročilo je vpleteno v kratko topografijo) in Edvarda Browna, pred kratkim gospoda Vanderduza in gospoda Scutemayerja z Angleškega in še mnoge druge, vendar je bilo jezero, ko so prišli do njega, ali čisto polno ali popolnoma prazno in suho, zato niso utegnili bogve kaj videti. Tujci tudi pri okoličanih malo temeljitega in gotovega zvedó, ker jim ti ne vedó veliko povedati, razen da se jezero nenadoma napolni, v določenem času spet odteče, da vsebuje mnogo rib in da se dá v enem letu na njegovem dnu ribariti, loviti in žeti, saj več ne vedó. Ta ali oni nekaj ve, nihče pa ne vsega, kar bi sicer dognal temeljit raziskovalec. Če torej pride popotnik brez znanja kranjskega jezika, malo izve, zakaj eden ali trije ga ne bodo zadovoljili. Moral bi mnogo ljudi zaslišali in popraševati po najrazličnejših okornostih, da bi kaj pravega in popolnega izvabil iz njih. Ljudje se brigajo bolj za delo in hrano kakor za ustroj jezera, tako da se nihče zanj posebno ne zanima in torej le to ve, kar mu je mimogrede prišlo na uho ali kar mu vsako leto pokažejo oči.« ... J. V. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain), 1689 NOVICE PROGRAM 8. 2. 2021 OB 10.00-18.00 KULTURNI PRAZNIK Dan odprtih vrat Ob kulturnem prazniku vljudno vabljeni v razstavišče Moja Ljubljanica na brezplačni ogled stalne in občasne razstave. Program bo prilagojen aktualnim ukrepom v zvezi z epidemijo, zato vas prosimo, da napovednik programa spremljate na www.mojaljubljanica.si. 13. 2. 2021 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: ¡nfo@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. PODZEMNA LJUBLJANICA V razstavišču Moja Ljubljanica bomo letošnje leto posvetili kraškemu porečju reke Ljubljanice. S skoraj polovico kraškega površja je Slovenija v svetu znana kot ena najbolj kraških držav, kjer so bili kraški pojavi tudi prvič znanstveno opisani. Danes je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodno raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč, ki celostno razvija krasoslovje in povezuje njegova najpomembnejša področja. Nenavadne hidrološke značilnosti pa so zbujale zanimanje strokovnjakov že od 16. stoletja dalje. Znamenita razprava o Cerkniškem jezeru kartografa, geografa, zgodovinarja, pisatelja, po-lihistorja in založnika Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) je neprecenljiv vir za zgodovino raziskav krasa in pomeni enega vrhuncev njegovega obsežnega dela, ki mu je prinesla tudi svetovno priznanje ter navdihnila bodoče raziskovalce. 14. decembra 1687 so ga člani angleške Kraljeve družbe soglasno sprejeli v svoje vrste. E. Halley, ki je takrat opravljal naloge pomočnika tajnika Kraljeve družbe, ene izmed prvih znanstvenih akademij, je v pismu podal tudi svoj komentar opisa delovanja Cerkniškega jezera. »Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja. Tvoje pismo, prevzvišeni mož, ki si mi ga poslal 17. novembra [1687], sem takoj, ko mi je prišlo v roke, delil z našo Kraljevo družbo. In ne verjameš zlahka, kolikšno veselje in zanimanje je prevevalo člane, medtem ko se je bral pristen in natančen opis Cerkniškega jezera, katerega čudes so se vsi, ki so do sedaj pisali o njih, le po malem dotaknili in jih, ker so jih zaradi prezrtih okoliščin prepoznali za dvomljivo zadevo, predstavljali kot povsem nenaraven pojav. Sedaj pa sta tvoja delavnost in bistroumnost dosegli, da ni več skrito, iz česa se rojevajo te nenavadne igr(ic)e Narave, in ker je edinstven pojav, katerega na celem svetu težko obstaja drug primer, na naravne vzroke gledamo kot na očividne. Zelo znano je, da so vaše Karnijske Alpe prehodne zaradi mnogih odprtin in votlin kot tudi zaradi pre-sahnjenih in znova nastajajočih rek, ki se jih vidi na tvoji karti Kranjske. In če se te reke stekajo v neko podzemno jezero (kakršnega si, kot pišeš, v resnici našel pri sosednji vasi Kompolje), se nenadno deževje, kakršno večinoma prinese grmeče nebo, zlahka vpije, in lahko zelo pomnoži vodovje istega jezera, še zlasti ker se po strmih dolinah, kakršne so alpske, zbrano vodovje vali s strmoglavim tekom. Jasno pa je, da lahko naraščanje [gladine] v jezeru vodovje po drugih odprtinah pošlje malo višje, in ker so ustja takšnih odprtin lahko razvrščena tako, da se nekatera odpirajo nad površino vode, nekatera pa, čeprav so potopljena dovolj globoko v vodo, imajo na začetku poševno vzpenjajoče kanale, se lahko zgodi, da čeprav voda v enem in istem trenutku začne iztekati po obeh teh odprtinah, kljub temu te [=zadnje omenjene] odnesejo le površino vode in na njej sedeče race, one [=najprej omenjene] pa zajemajo spodnje dele vode hkrati z ribami. Ali se vse to, kot predpostavljaš, da prav razložiti s pomočjo nateg, se po pravici dvomi. Natega namreč lahko vodo dvigne le, če je njena golen napolnjena na obeh straneh, toda potem ko voda upade, takoj vstopi zrak in njen učinek izgine, in čeprav se voda vrne na prejšnjo višino, kljub temu ni mogoče izvabiti niti kapljice vode, dokler se zrak iz natege ne izvleče. Na kratko pripomnjeno naj zadostuje. Od tebe bi se nadvse radi dali poučiti o naravoslovni zgodovini tistih rek, ki se skrivajo v vaših gorah, razen če nismo bili že z nedavno uslugo preveč zavezujoči, in bi, ker to prosimo, izpadli preveč predrzni. Želimo pa, da na svoji geografski karti Kranjske označiš in pošlješ kolikor je možno natančne (z ozirom na Cerkniško jezero) lege vsaj tistih krajev, ki si jih omenil v svojih [opisih] (jame Pod pečjo, luknje Storžek, vasi Kompolje, Škocjan itd.). Tista karta, ki si jo poslal, se je namreč, ne vem po kakšnem slučaju, izgubila. Da ne bi namreč možje, ki smo vdani naši družbi, in smo pretrpeli tolikšne napore pri pospeševanju naravoslovne znanosti, bili videti manj pravični presojevalci, se je Družbi in članom zdelo [pravično], da te zaradi tvoje zasluge sprejmejo v svojo vrsto, kar se je namreč zgodilo 14. minulega meseca z enodušnim glasovanjem prisotnih. In tako te pozdravljam kot člana Kraljeve družbe in ti čestitam, zlasti še, ker si nedavne nesreče svoje hiše prizadevaš popraviti s sreč(onos)no poroko. Priložene imaš hvalilne verze k tvoji knjigi, in če ti lahko ustrežemo še na kakšen drugačen način, boš spoznal, da sem ti vedno z veseljem na voljo za vsakršne usluge. Tvoj itd. Edmond Halley :< Pismo Edmonda Halleyja, ki je v letih 1685-96 opravljal naloge pomočnika tajnika Kraljeve družbe. Vir: M. Bidovec, B. Golec: Valvasor in Edmund Hal-ley. Zgodovinski časopis 69, 2015, 324-335. fOTUaiML5LGfVEHU* ÍLUÍBAVLADE HEPUBLtHEtLjOVEMJE ZA RAZVOJ «I EyflO«KIJKWe2USKtHPCH.rt«[i } $5» grants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 50 N OS Skupne strani 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Urška svetuje Kako koronačas vpliva na naše odnose, s čim se soočamo? Koronavirus je velika preizkušnja ne le za naše zdravje, temveč tudi za odnose. Naporen vsakdan, ko se je družina le redko videla, je sedaj postal popolno nasprotje. Veliko družin je namreč skupaj dan in noč. Kako se spreminjajo odnosi v družinah in kaj se je v teh mesecih najbolj spremenilo? Epidemija in z njo povezani ukrepi niso spremenili in preoblikovali odnosov v družini iz dobrih v težavne. Zgodilo se je, da smo zaradi več skupnega časa lahko opazili, začutili, kaj lepega ali slabega imamo v odnosih. Spremenilo se je predvsem, da je preizkušnja epidemije osvetlila naše odnose. Bolj vidno je postalo vse, kar je vsakdanjemu ritmu, polnemu različnih obveznosti, ob pomanjkanju skupnega časa, skrito ali postavljeno v ozadje. Več kot smo skupaj, več stvari se razkrije, lahko postane motečih. Zdaj lahko vidimo, spoznavamo, v kakšnih odnosih, družinah živimo. V družini, kjer so prej bili konflikti, jih je zdaj lahko še več. Tam, kjer je bila med partnerjema odtujenost, jo lahko zdaj čutita še močneje. Je pa epidemija marsikomu prinesla težave eksistencialne narave, kot je izguba službe, finančne težave, ki prinašajo negotovost, nepredvidljivost, nemoč, stisko, strah za osnovno preživetje, kar težave v družini poveča. Nekateri starši doživljajo stres, izčrpanost, ker morajo poleg naporne službe usklajevati varstvo in šolske obveznosti otrok. So pa družine, kjer so družinski člani veseli, da so lahko več časa skupaj. Ne veselijo se krize in težav, ki jih dandanes prinašajo razmere. Hvaležni so, da imajo zdaj več časa drug za drugega, za pogovor ... Ali je to preizkušnja za vse nas? Vsi smo postavljeni pred preizkušnjo. Menim, da je vsakemu izmed nas postavljeno ogledalo in s tem priložnost, da se sooči s stvarmi, ki so bile prisotne že prej, a jih je zelo odrival od sebe, morda že dalj časa. Od vsakega izmed nas pa je odvisno, ali se je sposoben ozreti v sliko v ogledalu ali ne. Kaj je sposoben zaznati, sprejeti in s čim se je pripravljen soočiti. To stanje je, verjamem, da od vsakega od nas, zahtevalo neko spremembo. Vsak se je moral od nečesa ločiti in nekaj novega sprejeti: ali je to način dela, način funkcioniranja in sobivanja, način ohranjanja kondicije in skrbi za lastno zdravje, način opravljanja hobijev in dela. Vsak se je prilagodil na svoj način. Nekateri so zelo dobro izkoristili ta položaj, se naučili nekaj novega v odnosih, o svojih čutenjih in se povzpeli, spet drugim žal to ni uspelo. V praksi je opaziti tudi odnose in posameznike, kjer se stiske poglabljajo in po- večujejo. Pri takih je iz tedna v teden slabše. Tako se povečujeta tesnoba in depresija, krepijo se simptomi obsesivno kompul-zivnih motenj, povečuje se število paničnih napadov, povečuje se socialna izključenost in še bi lahko naštevala. Soočamo se z novim načinom življenja, predvsem zaradi omejenosti z gibanjem in dejstva, da ne vemo, do kdaj bomo morali živeti na tak način. In občutki nemoči so zelo močni. Sama si želim, da bi se sleherni od nas zmogel ozreti vase in, kolikor je v njegovi moči, spoznal tisto, kar je pomembno zanj, kaj je tisto, kar lahko naredi sam zase ne glede na razmere, v katerih smo. Vem, da se večina nas tega zaveda, razume in sliši, vendar pa je stvari težje udejanjiti. Vsak situacijo doživlja po svoje. Vsak posameznik je postavljen pred svojevrstne spremembe. Prav tako se vsaka družina srečuje s svojskimi spremembami, kajti odvisno je, ali govorimo o družini z vrtče-vskimi otroki, osnovnošolskimi, družino z mladostnikom, družino z enim, tremi ali več otroki in pa seveda je tudi zelo velika razlika, ali starša lahko normalno opravljata svoje delo, sta na čakanju, delata od doma. Izzivov je veliko. Za nekatere je sprememba, da so ostali doma in so 24 ur skupaj. Drugi so zdaj bolj zaposleni in že trpijo zaradi utrujenosti in čezmernega dela, spet tretji se soočajo s poglobljenimi stiskami. Tukaj so še bolni - tisti, ki se soočajo s prebolevanjem covida, in vsi drugi bolni posamezniki, ki morda trenutno ne dobijo oskrbe, ki bi jim pripadala. Menim, da se je spremenilo veliko. Svet in način funkcioniranja, ki smo ju poznali prej, zdaj ni več. Poznamo družine, kjer je harmonija, vzpostavljena že prej, saj je vzpostavljen sistem komunikacije, partnerja sta čustveno in intimno povezana oziroma je družina čustveno povezana, kar pomeni, da je prisoten občutek varnosti, ljubljenosti in takšni odnosi sedaj lažje rešujejo stiske in težave. Težava so odnosi in družine, kjer čustvene varnosti ni že od prej, kjer je že v osnovi obrambni mehanizem beg, kjer je že od prej prisoten konflikt, kjer že od prej ni trdnega temelja. Takšni odnosi zdaj doživljajo še več stiske, ki pa se kažejo v raznih psihosomatskih obolenjih. So pa v takšnih odnosih tri možnosti: prva je zavedanje situacije in želja po spremembi, torej delo na sebi, odnosu; druga možnost je, da gredo stvari še na slabše, da se posledično marsikje poveča tudi nasilje, kar vsekakor ni prijetno, in pa tretja možnost, spoznanje, da tako ne želimo več naprej. Kaj vse to dolgoročno pomeni za nas? Zbiranje stisk na zalogo vsekakor ne pomeni ničesar dobrega za nas. Menim, da bomo duševne posledice stisk obravnavali še kar nekaj časa. Kot že rečeno, prihaja do psihosomat-skih obolenj, depresije, paničnih in tesnobnih napadov, poveča- nih in bolj izrazitih simptomov obsesivno kompulzivnih motenj. Stiske, ki so bile že prej, npr. motnje prehranjevanja in podobno, so se zdaj pri določenih poglobile. Ogromno je občutka nemoči in obupa. Ne vemo, kdaj bo tega konec. Ne