ŠTEVILKA LETO XLV, 2H, JUNIJ 2013 cena 1.58 eur naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Prejemnik zlatega grba občine Rečica ob Savinji je Zdravko Novak Najboljši pilot sveta je postai Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič BENCINSKI SERVIS STRAN 7 STRANI 12 Čestitke, Oglasi If juiiiiJ projnu(ii 54 i «jstni dii» ikrbria miftitJ Karmen Brezovnik O si ari sontek naie dr nit ne te mnog« srečnih let! V® ivinji dfjtnJii' l'.'. i Aja RELAX ŠOLA VOŽNJE a MOZIRJE- fi 041227133 POUiUJEHO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI li iit 2» VKSŽnjO S i prem Ijw Item I TECAJCRR ISlfe, Mozirje, savinjska t. 29 www.avtosala-relax.si ' Gradite noro hiio, obnavljate stani, ali pa vam je lalQi;l|a ¡tma 3)8 r.trehD:' Izvajamo tEsarsks, k rovi h z. kleparska in suho montažna dete. Obiščite na; na wtfw.pl3ninki.net m-. PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE VABIMO VAS, DA V NAŠI POSLOVALNICI NAROČITE DELOVNE ZVEZKE ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO. Ponujamo KAKOVOSTNE šolske potrebščine po UGODNIH cenah + DARILO ¡■liluc se limticilne' GOTOVINSKI £f\ S tez* POPUST 15% Nudimo plačilo na 12 obrokov. VENPRO, PAPIRNICA, /ica veniimšek s. h. ■i I I .M I I i * , .,. ■.:■■.■■.:. I ■ • I ■ II I I- . ■ I . ■ I I I 2 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Združevanje majhnih občin - racionalizacija porabe ali centralizacija odločanja?...............4 Center za socialno delo Mozirje: Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.............6 Savinjska regija: Minister Židan obiskal zgornjesavinjske lesarje......................................8 Slovesnost ob dnevu državnosti: Neodvisna država nam ni bila podarjena.....9 Občinski svet Ljubno: Nepravilnosti niso bile ugotovljene............... 11 Podelitev nagrad inovatorjem: Med nagrajenci tri zgornjesavinjska podjetja........................... 11 Ljubljanske mlekarne: Priznanje za najboljše mleko spet v Novo Štifto...................................12 Društvo izgnancev, KO Nazarje: Predsednik Franc Bezovšek predstavil delo društva......................................15 Kronika: Zapeljal v tovorno vozilo.......................................22 (ML) Tretja stran Problem ni število, problem je v« it • • I v* način financiranja občin Spominjam se leta 1993, bilo je torej pred dvajsetimi leti, ko se je prvič začelo govoriti o reformi lokalne samouprave. Resna razprava o tem se je začela leto kasneje, ko je bil pripravljen tudi model, po katerem naj bi ustanavljali nove občine. Glede na predvideni minimum 5.000 prebivalcev je bilo sprva predvideno, da bodo na območju takratne občine Mozirje nastale tri nove občine (Mozirje, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad), toda reforma je v nadaljevanju šla precej bolj »globoko«, kar pomeni, da smo dobili bistveno več novih občin. Osebno sem prepričan, da velik interes za nastajanje manjših občin v tistem času ni bil samo rezultat lokalnih apetitov po političnih funkcijah, temveč tudi posledica dotedanjega ne dovolj policentričnega razvoja. Do omenjene reforme lokalne samouprave smo namreč imeli relativno velike občine, ki očitno niso zmogle dovolj posluha za potrebe dislociranih območij. Spomnimo se, takratna Občina Mozirje je imela deset krajevnih skupnosti (Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Gornji Grad, Nova Štifta, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava), ki so imele v času, ko so bili krajani za skupni napredek pripravljeni plačevati samoprispevek, precej sredstev in vpliva na lokalni razvoj, zlasti glede gradnje infrastrukture, ko pa tako imenovanega referendumskega denarja ni bilo več, so se ključne odločitve sprejemale v tridomni občinski skupščini, sestavljeni po delegatskem sistemu iz predstavnikov politike, gospodarstva in krajevnih skupnosti. Minister Gregor Virant me je s predlogom za linearno zmanjšanje števila občin razočaral, saj bi od strokovnjaka njegovega ranga pričakoval, da se bo problematike financiranja občin (v bistvu gre samo za to, kako privarčevati nekaj proračunskih sredstev) lotil bolj analitično. Če namreč s primerljivim ali celo večjim številom občin uspešno funkcionirajo nekatere druge evropske države, na primer Avstrija, problem torej ni število, ampak način financiranja občin. Če bi spremenili slednjega, bi bile občine »prisiljene« razmišljati o racionalizaciji in možnih oblikah povezovanja, poleg tega pa bi jim morali dati več možnosti pridobivanja izvirnih prihodkov. Spomnim se primera občine Domžale, ki je v času sivega socializma uspela s stimulativno davčno politiko na svoje območje privabiti veliko število zasebnikov in podjetij iz Ljubljane in to se ji še danes obrestuje. Minister Virant, ali si v vladi drznete razmišljati v tej smeri? ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 26, 28. junij 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 26, 28. junij 2013 3 Tema tedna ZDRUŽEVANJE MAJHNIH OBČIN Racionalizacija porabe ali centralizacija odločanja? V petek je bil v Podčetrtku posvet, ki ga je pripravilo Združenje občin Slovenije. Med drugim so obravnavali tudi predlog o združevanju manjših občin in ob tem ugotovili, da tukaj ne bi prišlo do tolikšnih prihrankov, kot se je sprva izjavljalo v javnosti. Pobudo za združevanje občin, ker naj bi jih imela Slovenija preveč, je podal minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant. Slovenija ima 212 občin, kar 12 odstotkov od teh jih ne dosega števila 2.000 prebivalcev. Zgornja Savinjska dolina ima nekaj več kot 16.000 prebivalcev, torej za dobre tri občine po 5.000 prebivalcev. Ali bi združevanje res prineslo prihranke ali pa bi se odločanje o lokalnih zadevah za prebivalce le oddaljilo? Mnenja so različna. Tudi taki so, ki menijo, da se župani le grejejo na svojih stolčkih in malo ali nič ne naredijo za svoje občane. Spet drugi priznavajo, da se je v času, odkar so nastale nove občine, razvoj močno razcvetel. In kaj o tem menijo župani nekaterih manjših zgornje-savinjskih občin in poslanec SLS Jakob Presečnik? V SKUPNI OBČINI BI NE BILO TOLIKŠNEGA RAZVOJA! Vinko Jeraj, župan občine Rečica ob Savinji: »Vsak dan poslušamo načrte, kako bodo ukinili manjše občine v Sloveniji, in se ob tem sprašujem, kako naj ob tem snujemo načrte za prihodnost? Tudi naša občina, tako želena in pričakovana, ne izpolnjuje zakonsko določenih kriterijev. Koliko bi privarčevali z združevanjem občin, preprosto ni znano. Neznanka so tudi številna druga vprašanja. Mnogi so prepričani, da bo poslanstvo občin z zgraditvijo osnovne infrastrukture končano. Sam osebno z vso odgovornostjo trdim, da v okviru ene zgornjesa-vinjske občine ne bi doživeli niti približno takega razvoja, kot smo ga v sicer najmlajši, a samostojni občini.« ZDRUŽEVANJE NAJ NE BO DIKTIRANO Z VRHA Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: S /- »V SLS nasprotujemo združevanju občin »od zgoraj«, ker menimo, da so občine glavni generator kolikor toliko enakomernega regionalnega razvoja in nosilec preko 70 odstotkov vseh javnih investicij. Zavzemamo pa se za skupne občinske uprave na več področjih delovanja: prostorsko načrtovanje, evropski projekti itd. Seveda pa takšno sodelovanje v prihodnje lahko pripelje do združitve, če bi se občani za to odločili.« BI LJUDJE ŠE ČUTILI PRIPADNOST? Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno: »Leta '94 sem delal na skupni občini v Mozirju in sem bil proti raz-druževanju občin, saj je bilo takrat v tej vsebini mnogo neznank. Sedaj lahko rečem, da so občine na podeželju zacvetele. Razvila so se tudi naselja v bolj odročnih krajih. Območja nam določa tudi specifič- na geografska lega, saj so bili kraji med seboj ločeni že v zgodovini. Občani čutijo pripadnost svoji občini. Vprašam se, če bi bili prebivalci v tako združeni občini za svojo cestno povezavo pripravljeni prispevati po 8.000 evrov, kot je bil to primer pri cesti Kaker-Juvanje. V času samostojne občine Ljubno so bili izvedeni številni projekti, sredstva pa se pri tem načinu lokalne samouprave trošijo najracionalneje. Za investicije se objavljajo javni razpisi, zagotovljena je transparentnost, porabo nadzirajo različni organi. Nisem za združevanje občin in ne vem, če bi takšen referendum uspel. Močno pa se zavzemam za združevanje različnih strokovnih služb na medobčinski ravni, kar je sicer v SAŠA regiji že praksa, ki jo želimo nadgraditi s skupnimi službami ali organi na nekaterih področjih. OBČINE - NOSILKE RAZVOJA Alojz Lipnik, župan občine Solčava: »Po mojem mnenju so male občine veliko več kot le centri upravljanja. So zlasti nosilke razvoja na svojem območju. Na občino ne moremo gledati le kot na finančni strošek, potrebno je pogledati tudi, kakšne dobrine so uspele zagotoviti za svoje občane. V naši občini smo imeli leta 2006 okoli 1,600.000 evrov dolga, ki je šel predvsem na račun iz- gradnje šole. Danes je dolga še za okoli 700.000 evrov. Če pogledamo bilanco premoženja občine, je to znašalo v letu 2006 okoli 900.000 evrov in se je do sedaj povečalo na okoli 4,500.000 evrov. Dosegli smo številne rezultate, o čemer pričajo nagrada Zlati kamen, naziv EDEN, različne nagrade za naše arhitektonske rešitve ... V majhnih občinah, kot je naša, denar porabljamo racionalno in pregledno. Delamo s srcem in poznamo težave svojega domačega okolja in prebivalstva. Ne verjamem, da bi z združevanjem občin prihranili toliko, kot je bilo sprva re- čeno. Menim tudi, da so sredstva, ki jih razni tajkuni niso vrnili bankam in je morala država oziroma davkoplačevalci za namen sanacije bank nameniti visoke zneske. Takšna sredstva bi zadoščala za solčavski proračun za več sto let.« ZADOLŽENI IN NEZADOLŽENI SKUPAJ? Ciril Rosc, župan občine Luče: »Občina Luče je bila ustanovljena konec leta 1994 z reformo lokalne samouprave, takrat še skupaj s Solčavo, skupaj okoli 2.300 prebivalcev in okoli 211 km2 površine. Štiri leta kasneje so Solčavani dobili svojo občino, čemur v Lučah tudi nismo nasprotovali. Glavni poudarek investicij v Lu-čah je že od samega začetka bila izgradnja in obnova občinske infrastrukture, ki je bila takrat sila podhranjena. Predvsem asfaltiranje občinskih cest v zaselke je bilo od samega začetka zelo aktualno, kajti kljub največjemu deležu kate- 4 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Tema tedna goriziranih občinskih cest na prebivalca v celotni državi, nismo imeli asfaltirane praktično nobene ceste, razen v samem centru. Po 19. letih je danes slika povsem drugačna. Večina cest v zaselke je asfaltiranih, v Lučah imamo kompletno obnovljeno vso ostalo infrastrukturo, kot so vodovod, kanalizacija, parkirišča, pločniki, javna razsvetljava, kabelska TV, toplovod, plino- vod, brezžični internet ... V vseh teh letih se je tako veliko postorilo, precej tudi s pomočjo evropskih sredstev. Kljub temu se naša občina tudi v najbolj cvetočih letih ni zadolževala, ampak smo del sredstev privarčevali za hude čase. Tako lahko tudi danes, ko je zaradi krize že več kot 90 odstotkov slovenskih občin zadolženih, na srečo nismo med njimi, še vedno izvajamo nove in tudi zagotavljamo lastni delež pri sofinanciranih projektih. Prepričan sem, da ne bi dosegli toliko, v kolikor ne bi od leta 1994 imeli svoje občine. Zato nam tudi ni vseeno, ko se govori o ukinjanju malih občin, predvsem pa nas moti način, na katerega se je država lotila problematike. To bo v bistvu pomenilo tiho centralizacijo, s katero bo podeželje veliko izgubilo. Velikost povprečne slovenske občine je povsem primerljiva z evropskim povprečjem. V nekaterih bližnjih državah so občine celo bistveno manjše kot pri nas: Av- strija, Češka, Švica, Francija ... Tudi povprečna zadolženost slovenskih občin ne odstopa od evropskega povprečja. Dejstvo je, da se denar v občinah bistveno racionalneje porabi kot v drugih sferah javne porabe. Občine so ene redkih institucij v državi, ki so trenutno še sposobne črpanja evropskega denarja. Tudi zadnja leta so večinoma občine reševale evropski denar, da ni bil izgubljen. Večina investicij v javni sferi se opravi preko občin in večina občin ima že pripravljene projekte za evropske razpise tudi za naslednjo finančno perspektivo. Sistem lokalne samouprave je tako eden redkih projektov, ki je v samostojni Sloveniji v teh letih dokazano dosegel svoj namen. A ga je zato potrebno rušiti? V kolikor pa je nekaj izjem, ki negativno izstopajo, je potrebno te sankcionirati in ne zato spreminjati celotnega sistema. Z novo reformo, kot se predlaga, bomo samo povzročili večletni mr- tvi tek lokalne samouprave ravno v obdobju, ko bi se lahko pospešeno črpal evropski denar, prišparali pa bomo zanemarljivo malo. Z nekaj prihranki pri funkcionarskih plačah se država namreč ne bo rešila. Skratka, štediti je treba najprej v beli Ljubljani v številnih agencijah in zavodih, pri javnih naročilih ... , kjer bo večji efekt in manjša škoda. Sicer pa je lokalna samouprava ustavna in evropska kategorija, ki je ni možno kar ukiniti z levo roko. Za vsako morebitno spremembo občinskih meja bodo potrebni referendumi, pa naj se občani odločijo, ali si bodo občine ukinili oziroma se združevali - tudi neza-dolženi z zadolženimi. V veliki večini sem prepričan, da ne. Vsaj ne v tistih občinah, ki so se v zadnjih letih lepo razvile. Teh pa je večina. Le poglejmo naše podeželje danes in ga primerjajmo z obdobjem izpred 20 let. Razlika je več kot očitna.« Tekst in foto: Marija Lebar Naša anketa Je združevanje občin nujen korak za iskanje prihrankov? V teh dneh veliko polemik dviguje izjava ministra Gregorja Viranta, da bi zmanjšali število občin za polovico. Virant je prepričan, da bi z združevanjem prihranili, saj bi bilo manj birokracije, na posameznih področjih pa bi se lahko tudi lažje lotili večjih projektov, ker bi združili denar več občin. A pravni strokovnjaki se bojijo, da bi se zaradi tega znižala kakovost in dostop do storitev, saj so tudi tiste manjše občine naredile bistven premik pri zagotavljanju osnovne infrastrukture. Kaj bi združevanje občin prineslo naši dolini? Radenko Tešanovic, Ljubno ob Savinji Mogoče ta koncept združevanja ni ravno posrečen, mogoče bi bilo bolje ustvarjati skupne službe, ki bi servisirale več občin hkrati. Se mi pa zdi, da bi z združevanjem botrovali počasnejšemu razvoju določenih območij. Kljub temu v naši dolini kot realnost vidim le dve občini. Mirko Brezovnik, Šmartno ob Dreti Združevanje občin v naši dolini nam ne bi prineslo bistvenih sprememb, saj smo toliko razkropljeni, da imamo že neko specifiko. Sicer pa že sedaj moramo veliko stvari urejati le v Mozirju. Z združevanjem bi se dostopnost občin zmanjšala, poslabšala bi se kakovost storitev. Dvomim pa, da bi z združevanjem dosegli velik finančni učinek. Alojz Pečnik, Brdo pri Šmartnem Združevanje ima dobre in slabe strani. Po eni strani bi verjetno privarčevali, saj bi se ukinilo kar nekaj služb, zmanjšal bi se javni sektor. Dostopnost in kakovost storitev pa bi se zagotovo poslabšala. Uradniki bi tedaj malo manj časa posvečali posamezni stranki, ker bi jih bilo bistveno več. Nuša Purnat, Gornji Grad Za mene osebno je bila sprva ena sama občina dovolj in sem bila tedaj zelo skeptična ko seje mozirska začela cepiti. Sedaj ugotavljam, da je sedanja organiziranost na lokalni ravni bistveno boljša, kot je bila v eni veliki občini. Ponovno združevanje bi prineslo verjetno velik razkol med ljudmi, saj se verjetno ne bi mogli dogovoriti, kaj bi teritorialno združili skupaj. Sicer pa dvomim, da bi bil velik prihranek. Verjamem, da bi v primeru združevanja kakovost in dostopnost storitev za občane ostala na enaki ravni, kot je sedaj. Zvonka Pečnik, Mozirje Sama izhajam iz mozirske občine, za katero mislim, da bi z združevanjem pridobila, manjše občine pa bi izgubile veliko stvari. Nazadoval bi razvoj posameznih območij. Polona Kolenc Ozimic, Homec Verjetno je združevanje občin korak k varčevanju. A če so prej dali možnost za ustanovitev, ne bi bilo sedaj pošteno, da združujejo. Saj so male občine dobro zaživele in imajo dobre rezultate. Občine so za ljudi in take bi morale ostati. V trenutnih občinah imajo večjo možnost, da izrazijo svoje mnenje. Manjše občine dosežejo več in imajo kvalitetnejše storitve. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 5 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Aktualno CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev Nekatere pravice iz javnih sredstev za otroke so vezane na šolsko leto, zato se je na to treba pravočasno pripraviti, pravi direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Veršnik Fale. Naštela je postopke, ki so potrebni za pridobitev pravic in tudi roke, do kdaj je potrebno kaj storiti. SUBVENCIJA KOSILA IN MALICE Za otroka, ki bo v prihajajočem šolskem letu prestopil iz osnovne šole v srednjo ali iz vrtca v osnov- no šolo in se mu bo tako spremenil status, naj starši vloge obvezno oddajo v avgustu, saj bodo na centru najprej reševali vloge za spremembo otroškega dodatka s 1. septembrom 2013, šele po tem bodo lahko odločali o subvenciji šolske prehrane. Starši otrok, ki se jim pravica do otroškega dodatka steče v juniju ali juliju, morajo vlogo oddati v mesecu izteka pravice. Hkrati naj podajo vlogo za subvencijo prehrane. Tisti, ki jim pravica do otroškega do- OBČINA GORNJI GRAD Podeljena bodo številna občinska priznanja Osrednji dogodek ob praznovanju občine Gornji Grad bo jutri, ko bo v Novi Štifti proslava ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj. Letos je število nagrajencev veliko, kar kaže, da aktivno delo posameznikov v dobro kraja ali udejstvovanje v društvih ni ostalo skrito očem. Najvišje priznanje, naziv častnega občana bo prejel Franček Go-razd Tiršek. Zlati grb občine bosta prejela Ivan Tesovnik in Anton Be-zovšek ml., grb občine Gornji Grad pa bo šel v roke Alojza Ternarja, Bojana Poličnika in Jožeta Pusto-slemška. Priznanje občine bodo prejeli Branko Stenšak, Viktor Šu-rk, Uroš Žerovnik, Milan Mekiš ter Podružnična osnovna šola Nova Štifta in Prostovoljno gasilsko društvo Gornji Grad. Kocbekovo priznanje bo letos prejelo pet učencev, ki so vsa leta dosegali najvišji učni uspeh. To so Tea Suhoveršnik, Katja Ugovšek, Katja Poznič, Kana Vincek in Andraž Zavolovšek. ŠS Marjana Veršnik Fale: »Na uveljavitev pravic je treba pomisliti pravočasno.« (Foto: Marija Lebar) datka še teče in nimajo otroka, ki bi se mu spremenil status, lahko oddajo vlogo za subvencijo prehrane kadarkoli v obdobju po 25. juniju do 31. avgusta 2013. Veršnik-Fa-letova: »V primeru, da starši oddajo vlogo kasneje, torej od septembra dalje, bomo v skladu z zakonom o pravici do subvencije šolske prehrane odločili z naslednjim dnem od vložitve vloge.« DRŽAVNA ŠTIPENDIJA - ŠE VEDNO SAMO ZA POLNOLETNE Dijaki, ki so dopolnili 18 let, oddajo vloge za štipendijo v mesecu avgustu. Dijaki, ki dopolnijo 18 let med šolskim letom, oddajo vlogo v mesecu, ko dopolnijo starost 18 let. Študentje naj oddajo vlogo za štipendijo v mesecu septembru. SUBVENCIJA VRTCA Za otroka, ki ga na novo vključujejo v vrtec z letošnjim septembrom, naj starši oddajo vlogo za subvencijo vrtca v mesecu avgustu. Tisti starši, katerih otroci so že vključeni v vrtec in imajo odločbo o pravici izdano do decembra, naj vloge za subvencijo vrtca oddajo v letošnjem decembru. Vloge za otroški dodatek, še pravi Marjana Veršnik Fale, naj starši na centru za socialno delo oddajo v tistem mesecu, ko se jim izteče dosedanja pravica. Marija Lebar STICISCE NEVLADNIH ORGANIZACIJ SAVINJSKE REGIJE Delavnica »Predstavitev aktualnih razpisov« v Nazarjah Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij (IPAK) je v okviru projekta Stičišče nevladnih organizacij (NVO), ki ga delno financira Evropska unija iz evropskega socialnega sklada, pripravil delavnico Predstavitev aktualnih razpisov. Delavnico je v Jaki-jevi hiši v Nazarjah izvedel dr. Stanko Blatnik, predstavnik zavoda IPAK, katerega sedež je v Velenju. Na delavnici, ki se je izvajala v ponedeljek, 17. junija, je dr. Blatnik predstavil dva aktualna razpisa, ki sta lahko zanimiva za različna društva. Zbranim predstavnikom društev iz Zgornje Savinjske doline in Velenja je tako predstavil sklad za nevladne organizacije v okviru Norveškega fi- Dr. Stanko Blatnik je predstavil aktualne razpise in ponudil pomoč zavoda IPAK pri iskanju partnerjev. (Foto: Tatiana Golob) nančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP in razpis za sodelovanje (Cooperation Activities) ter za izmenjavo znanj (Know-how Exchange Programme) v okviru Centralne evropske iniciative. Po končani predstavitvi obeh razpisov so poslušalci predstavili svoje projekte in se z dr. Blatnikom posvetovali o tem, kateri razpis je zanje bolj primeren. Po zagotovilih dr. Blatnika zavod IPAK pomaga iskati tudi potencialne partnerje za skupno prijavo, saj lahko predvsem pri večjih razpisih, kot je predstavljeni norveški, prijavitelji pričakujejo več možnosti za uspeh, če se skupaj prijavi več partnerjev. TG 6 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Iz občin, Oglasi OBČINA REČICA OB SAVINJI Prejemnik zlatega grba je Zdravko Novak Letošnji prejemniki grbov in županovih priznanj (Foto: Marija Lebar) V ponedeljek, 17. junija, so v avli rečiške osnovne šole pripravili slavnostno sejo občinskega sveta. Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan Vinko Jeraj, podeljeni so bili letošnji občinski grbi in županova priznanja. Župan Jeraj je nanizal številne lepe misli, ki sodijo k prazničnemu vzdušju, preletel je vidnejše projekte, ki so že ali še bodo izvedeni, in se ustavil ob pobudi o združevanju majhnih slovenskih občin. »Ni še veliko let, kar smo si skupaj zastavili delo v novi občini. Zavedam se pričakovanj občanov in naj povem, da so bila moja pričakovanja in načrti še večji. A v zadnjem letu ste morda dobili občutek, da se ne dogaja kaj dosti. Ne bom spet rekel: krizni časi, a verjemite, da se preprosto ne da,« je med drugim povedal župan. Dodal je, da se je intenzivno delalo na pridobivanju projektne dokumentacije za ureditev Tavčarjevega doma, trškega jedra, cestnih vpadnic v trg Rečica, centra mladih, zaključili so izvedbo dopolnilne kanalizacije Varplje-Nizka-Spo-dnja Rečica, skupaj z drugimi občinami sodelujejo pri nameravani obnovi centralne čistilne naprave v Mozirju, sistema Letošč, počasi se zaključuje projekt GOŠO ... Projekt izgradnje mostu čez Savinjo s povezovalnimi cestami na Tr- novec, ki so ga pričeli izvajati v novembru, nameravajo končati letos poleti. Čaka jih še sanacija plazov po jesenskih poplavah, dve še v letošnjem letu, je med drugim povedal Jeraj. Odlikovancem je predal letošnje grbe in županova priznanja ter se jim ob tem zahvalil za njihov doprinos k skupnemu dobremu. V imenu nagrajencev je spregovoril prejemnik zlatega grba Zdravko Novak. Slovesnost je zaokrožil priku- pen glasbeni program v izvedbi mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Stefana Garkova, vse skupaj je v celoto povezala, preletela zgodovino kraja in občine ter podrobno predstavila letošnje nagrajence voditeljica dogodka Polonca Kolenc Ozimic. Marija Lebar © TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno 34. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA NEDELJA, 30. junij 2013 - 18.00 ODPRTJE RAZSTAV v prostorih OŠ Rečica ob Savinji - razstava pirografij Tonija Osovnikerja - etnografska razstava GRABILA JE SENO - razstava likovnih del osnovnošolcev - ročnodelska razstava VEZEMO IN KVAČKAMO (razstave organizirajo TD Rečica ob Savinji, KUD Utrip, OŠ Rečica ob Savinji, veziije DU Rečica ob Savinji, Občina Rečica ob Savinji, v programu sodelujejo učenci Glasbene šole Nazarje in REČIŠKI POBI) SOBOTA, 6. julij 2013 - 20.30 VEČER POD TRŠKO LIPO na trgu Rečica ob Savinji - Domen Kumer - srečo lov ZA ZABAVO SKRBI ANSAMBEL ZASAVCI NEDELJA, 7. julij 2013 - 15.00 IGRE MED NASELJI OBČINE REČICA OB SAVINJI na športnem igrišču Rečica ob Savinji, moderator FRANCI PODBREŽNIK Nagrajenci občine Rečica ob Savinji za leto 2013: Zlati grb občine je prejel Zdravo Novak, upokojeni predmetni učitelj, ki je med generacijami mladih pustil pečat. Tvorno je sodeloval pri oblikovanju občine. Veliko svojega časa namenja preučevanju ljudi, običajev in dejstev iz rečiške zgodovine. Sodeloval je pri oblikovanju zbornika ob 130-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji. Srebrni grb občine sta dobila Jožica Jeraj za dejavno članstvo v Turističnem društvu Rečica ob Savinji, v katerem je bila predsednica, še vedno pa sodeluje pri vseh prireditvah društva, in Janez Potočnik, podjetnik, ki v kraju daje upanje, da bo tukajšnja lesnopredelovalna industrija učakala lepše čase. Kljub težkim časom namerava svojo dejavnost še širiti. Bronasti grb je pripadel Miranu Račniku za neutrudno delovanje v Športnem društvu Gmajna in Stanku Tiršku ml. s turistične kmetije Tir-šek, ki vedno rad sodeluje v društvenem utripu občine. Županovo priznanje je prejelo Kulturno-umetniško društvo Utrip ob desetletnici delovanja. Županova priznanja mladim so prejeli zlati maturant Blaž Jezernik in odličnjaki, ki so zaključili osnovno šolanje na Rečici ob Savinji: Eva Gru-dnik, Klara Prislan, Nina Turk, Hana Lukež, Brina Kolenc in Tevž Špeh. 7 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Gospodarstvo, Oglasi SAVINJSKA REGIJA Minister Židan obiskal zgornjesavinjske lesarje V sredo, 19. junija, se je na delovnem obisku v Savinjski regiji mudil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan s sodelavci. Srečal se je s predstavniki javnih zavodov in zadrug s tega območja, z mlekarji, predstavniki civilne iniciative, v naši dolini pa je obiskal dve gospodarski družbi lesno predelovalne industrije, in sicer Černi-všek Jože s.p. iz Juvanja in Melu d.o.o. iz Luč. PRED ŠIRITVIJO PROIZVODNJE Minister s sodelavci se je najprej oglasil pri Černivškovih in si v njihovi družbi ogledal proizvodnjo le-pljencev, stenskih in talnih oblog. Predstavili so mu svojo dejavnost, ki se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko sta Jože in V novi hali bodo združili proizvodnjo, ki sedaj poteka v več prostorih. Halo naj bi začeli graditi v teh dneh, velika bo 20 krat 60 m, končana naj bi bila do jeseni. Pri tem Černivškovi računajo tudi na nekaj novih delovnih mest. SODELOVANJE Z LOKALNIMI DOBAVITELJI V podjetju Melu si je minister Židan ogledal proizvodnjo notranjih vrat, za katera se je specializirala ta gospodarska družba. Lastnik in direktor Alojz Selišnik je ministra popeljal skozi proizvodnjo, kjer je predstavil tudi ukrepe na področju varstva okolja in zdravja pri delu, saj vso žagovi-no in prah odvajajo v silose in v stiskalnice, končno pa s traku dobijo lesne brikete, ki jih porabljajo Minister mag. Dejan Zidan (v sredini) je z zanimanjem prisluhnil razlagam Alojza Selišnika (desno) o izdelavi vrat. (Foto: Marija Lebar) Ana Černivšek začela s svojo dejavnostjo praktično pod kozolcem. Dejavnost predelave lesa so sčasoma dopolnili še z avtoprevozni-šivom. Najprej so potrebovali prevoz za lastne potrebe, nato pa so prevoze ponudili tudi za druge naročnike. Minister Židan je ob tem povprašal o posebnostih lepljenih lesnih izdelkov, ki jih izdelujejo pri Černivšku, in značilnostih takih izdelkov. Jože Černivšek je ob tem predstavil težave slovenskih lesarjev na splošno, pa tudi številne administrativne ovire, s katerimi se je srečeval pri pridobivanju potrebne dokumentacije za nameravano investicijo v novo proizvodno halo. Člani družine Černivšek so ministra Židana s sodelavci popeljali skozi svoje proizvodne prostore. (Foto: Marija Lebar) sciplinarno skupino ljudi z različnimi znanji, ki bo pomagala oblikovati koncesijske pogoje in pogodbe. Tako Černivšek kot Selišnik sta menila, da je bil obisk ministra zelo zadovoljiv. V neposrednem stiku so mu lahko predstavili te- žave, s katerimi se srečujejo v lesno predelovalni industriji, od administrativnih ovir do pomanjkanja surovine in do težav pri ceni in konkurenčnosti izdelkov spričo previsoke obdavčitve dela v Sloveniji. Marija Lebar za lastne potrebe. Odpadkov torej praktično ni. Minister, pod čigar resor sodi gozdarstvo, lesarstvo pa le do žag, je pokazal dokajšnje zanimanje in razumevanje za probleme, s katerimi ga je seznanil Selišnik. Ta mu je povedal tudi, da njegovo podjetje dobro sodeluje in kupuje potrebne surovine za svoje izdelke, če se le da, od lokalnih dobaviteljev. Po ogledu proizvodnje so se zadržali še v pogovoru. Med drugimi temami so govorili tudi o novih koncesijah za sečnjo v gozdovih, ki jih bo država razpisala v letu 2016. Po Selišnikovih besedah je minister povedal, da namerava za to področje oblikovati interdi- ODPAD GOCA, zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.n. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64, 3325 ŠOŠTANJ Tel.: 041 242 829 VROČA NAGRADNA IGRA ZA VROČE POLETNE DNI Imate v vaših kleteh višek odpadnega materiala? IZPRAZNITE JIH! Vsaka fizična oseba, ki bo v času od 1.7.2013 do 14.9.2013 pripeljala na podjetje ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64 odpadni material, bo pridobila kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Osvojite eno izmed naslednjih vročih nagrad: - LCD TELEVIZOR -HLADILNIK -10 PRAKTIČNIH NAGRAD Nagradno žrebanje bo 16.9.2013 v prostorih podjetja ODPAD GOCA D.O.O., Skorno pri Šoštanju 64. 8 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Organizacije, Iz občin SPOMINSKA SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI V MOZIRJU Neodvisna država nam ni bila podarjena Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje - odbor Mozirje sta ob dnevu državnosti pripravila slovesnost in srečanje veteranov vojne za Slovenijo. Na Trgu osamosvojitve v Mozirju so na predvečer praznika v proslavi nastopili Godba Zgornje Savinjske doline, vokalna skupina Koledniki mozirskega Kulturnega društva Jurij in osnovnošolci ter pevec Branko Gradišnik. Udeležencem so spregovorili župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, predsednik Pokrajinskega odbora veteranov vojne za Slovenijo Za-hodnoštajerske pokrajine Zdenko Terpin in podpredsednik PVD Sever za Celjsko območje mag. Darko Repenšek. »Kako ponosni smo bili tisti večer. A že tisto noč so sile teme začele rogovilit širom naše domovine. In ta srčnost, pogum ter odgovornost je takrat mnoge gnala v boj za samostojno državo Slovenijo,« je izpostavil župan Suhoveršnik in poudaril, da je bila vojna pomembna kljub temu, da je trajala le deset dni. Zdenko Terpin je povedal, da nam neodvisna država ni bila podarjena. Obenem je prepričan, da naša predstava o samostojni in lastni državi ni bila takšna, kakršno je slovenska politika iz nje uspela narediti v minulih letih. Mag. Darko Repenšek je v svojem govoru spomnil, da je bila prav 25. junija pred dva- indvajsetimi leti sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. »Tedaj smo dobili to, kar smo sanjali stoletja - svojo samostojno, suvereno in demokratično državo Slovenijo. Sanje, za katere so naši predniki umirali, so postale resničnost,« je med drugim izpostavil Repenšek, ob tem pa poudaril, da ob vsem tem ponosu, ki nas navdaja in navdihuje, ne smemo nikoli pozabiti na vse tiste, ki so se skozi zgodovino Slovencev trudili za obstoj slovenskega naroda. Slavnostni dogodek so v mozirskem odboru Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje ob zaključku izkoristili za podelitve priznanj in znakov za prizadevno delo. Nato so se tako severovci kot veterani vojne za Slovenijo pomudili v družabnem srečanju in obujanju spominov. Marija Šukalo Zgornjesavinjski veterani vojne za Slovenijo in severovci so na Trgu samostojnosti v Mozirju s svečanostjo obeležili državni praznik. (Foto: Marija Šukalo) OBČINSKI SVET MOZIRJE Sprejeta rebalans proračuna in nižja cena