moremo se pripraviti, kdaj bo drugače. Samo čakamo v napetosti, kakšna navodila bomo dobili. To stanje stalne pripravljenosti in napetosti pa je izčrpno in naporno. In ne le to, da čakamo in smo napeti, ob vsem tem moramo iskati nove vire moči, nove načine funkcioniranja in delovanja, kar prav tako terja veliko energije in samodiscipline. Ali si je poiskati pomoč še vedno tabu? Vse več družin, parov in posameznikov se odloči poiskati pomoč. Če je bil še pred nekaj leti to kar precej velik tabu, je mogoče opaziti spremembe. Ljudje vse bolj doživljajo terapevtsko pomoč kot nekaj, kar bo pripomoglo izboljšati njihove odnose, komunikacijo, kakovost njihovega življenja in prineslo spremembe na različne ravni življenja. Vse manj je predsodkov, da je terapija namenjena šibkim ljudem, ljudem, s katerimi je nekaj »narobe«. Za odnose, družino se je vredno truditi, saj bi to moral biti prostor, kjer smo najbolj ljubljeni, sprejeti. Vsaka družina se sooča s težavami, konflikti, preizkušnjami. To je naravno in del odnosov. Popolne družine ni. Pomembno pa je, kako se družina sooča s te- žavami in kako rešuje konflikte. Težave je dobro reševati sproti, ne takrat, ko jih je že ogromno. Različne oblike nasilja, zasvojenosti najbolj ranijo in porušijo odnose. Če ne zmoremo sami na konstruktiven način reševati težav, je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč, sicer se težave poglabljajo, odnosi rušijo. Trenutna situacija v vsakem izmed nas prebuja mnoge občutke, čutenja; pomembno je, da si jih priznamo in ozavestimo. Ne bom rekla, da bo vse, kot smo bili navajeni prej, saj vsak boj spremeni človeka. Upam, da se nas bo večina spremenila na bolje. Vsakemu želim, da bi zmogel poskrbeti zase, da bi zmogel izhajati iz sebe in svojih potreb ter da bi zmogel prepoznati, kje ima moč, da stvari spreminja, in kje moči nima. Pomembno je namreč, kam vlagamo svojo energijo, te, če sami ne zmoremo, da si poiščemo pomoč. Povabilo Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 031 544 095. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com Kako dobro poznamo pokojninski sistem v Sloveniji? Naša varna starost je rezultat minulih odločitev in možnosti, zato je pomembno, da o upokojitvi razmišljamo pravočasno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s projektom Moje delo.Moja pokojnina ozavešča o pomenu odločitev in možnosti za pokojnino in varno starost. Koliko prispevamo za zavarovanje? Za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsak mesec plačujemo prispevek od mesečne osnove, ki je izračunana na podlagi naše plače oziroma dohodka. Prispevek zavarovanke ali zavarovanca je 15,5 % od osnove, prispevek delodajalca 8,85 % od osnove, skupaj 24,35 %. Prispevek za obvezno poklicno zavarovanje znaša 9,25 % (v nekaterih primerih je nižji) in ga plačuje delodajalec ali zavarovanec ali zavarovanka, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Pokojninska doba Z vključitvijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s plačevanjem prispevkov pridobivamo pokojninsko dobo. Ta zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe. Zavarovalna doba je obdobje, ko smo bili obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Posebna doba zajema obdobja, ki se štejejo v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, ki pa brez zakonsko določene minimalne zavarovalne dobe (15 let) ne daje pravice do pokojnine. Pokojninska doba brez dokupa je obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje in od leta 2021 naprej tudi dokupljena doba, do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobje delovnega razmerja v tujini. Najugodnejše povprečje mesečnih osnov v 24-ih zaporednih letih je pokojninska osnova, na podlagi katere se odmeri pokojnina. Kolikšna bo naša pokojnina? Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in odmernega odstotka, ki se povečuje z dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Pokojninsko osnovo tvori najugodnejše povprečje mesečnih osnov zavarovanke ali zavarovanca, znižano za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, v katerihkoli zaporednih 24-ih letih zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2020 znaša 894,88 evra, najvišja pa 3.579,52 evra. (nč) NAS CASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 51 N OS Skupne strani 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ana svetuje Kako graditi medsebojne odnose in povezanost z našimi najmlajšimi? Na starševstvo nismo nikoli povsem pripravljeni. Na tej poti je veliko razočaranj, strahu in skrbi, pa tudi užitka, ponosa in sreče. Na tej poti se trudimo sprejemati prave odločitve, hkrati pa je poleg ustreznih vrednot pomembno, da uživamo drug z drugim. Uživajmo v njihovi družbi To ne pomeni, da moramo biti vsak trenutek razpoloženi za druženje z njimi. Koristno pa je, da izkoristimo priložnosti, ko se z njimi lahko občasno povsem sprostimo - ob koncih tedna, med počitnicami, ob večerih ... Tudi v teh zahtevnih časih se morda lahko ustavimo in opomnimo, da je skrb za odnose z našimi najmlajšimi nepogrešljiva. Brez občutka slabe vesti skušajmo najti čas, da počnemo skupaj nekaj, kar nas Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www. motivacijainsvetovanje.si Tel: 040 126 826 sprošča, povezuje in veseli. Se morda sprašujete zakaj? Ker pogosto v njihovi prisotnosti premišljujemo, kaj vse bi lahko v tem času postorili, si podaljšujemo seznam obveznosti, ki nas čakajo naslednji dan ali kako bi moral potekati vče- rajšnji dan. Ustavimo se. Saj smo sredi najpomembnejše naloge na seznamu nujnih opravil - uživanja v družbi svojih otrok. Pre-nehajmo razmišljati o drugih stvareh in se osredotočimo na otroke, na to, kar počnejo in kaj nam pripovedujejo. Posvetimo se pogovorom z otroki, posebno takrat, ko nam rečejo: »Mami, poglej«, »Oči, veš kaj ...«. V družbi otrok bomo uživali, če bo to naš glavni cilj. Čeprav nam verjetno ni pogosto v posebno veselje razpravljati o namišljenih likih iz vesolja in se igrati z barbikami, vendar so to le sredstva za dosego cilja, da preživljamo čas z njimi tako, da lahko izvemo, kako gledajo na svet, kaj jih zabava, razburja, spravlja v smeh, dolgočasi, zanima .. In ko se bomo naučili uživati z otroki, bomo lahko spoznali, da nam je lepo v njihovi družbi in to je tudi način, da se od njih kaj naučimo. In ko se jim bomo zares posvetili in si vzeli čas, bodo tudi oni veliko bolj uživali v naši družbi. Razpoloženje je nalezljivo Verjetno že vsi vemo, da razpoloženje enega člana družine vpliva na vse druge člane. Le redki lahko ostanejo dobre volje, ko so vsi drugi slabo razpoloženi, a večini od nas se razpoloženje spremeni hkrati z razpoloženjem bližnjih. Zavedati se moramo, da smo mi starši odgovorni za vzdušje v družini. Zavedati se moramo tudi, da ne smemo odgovornosti za boljše razpoloženje prelagati na druge, kadar je kdo npr. žalosten. Če želimo, da bomo spet vsi dobre volje, moramo prevzeti pobudo kar sami. Otroci se ne zavedajo, da je razpoloženje nalezljivo. Ne vedo, da smo slabe volje, ker smo vse jutro poslušali njihovo pritoževanje. Seveda jim to lahko skušamo dopovedati, vendar bo minilo precej časa, preden bodo to zares razumeli. Tak vzorec moramo prekiniti mi, saj se lahko njihova slaba volja loti tudi nas. Vedeti moramo tudi, da se pogosto naše vedenje zrcali v vedenju otrok. Odvisno je tudi od njihovega značaja, vendar pa se moramo zavedati, da npr. starši, ki se nenehno pritožujejo, imajo več možnosti, da se bodo pritoževali tudi njihovi otroci. Če želimo, da se bodo naši otroci zrelo spopadali z nihanjem svojega razpoloženja, se moramo tudi sami zrelo spopadati s svojim. In tako lahko prekinemo začarani krog. Osredotočimo se na težavo in ne na osebo Če otroku rečemo, da je neumen, debel, len, siten ali karkoli podobnega, ga etiketiramo. Etiketi seveda verjame, saj ga tako tudi učimo, da mora verjeti, kar mu rečemo, in se bo začel obnašati v skladu z njo. Pomislil bo, da se ni smiselno truditi, saj je tako ali tako neumen. Tukaj ne gre za zavesten miselni proces, saj so otroci še v procesu učenja. Torej, če otroka tako označimo, bo prepričan, da je res takšen. Zato grajamo otrokovo vedenje in ne njegovo osebnost. Lahko mu npr. rečemo: »Ni mi všeč, kadar ne pospraviš za sabo.« Tako komentiramo njegovo vedenje, čeprav si tisti trenutek lahko mislimo še marsikaj drugega, a naj to ostane le v naši glavi kot naše trenutno mnenje. V določenih situacijah lahko uporabimo tudi pozitivne oznake in tako spodbudimo primerno vedenje: » Res sem presenečena, da nisi pospravil sobe. Zdi se mi, da si drugače zelo redoljuben.« Tako lahko otroku pokažemo, da imamo še vedno dobro mnenje o njem in da pričakujemo, da se bo tako tudi obnašal. Vsak otrok je v nečem dober Lepo je, če otrok ve, da je v nečem dober, pa naj bo to čisto preprosta stvar. Tako lahko otroci postanejo bolj ponosni nase, so samozavestnejši in odraščajo v osebe, ki čutijo, da so na pravi poti, ki jih navdušuje in so hkrati uspešni. Nekateri otroci so dobri na več področjih, drugi le na nekaterih, vendar to sploh ni pomembno. Naša naloga je, da poiščemo otrokove spretnosti in poskrbimo, da se jih otrok sam zave. Pomembno je tudi, da otroku pokažemo, da smo sposobnosti prepoznali tudi mi. Morda ima otrok razvite odlične spretnosti, povezane z umetnostjo, ali zna lepo ravnati z naravo ali živalmi. Tako mu lahko z malo iznajdljivosti omogočimo, da izrazi svoje likovne sposobnosti, uredi svoj herbarij, skrbi za svojo domačo žival ali za sosedovega kužka. Koristno je, da prepoznamo otrokova močna področja in mu omogočimo, da jih tudi razvijajo. Veliko sreče vam želim. Predvsem pa iskrenih odnosov in medsebojne povezanosti. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Od njive do stekleničke Zakaj je pomembno, kaj se dogaja s konopljo vmes? V zadnjih letih spremljamo izjemno povečanje zanimanja za izdelke, ki izvirajo iz konoplje. Trendu sledijo proizvajalci s konopljo povezanih izdelkov. Kako pa naj kupci izberemo "pravi" izdelek? O tem smo se pogovarjali z dr. Markom Likonom, okoljskim inovatorjem in kemijskim tehnologom. Konoplja je nezahtevna poljščina ter odlična suro- vina za uporabo v številnih industrijah. Zanimiva je zaradi hitre rasti, količine pridelka in vsestranske uporabnosti. Iz njenih stebel lahko pridobivamo vlakna za proizvodnjo blaga, vrvi, plastike in biodizla, uporabna je v gradbeništvu ter kozmetiki in farmaciji. Konoplja lahko uspeva na več kot 50 % Zemljine kopne površine, pri rasti ne potrebuje veliko gnojenja, še manj pa škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi. Hitro raste in se prilagaja različnim podnebnim razmeram ter sestavi tal. Iz zraka črpa ogljikov dioksid in ga učinkovito vgrajuje v svojo biomaso, poleg tega pa bogati tla, na katerih raste. Ali je pomembno, kako in kje je bila konoplja pridelana ter predelana? Če tla vsebujejo pesticide, težke kovine ali druga onesnaževala, ki so lahko ostala iz prejšnjih let, ali je v okolici njive, na kateri jo gojimo, intenzivno škropljena, bo konoplja vsrkala vsa onesnaževala. Če se iz takšne konoplje pridobivamo ekstrakte, hkrati s kanabinoidi koncentriramo tudi onesnaževala, kot so cink, kadmij, razni organski pesticidi. Pomembno je tudi, kako se ravna s konopljo po žetvi, pri sušenju in v fazi skladiščenja. Pri tem lahko nastane mikrobiološko onesnaženje in razraščanje plesni, ki tvorijo razne strupe - mikotoksine, ki se bodo v procesu ekstrakcije skoncen-trirali v končnem izdelku. Kako nastanejo kapljice CBD? Po navadi je v rabi za pridobivanje naravnih kapljic CBD ekstrakt konoplje, ki ga pridobimo z ekstrakcijo trihomov cvetov in listja. Načinov za pridobivanje takega izvlečka je več in razlikujejo se po vrsti topila in tudi po razmerah, v katerih poteka izluževanje. Vse to zelo vpliva na terpenski in kanabinoidni profil ekstrakta ter tudi na vsebnost nečistoč, ki so v njem. Pri pridobivanju certificiranih produktov je pomembna tudi poznejša obdelava ekstrakta, kot je izločanje voskov, koncentriranje in izločanje THC. Pri tehnološko nezahtevnih ek-strakcijah, ki se po navadi uporabljajo v domačem okolju, je v ospredju ekstrakcija z alkoholi in bencinom ... Ta topila so po navadi škodljiva za zdravje in jih je zelo težko izločiti iz končnega produkta oziroma jih je mogoče odstraniti le z zahtevnimi postopki v posebej opremljenih laboratorijih. V praksi je tako primeren le jedilni etilni alkohol, ki pa je občutno dražji od omenjenih topil." So "domače" naprave za ekstrakcijo varne? V spletni prodaji je mogoče po relativno dostopnih cenah kupiti ekstraktor-je, pri katerih za pridobitev ekstrakta uporabljamo lahkohlapne ogljikovodike, na primer propan ali eter. Eks-trakcija s temi topili omogoča velike izkoristke in preprosto izločanje uporabljenega topila iz končnega produkta. So pa ta topila v zmesi z zrakom gorljiva in eksplozijsko nevarna. Kaj pa ekstrakcije z uporabo su-perkritičnih tekočin? Za ekstrakcijo konoplje se najpogosteje uporablja superkritični ogljikov dioksid, ki ga priporoča tudi Nemški zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke. Enega od takih sistemov smo razvili v podjetju Škrlj, d. o. o. Sistem omogoča precej selektivno izločanje terpenov, kanabinoidov in voskov ter terja manj naknadne obdelave in čiščenja končnih produktov. Pri teh sistemih je mogoče z uravnavanjem tlaka in temperature potek ekstrakcije natančno nadzirati in izluževanje nezaželenih komponent se tako zmanjša na minimum. Na kaj morajo biti kupci torej pozorni? Da bi zagotovili neoporečnost izdelka, morajo biti izvor rastline, njena kakovost in poznejši proces pridobivanja konopljinih ekstraktov znani in tran-sparentno prikazani. Kupci naj bodo pozorni, da je izdelek opremljen s certifikatom o izvoru, analizi morebitnih kontaminacij in z analizo kanabinoi-dnega profila, načinom ekstrakcije in sledljivostjo produktov. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 52 Wascasopis Predstavitev knjige Petra Pikla KULTURA 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Š Poleti bo v Ljubljani največji zborovski festival Sodelovali bodo tudi »naši« zbori Ljubljana bo letos od 16. do 25. julija gostila enega največjih svetovnih zborovskih festivalov, Europa Cantat 2021. Sredi januarja je Petra Pikla sprejel tudi župan Daniel Cukjati. (Foto: FB Občina Vrhnika) Vse, kar ste želeli vedeti o električnih vozilih, pa niste vedeli, kaj vprašati: odgovori na sto najpogostejših vprašanj o električnih vozilih. Knjiga opisuje delovanje in uporabo električnih vozil na enostaven in ne pretirano strokoven način na podlagi avtorjevih lastnih izkušenj kot predelovalca in večletnega uporabnika. Vsakdo pozna osnove delovanja bistveno zahtevnejših vozil z notranjim izgorevanjem, medtem ko je zgradba ter uporaba električnih vozil neznanka. Peter Pikl, rodil se je leta 1971, se je že pred leti zavedal pomena ekološkega načina razmišljanja, predvsem na področju učinkovite rabe energije. Leta 2006 je predelal svoje kolo, tako da je nanj montiral elektromotor s krmilnikom. Leto in pol pozneje je že predelal vozila Citroen AX 1.1 na električni pogon. Eno od avtorjevih najpomembnejših vodil je finančna vzdržnost predelav in lastništvo vozil. S voje dela je predstavljal v časopisih in drugih medijih v želji ozaveščanja čim širšega kroga ljudi. Med drugim na 24ur ali internetnem portalu Občine Vrhnika. Bi radi več vedeli o električnih vozilih? Bi radi zvedeli odgovore od človeka, ki uporablja vozila že več kot deset let? Bi radi zvedeli odgovore na hiter in jedrnat način? Bi radi primerjali več tehnologij pogonov? Odgovore na ta in podobna vprašanja boste dobili na srečanju z avtorjem, ki bo potekalo v živo prek ZOOM-a v sredo, 10. 2. 2021, ob 18.00 na povezavi:https://zoom.us/j/955 75647554?pwd=SWNxbUlyZ0 1yQkV0cTZnYnBkanVIQT09. s podatki: Meeting ID: 955 7564 7554, Passcode: 4q4Jkt. Več o predstavitvi na spletnih straneh Cankarjeve knjižnice Vrhnika ter družbenih omrežjih knjižnice. V sodelovanju z Evropsko zborovsko zvezo ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Potekalo se bo skoraj 200 glasbenih dogodkov na več kot 40 festivalskih prizoriščih: ateljeji z vrhunskimi mentorji, množično petje na prostem, nastopi vabljenih tujih zasedb, zborovsko petje v živo in umetnostno drsanje, petje družin, petje najmlajših, koncerti na vrtovih, terasah, dvoriščih in v dnevnih sobah - vse to se bo dogajalo v desetih dneh največje zborovske prireditve doslej pri nas. Na njih bodo sodelovali tudi zbori in pevske zasedbe z vrhniškega območja (JSKD, Območna izpostava Vrhnika). Festival, ki poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest, je največji zborovski festival v Evropi, ki ga organizira Evropska zborovska zveza (European Choral Association - Europa Cantat) skupaj z lokalnimi organizatorji. Mihela Jagodic, programski vodja festivala, je v medijih povedala, da je zanimanja zelo veliko: »Prve prijave so začele prihajati že devet minut po odprtju, kar pomeni, da so ljudje čakali na ta trenutek. In kmalu bomo prišli do številke 500, od tega jih je približno polovica iz tujine.« V tem času je še neznanka, kako bodo festival izpeljali v luči epidemije koronavirusa. Ne glede na to pa Jagodi-čeva meni, da prireditev bo v neki obliki vsekakor izpeljana, kajti to bo največji kulturni dogodek v času predsedovanja Slovenije Svetu EU in ob 30-letnici samostojnosti Slovenije in ga ni mogoče prestaviti. Gašper Tominc Konec decembra so izšla Sorečja Skupina šteje deset članov: Milan Zniderič, Marija Vesel, Rozka Saje - Rozi, Jože Omerzu, Bernarda Mrak Kosel, Marija Malovrh, Metka Jančec Osoj-nik, Irena Holozan, Jože Bren-čič in Nataša Bregant Možina. Zbornik Sorečja je drugi po vrsti. Leta 2015 je skupina izdala prvega pod imenom Piš! Oba je oblikovala Vrhničanka Milena Oblak Erznožnik. »Po izjemno dobro sprejeti prvi skupni knjigi smo se še na- prej mesečno sestajali na Vrhniki v Cankarjevem domu. Se igrali z besedami in pomeni, brali in se navdihovali pri raznolikih knjigah, pisali o sebi, iz sebe, v naravi, o njej in kdaj celo ona skozi nas ... Sedem žena in trije Zbornik vrhniške literarne skupine, ki deluje v okviru JSKD - Območna izpostava Vrhnika, je izšel 23. decembra 2020. Skupino že deseto leto vodi mentorica in pesnica Ana Porenta, ki je bila tudi urednica zbornika. možje, ki jim je skupna ljubezen do jezika, literarnega ustvarjanja in branja. Leta so odtekala. Ko smo zajadrali v to osamljeno 2020. leto, smo začutili, da je čas za nov skupni literarni nastop. Ker nismo mogli več obiskovati pisarnice JSKD, ker se nismo več mogli podati na enega katerega od svojih literarnih sprehodov ali se v vrhniški galeriji zastrmeti v razstavljene slike, smo se zatekli v virtualni svet. Kmalu smo ugotovili, da nam novi način, ki ga je naplavil novi čas, še bolj služi. Omogočil nam je osamo, v kateri urejamo in popravljamo besedila, in ravno prav druženja, pri katerem izbiramo besedila, jih zlagamo v cikle, se pogovarjamo o vsebini knjige ... Morda pa nas to tudi rešuje pred nastalo praznino,« je povedala Ana Porenta. »So zapisi, ki se tiho, previdno plazijo, morda njihov pomen zaznamo šele v medvrstičju, in taki, ki z vsemi barvami in toni skočijo pred nas. V Sorečja. Izrečeno, zapisano ostane. Pred nami se vije kot reka. Ko vanjo stopimo in bredemo po njej, nas včasih objame, drugič potiska, kdaj odriva. In ko stopimo iz reke, vemo, da nismo več isti, da je na nas pustila (četudi nevidno) sled. Tako sem se počutila pri urejanju drugega zbornika vrhniške literarne skupine.« Zbirko je mogoče naročiti na JSKD Območni izpostavi Vrhnika, T: 01 750 20 39, E-pošta : oi.vrhnika@jskd.si . Cena zbirke je 14 evrov. Gašper Tominc NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 53 Uaščasopis KU LTU RA 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Niko Nikolčič, avtor pesniške zbirke Pisma za Nemojo. »Nemoja je še kako v • živa. Je iz mesa in krvi. « Konec minulega leta je izšla pesniška zbirka Nemoja, avtorja Nika Nikolčiča, ki ga obiskovalci vrhniške knjižnice poznamo kot knjižničarja. Posebej za Naš časopis je spregovoril o nastanku zbirke, kdo je Nemoja, o občutljivosti pesniških duš, pa tudi o »Matužinov« -kvazipriimku, s katerim se je avtor podpisal pod svoje delo. Knjižničarju pritiče, daje literarno ustvarjalen, ali pač? Saj v knjižnici samo knjige berejo, se dostikrat sliši. Pa ni tako. Je treba kar veliko vedeti in narediti. Včasih tudi kaj napišemo. Najmanj kar moramo biti, pa je seveda funkcionalno pismeni. To se razume samo po sebi. Kar pa zadeva pisanja leposlovnih in strokovnih del, smo v naši knjižnici zastopani najmanj 40 % zaposlenih. Po mojem občutku je v splošnih knjižnicah na Slovenskem več strokovne pisarije kot leposlovja. Če je knjižničar pisoč, bo hitreje prepoznal kakovostno literaturo. Načeloma je to res. Ni pa pogoj. Da bi pa obratno: množica knjig v knjižnici motivirala knjižničarje, da bi se literarno udejstvovali, npr. pisali pesmi ali romane, se mi zdi malo verjetno. Pišeš iz drugačnih pobud. Je res, kot ste zapisali v uvodu, da je zbirka kot poslovilno darilo ob zaključku vaše knjižničarske kariere? Ne ravno. V vsakem primeru bi Pisma za Nemojo ugledala luč sveta. Morda v drugačni obliki, skromnejša, a z isto vsebino. Po tej poti bi se zahvalil ZlC-u in Cankarjevi knjižnici za pomoč. Poanta pa je v nečem drugem. V življenju so različna obdobja. Se zlivajo iz enega v drugega. Ko pride čas, da v sebi najdeš spokojnost in se zaveš, da s svojim »delovanjem in nehanjem« ne boš več spreminjal sebe oz. ko se sprijazniš sam sabo, s svojo kožo, potem je treba opraviti pogled za nazaj. To spoznanje in bližnji odhod v pokoj sta bila iniciacija izdaje zbirke. Zbirka bi morala iziti že pred tri četrt leta z literarnim večerom moje poezije, ki naj bi jo interpretirali mladi vrhniški gledališki igralci pod vodstvom vrhniškega režiserja Jožeta Valentiča. Žal sta smrt meni dragega prijatelja in novi koronavirus prestavila literarni večer v neoprijemljivo prihodnost. Kdo je Nemoja? Ko beremo vaše pesmi, imajo nekatere pridih ljubezni, mogoče celo kanček pridiha erotičnosti, zato se samo od sebe ponuja odgovor:ženska. Se motim? Pisma naj bi se razlikovala od poezije. Vedno so enosmerna, znana sta pošiljatelj in prejemnik. Nekaj teh verzov so dejansko pisma. Namenjena na konkretni naslov. Zame so to zaresna pisma. Javno objavljena, pa vendar. Intimna pisma. Takšna pisma nikoli niso prozaična. Marsikateri literarni ustvarjalec je pisal pisma svojim prijateljicam in ljubicam. So biseri književnosti. Za avtorja je vsak bralec anonimen. Iz verzov bralec izlušči tisto, kar mu odgovarja na način, kakor njemu odgovarja. Svoja pisma sem poskušal oblikovati tako, da tudi naključni bralec lahko ustavi pogled, če se mu zahoče. In če se mu da; »vzame« tisto, kar misli, čuti ali oboje: besedo, misel, stavek, zven prebranega potihem ali naglas, čutenje, znanstvo z mano. Če je bralčev izplen »še« in če so moja pisma za Nemojo presegla elementarno radovednost in je bralec našel »nekaj« zase v mojih verzih, nekaj več, potem je bilo moje poslanstvo dovršeno z izdajo zbirke. Poezija potem živi svoje življenje. Povsem nepomembna je realnost. Ampak ja, Nemoja je še kako živa. Je iz mesa in krvi. In hkrati motor, agens mojih pisarij. Že skoraj dve desetletji se najine poti srečujeta na takšen ali drugačen način. Meni je zdaj draga prijateljica. Upam, da tudi jaz njej. Kdaj so nastajale vaše pesmi? Sproti skozi življenje ali v nekem zadnjem obdobju kot refleksija preživetega časa? Od srednje šole sem. Ampak po navdihu. So bila leta, ko ni nič nastajalo na moji mizi. V zbirki so prve tri pesmi še iz študentskih časov. Je pa res, da je večina verzov v zbirki nastalo v zadnjih dvajsetih letih. V skladu z življenjskimi pretresi. Sproti. Refleksije je bolj malo. Mogoče zadnja pesem Pozdrav iz Pariza, ki je nekakšen nekrolog moji svobodni volji in intimna napoved tega, kar imamo zdaj. Če bi imel »lederzic«, bi morda izdal še kakšno zbirko. S kilometrino pa bi vnovčil kakšno življenjsko skušnjo več. In seveda s tem segel na kakšno ustvarjalno vejo višje. Ni pa ta pesniška zbirka edini moj izdelek. Preostalo se lahko najde v COBISS+: »https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ search?q=niko+nikolcic« Predstavljate se kot Niko Nikolčič »Matužinov«? Od kje »Matužinov« oziroma kaj to pomeni? Ha, na prvi pogled se sliši rusko. Matužinov pa je naše domače hišno ime v Blatni Brezovici. Moj prapraded Matevž Suhadolnik je kot prvorojenec zapustil Kavcov tretjinarski grunt in šel na