vrtca Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta so svetniki potrdili rebalans proračuna in nižje ekonomske cene za vrtec. Hkrati so se poslovili od dolgoletne ravnateljice vrtca Nuše Reber-nik, ki se je seje udeležila, da je utemeljila znižanje cen in se hkrati tudi sama poslovila od župana Ivana Suhoveršnika in svetnikov. Reberni-kovi se je župan zahvalil za korektno sodelovanje in ji zaželel veliko zadovoljstva v pokoju ter ji izročil darilo. Cena programov predšolske vzgoje se bo v mozirskem vrtcu znižala za obe skupini, in to za nekaj manj kot tri procente. Rebernikova je povedala, da je znižanje cene posledica znižanja osnovnih plač in stroškov dela, v manjši meri pa tudi znižanja materialnih stroškov in storitev. Nova ekonomska cena bo začela veljati s 1. julijem. Odlok o spremembi proračuna so svetniki sprejeli tako v prvi kot drugi obravnavi. Usklajen je bil na osnovi realizacije za obdobje ja-nuar-marec, prav tako bo rebalans vplival na zmanjšano zadolženost občine. Mag. Ivo Glušič je spregovoril o spremembah na področju pri- Nuša Rebernik je še zadnjič v vlogi ravnateljice vrtca nagovorila svetnike in občinsko upravo. (Foto: Štefka Sem) hodkov in odhodkov. Na področju odhodkov se je najbolj povečal odhodek za sanacijo cest po neurju, sanacijo plazov ter za sanacijo po poplavah. Višja sredstva za sanacijo bo občina prejela od ministrstva za kmetijstvo in okolje. Predvideni odhodki se bodo zmanjšali na področjih širitve čistilne naprave, obnove vodovodnega sistema Letošč, za dotacijo športnim društvom in obnovo zdravstvenega doma. Zdravstveni dom bo tako po novem dobil le novo streho, katero je poškodovala toča. Z rebalansom proračuna se bodo precej zmanjšale tudi kratkoročne obveznosti do bank. Štefka Sem 0KXNEK Svoboda je edina stvar, ki jo imate samo, če jo dajete tudi drugim. William Allen White 9 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I OBČINA LUČE Stroški sanacij zaenkrat iz občinskih sredstev V teh dneh poteka sanacija občinske ceste v naselju Raduha v Lučah. Škoda je nastala v lanskem novembrskem neurju. Gre za lokalno cesto Logarski most-Miklavc-Duple. Na tej cesti je bila potrebna sanacija na več mestih, občina pa bo zanjo plačala okoli 20.000 evrov. Kot je povedal župan Ciril Rosc, so po lanskem neurju v Lučah izvedli ali še izvajajo sanacije na in- frastrukturi tudi v drugih zaselkih; v Podvolovljeku, Konjskem Vrhu, Krnici, Podveži ... V proračunu za letošnje leto je za sanacije namenjenih 100.000 evrov, že konec lanskega leta pa je bilo v ta namen porabljenih 120.000 evrov proračunskih sredstev. »Državne pomoči za namen odstranjevanja posledic še nismo prejeli, razen obljub,« je povedal župan Rosc. Marija Lebar Cesto v Raduhi je razdejalo novembrsko neurje. (Foto: ML) OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Rebalans proračuna zaradi nujnih investicij Zaradi nujnih investicijskih del na podružnični osnovni šoli v Bočni in povečanih stroških izgradnje zbirnega centra odpadkov v Pod-homu je gornjegrajska občinska uprava pripravila že drugi rebalans proračuna. Župan Stanko Ogradi je na seji občinskega sveta svetnike seznanil s postavkami, kjer se sredstva zmanjšujejo in se prenašajo na področje investicij in kje se povečajo prihodki občine. Občina je med drugim planirala menjavo strehe na telovadnici gor-njegrajske šole, planiran je bil tudi odhodek za nadomestila podžupana, katerega župan ni imenoval, sredstva so bila planirana tudi za elektrovod Tičjek in javno delo, za katerega je šola oddala prijavo, a ni dobila odobrenega. Vsa ta sredstva so sedaj prenesena za strešju te šole. S tem bo poskrbljeno za varnost otrok v Bočni in v jesenskem času sprejem vseh vpisanih otrok v vrtec. Občino poleg teh nujnih investicij čakata še dve. Svetniki so potrdili DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta) za nadomestno gradnjo mosta v Delcah, OBČINSKI SVET LJUBNO kot tudi za sanacijo dveh plazov na cesti Sluga-Nova Štifta-Črnevska rida. Obe investiciji naj bi financiralo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, v kolikor seveda rebalans državnega proračuna ne bo prinesel kakšnih neprijetnih sprememb. Štefka Sem Nepravilnosti niso bile ugotovljene Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta je župan Franjo Naraločnik z dnevnega reda umaknil dve točki o Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, saj se je pokazalo, da dokumenta še nista povsem usklajena v besedilu, ki ga morajo vsi občinski sveti sprejeti v popolnoma enaki vsebini. Župan je v točki razno poročal o nadzoru dela občinske uprave s strani protikorupcijske komisije. O programu Flosarskega bala pa je svetnike seznanil Radenko Te- omenjene investicije. Župan Ogradi je namreč glede na nujnost ureditve strehe na boč-ki šoli in pomanjkanje prostora v vrtcu, kjer je bilo zaenkrat zavrnjenih kar 20 otrok, sprejel odločitev, da v POŠ Bočna ponovno sprejmejo dva oddelka vrtca, šolarji pa se združijo v dva kombinirana oddelka. Prav tako se bo povečal prostor za oddelek Zvezdice, ki je v jedilnici gornjegrajske šole. S pomočjo prizidka k obstoječemu prostoru se bo skupina lahko povečala in v obeh vrtcih bo tako zagotovljen prostor za doslej zavrnjene otroke. Obnova strehe na POŠ Bočna se bo izvedla med počitnicami, največ del bo opravljenih v obdobju, ko bo tamkajšnji vrtec zaprt. Prav tako se bodo nadaljevale aktivnosti za ureditev dveh učilnic na pod- Koordinator za turizem Radenko Tešanovic je poročal o delu TlC-a in izpostavil številne aktivnosti glede promocije ljubenskega turizma v širšem prostoru. (Foto: Marija Lebar) šanovic, zaposlen na ljubenskem TIC-u. Župan Franjo Naraločnik je dejal, da si na Ljubnem želijo čimprejšnjo ureditev javnega zdravstva v dolini, zato so na dnevni red seje občinskega sveta uvrstili obravnavo in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in Odloka o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zavodu. Ker so bile na predlagana odloka podane še nekatere pripombe, ki jih mora pripravljavec upoštevati v čistopisu za sprejem na vseh občinskih svetih, sta bili ti točki umaknjeni z dnevnega reda. Naraločnik je poročal o nadzoru, ki ga je na podlagi anonimne prijave izvedla na občini protiko-rupcijska komisija. Še posebej se je posvetila pregledu javnih razpisov, saj bi naj na občini dajali preveč prednosti domačim izvajalcem pred tistimi od drugod. Komisija pri nadzoru ni ugotovila nepravilnosti, je povedal župan. Koordinator za turizem Raden-ko Tešanovic je poročal o delu TICa za letos in izpostavil številne aktivnosti, ki so jih ali jih še izvajajo za promocijo ljubenskega turizma v širšem prostoru. Ob tem je svetnikom predstavil tudi okvirni program tokratnega Flosfesta in Flo-sarskega bala. Prva prireditev bo v petek, 19. julija, zaključek pa bo v nedeljo, 4. avgusta. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Gospodarstvo, Organizacije PODELITEV NAGRAD INOVATORJEM SAŠA REGIJE ZA LETO 2012 Med nagrajenci tri zgornjesavinjska podjetja Podelitev priznanj inovatorjem v Savinjsko-šaleški regiji se je odvilo že petnajstič. Tokrat so prireditev pripravili v torek, 18. junija, v Velenju. Med desetimi podjetji, ki so bila nagrajena, so bila tudi tri zgornjesavinjska. Podjetje Heri d.o.o. Nazarje je prejelo diplomo, Bider kmetijski stroji, Bojan Bider, s.p., z Rečice ob Savinji srebrno priznanje, BSH Hišni aparati Nazarje pa dve zlati priznanji. Na razpis za priznanja in diplome Savinjsko -šaleške gospodarske zbornice so podjetja prijavila 13 inovacij. Po dve so prijavila podjetja Gorenje, BSH Hišni aparati in Esotech, eno inovacijo pa Premogovnik Velenje, Trendnet, In-dop, Šolski center Velenje, Mega M, Bider kmetijski stroji in Heri. Komisija je na podlagi različnih kriterijev, kot so inovativnost, izjemnost, trajnostni učinki, gospodarski rezultati ipd., podelila pet zlatih, sedem srebrnih priznanj in eno diplomo. Jože Bider je prejel srebrno priznanje za inovacijo traktorski sekalnik lesnih sekancev. Diplome in srebrna priznanja je podelila nazarska županja Majda Podkrižnik, zlata pa podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin. Podjetje Heri je prejelo diplomo za večnamenski obdelovalni stroj avtorja Hermana Remica, Bider kmetijski stroji, Bojan Bi-der pa srebrno priznanje za traktorski sekal-nik lesnih sekancev avtorja Jožeta Bidra. Zopet se je izkazalo podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Skupno 24 avtorjev je prejelo dve zlati priznanji za ročni mešalnik nove generacije, ki ga odlikuje robustnejša gradnja in izpolnjuje zahteve standarda treh zaporednih padcev z višine 70 cm brez večjih poškodb, ter se-kljalnik »kockaste oblike«, ki pri določenih modelih omogoča 50 različnih funkcij. Uroš Seme, projektni vodja v BSH, je z izidom zadovoljen: »Nagrada pomeni potrditev našega ino- Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je prejelo dve zlati priznanji: za ročni mešalnik nove generacije in sekljalnik »kockaste oblike«. vativnega dela, ki je temeljno vodilo in kultura našega ustvarjanja. Na razpis smo se odzvali, saj želimo širšo potrditev v okolju, v katerem delujemo.« Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik je povedal, da je v Zgornji Savinjski dolini veliko inovativnih podjetij, ki se ne prijavljajo na razpis zbornice: »Sama administracija prijave je zahtevna in zahteva veliko dragocenega časa, zato se marsikdo od podjetnikov ne odloči za sodelovanje na natečaju. V zbornici opozarjamo, da bi rezultati, ki bi pomenili določeno boniteto pri kandidiranju za različ- Edina podeljena diploma je šla v roke Hermanu Remicu iz podjetja Heri d.o.o. Nazarje. Podelila mu jo je nazarska županja Majda Podkrižnik. na razvojna sredstva ali kaj podobnega, privabili ljudi, da bi se jih več odločilo za prijavo na razpis.« Tekst in foto: Katja Remic Novak TURISTIČNI DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI 34. Od lipe do prangerja Z nogometnim turnirjem v malem nogometu za ženske na dan državnosti so člani Turističnega društva Rečica ob Savinji pričeli s 34. tradicionalno prireditvijo Od lipe do prangerja. Slednjo bodo zaključili prvo nedeljo v juliju s šaljivimi igrami med zaselki v domači občini. V zadnjo junijsko nedeljo so umestili razstave, v osnovni šoli bodo namreč odprli kar štiri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo pirogra-fij Tonija Osovnikerja in likovno rečiških osnovnošolcev. Z letošnjo etnografsko razstavo bodo v turističnem društvu popeljali v čas, ko se je seno sušilo še ročno. Ljubitelji vezenin pa si bodo lahko ogledali ročna dela vezilj Društva upokojencev Rečica ob Savinji. Po večletnem premoru se na Rečico vračajo narodnozabavni ansambel Zasavci, ti bodo poskrbeli, da se bodo obiskovalci Večera pod trško lipo prvo julijsko soboto zabavali in sprostili. Svoj kamenček v mozaik prijetnega večera pa bo dodal tudi pop pevec Domen Kumer. Tradicionalno prireditev Od lipe do pranger-ja bodo zaključili tekmovalci zabavnih iger. Na športnem igrišču se bodo pomerili v znanju in spretnosti ob moderatorju Franciju Podbrežniku. Marija Šukalo 11 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Čestitke V FRANCIJI PODELJENA NAGRADA FLIGHTGLOBAL ACHIEVEMENT AWARDS Najboljši pilot sveta je postal Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič Na največjem letalskem srečanju Paris Air Show je v petek, 21. junija, na izboru Flightglobal Achievement Awards potekala podelitev nagrad za naziv najboljšega svetovnega pilota. To prestižno nagrado je letos osvojil Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. Matevž Lenarčič je bil nomini-ran zaradi izjemnega dosežka. Lani je namreč že drugič zaporedoma obletel Zemljo z ultra lahkim letalom. Na svoji poti dolgi več kot 90 tisoč kilometrov je kar šestkrat prečkal Ekvator, preletel 60 držav, 120 narodnih parkov, tri oceane, pet najvišjih vrhov celin. V letošnjem letu je opravil nov izjemen polet - preletel je Severni pol ter tako osvojil nov mejnik v letalstvu. Kljub temu, da je svet prepričan, da je Lenarčič najboljši pilot sveta, ki je v letalstvu premaknil meje mogočega, pa Rečičan ostaja skromen. »Bil je lep izlet v Pariz, kamor sva odletela s kolegom Domnom LJUBLJANSKE MLEKARNE Priznanje za najboljše mleko spet v Novo Štifto Matevž Lenarčič (desno) je v Franciji prejel prestižno nagrado na največjem letalskem sejmu. (Fotodokumentacija: Aerovizija) V Naklem so Ljubljanske mlekarne sredi meseca pripravile sedmo srečanje s svojimi dobavitelji mleka. Na njem so bila podeljena priznanja za dobavitelje, ki so mlekarni v minulem letu predali največje količine mleka, in priznanja za dobavitelje najkakovostnejšega mleka. V tej kategoriji je prvo mesto pripadlo kmetiji Podmeninšek iz Nove Štifte. Priznanje za najkakovostnejše mleko so podelili četrtič in že četrtič si je ta laskavi naziv prislužila Podmeninškova kmetija. V pridelavo mleka je vpeta skoraj vsa družina, nosilka kmetijske dejavnosti pa je Zlata Rihter, ki je priznanje tudi prevzela. Podmeninškovi sicer mleko Ljubljanskim mlekarnam oddajajo preko Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. Predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec je ob tem povedala: »Pričakujem, da bodo novi lastniki uresničili napovedi in bodo Ljubljanske mlekarne razvijali naprej in s tem še dodatno utrdili položaj Ljubljanskih mlekarn kot največjega odkupovalca surovega mleka ter ponudnika mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji.« V Ljubljanskih mlekarnah se po njenem že več let trudijo, da bi s svojimi dobavitelji mleka ohranjali dobre odnose. Samo lani so tako od 2.400 proizvajalcev z območja 41 slovenskih kmetijskih zadrug odkupili 183 milijonov litrov mleka in ga predelali v različne mlečne izdelke. Marija Lebar Graufom z Virusom. Pristala sva na enem največjih letalskih sejmov na svetu na letališču Le Bourget v Parizu. Ja, včasih je fino dobiti tudi kakšno priznanje,« je ob vrnitvi v domači kraj izjavil letalec. Ob tej Matevževi nagradi, ki je po besedah Domna Graufa nagra- da cele ekipe, ki je srbela za polet okrog sveta in na Severni tečaj, zadovoljstva ne skrivajo niti na sedežu proizvajalca letala Pipistrelu. Prepričani so, da so z Lenarčičem odličen tandem, za katerega ovire v letalstvu sploh ne obstajajo več. Marija Šukalo Zlata Rihter (druga z desne) s prejemniki priznanj in predsednico uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetano Rijavec in izvršnim direktorjem za nabavo Slavkom Peklajem. (Fotodokumentacija LM) 12 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Zgodovina in narodopisje O Kocbeku (1) Piše: Aleksander Videčnik Letos mineva 120 let od ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva v Mozirju. Ustanovitelju tega pomembnega narodnega društva Franu Kocbeku smo posvetili kar nekaj njegovih spominov in bomo še priobčili članke Branka Žemljica, ki jih je pod naslovom Iz mojih spominov na Kocbeka napisal v Planinskem vestniku, št. 9, letnik 1953. Že smo zapisali, da je bil Zemljič eden najtesnejših sodelavcev Frana Kocbeka in da je bil kot mlad učitelj v Solčavi. Prav v »Solčavskemu kotu«, kot je naslovil članek o kraju in ljudeh, je več kot nazorno opisal svoje navdušenje nad to alpsko vasjo in njenimi prebivalci. Iz mojih spominov na Kocbeka NAJINO PRVO SREČANJE LETA 1892 Nisva se takrat spoznala. In še potem dolgo ne. Kako je že bilo? S starim očetom in babico smo šli iz Radmirja v Gornji Grad. Že nas je za sončno gmajno sprejel tihi Hom v svojo senco in ravno smo se začeli spuščati po Bačunovem klancu navzdol, ko zaslišimo za seboj neko čudno drdranje in že tudi klic. Odmaknili smo se na levo in desno in strmeli v prečudno vozilo - vrhu silno visokega kolesa čepi človeško bitje in miga z nogami; menda ga poganja. Na dolgem ukrivljenem drogu pa se za njim po-taka manjše kolesce. To čudno vozilo nas prehiti. Kar buljimo v to čudno vozilo, kot nenavadno prikazen, ko se to motovilo dobrih 50 korakov pred nami v klancu s človekom vred prevrne. Mož, ki ga je jezdil, se zviška zakadi precej daleč na desno od vozila. »Jezus Marija«, zahlipa moja babica. »O preberdiga! Zdaj pa nekaj ne bo prav!