svoje. Postavil je domačijo sredi 19. stoletja na drugem koncu vasi - v Kurji vasi. Prvotno domače ime domačije: Pr' Mateuž. Kasneje pa se je po domače reklo »Pr' Matouvžin«. Sčasoma se je uveljavila glasovna poenostavitev Pr' Matužin. Namesto Matužinov Niko - malce posodobljeno: Niko Nikolčič Matužinov. In to je to. Ni pa prvo podpisovanje na tak način. Že članek o blatenških kozolcih (objavljen v Vrhniških razgledih, št. 19) sem podpisal na tak način. Mogoče sem z leti postal malo nostalgičen. Pridružen priimek je zahvala prednikom, da lahko govorim o njih. Same domačije pa ni več. Zadnja v rodu, mala nečakinja, je stara 14 let in se (še) ne zaveda svojih korenin. Pesnik mora biti nežna duša, saj le tako lahko potencira zunanje dražljaje in jih preliva na papir. Ste tudi vi taki? V času, ko čedalje bolj prevladuje instant estetika lepega ali grdega, instant življenja ali smrti in ne Foto: Prijateljica nazadnje instant stvarnega in navideznega, je težko ostati ravnodušen. Vse je podrejeno temu: »tukaj in zdaj«, drugo neeksistira (več). Bolj se mi zdi, da mora pesnik imeti zelo visok razpon dojemljivosti za vse dražljaje. Nežna duša? Sem. Ja in če si občutljiv, lahko hitro postaneš sentimentalen in patetičen v svojih pisarijah. Se mi zdi, da se moram kar brzdati od čas do časa. Pisanje poezije je lahko naporno in odgovorno delo. Poleg pisanja sta vam ljuba tudi fotografiranje in zanimanje za stare avtomobile. Verjetno je tudi pri tem nekaj pridiha ustvarjalnosti? S fotografijo je tako kot s pisanjem. »Tisti« trenutek ga moraš zajeti, če ne, ga ni več. Motiv, svetloba, kompozicija, imeti fotoaparat pri sebi itn. Vse drugo se naredi na računalniku. Enako je z verzi. Tisti hip, ko se ti utrne, ga moraš zapisati (besedo, stavek, verz, komentar) in če se da napisati na dušek. Dokončaš pred računalnikom. Velikokrat v obeh primerih samo rojstvo fotografskega ali literarnega prebliska ostane neizpolnjeno ali pa nadaljevanje zvodeni v nekaj, kar nisi hotel. Za oboje pa sta potrebni vztrajnost in kilometrina. Zelo rad fotografiram motive s senco, svetlobnimi odboji in drugimi naravnimi svetlobnimi učinki. Skoraj štirideset let že vozim stare citroene. Zamenjal sem štiri spačke, enega amija, dve GSki. Zapravil za potovanja po Evropi z njimi vsaj za dobro garsonjejo v centru Ljubljane denarja in veste kaj, ni mi žal. Stari avtomobili, zdaj imam spačka letnik 1976, so bistveno bolj enostavni kot sodobni, z elektroniko podprti konjički. Če ne morem popraviti spačka, sem pa skoraj 100 % prepričan, kaj je narobe. Jaz sicer nimam kakšnega pretiranega znanja o »šraufanju« avtomobilov. Rad pa potujem s spačkom in se srečujem s prijatelji po Sloveniji in Evropi. To mi širi duhovno obzorje. V tej družbi se počutim svobodnega. Novi koronavirus pa je, nas popotnike, prizemljil. Če bi naši bralci želeli vašo knjigo, kje jo lahko poiščejo? Ve se, da poezija ni ravno »kurantno« blago dandanes. Dvomim, da bi knjiga na policah knjigarn našla kupca kaj šele bralca v taki meri, kot bi si želel. Tako da je tam ne boste našli. Meni pa je veliko do tega, da priplavajo verzi do naslovnikov, zato lahko zbirko dobite pri meni ali pa v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Naklada pa ni velika. Gašper Tominc NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 54 K U I T U R A ifebruar l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v februarju 2021 Izposoja, rezervacije, ■ ■•v •• v • podaljševanje in vračanje knjižničnega gradiva Spoštovane uporabnice in uporabniki, v knjižnici se trudimo, da bi vam v največji možni meri omogočili vsaj dostop do osnovnih storitev knjižnice: brezstična izposoja, vračanje na knjigomatu v pritličju (24 ur/dan 7 dni/teden), online ali telefonsko podaljševanje in rezervacije. V času, ko pišemo to obvestilo, je brezstična izposoja možna po običajnem urniku knjižnice: ponedeljek-petek: 9.00-19.00 in ob sobotah: 7.30-12.30. Gradivo, ki si ga želite izposoditi, naročite od doma (preko COBISS-a, na knjiznica@ckv.si ali 01 7553 114). Dodatne informacije glede naročanja, ... gradiva v sistemu COBISS so objavljene v članku Eme Križič v novembrskem Našem časopisu in na spletni strani knjižnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani knjižnice (www.ckv.si) in na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram). Ostanite zdravi, Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. El •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige preko portala Biblos in zvočne knjige preko aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič (Naš časopis november 2020, stran 61), na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih. oudrboofc AVDID KNJIGE SSÜAJ MA VOLJO TUDI V KHJlfrllCI IfA VflHNIKh m V □ u H H) V N J11 Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Prijava na branje na daljavo, ki poteka v času epidemije: mir-jam.suhadolnik@gmail.com. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na spletni strani in družbenih omrežjih._ RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava V objemu zvoka in slike Gostimo regijsko razstavo otroških likovnikov JSKD OI Vrhnika: "V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE". Na mladinskem oddelku CKV. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Ivanova skodelica je nastala v sodelovanju akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si jih občudujoče ogledoval. V lanskem letu pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/izposojo njegovih umetnin pokličite 041 363 755. Z željo, da je/bo umetnost dostopna vsem in vsakomur vas lepo pozdravljam, Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Mobili Simpatični in unikatni mobili krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. SVETOVALNO SREDISCE LJUBLJANA Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: - INFORMIRANJE - o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas) - o vpisnih pogojih, - o trajanju izobraževanja, - o učni pomoči, - o možnostih sofinanciranja izobraževanja odraslih ... - SVETOVANJE - pri odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK) - pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako.) - pri načrtovanju in spremljanju izobraževanja - pri izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska k., socialna k. v osebnem in delovnem okolju) - pri izdelavi portfolija (uporabnost: NPK, karierno načrtovanje, za napredovanje, za prijavo na del. mesto.) - pri kariernem svetovanju (CV, različna testiranja,.) Dejavnost poteka: - V Cankarjevi knjižnica na Vrhniki 1 x mesečno - 1. sreda v mesecu * o od 8. do 9. ure: skupinsko srečanje* o ob 9. do 11. ure: individualna svetovanja in informiranje* 3.2. 2021: Pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor - individualno 3. 3. 2021: Pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor - individualno 7.4. 2021: Pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor - individualno * svetovanja v času epidemije bomo izvajali preko videokonference, zato so obvezne prijave. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdi-univerzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference. [>f0rn|[a Td this lahke v ¿¡vfi>. vm povnolk« i.i fahllro JtadaricoEl po-glodate ¡ud. ¿a nazaj loenfcrat s& posnelo FjvcUkft pravljici; JdTa^ilni jnbal k a Hvale i nLmc dve d Gčipcihu In p-aljiko miš iei avtarik' ptwfkl Droia Grflcii MOJI ploc \h --. -^- Za lažje preživljanje karantene/časa v domačem okolju V Kiji, do bi vSUfl Sfl ¿iT bilje ¡H iiru Joije v ticm pwebncm »korgnskeiT" ktu, vaj v Cankarjevi .knjižnici Vi h t M VODORAVNO 2. Animirana pujsa roza barve v istoimenski risanki 3. Letni kino ali kino pod_____ 7. Prodajno mesto v kinu, kjer kupimo vstopnico 9. Slovenski proizvajalec analognih projektorjev in električnega orodja ter varovalk 10. Ime dramskega igralca Součka 12. Priimek igralke Sharon 13. Ponudnik video pretočnih vsebin iz ZDA 14. Slovenska komedija Deluxe 16. Poleg televizije najbolj znano sredstvo obveščanja 19. Njegova prijatelja sta Rožle in Mojca 20. Kocke, ki jih sestavimo v obliko, po njih posnete tudi risanke 21. Ime igralca, ki igra v zadnjem Bondovem filmu NAVPIČNO 1. Priimek slovenske igralke Ajde 2. Oseba, ki skrbi za produkcijo filma 4. Nekdaj priljubljena točka na Vrhniki, obdana z Ljubljanico 5. Dobroimetje (potrdilo nakupa vstopnice), tudi turistični (V****r) 6. Kratka povest Franceta Bevka, film režiral Štiglic 7. Kdo gre na jug v istoimenskem slovenskem filmu 8. Kdo je na patrulji v priljubljeni otroški risanki? 11. Batmanov pomočnik, ime slovenske radijske postaje 13. Predfilm, ki prikazuje kratko vsebino filma, ang. trailer 15. Priljubljeno socialno omrežje s fotografijami 17. Priimek vrhniškega slikarja Simona 18. Poklic Sama v priljubljeni risanki Izpolnjeno križanko fotografirajte in nam jo do 12. februarja pošljite na info@kino-vrhnika.si. Rešitve bodo objavljene na spletni strani kina. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali srečneža oziroma srečnico, ki bo prejela sladko presenečenje in dve vstopnici za kino. Kino Vrhnika NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 57 ŠPORT 1 februar 202m57m elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po krajšem premoru se nadaljuje 1.SFL ■ V času pisanja tega prispevka, so do konca rednega dela prve slovenske futsal lige še štiri kola. Članska ekipa Siliko Vrhni- Srednji del lestvice je zelo zgo-ka je trenutno na petem mestu. ščen, ekipe od četrtega do deve- Vrhniške ritmičarke se ne predamo! Zaradi vsem dobro znanih razlogov ritmičarke Gimnastičnega društva Vrhnika ■ ne trenirajo v telovadnici, pa vendar pridno vztrajajo . pri treningih prek aplikacije Zoom. Trenutna situacija traja že dolgo časa, veliko dlje, kot , smo vsi skupaj pričakovali. Pa vendar nam je tudi v takšnih razmerah uspelo izpeljati tradicionalni božično-novoletni nastop, se udeležiti nekaj spletnih delavnic, predvsem pa ohranjati rutino dela prek spletnih treningov. Takšni treningi terjajo veliko mere motivacije trenerk in tudi tekmovalk. Tik pred božičem smo poslušali spletno delavnico nekdanje vrhunske plavalke Sare Isakovic, ki se po končani športni karieri ukvarja s predajanjem znanja o motivaciji v športu in hipnozi. Delavnico je organiziral KRG TiM iz Ljubljane. Prvi del je bil namenjen tega mesta so v razponu osmih točk, tako da bo boj za pozicije pred končnico, še zelo zanimiv. V končnico se uvrsti osem moštev, igra pa se na izpadanje tekmovalkam, ki so izvedele marsikaj novega o postavljanju kratkoročnih in dolgoročnih ciljev in kako se spopadati z občasnim upadom motivacije. Drugi del je bil namenjen predvsem trenerkam, ki smo z zanimanjem in vnemo poslušale, kako ohraniti tekmovalke motivirane v času karantene in predvsem kako po karanteni, ko bomo spet lahko trenirali v telovadnici. V decembru pa smo imeli tudi zelo prijetno delo: pripravili smo nastop za starše, ki je skoraj že tradicija v našem po sistemu prvi z osmim, drugi s sedmim in tako naprej. Kaj čaka vrhniškega prvo-ligaša, je tako v tem trenutku nemogoče napovedati. društvu. Dekleta so pripravila svoje koreografije, v katere so vpletle novo naučene prvine in unikatne plesne korake, prikazale so novo pridobljeno gibljivost in akrobatske elemente ter vse skupaj začinile z veliko mere domišljije. Bilo je fantastično! Za idejo in izvedbo velja pohvaliti naše mlade trenerke Nino Zižmond, Meto Mramor in Nežo Čuk. Slednja je zaslužna tudi za božični ples, ki je veljal kot darilce za našo trenerko in sodnico Uršo Cvetko Rebov, ki se je z letošnjo sezono poslovila od aktivnega dela v telovadnici. Prav vsi pa smo bili dovolj pridni, da smo prejeli klubska novoletna darilca, za katera smo bili izredno hvaležni. Tudi v novem letu neustrašno nadaljujemo s treningi in komaj čakamo na možnost treniranja v telovadnici. Pripravljeni smo na nove izzive: treninge, tekmovanja, organizacijo tekmovanj, izobraževanja, poletne priprave ... Držimo pesti, da se bomo z izzivi lahko soočili čim prej. Barbara Šinigoj, Gimnastično društvo Vrhnika Zelo pestro je tudi na mednarodnem futsal parketu. Futsal Klub Dobovec, vodilna ekipa 1. SFL, se je s tesno, a povsem zasluženo zmago 3:2 na Malti, uvrstila med 16 najboljših ekip letošnje futsal lige prvakov. Luka Peric je dosegel dva gola, Tihomir