« se oglasi z druge strani ceste moj stari oče. Še preden pa premerimo polovico poti do nesrečnega padlega, se mož dvigne in spet spleza na tisto visoko kolo. Spet smo obstali in čakali, če si ne bo v strmem klancu spet izbral novo počivališče na tleh. Pa se to ni zgodilo, kolo kmalu izgine za ovinkom. »Ja, ja, to sem bil jaz, takrat sem edini imel v Gornjem Gradu kolo stare vrste. Pa sem se ga vraga še tisto leto znebil in čez nekaj let kupil moderni bicikelj, ki ga imam še zdaj na podstrešju v Štoku,« mi je priznal Kocbek - še študentu - čez kakih 12 let. Tako sem prvič doživel njegov padec, po 35 letih (1927) pa zadnjega bolj bolečega ... (Opomba. Morda je prav, da omenim, kako se jaz spominjam Branka Zemljiča, ko je učil na tedanji Okoliški šoli na Dolgem Polju. Šola je bila še povsem nova, in to velika zgradba. Ker so bile šole v mestu precej prenapolnjene, je tedanja država zgradila to novo šolo. Sem so zahajali otroci iz okolice Celja. Učitelja Zemljiča smo občudovali, ker je dolgo hodil oblečen prav po planinsko. Stanoval je v vili ob Savinji. Šolarji so pravili, da je bil zelo strog, toda poln pripovedovanja o njegovem Solčavskem. Spominjam se, da je imel redna predavanja v okviru Planinskega društva v Celju in da so ljudje pripovedovali, kako zanimivi so ti njegovi večeri. Kot lahko ugotovimo, je ves čas bivanja v Celju pisal v Planinski vestnik in nam tako ohranil marsikaj zanimivega. A.V.) NENAPOVEDAN SESTANEK NA KOROŠICI Prišel sem ravno čez Konja, na Pragu pred Dedcem malo postal in se nekaj časa obiral, razmišljajoč, ali naj krenem proti Kocbekovi koči ali pa se spustim proti Korošici in od tam dalje proti Jermanovim vratom. Odločil sem se za slednje. Ustavim se pred nemško Korošico. Hudobne misli so mi mlado kri zburile. Spomnil sem se srečanja z dvema Kranjčanoma, ko smo odstranili nemški napis, to je bilo že nekaj leta nazaj. »Ali jo misliš kar s pogledom podreti?« me je s čudovitim mirnim, globokim, sonornim pa posmehljivim glasom ogovoril za mojim hrbtom Kocbek. Kje se je le vraga utrnil, da ga nisem prej nikjer opazil. Kot da me je zalotil v grehu, se zdrznem in stojim vkopan v globoki ostri travi. Pa se vseeno prisiljeno zarežim in prav nič ne vem, kaj sem mu tisti hip odgovoril. »Če nimaš kakega posebnega načrta, pa pojdi z menoj,« me je prijazno povabil. Spustiva se v Petkove njive in lezeva med ruševjem in po skalovju proti Planjavi, kjer je pozneje Suhe trasiral novo bližnjico proti Jerma-novim vratom. Spotoma sem se mu izpovedal o dogodivščini, ki smo si jo pred leti privoščili s Korošico štirje dijaki. To je bilo, ko smo odstranili nemški napis! Postal je in me gledal s priprtimi očmi in komaj zaznavno prikimal. Tudi to sem mu povedal, kako sem prejšnji teden potegnil nekega Gradčana, ki se mi je pridružil v Lu-čah, na poti čez Mrzli dol. Prenočevati je šel na Korošico. Ključ si je priskrbel pri Suhcu v Lučah in to na priporočilo celjskih nemških Alpenvere-inovcev. Človek iz Gradca je bil tedaj prvič v naših planinah, zato si je skrbno beležil imena vrhov naših planin. Kocbek pa: »Nisi prav ravnal, si se mu predstavil?« Jaz pa hitro: »Kot lončarjev sin iz Celja.« Dobil sem nasvet: »Bodi previden. Smilil bi se mi tako ti, kot tvoj oče.« Naslednji dan sva plezala skozi Hudi prask na Mrzlo goro. Izbrala sva kmalu po vstopu levi žleb, nekoč sem telovadil skozi malo bolj nerodnega, desnega. Z Mrzle gore sva se potem spustila na Ravne k Češki koči in dalje na Grintavec in Kočno, pa nazaj preko Jezerske Škrbine na Skuto ter sestopila skozi Turski žleb na Okrešelj. Spotoma sem in poslej še večkrat v njegovi družbi spoznaval alpsko floro, v tem je bil Kocbek pravi strokovnjak. Nikoli mu nisem kaj novega povedal! Pač pa sem sledil njegovemu znanju. Vesel sem bil, da me je velikokrat povabil na kakšno planinsko turo, vabilu sem se rad odzval. OSKRBNIK KOCBEKOVE KOČE Med počitnicami leta 1908 sem pričakoval vpoklic k vojakom, pa tega ni bilo. Odločil sem se, da Kocbeka nagovorim, da bi v tem času delal kot oskrbnik na Kocbekovi koči. Ko sem mu izrazil to željo, se je široko razkoračil, razpel roke in dejal: »Prav iz oblakov mi padeš v hišo. Saj veš, da je Krašovec precej bolan in letos ne more prevzeti oskrbništva na koči, prav skrbelo me je, koga bom lahko naprosil za ta opravila. Prevzemi ta posel in reši me teh skrbi. Sicer sem te mislil prositi za pripravo otvoritve Frischaufove-ga doma na Okrešlju, ki bo v začetku avgusta, pa je nujneje, da bo Kocbekova koča redno oskrbovana, pa še nagrado dobiš.« Nadaljevanje prihodnjič. Frischaufova koča na Okrešlju v gradnji. Slika je iz leta 1907, hrani pa jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 13 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Kultura, Organizacije KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE Prvo srečanje literarne sekcije Bele stopinje v Mozirju Novembra 2012 ustanovljeno kulturno-ume-tniško društvo STOPinJE s sedežem v Mozirju je v četrtek, 13. junija, pripravilo prvi literarni večer. Poleg predsednice društva Ivane Žvipelj se je v Mozirju zbralo šest članov iz celotne Zgornje Savinjske doline. Govorili so o ljubezni in prebirali svoja najnovejša dela vezana na to tematiko. Beseda je tekla tudi o načrtih in smernicah, po katerih bodo peljali novoustanovljeno društvo. Poleg literarne sekcije Bele stopinje ima društvo še folklorno skupino Feferončki in sekciji Babica pripoveduje ter Potujemo. Žvipljeva je povedala: »Začeli smo z osmimi člani, sedaj se stvari povečujejo. V društvo smo vključili šolske otroke, ki bodo obiskovali folklorno skupino Fe-ferončki, s katero bomo pričeli jeseni,« in dodaja: »Dejavni smo tudi v sekciji Potujemo, s katero obiskujemo znane predstave po Evropi. Konec avgusta si bomo z 39 člani v Veroni ogledali predstavo Romeo in Julija.« Kot je razložila predsednica društva, je njihov poudarek na izobraževanju in iskanju novih poti in možnosti izražanja. Težijo k združevanju ljudi v različnih interesnih dejavnostih. Literatura je že ena od njih: »Ljubitelji literature se bomo srečevali in se sproti dogovarjali o projektih. Sledi- Ivana Žvipelj: »V tem letu bomo pokazali, da imamo interes delati.« li bomo tistemu, kar bomo videli, da je aktualno. Tokratna tema je bila ljubezen, zato smo vsi spisali nekaj na to temo, in to tudi prebrali ostalim članom.« V načrtu imajo kavarniške večere ob spremljavi glasbe, za katere lokacije še nimajo. V društvu si želijo finančne podpore, ki je zaenkrat še ne iščejo, jo bodo pa prihodnje leto, ko bodo imeli kaj pokazati. Do sedaj je vsa izobraževanja financirala Žvipljeva: »V tem letu bomo pokazali, da imamo interes delati, drugo leto pa bomo poskusili dobiti kakšnih sto evrov od občin, saj se želimo izobraževati in v našo družbo povabiti znane pisatelje, literate ... « je zaključila predsednica društva. Tekst in foto: Katja Remic Novak Člani društva si želijo, da bi se njihova srečanja razvila v kavarniške večere ob spremljavi glasbe. SEMINAR O NOVOSTIH V DAVČNI ZAKONODAJI V NAZARJAH Za boljše delo računovodij v podjetjih in pri samostojnih podjetnikih Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je sredi junija pripravilo celodnevni seminar z davčnimi strokovnjaki. Udeleženci so prisluhnili davčnim svetovalkam z licenco: Maji Dolinar Dubokovič, Simoni Štraus in Biserki Šubej. Predavateljice so spregovorile o aktualnih novostih o davku na dodano vrednost, o zakonu o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in obračunavanju prispevkov po novem. Novi zakon o delovnih razmerjih in novela zakona o trgu dela prinašata pri zaposlovanju precejšnje spremembe in pomenita spremembo pravnega okvira za urejanje delovnih razmerij. Poseben poudarek predavanja je bil na