Novak je bil uspešen v 40. minuti. Slovenska futsal reprezentanca pa konec januarja nadaljuje kvalifikacije za Euro 2022. To so jubilejne 10. kvalifikacije za uvrstitev na EP. Naš uvod v kvalifikacije je bil suveren, Slovenija je z 12:1 premagala Švico. Selektor Tomislav Horvat je obelodanil seznam igralcev, na katere računa na prihajajočih Ste Pred 25 leti so začeli največji šolski projekt ŠKL, ki je bil namenjen osnovnim in srednjim šolam. Poleg športnega namena je projekt imel poslanstvo združevanja, enakopravnosti deklet in fantov ter pripadnosti šoli. Poleg športnikov so bili vključene tudi druge interesne dejavnosti, kot računalniški, novinarski, video in likovni krožki), ki so dodali novo vrednost športu in šoli. Poleg omenjenega so organizatorji ustvarjali tudi tv-oddaje o ŠKL, ki so jih predvajali od septembra do konca maja od leta 1995 naprej. Oddaje so ob- tekmah - v Latviji in Španiji. Igralec Silika, Nejc Berzelak je " v tem trenutku na čakanju na priložnost, da ponovno obleče dres z državnim grbom. Zal pa se še vedno niso začela tekmovanja v mladinskih , selekcijah. Počivata tudi reprezentanci mladincev in igralcev U21, katere selektor ja trener Silika Mile Simeunovic. Vsi seveda upamo, da se tekmovanja kmalu nadaljujejo. Vse tiste, ki vam je bilo tole premalo in bi radi o futsalu in vrhniškem prvoligašu izvedeli več, pa vabimo na facebook in instagram stran kluba Siliko Futsal. FK Siliko segale zanimive teme, povezane s športom, kulturno socialo, obenem pa predstavljale delo na šolah. Ob 25. obletnici so se na Zavodu ŠKL odločili, da bodo vso zgodovino zabeležili v dveh projektih: v dokumentarnem filmu in knjigi. Poimenovali so ju: ŠKL - šport tisočerih obrazov. Knjiga v trdi vezavi s 500 stranmi opisuje zgodovino ŠKL od nastanka (leta 1995) do danes. V njej so zbrane fotografije ekip in prireditev. Drugi del knjige je povzetek vseh tekmovanj v košarki, odbojki, nogometu, plesnih in navijaških skupinah, med dvema ognjema in ŠKL tee ball. V tem delu so poimensko predstavljeni vsi finalisti tekmovanj, pa tudi spisek vseh šol, ki so sodelovale. Tretji del knjige obsega opis plesnih in navijaških skupin, ki so nas zastopale na vseh državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Zadnji del knjige pa je namenjen spominom velikih ŠKL--jevcev, ki so nastopali v projektu. Med njimi lahko preberete izjave Primoža Brezca, Domna Lorbka, Boštjan Nachbarja, Tanje Žagar in še veliko drugih. Knjigo, po ceni 24 €, lahko naročite na naslovu skl@skl. si ali na internetni strani www. skl.si . Nakup knjige je mogoč tudi v poslovalnicah Pošte Slovenije. GT nastopali v ŠKL? Izdali so knjigo! NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 58 Haščasopis ŠPORT 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Š Vadba za zdravje in dobro počutje - II. del. V medijih lahko zasledimo veliko opozoril strokovnjakov, da omejevanje naših športnih aktivnosti pušča na organizmu velike posledice. Slabljenje mišic, bolečine v predelu hrbtenice, slabšanje gibljivosti, povečevanje telesne teže ter večja nihanja psihičnega počutja so le nekateri negativni vplivi naše neaktivnosti. Posledice neaktivnosti se kažejo tudi na mlajši populaciji, kar je še posebno zaskrbljujoče, zato vam svetujem, da med epidemijo spodbujate otroke in skupaj z njimi vzdržujete minimalno fizično pripravljenost. Poizkusite, lahko je prav zabavno. Ob novem letu smo si mnogi postavili cilje za naslednje leto. Če med njimi ni vadbe, jo dodajte in poskrbite, da jo boste izvajali redno. Tako boste v organizmu sprožili mnoge procese, ki ga ohranjajo vitalnega, upočasnijo staranje in krepijo dobro počutje. Vplivali boste tudi na gostoto kosti, delovanje srca in ožilja, delovanje sklepov, trdnost imunskega sistema, oblikovanje mišic in stopnjo holesterola v krvi. Lažje boste premagovali stres, izboljšali ravnotežje, telesno držo in gibljivost. Koristi, ki jih lahko našemu organizmu naredimo z vadbo, je veliko, zato ne odlašajte in začnite še danes. V prejšnji številki sem opisal vaje, ki jih lahko izvajate zjutraj, tako da začnete v postelji, nadaljujete v kopalnici in končate na tleh v dnevni sobi. Tokrat bom predstavil, kako vaje nadgradite. Če vam katera dela težave, jo izpustite ter poskusite z izvedbo čez kakšen teden ali dva. Če se pri izvajanju določene vaje pojavi bolečina, takoj prenehajte z izvedbo, malo počakajte in nato začnite z naslednjo. Kronični bolniki in ljudje s poškodbami naj se pred vadbo posvetujejo z zdravnikom. Pozor, med serijami in med različnimi vajami moramo nujno narediti odmor (od 30 sekund do minute). Odmor je sestavni del treninga, ki poveča učinek vaj in preprečuje nastajanje poškodb. Najprej se ogrejmo. Z ogrevanjem pospešimo srčni utrip in prekrvavitev, povečamo telesno toploto in raztegnemo telo. 1. Korakamo. Kolena dvigujemo do višine popka ali manj, 3 x 30 sek. 2. Stojimo in krožimo z glavo, 10 x na levo in 10 x na desno. 3. Pred trupom, v višini prsi, prekrižamo prste na rokah. Nato roki počasi dvigamo in ju stegnemo proti stropu. Vsakič, ko dosežemo najvišjo točko, dlani obrnimo proti stropu in pogledamo v strop. Položaj zadržimo od 1 do 3 sekunde. Roki nato vrnemo v izhodiščni položaj, 7 do 10 x. 4. Krožimo z boki, 10 x levo in 10 x desno. Nato nadaljujemo. Ponedeljek 1. Tečemo na mestu, 3 x 20 sekund ali poskakujemo z noge na nogo in pri tem s sproščenimi rokami sproščeno otresamo, kot bi želeli iz rok otresti kapljice vode, 2 x 20 sekund. 2. Ležimo na hrbtu. Dvignemo stegnjene noge tako, da so pravokotno na podlago. Nato jih pritegnemo k prsim in za-držimo 3 do 5 sekund. Nato noge zopet iztegnemo in jih spustimo na tla, od 7 do 10 x. 3. Stojimo, razkoračno, stopala so obrnjena navzven. Hrbet je raven. Kolena pokrčimo in boke spustimo navzdol, kolikor je to mogoče, 8 do 10 x. 4. Postavimo se v položaj za sklece. Roke so v širini ramen, dlani plosko na tleh, hrbtenica ravna in skupaj z zadnjico vzporedno s tlemi. Tak položaj držimo 5 do 15 sekund. Izvedemo 2 do 3 serije. Med serijami počivamo na trebuhu. 5. Stojimo, roke visijo ob bokih, stopala so skupaj, kolena iztegnjena. Glavo potisnemo naprej tako, da se z brado dotaknemo prsi in položaj zadržimo 1 do 2 sek. Nato glavo vrnemo v prvotni položaj in gib nadaljujemo tako, da glavo potisnemo nazaj in pogledamo v strop. Položaj zadržimo 1 do 2 sek, 8 x. Torek 1. Stopimo na prste. Telo iztegnemo tako, kot bi se hoteli dotakniti stropa. Položaj za-držimo in se nekajkrat prestopimo z ene konice noge na drugo, 3 x. 2. Postavimo se v razkoračno stojo. Hrbet je raven. Zanihamo proti desni nogi in se nato vrnemo v prvotni položaj. Nato zanihamo še proti levi nogi, 10 x. 3. Ležimo na hrbtu. Pritegujemo kolena k prsim in jih objamemo z rokami. S čelom se čim bolj približamo kolenom in pazimo, da ramena ostanejo na tleh. Ko dosežemo končni položaj (ko je koleno najbližje čelu), štejemo do tri in se nato počasi spustimo nazaj in zleknemo, 10 x. 4. Stojimo, stopala so skupaj in roke oprte ob bok. Boke potiskamo izmenično enkrat v levo in drugič v desno, 20 x. 5. Ležimo na hrbtu, roki prekrižamo na prsih, nogi pokr-čimo v kolenih. Nato zgornji del trupa dvigujemo od tal od 10 do 40 cm (manj kot dvignete trup, težja bo vaja). Položaj dvignjenega trupa za-držimo 1 do 3 sek. Nato trup spustimo na tla, 7 do 12 x. Tri serije. Sreda 1. Tek na mestu tako, da se s petami dotikamo zadnjice, 20 sekund. 2. Sedimo na zadnjici, roke so oprte ob tla. Glavo nagnemo nazaj in dvignemo boke. Položaj zadržimo 1 do 2 sek in se vrnemo v izhodiščni položaj, 10 x. 3. Stojimo pokončno, stopala v širini ramen, pogled usmerjen naprej. Spustimo se v počep (pete ostanejo na tleh) do kota 90 stopinj (raje manj). Hrbet je vzravnan. Položaj zadržimo 1 do 2 sekundi in se vrnemo v začetni položaj. Izvajamo ob opori ali s hrbtom ob steni, od 7 do 15. Izvedemo 2 do 3 serije. 4. Ležimo na trebuhu. Trebušne mišice potegnemo močno navznoter proti medenici in štejemo do 6. Nato trebušne mišice popolnoma sprostimo, 3 x. Izvedemo 2 do 3 serije. Med serijami naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov. 5. Sedimo na petah, ena roka je na prsih tako, da dlan počiva na rami, druga roka je za hrbtom. Nato zadnjico dvignemo od pet tako, da se telo popolnoma zravna. Zasukamo trup in pogledamo čez ramo. Vrnemo se v izhodiščni položaj in zamenjamo roki tako, da je tista roka, ki je bila zadaj, sedaj spredaj, 5 x na obe strani. Četrtek 1. Ležimo na hrbtu, hkrati dvignemo obe nogi. Poizkusimo, da med dvigom ostaneta ste-gnjeni. Eno nogo primemo z roko (za prste ali gležnje), drugo pa spustimo proti tlom. Nato spustim še drugo nogo. 10 x z vsako nogo. 2. Ležimo na trebuhu. Opremo se na roke (kot pri skleci), boki so dvignjeni, noge ste-gnjene. Eno nogo potisnem navzgor, zadržimo 1 sekundo in se nato vrnemo v izhodiščni položaj, nato ponovimo še z drugo nogo; 7 do 10 x z vsako nogo. 3. Stojimo, stopala so skupaj. Za hrbtom sklenemo dlani, roki sta pri tem stegnjeni. Roki počasi potiskamo navzgor (kolikor gre) in spuščamo navzdol, 20 x. 4. Sedimo na tleh z ravnim hrbtom in stegnjenim vratom. Roke sklenemo za tilnikom. Izmenično se nagibamo levo in desno, 10 x na vsako stran. 5. Pokleknemo na tla. Telo je vzravnano. Oprti smo na prste nog. Glavo in ramena potisnemo naprej in se poizkusimo dotakniti prsnice. Položaj zadržimo 2 do 3 sekunde. Vrnemo se v izhodišče in nadaljujemo gibanje tako, da nagnemo glavo nazaj, pogledamo v strop in usločimo hrbtenico. Položaj zadržimo 2 do 3 sekunde in se vrnemo v izhodišče. 7 do 10 x. Petek 1. Roko stegnem v predročenje in z njo krožimo v velikih krogih. Ob tem se nežno zibamo v kolenih. Ponovimo še z drugo roko. Naredimo kratek odmor in zakrožimo še z obema rokama hkrati, 5 x. Naredimo še eno serijo tako, da sedaj krožimo v drugo stran. 2. Ležimo na trebuhu. Roke stegnemo naprej. Hkrati roke in noge potisnemo stran od trupa in zadržimo 3 sekunde, 5 x. 3. Eno stopalo položimo na stol, nato se z ravno hrbtenico nagnemo naprej in se poskušamo dotakniti stopala stegnjene noge. Ko dosežemo skrajni položaj, zadržimo 7 do 10 sekund, 10 x z vsako nogo. 4. Stojimo, roke odročimo, noge so tesno skupaj. Napne-mo trebušne mišice in z gornjim delom telesa izmenoma nagibamo levo in desno, ne da bi pri tem premaknili boke, 10 x na vsako stran. 5. Sedimo, hrbet je vzravnan, noge so iztegnjene. Z ravnim hrbtom se stegujemo naprej in z dlanmi drsimo proti prstom na nogi. Ko dosežemo skrajni položaj, ga zadržimo 5 do 10 sekund. Nato se vrnemo v izhodišče. Noge so med izvajanjem stegnjene, 10 x. Sobota 1. Stojimo, roke stegnemo nad glavo in se prestopamo levo in desno. Nato počepnemo, sključimo hrbet, sklonimo glavo k tlom, z dlanmi objamemo kolena. V tem položaju se rahlo zibljem levo in desno. Z ročnim zamahom se zravnamo, 5 do10 x. Vajo delajte tako, da ste s hrbtom obrnjeni proti steni. 2. Ležimo na boku, glavo podpiramo z roko. Stegnjeni nogi sta ena na drugi. Nogo dvigujemo navzgor proti kotu 90 stopinj. Stopala ne obračamo. Ko dosežemo najvišjo točko, zadržimo iztegnjeno nogo 2 do 3 sekunde in jo nato spustimo na tla, 5 do 10 x z vsako nogo. Izvedemo tri serije. 3. Ležimo na hrbtu, nogo pokrčimo in jo približamo prsim. Objamemo jo z rokami in koleno potisnemo proti telesu in nasprotni rami. Zadržimo od 7 do 12 sekund, 3 x. Vajo izvajamo izmenično z levo in desno nogo. 4. Ležimo na tleh. Noge so pokrčene, roke stegnjene za glavo. Z rokami delamo čim večje kroge, 10 x na vsako stran. 5. Sedimo na tleh, noge so steg-njene. Roke stegnemo proti stropu. Zgornji del trupa (od popka navzgor) zibljemo levo in desno ter naprej in nazaj, 10 x. Nedelja Ponovimo vadbo tistega dne, ki nam je bila najbolj všeč ali pa jo sami sestavimo iz vaj, opisanih za prejšnje dni. Nasvet Ali znamo pravilno stati? Verjamem, da mnogi od vas o tem še niste razmišljali. Najpogostejše napake pri stanju na mestu so: • stoja le na eni nogi. V tem položaju medenica zdrsne v stran. Posledica so bolečine v križu. Potrudimo se, da bomo, če je le mogoče, stali na obeh nogah oziroma izmenično malo na levi in malo na desni nogi; • ena rama je višja od druge; • lopatice so izbočene, vrat in trebuh sta izrazito potisnjena naprej; • ramena visijo naprej, roki pa sta prekrižani pred prsmi; • medenica je potisnjena naprej, glava povešena, roki prekrižani na hrbtu. Poleg bolečin v križu taka drža povzroča tudi »dvojno brado«. Opazujte se, ali je katera od napak sestavni del vaše stoje. Če boste pazljivi in vztrajni, napake lahko odpravite. Postavimo se pravilno. • Noge so postavljene vzporedno. Obremenimo jih enakomerno. • Kolena so mehko iztegnjena, ramena sproščena. • Vrat je iztegnjen in glava pokonci. • Pri pravilni drži so trebušne mišice napete. S pravilno držo lahko preprečimo nastanek bolečin v hrbtu, križu in kolenih. Na začetku bo pravilna stoja naporna, vendar bo z malo vztrajnosti prešla v navado. Športen pozdrav Trener atletike Jernej Fefer, iur. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 59 C/TSCiVji^ i' ebmar 202iW^5y v^K^M-.* elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Horjulska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@ siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska mediatorka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motiva-cijainsvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca Nendl, 051-780-724, www.eft. si, mojca@eft.si. Nudim storitve in svetovanja s področij delovne terapije in rehabilitacije. Sem delovni terapevt in Bownov terapevt z izkušnjami na področju rehabilitacije. Alen Bučar Baras, tel. 041 811 732. Nudim pomoč starejšim osebam na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoči v gospodinjstvu, pri prevozu in spremstvu, komunikaciji ipd. Telefon: 051 234 311. Izposoja električnih koles: 1 dan 40€, 1 mesec 150€, 6 mesecev 550€. Info: info@polkadot.si ali 031 544 959. Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazidljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi priključki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko peč Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segrevanja do 120 m3 , cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Kupim njivo, sadovnjak ali travnik na Vrhniki ali Stari Vrhniki. Do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363-359. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo ravno parcelo v velikosti 800 m2. Parcela je na mirni in sončni lokaciji, kjer je odprt pogled v naravo. Voda, elektrika sta na parceli. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Ugodno prodam talne in stenske keramične ploščice. Informacije: 041 631 556. Starejšim osebam nudim pomoč na področju socialnega varstva, osebne oskrbe, pomoč v gospodinjstvu, prevoz in spremstvo, komunikacija ipd. Telefon: 051 234 311. V središču Vrhnike prodam garažo, 16 m2. 041 312 407 V najem oddam dvosobno stanovanje, velikosti 55 m2, na Vrhniki v bloku Zlatica (nasproti Spara). Stanovanje je v pritličju (stanovanju pripada atrij v izmeri 30 m2), je opremljeno, svetlo, centralno ogrevano, zgrajeno leta 2009. Garaža, velikosti 12 m2, in shramba sta v kleti stavbe. Telefon: 030 931 750. V Kamniku, Mengešu ali Komendi z okolicami, na mirnem kraju, najamem hišo. Ni pomembno, v kakšnem stanju je nepremičnina, niti opremljenost. Samo, da je bivalna in da ima hišno številko. Ena oseba, nekadilec, brez živali. Najemnina po dogovoru. 068 698 224. V centru Vrhnike prodam garažo, 16m2. 041 312 407. Kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo v Babni Gori ali bližnji okolici. Občina Dobrova Polhov Gradec. Prosim pokličite na 040 483 358. Mlada družina na Vrhniki kupi starejšo hišo s pripadajočim vrtom. Tel. št.: 051-350-174. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovni-ca-Ljubljana. 041 499 424. Prodam kvalitetna suha drva (okolica Horjula). Telefon: 031 740 792. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 3 zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam kocke suhega sena. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Prodam 1000-litrske PVC-cister- ne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Prodam traktor tomo vinkovic, 30 konjskih moči, kiper prikolico (nosilnost 2,5 tone) z dvojnimi kolesi, dolžine tri metre. Prodam tudi eno-brazdni plug za toma vinkovica in dvobrazdni plug za večji traktor. Telefon: 031 201 565 (Dobrova). Ugodno prodam cisterno za gnojevko, Creina, 3000 litrov. Informacije na telefonsko številko 041 417- 050. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam kvalitetna suha bukova drva razrezana na 33 cm. Telefon: 041 777 043. Prodamo suha bukova drva. Tel. (040) 815-393. Ameriške borovnice - V juliju in avgustu ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! 041 943 586. Ugodno prodam nerjavno kletko za ptiče. Informacije: 041 631 556. Ugodno prodam 2,5 m3 suhih smrekovih plohov. 041 878 921 ali 01 75440 25. Prodam suha drva (bukova ali mešana). Mogoča razrez in dostava. Telefon 031 584 801. Prodam suha bukova drva, cena 55 evrov za kubični meter, po dogovoru mogoča razrez in dostava. Telefon: 068 165 373. Prodam jabolka sort jonagold, ajdared, gloster, delišes, melrose. Cena za 15 kg je 10 evrov. Tel. 031603 130. Prodam jabolka aidared, gloster, me-lrose. Zaboj 15 kg 10 evrov. Vesna: 031 603 130. Prodam namizno krožno žago. Ima trifazni motor, moči 0,75 kW in 2750 obratov, z regulacijo višine reza (40 mm) in rezilo s premerom 180 mm. Pokličite na tel. št.: 01 75 65 802. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam jabolka idared, gloster, melrose, cena 10 eur zaboj. Tel 031 603 130 Prodam silažne bale, prva in druga košnja. Tel: 041 833 352. Ostalo Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Prodam rolerje Bladerunner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 300-litrski samostoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Zelo ugodno prodam tridelno garnituro za izvajanje magnetne terapije (velika in mala blazina ter obroč). Zelo malo rabljeno. Zraven je tudi priročnik za uporabo. Tel. št. 051 353 057. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Ugodno prodamo kuhinjo, sedežno garnituro, jedilno mizo s stoli -lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Info, Uroš: 031 766-509. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 041 631 556. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. Prodam prikolico za osebni avto, domače izdelave, z dokumenti. Tel.: 031 841 510. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena pre-peličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. Prodam šahovske knjige: Šah za najmlajše (za začetnike, 4-6 let); Šah za osnovne šole 1 (nadaljevalna); Šah za osnovne šole 2 (nadaljevalna). Knjige so nove. Nova metoda z malimi šahovnicami, novost v Sloveniji! Tel.: (041) 257-176. Prodam sinonimni slovar. Slovar je nov, še nerabljen. Obsega 1292 strani. Cena ugodna. Tel.: (041) 257-176. Ugodno prodam nove »pante« za vrata, okna, omare itn. Cena samo en evro. Informacije na 041 631 556. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Prodam nov vzidan štedilnik na drva. Tel.: 041 670 726 (Borovnica). Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Ugodno prodam mlin za sadje in grozdje ter hidravlično stiskalnico (prešo) za stiskanje soka itn. Prodam tudi posode »rostfrej« s pipo. Informacije 041/631-556. Prodam peč za centralno kurjavo na olje in plin z gorilnikom in vsemi priključki (termostati, ekspan-zijska posoda); cena 200 €. Telefon 040 747 709. Prodam jedilno mizo (90 cm x 90 cm) in štiri oblazinjene kuhinjske stole. Pohištvo je rabljeno, vendar lepo ohranjeno. Cena kompleta je 40 evrov. Telefon: 040 747 709 Ugodno prodam domač grozdni in jabolčni sok. Tel.: 041 631 556. Prodam omaro za dnevni prostor, štiridelna, širina omare je 280 cm, višina pa 190 cm. Prav tako prodam še raztegljivo mizo za šest oseb, novo. Telefon: 070 670 933 ali pa 01 3641 288. Prodam 550 značk - vseh vrst. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Odkupujem vse vrste starin: mizarski ponk, skrinje, orodja, kipe... 051 258 936 Prodam planinske čevlje, Planika - Jalovec, št. 46, nikoli nošene, za polovično ceno, 75 evrov. Tel. št. 051 861 436. Prodam malo rabljena drsna vrata iz polnega smrekovega lesa. Borovnica, 041 276833. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Poceni prodam tekaške čevlje za tek na smučeh, št. 37. Tel. 031/350076. Poslikam čebelje panje (panjske končnice) s starimi slovenskimi moti- NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 60 Haščasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si vi. Tel. 041 882 179. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič - 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužino-va sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Več na terezija.nikolcic@gmail.com ali tel. 041 537 147. Pomoč starejšim z na sebi preverjenimi rešitvami lahko dobite po telefonu 041721955. Odprava kalcita v ramenu v enem mesecu, varnejše od bergel, razmigavanja za sklepe itn. Ugodno prodam zelo topel krznen plašč iz kanadskega bizama, št. 42-44, malo nošen, zelo ohranjen. 041 828455. Starine Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, in-štruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Miv-šek, Tičnica 24, Vrhnika. Podarim Med pospravljanjem sem našel 8 m2 rjavih plastičnih Plečnikovih »salonitk«, ki še niso bile uporabljene. Podarim jih. 041 721 955. Ona- on 51-letni komunikativen, razgledan, vsestransko preskrbljen, zaradi tragičnih izkušenj brez otrok, v ljubezni zelo razočaran moški, si z dobrimi in resnimi nameni želim spoznati partnerko s srčno kulturo. V dvoje nama bo lepše in zanimivejše. 041 524 564. Renault CLIO OMEJENA SERIJA Vaš trgovec Pleško Cars d.o.o. Tržaška cesta 426, 1351 Brezovica Dri Ljubljani PLESKOCARS ^ Kmetijska zadruga Dolomiti - Dobrova NUDIMO VAM - gnojila, krmila, semena - drobno orodje za vrt in dom - odkup mleka in živine (040-739-840) - gradbeni material AKCIJA Bogata izbira semenskega krompirja Gnojilo Biogrena, 10 kg 11,50€ -r V I K Naše poslovalnice najdete na treh lokacijah TRGOVINA DOBROVA TRGOVINA HORJUL Ulica Vladimirja Dolničarja 2, Dobrova, 01-3641351 DELOVNI ČAS: pon - pet: 7.00-17.00 sobota: 7.00-13.00 ,0 Ljubgojna 27a, Horjul, 01-7549053 DELOVNI ČAS^ pon - pet: 7.30-15.30 sobota: 7.30-12.00 TRGOVINA POLHOV GRADEC Polhov Gradec 61b, Polhov Gradec, 01-3645147 DELOVNI ČAS: pon - pet: 7.00-17.00 Akcijske cene za semenski krompir "Marabel" in gnojilo sobota: 7.00-13.00 Biogrena veljajo v mesecu februarju. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 61 Uaščasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » NGO ČAS JE, DA PREKLOPITE NA NEO IN PRIHRANITE DO 336 € www.neo.io Za vas smo pripravili dodatne ugodnosti - paket NEO A po akcijski, zajamčeni ceni. NEO vam omogoča napredne funkcije na enem mestu, takojšen dostop do najnovejših TV-vsebin, najboljšo zabavo za otroke, internet s kakovostnim signalom WiFi ter še veliko več. S paketom NEO A lahko ob vezavi za 24 mesecev izberete tudi dodatne programske opcije, na primer HBO, Voyo, Pink ali Balkan, za 1 leto brez doplačila. Paket je na voljo samo na ADSL ali VDSL tehnologiji. FIKSNI PAKET1 NEO A UJEMITE AKCIJSKO PONUDBO 6D Hitrost fiksnega interneta do 20/2 Mbit/s Programska shema Osnovna O Število HD-programov 29+ Ogled nazaj do 7 dni v/ Klici v IP-omrežje Telekoma Slovenije oo Lililí Klici v vsa slovenska omrežja 1.000 minut Zajamčena akcijska cena za 2 leti 29 € VAŠ PRIHRANEK 336 € ZA OSEBNO SVETOVANJE GLEDE NAROČILA POKLIČITE: Megaphone 041 342 000 POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE TelekomSIovenije meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net DELOVNI CAS: Pon-pet od 8.00-19.00 Sobota od 8.00-13.00 MEGA PHONE VRHNIKA NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 62 Uaščasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil DRAGAN ŠTRUKEL (13. 7. 1949 - 16. 12. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvaljujemo se Zavodu Pristan, PGD Dragomer -Lukovica, g. kaplanu Janezu Potisku ter Pogrebni službi Pieta. Žalujoči: vsi njegovi Dragomer, december 2020 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob slovesu MARIJE TOMAZINI (1946 - 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu Ladimirju Jaksetiču, pogrebni službi Vrhovec ter ostalim sodelujočim. Vsem, ki ste kakor koli prispevali, še enkrat iskrena hvala. Vedno se je bomo spominjali. Vsi njeni Podlipa, januar 2021 ZAHVALA JANEZ FILIPIČ , dipl. ing. fizike 15. 1.1936 - 31.12.2020 Svojci z žalostjo sporočamo da nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Jožetu Pojetu za lep obred in pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi ŽALNO PETJE BSI ■Pt^ci Ofyeta QfasÇpvec pofepŠamO sfovti od vaših najdrajijih. Ktiituma diuštiv ^ianoana Mil' Trûnti T&uàw, i J-J J šUt .Î.W LESNAMQNT KROVSTVO, KLEPARSTVO, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU LESNA MONT 0.0.0. VERO 13GB 1630 VRHNIKA M 041 792 742 M 041 928 975 Vse delo na projektih opravimo sami, ne najemamo podizvajalcev. Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zakluček projekta v dogovorjenem roku. Z0RAN.BULAJIC@GMA1L.C0M WWW.LESNAMONT.SI Zaposlimo nove sodelavce za delo na strehi. POHITITE! ^ ODPRODAJA SLUŽBENIH, TESTNIH, NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CITROËN LETNIK 2020! WWW.AVTOHISA-SELISKAR.SI 01/75-02-252 I 040/307-711 NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 63 Haščasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA ANTON NAGODE 12. 6. 1942 - 17. 12. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mohorju Rihtaršiču, Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču in pevcem za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Blatna Brezovica, december 2020 * k Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič Z žalostjo sporočamo, da se je poslovil naš dragi mož in oče NENO BALABAN (1953-2021) Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Neizmerno te pogrešamo, a vedno boš z nami v naših srcih! Žalujoči: žena Marinka, hči Melita s Simonom, brat Mladen z družino in svakinja Marta z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. (Tone Pavček) JURE SETNIKAR (1984-2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, denarno pomoč in besede tolažbe. Hvala Pogrebni službi Hipnos in g. župniku Bogdanu Oražmu za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA ANA NIKOLAVČIČ (25. 9. 1931-24. 12. 2020) Ob smrti drage žene, mame, babice in prababice se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Pieta in zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana. Vsi njeni Borovnica, januar 2021 Z vami že od leta 1973 N asoasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala. Sovraštva in zlobe nisi poznala, tiho odšla si od nas. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila naša mama, babica in prababica TEREZIJA LAZAR 1926 - 2021 Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika, negovalnemu in zdravstvenemu osebju, vsem zdravnicam, ker brez vaše pomoči ne bi dočakala tako lepe starosti. Hvala društvu upokojencev, društvu invalidov, zvezi borcev in Društvu Tačke pomagačke. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali. Hvala tudi sostanovalcem s katerimi je stkala prijateljske vezi in ste si skupaj krajšali dneve. Hvala domskemu zboru Sonček za lepe trenutke. Hvala g. Rihteršiču za molitev ob njenem grobu in pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala pogrebni službi Pieta, ki je poskrbela za zadnje slovo od naše mame, babice in prababice. Vsem hvala. Sin Pavel z ženo, vnuka Vojko in Matjaž s Tajdo ter pravnuka Val in Eva ZAHVALA V 84. letu starosti nas je 24. 12. 2020 za vedno zapustil naš dragi FRANČIŠEK MARIJAN DRAŠLER (1937-2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, Občini Borovnica, Gasilskemu društvu Borovnica, Turističnemu društvu Borovnica, Občinskemu društvu ZB za vrednote NOB, Veteranom vojne za Slovenijo in Društvu upokojencev za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi Borovnica, december 2020 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 97. letu starosti je za vedno zaspala ROZA ZDEŠAR iz Šujice pri Dobrovi (17. 8. 1924 - 23. 12. 2020) Od nje smo se poslovili 3. 1. 2021 na pokopališču na Dobrovi v najožjem družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ali nam kako drugače pomagali. Iskrena hvala osebju Doma starejših Vrhnika za prijaznost in skrbno nego, katere je bila deležna nekaj zadnjih let. Posebna zahvala njeni sostanovalki Ivanki Tehovnik za nesebično pomoč. Še enkrat hvala Pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Horjul, Francavilla, januar 2021 Prevozil mnogo si poti, in zadnja ta je, kjer si ti. V spominih večno boš ostal, v srcih naših domoval. RUDI GABROVŠEK (1945 - 2021) Tvojo močno voljo do življenje je prekinila kruta smrt. Ostala sta žalost in praznina. Pogrešali bomo tvoj optimizem, tvojo dobroto in ljubezen do družine, prijateljev in znancev. Zdaj si tam, kjer ni več bolezni in trpljenja. Zdaj si spet med tistimi, ki si jih imel tako neizmerno rad, pa so nas prehitro zapustili. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala župniku g. Božotu Ogrincu in Janezu Smrekarju za obred, Lavandi za pogrebne storitve ter dr. Janezu Zidarju in mag. Stanki Ristanic Kovačič za zdravstveno in moralno oporo. Hvala sosedom družine Kogovšek za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem prijateljem za tolažilne besede in darovanja ter vsem, ki ste ga imeli radi. V mislih boš ostal vedno med nami: žena Olga, hčerka Tanja z možem Boštjanom in hčerkami Anjo, Najo in Jano, sin Mitja z ženo Majo in hčerkama Nejo in Lano ter ostalo sorodstvo. Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nic več ne sliši. (J. Medvešček) ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJANA PIŠEK (8. 1. 1926 - 29. 12. 2020) Od nje smo se poslovili 31. 12. 2020 na žažarskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju travmatološke klinike in oddelku DTS UKC Ljubljana za bolniško oskrbo, bolniškemu župniku p. Francu za duhovno oskrbo. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala domačemu župniku Ladislavu Jaksetiču za lepo opravljen obred, Lavandi za pogrebne storitve in pevcem za ubrano petje. Hvala vsem, ki se je boste spominjali. Vsi njeni Žažar, Horjul, Smrečje, Sv. Lovrenc, Ljubljana, Vrhnika, Grosuplje Odpri oči, odpri srce. V adventnem času se je poslovil naš ljubljeni sin, mož, oče, brat in tast RAJKO OBLAK, rojen 20. 9. 1965. Otroštvo in mladost je preživel v Šentjoštu na Horjulom, nazadnje je stanoval z družino v Gabrju pri Dobrovi. Veliko vas je bilo, ki ste Rajka imeli radi in ste nam ob njegovem slovesu izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Hvala vam. Nam je v tolažbo. Hvala vsem, ki ste našega Rajka spremljali na njegovem zadnjem potovanju in mu bili v pomoč v njegovi neizmerni želji in volji, da ozdravi telo in doseže dušni mir. Hvala vsem, ki ste njemu in nam naklonili tolažbo ter čast s prisotnostjo pri pogrebni maši, se mu prišli poklonit ali ste bili z nami ob zadnjem slovesu na Dobrovi pri Ljubljani pri cerkvi Marijinega vnebovzetja, kjer je Rajkovo zadnje počivališče. Hvala tistim, ki ste pripravili Rajkovo zadnje slovo, ga polepšali z iskrenimi in sočutnimi besedami, ubranim petjem in lepim cerkvenim obredom. Hvala tudi pihalnemu triu. Bog vam vsem povrni. Naj vas Rajkov ogenj tudi v prihodnje povezuje z njim in z nami ... Ata Polde, mama Pavla, žena Marjetka, sinovi Matic, Aljaž s Klaro, Jurij z Nino ter sestre Irena, Mihaela, Ana, Apolonija in Erika z družinami NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 64 Haščasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r64\ Kajje življenje? Bojevanje. Za vsako nado skritih sto prevar. Pretvarja v temne slutnje jasne sanje -usoda kruta, ta je gospodar. Nikamor se usoda ne ozira zida sama, sama spet podira. ZAHVALA ALEKSANDER POLAK (1984-2020) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podporo, cvetje ter sveče. Zahvala tudi sodelavcem hotela Gaustablikk Hoyfjellshotell za pomoč pri prevozu osebne lastnine kot tudi pogrebnima službama Jolstad in Pieta ter g. župniku Mohorju Rihtaršiču za poslovilne besede. Žalujoči: starši in brat z družino Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije nam iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ANICA KOZJEK (23. 7. 1955 - 1. 1. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda ter diakonu Samu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Mož Ludvik, sinova Pavle in Luka ter hčere Jožica, Martina, Andreja in Ana z družinami Polhov Gradec, januar 2021 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. V 88. letu se je od nas poslovila naša draga mama ANA LAMPE z Vrhnike (29. 7. 1933 - 7. 12. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Zahvala tudi Domu upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Pieta, g. kaplanu Primožu Megliču in KD Krizantema Vrhnika. Vsi njeni Prehitro prišel je čas, ko vzel si slovo, le spomini bodo ostali nate. Več z nami Te ni, a v srcih naših boš večno živel. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil naš AVGUŠTIN KONČAN, Vovkov Gustl (27. 8. 1936 - 4. 12. 2020) Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo župniku Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Lavanda, LD Horjul. Zahvala tudi DU Horjul, ZD Horjul in osebju DEOS, sosedom in znancem. Vsi njegovi Ljubgojna, december 2020 Zastalo srce je, nikjer te več ni, le vera ostaja, da pri Bogu se srečamo vsi. ZAHVALA SLAVKA KOŠIR (1955-2020) iz Ljubgojne Poslovili smo se od Slavke, ki je zatisnila oči 4. 12. 2020. Ob tem se zahvaljujemo g. Smrekarju za besede tolažbe, Lavandi za opravljene storitve, pevcem, vsem, ki ste počastili njen spomin, ter hvala za vse molitve in darove za svete maše. Draga Slavka, hvala za vse, kar si storila za mnoge, posebno za domače. Ne bomo te pozabili. Mož Janko, Darja z družino, Slavko, brat Lojze, sestri Mojca in Majda z družinami Svojci z bolečino v srcu sporočajo, da se je po hudi bolezni poslovila draga žena, mama, babica in prababica MARIJA GABROVŠEK, rojena Nagode (9. 4. 1942 - 1. 1. 2021) Na zadnjo pot smo jo pospremili v torek, 12. 1. 2021, na vrhniškem pokopališču. Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in podporo. Žalujoči mož Slavko, sinova Slavko in Mirko z družino V 89. letu se je poslovil naš IVAN PRISTAVEC (1932-2021) a zadnjo pot smo ga pospremili 27. 1. 2021 na borovniškem pokopališču. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Borovnica, januar 202 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE RODE, Mrovcove Hani s Stare ceste 42, Vrhnika (28. avgust 1923-17. december 2020) se iskreno zahvaljujemo g. kaplanu Megliču za lepo opravljen obred, pevcem, Pogrebni službi Pieta in vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki jo boste ohranjali v lepem spominu. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je... (Tone Pavček) ZAHVALA FRANČIŠEK SMRTNIK (1934-2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Zahvaljujemo se dr. Ireni Brenčič, dr. Homar in osebju nujne medicinske pomoči ter patronažni sestri Jeleni. Hvala gospodu župniku in Pogrebni službi Vrhovec ter pevcem za lepo pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki se niste mogli posloviti od njega in ga boste ohranili v lepem spominu. Žena Marija, otroci Franci, Andreja in Lenka z družinami Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč so dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA V 96. letu se je od nas poslovil naš dragi oče, dedek in pradedek JOŽE PLESTENJAK (1925-2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, molitve ter darove za svete maše. Zahvala tudi Pogrebni službi Lavanda in gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Ljubgojna, 2020 Z bolečino v srcu sporočamo, da se je poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek KAREL ROUS (rojen 31. 1. 1936 v Beltincih), upokojeni direktor proizvodnje IUV Žalujoči: vsi njegovi Vrhnika, december 2020 Težko je in boli, ko te nekdo zapusti. A v srcu zapisan spomin naj nikoli ne zbledi. ZAHVALA IVANKA KOŽUH (21. 6. 1930 - 26. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od naše drage mame. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Lavanda in gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 65 Wasoasopis 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. V 96. letu si za vedno mirno zaspala URŠKA RESETA, rojena Skrbec Hvaležni smo ti za vso ljubezen in dobroto, ki si jo nam nudila vse življenje. Vsi tvoji Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti tam zgoraj dana bo sreča. ZAHVALA KONRAD SLATINEK (1941-2020) Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku in Pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen pogrebni obred ter ge. Andreji Sonc za lepo petje. Hvala tudi Domu upokojencev Bokalci za vso skrb in nego. Vsi njegovi Stranska vas, december 2020 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož in oče VIKTOR GAJŠEK (1946-2020) z Vrhnike, rojen v Podlehniku pri Ptuju. Pokopali smo ga 16. 12. 2020 na ljubljanskih Žalah v ožjem družinskem krogu. Za izrečeno sožalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Žalujoči žena Slavka in hčerka Zdenka r VI ZAHVALA V 90. letu se je od nas poslovil naš dragi I PETER GRMEK (27. 6. 1931 - 14. 12. 2020) Od njega smo se poslovili 24. 12. 2020 na pokopališču v Borovnici. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovane sveče in tolažilne besede. Zahvaljujemo se DSO Vrhnika za vso skrb in nego, Društvu upokojencev Borovnica, gospodu župniku Šilarju ter Pogrebni službi Pieta za sočutno opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi vsem tistim, ki ste nam želeli stisniti roko, pa tega niste mogli zaradi izrednih razmer. Žalujoči: vsi njegovi Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Čeprav v 95. letu starosti, se je poslovila prehitro, a tiho in mirno. TEREZIJA MOLE, roj. Verbič (1926-2020) Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 18. decembra 2020. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Sin Cvetko z Ado, vnukinje Špela, Mateja in Petra z družinami Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nanjo bo večno ostal. ZAHVALA 14. decembra 2020 je od nas odšla naša mama ANTONIJA KRVINA (26.12.1936-14.12. 2020) Od naše mame smo se poslovili 26.12.2020 na pokopališču v Notranjih Goricah. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja in hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA V 94. letu se je poslovil naš dragi MARTIN JAKOPIČ (10. 4. 1927 - 30. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje. Iskrena hvala zdravnici dr. Krmec in patronažni sestri Maji za zdravniško oskrbo, gospodu župniku Rihtaršiču za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Pieta. V naših srcih boš ostal za vedno. Vsi njegovi Vrhnika, december 2020 Srce je omagalo, dih je zastal, prazen dom in dvorišče, naše oko te išče, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA JAKOB POPIT (1932-2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit v teh težkih časih. Posebna zahvala tudi pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoča žena Francka in sinova Janez in Aleš z družino Ne metulj ne beseda ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (F. Lorca) V večen počitek je zaspala IVANKA SUHADOLC s Šujice (25. 1. 1931 - 6. 12. 2020) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, sveče ter darove za svete maše. Hvala Pogrebni službi Lavanda, pevcem za lepo petje in župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Bokalce za čas, ko je bila v njihovi oskrbi. Posebno zahvalo za pomoč in podporo pa namenjamo zdravnici dr. Zvezdani Jablanov, sestri Mileni Sečnik ter patronažni sestri Bernardki Maček. Vsi njeni Šujica, december 2020 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nanj bo večno ostal. ZAHVALA IVAN LAMPRET (26. 5. 1930 - 7. 12. 2020) Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, bili z nami v mislih in se tako poslovili od njega. Zahvala Pogrebni službi Lavanda in župniku g. Šlibarju za opravljen obred. Iskrena hvala osebju Oddelka Spominčica v Domu upokojencev Vrhnika. Zahvala tudi sodelavcem Klima naprave Dolinar, Interšpar Vič, Dars Lj. in PGD Podsmreka. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darove za sv. maše, darovane sveče in cvetje. Silvo, Martina, Matija z družinami December 2020 Kjerkoli si zdaj -naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zadnje bivališče. Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovila naša mama in babi MARIJA ARSIČ (25. 3. 1936 - 1. 1. 2021) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ji kakorkoli izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in podporo ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi župniku g. Mohorju Rihtaršiču, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Vsi njeni Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite nam jo po elektronski pošti na naseasopjS@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš Časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika.. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite še naslov plačnika in telefon. NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 66 Uaščasopis POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV G R I Č 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 KAMNO SEŠTVO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE ♦ STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI ♦ BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.o.o., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 ♦ ♦ ♦ e-mail: marko.dolnicar@siol.net ♦ ♦ ♦ Lavanda pogrebne storitve Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. (I. Kant) V 92. letu življenja se je poslovila žena, mama, stara mama in prababica ANA RUŽIC (1929-2020) Iskreno se zahvaljujemo osebju v Domu upokojencev Vrhnika za prijaznost in oskrbo naše mame. Hvala tudi sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Vsi njeni Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... (Tone Pavček) V SLOVO CVETKA REJC (1955-2020) Od nje smo se poslovili v družinskem krogu. Hvala vsem za izrečeno sožalje, pomoč in podporo v težkih trenutkih. V spominu boš vedno ostala z nami, pogrešali te bomo! Vsi tvoji ZAHVALA ANTONIJA VRHOVEC (1938-2020) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: hči Jana in sin Janko z družinama Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče ljubljena mama. ' (Z. M.) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice, po domače Cankarjeve mame iz Samotorice nad Horjulom, ALOJZIJE SLOVŠA (31. 5. 1924 - 14. 12. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo sosedi Ančki ter patronažni sestri Barbari za nego v zadnjem času njene bolezni. Hvala tudi duhovniku g. Janezu Smrekarju, pevcem in Pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože in hčerka Marinka z družino 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. ZAHVALA FRANC TOMINC (1932-2020) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane sveče in denar. Iskrena hvala osebju Bolnice Petra Držaja za pomoč, ki so nam jo nudili, hvala Pogrebni službi Vrhovec, župniku za obred, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Mija in hči Irena z družino [66j POSLOVIL SE JE FRANČIŠEK PETKOVŠEK, po domače Šupcov Franci (1934-2020) z Vrhnike Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec za dostojno pogrebno svečanost. Naj ti bo lahka zemlja slovenska, ki si jo neizmerno ljubil do zadnjega dne. Žalujoči svojci in prijatelji Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. IRENA ŠIMON (1955-2020) l predrage žene, mamice, babice, sestre in prijateljice smo se poslovili 30. 11. 2020. Hvala vsem za pomoč in izrečeno sožalje. Vsi njeni V VEČNI SPOMIN JOŽEF WEISS (1. 10. 1936 - 23. 12. 2020) Hvala vsem, ki so v zadnjih dneh prehodili pot z njim, in vsem, ki so pripomogli, da je bil svet lepši ob odhodu - za vse iskrena hvala. Dragi oče, dedi, pradedi ... Hvala za vse! Vsi tvoji MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 67 Uaščasopis RAZVEDRILO 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U GLASBENIK NA TOLKALIH OPRAVI-ČENJE, OPRAVICBA ROBERT REDFORD TENIŠKA IGRALKA ZIDANŠEK POLDRAG KAMEN RAZLIČNIH BARV POMOČ: FURAŽA KASATA NABOB NAURU ŠALA, DOVTIP PROZNA STROJNA PLETENINA PODSTREŠNA IZBICA SKALNI NASAD RASTUN, SKALNJAK NIČVREDEN ČLOVEK, MALOPRIDNEŽ AMERIŠKA TV VODITELJICA WINFREY IZJEDA, RAZJEDEK EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA UONEL RICHIE MOŠKI SUKNJIČ SLADKA ZMES ZA SLAŠČICE SLAŠČICA IZ VEČ VRST SLADOLEDA, KANDIRANE-GA SADJA PRIŽNICA NAŠ FILM O JUNAŠKI PSICI IZ LETA 1958 PTICA SEVERNIH MORIJ. ALK DOBRO IN... 11 POTREBNO ŠTEVILO ČLANOV ZA SKLEPČNOST NIKI LAUDA OBDELAVA PERILA ZL1KAL-NIKOM HRVAŠKA PEVKA VUICA BAT, TOLKAČ ANTON AŠKERC TVREA-LIZATOR VODNIK GVERILSKO BOJEVANJE PARJENJE DIVJADI PECIVO Z NADEVOM, RULADA NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEŽI ...IN GOMORA TRČENJE PIANIST BERTON-CEU SMUČARKA ŠTTJHEC GLASBILO NA STRUNE IN LOK 12 MANJŠI OREH, OREŠČEK KRMA ZA VOJAŠKE KONJE SAMICA BIKA SREDNJEVEŠKA FR. VALI/TA MUSLIMANSKI KNEZ V INDIJI PUSTNO PECIVO VRTLJIVI DEL ELEKTROMOTORJA RUMENO RJAVA BARVA ZNAMKA ZA VLOGE MLETO ŽITO OTOŠKA DRŽAVA V MIKRONEZUI BELA SNOV ZA SLAJENJE AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC ROCKWELL NAVLAKA PREDSTOJNIK MERIJE NIKO GORŠIČ JAP. SMUČ. SKAKALEC (NORIAKI) ANJA RUPEL ŠIROK PAS PRI KIMONU NINA SIMONE 20. IN 1. ČRKA Wascasopis DOZDEVA, PRED-POSTAVA 10 LAKOMEN ČLOVEK ČRKOVNA UGANKA, PREME-TANKA ARABSKI ORNAMENT Geslo: 1 2 3 4 5 6 5 3 Í7 8 3 |9 10 7 11 12 Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. a i s J 1 E t Í i J 1 ^ i ». « s i i t B i i m H i 1 t 1 h ) t t S a 4 1 ? ■) i t t 3 j Î S 3 t 1 s » à i Î ■ Ú J Î t 1 & i 3 a i i 1 1 ä C i î JUNIOR î 5 J e 4 ? 5 1 S 1 7 Ç i 5 0 fl * * î 1 ö * « î t s r i e i t i P G fi i s J Ï J L S ■* i Ü t fl î ? J t ? 9 S i T- 9 t 1 « J 1 * Ï S C i t 1 ■ ■ 0 ï ■H î t LABIRINT. 9 2 8 6 4 8 3 5 2 4 7 3 1 8 5 1 5 7 6 9 6 9 4 3 8 8 9 1 6 9 7 2 1 7 3 5 9 6 4 3 7 3 9 8 5 1 1 7 3 S 6 8 1 3 7 2 9 2 4 3 6 8 6 4 5 9 5 7 2 9 7 5 4 7 9 8 1 6 4 9 Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je bila pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Novo leto naj zaseje, kar srce ti poželi.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, bodo prejeli: Marijana Mocic Nova s Strmice, Marjan Božnar iz Gabrja in Ljubica Djordjevski iz Borovnice. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najpozneje do 10. februarja na elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si ali na Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Dan pozneje, 11. februarja, bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli po en karton krofov (12 krofov) v priljubljeni vrhniški slaščičarni Berzo. Zato ne pozabite navesti telefonske številke, da vas bomo obvestili za prevzem krofov. I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Pozabljivost Policist: Gospod Jože. Prometno in vozniško prosim! Jože: Pozabil sem. Policist: A doma? Jože: Ne, naredit. Obresti »Štefan, ali veš kakšen je kredit v Sloveniji?« »Ne, kakšen?« »Vzameš zobotrebec, vrniti pa moraš drva.« Lupčkanje Čistilko je treba postaviti za šolskega glavnega svetovalca. Ona ve, kako rešiti težave. Na neki šoli se iz dneva v dan dogaja, da se deklice našminkajo, potem pa vse po vrsti poljubijo ogledalo v stranišču. Šolska čistilka se pritoži učiteljici, ki je zato sklicala sestanek, zagrozila s kaznimi - a naslednji dan se je vse ponovilo. V šolo pokliče njihove starše, predstavi težavo, toda dan pozneje je ogleda- X lo spet polno odtisov našminkanih ustnic. Čistilki je vsega dovolj. Dekleta pokliče pred ogledalo in reče: »Naj vam pokažem, kako težko moram vsak dan očistiti to ogledalo.« Vzame krpo, jo potopi v straniščno školjko, jo ožme in obriše ogledalo. Naslednji dan ni bilo na njem nobenega odtisa več. Izmenjava študentov Po Avstraliji skače kenguru in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njegove vreče pokuka pingvinček in bruha kot nor. Na Antarktiki med skupino pingvinov sedi kengurujček, občasno kihne in za-godrnja: »Mah, klinc pa taka izmenjava študentov!« Oglas Za vse, ki hujšate: na zalogi večja količina sirovih in makaronovih luknjic. Klofuta »Babica, kaj je to klofuta?« sprašuje Janezek. »To je informacija iz prve roke.« Klepet Prijateljici klepetata: »Po dveh letih je začel govoriti o družini.« »In kaj pravi?« »Da ima ženo in dva otroka.« Spominek Micki se je hči vrnila iz Francije. »Ti je prinesla kakšen spominek?« »Je, jutri ga bomo krstili.« Wascasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 900 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Maša Milčinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 NAS ČASOPIS 489/1. 2. 2021 CM K 68 Haščasopis OGLAS 1. februar 2021 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [S]