stroških dela. Prav tako so spregovorile o novem obračunavanju davka na dodano vrednost in novem pravilniku o evidencah pri gotovinskem poslovanju, ki naj bi začel veljati prihodnji mesec. Udeleženci seminarja so se seznanili z določbami pri delni oprostitvi prispevkov za zaposlitev starejših delavcev in s številnimi drugimi novostmi, ki jih prinašajo omenjeni zakoni. Delodajalci bodo lahko od julija naprej zahtevali vračilo plačanih prispevkov za prvo zaposlitev delavca. Po besedah predstavnice organizatorja Darje Do- bovičnik tovrstni seminarji, ki jih društvo pripravi za svoje člane, bistveno pripomorejo k boljšemu delu računovodskih delavcev pri samostojnih podjetnikih in v večjih podjetjih. Marija Šukalo Računovodje naše doline so se na seminarju seznanili s številnimi novostmi v davčni zakonodaji. (Foto: Marija Šukalo) 14 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Gospodarstvo, Organizacije DOSTAVA SMUTIJEV NA DOM ALI NA DELOVNO MESTO Nutricistka Tina Golob ponuja zdrav zajtrk Čas gospodarske krize, ko propadajo številna velika podjetja, je po mnenju poznavalcev priložnost za male podjetnike z dobro idejo. Tina Golob, mlada podjetnica iz Mozirja, nosilka certifikata za supernutricistiko, ima idejo, ki sicer ni unikatna, je pa precej sveža v našem podeželskem okolišu. Vsem, ki zaradi jutranje naglice pozabljajo na zdrav, polnovreden zajtrk, in takšnih je veliko, ponuja dostavo sveže pripravljenih smutijev na dom ali na delovno mesto. Zdrava prehrana, dobro psihično in telesno počutje ter urejena zunanjost Tini predstavljajo pomemben del njenega življenja. Že nekaj časa Tina Golob ponuja dostavo sveže pripravljenih smutijev na dom ali na delovno mesto. se poglobljeno poučuje o učinkih zelenjave, sadja in zelišč na človekovo telo in se želi s takšnimi t.i. superživili tudi prehranjevati. Svoje znanje je s somišljeniki, ki jim primanjkuje časa za iskanje pravih načinov prehranjevanja, že delila na delavnicah o pripravi smutijev, zeliščnih pripravkov in o negi kože. Dostavo smutijev na dom že ponujajo v naši prestolnici, je pa Tina verjetno prva ponudni- Izgnanci naše doline so se drugo soboto v juniju srečali na občnem zboru. V poročilu je predsednik društva Franc Bezovšek opozoril na sklep izvršilnega odbora njihove krovne organizacije, da naj bi vse krajevne organizacije prispevale za obnovo prostorov zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici. Zaradi tega so tudi zgornjesavinjski izgnanci prispevali del sredstev. Med ukrepi Vlade Republike Slovenije za uravnoteženje javnih financ za pripravo rebalansa proračuna za lansko leto je izpostavil sklep za omejitev pravic žrtvam vojnega nasilja pri izplačevanju pokojnin, na katerega so se pritožili. Tožbi je bilo ugodeno. Pri pripravi zakonov za varčevanje je bilo predlagano, da jim odvzamejo pravico za dopolnilno zdravstveno varstvo, a so jo uspeli zadržati. Med drugim je Bezovšek pouda- ca teh zdravih sadnih in zelenjavnih napitkov na podeželju. Tukaj takšne ponudbe še nismo vajeni, a kot je razbrati iz naročil, ki jih Tina dnevno dobiva, lahko Zgornjesavinjčani postanemo pravi ljubitelji zdravih jutranjih napitkov, njihova ponudnica pa z razširitvijo ponudbe in izobraževanjem uporabnikov uspešna mlada podjetnica. Tatiana Golob ril tudi, da je bila izgnancem odvzeto vse premično in nepremično premoženje, vojna škoda pa do danes še ni bila poravnana. Na socialnem področju so ugotovili, da morajo poiskati način, kako sodelovati z društvom upokojencev, ki bi jim pomagali v skrbi za bolne in onemogle. Dejstvo je namreč, da se članstvo stara in umira, njihove vrste pa se ne pomlajujejo. Trenutno je v društvu 70 članov iz cele Zgornje Savinjske doline. Med nerealizirano nalogo, ki jo bodo poskušali uresničiti v letošnjem letu, je ostala pridobitev spominske sobe. Prav tako so si ob zaključku zadali za nalogo, da do prihodnjega srečanja pripravijo svoje življenjske zgodbe. Tako bodo ohranili spomin na vojne grozote, ki so jih preživeli. Marija Šukalo DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945, KRAJEVNA ORGANIZACIJA NAZARJE Predsednik Franc Bezovšek predstavil delo društva REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI V ŽALCU Na preverjanju tudi Zgornjesavinjčani Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Celje, Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Žalec in Občina Žalec so za zahodno štajersko regijo organizirale 19. izbirno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Dogodka, ki se je odvijal 8. junija pred Domom II. Slovenskega tabora Žalec, se je udeležilo 13 domačih ekip in ena tuja ekipa prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Tekmovale sta tudi ekipi BSH Hišni aparati Nazarje in OZ RK Zgornje Savinjske doline. Letošnja tema je bila namenjena preverjanju delovanja in usposobljenosti ekip prve pomoči v nudenju prve pomoči ob nesrečah z nevarno snovjo, ob nesreči na otroškem pikniku in nesreči pri množičnem pretepu. Ekipa OZ RK Zgornje Savinjske doline je bila sestavljena iz skupnih ekip, ki ju ima OZ skupaj z občinama Ljubno in Rečica ob Savinji. Omenjeno ekipo je uspo- sabljala Darja Es, ekipo podjetja BSH pa Martina Žunter. Kljub temu, da je obe ekipi sestavljalo kar nekaj članov, ki so se takšnega preverjanja prvič udeležili, so se sodelujoči iz naše doline izkazali z dobrimi rezultati. Tatiana Golob Ekipi BSH Hišni aparati Nazarje in Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline sta se izkazali z dobrimi rezultati. (Foto: Janez Železnik) 15 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I ZAKLJUČNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV OSNOVNE SOLE NAZARJE Junija Pred 40 leti MOČAN PORAST MOTORNIH VOZIL Po podatkih se je število motornih vozil v občini v petih letih povečalo za več kot dvakrat, od tega kar za trikrat število osebnih avtomobilov. V letu 1967 je bilo na območju občine registriranih 1.303 motornih vozil, ob koncu leta 1972 pa že 2.825 vozil. Prvo mesto zavzemajo osebni avtomobili, katerih število se je dvignilo od 406 v letu 1967 na 1.255 v letu 1972. Sledi dvig števila mopedov za malo manj kot trikrat. Danes pride v občini na nekaj več kot pet prebivalcev eno motorno vozilo, na nekaj več kot dvanajst prebivalcev pa en osebni avto. Pred 30 leti OBLETNICA KNJIŽNICE Deset let je od tega, kar obstoja matična knjižnica v Mozirju. Seveda so tudi pred tem imeli knjižnice v Mozirju, saj sega bralna kultura tja v drugo polovico prejšnjega stoletja. Da bi obeležili obletnico, so se zbrali ljubitelji branja v knjižnici na skromni slovesnosti. Predsednik ZKO Anton Venek je v krajšem nagovoru poudaril pomen knjižnice. Izročil je Ivki Lamut in Petru Širku priznanji za izredna prizadevanja pri delovanju knjižnice in seveda pri prenovi prostorov. Pred 20 leti V NAZARJAH SE DUŠIJO Ves minuli teden so vsi, ki stanujejo ali so se mudili v Nazarjah, videli in tudi občutili močno onesnaženost ozračja z dimom in prahom. Vremenske okoliščine so botrovale, da se je iz podjetja Gorenje Glin direktno k tlom valil gost dim, modre barve, ki je dražil oči in dihala. Krajani Na-zarij so ob tem trpko pripomnili, da se njihovo potrpežljivo požiranje vseh škodljivih izpustov počasi izteka, nenazadnje pa je pravica tudi kraja samega, da si ne glede na to, da je industrijski center doline, poskuša ustvariti svoje mesto na področju turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline. Pripravila Tatiana Golob Predstavili zavidljive pevske uspehe in dokazali, da jih zaslužijo V sredo, 12. junija, je v domu kulture v Nazarjah potekal zaključni koncert pevskih zborov Osnovne šole Nazarje. 107 glasov, kolikor jih nastopa v vseh zborih omenjene šole, je pod vodstvom zborovodkinje Katje Gruber najprej združeno zapelo pesem Lepo je v naši domovini biti mlad. Zbrani v dvorani so nato lahko prisluhnili mlajšemu in starejšemu otroškemu zboru OŠ Nazarje, zboru podružnice Šmartno ob Dreti, vokalni skupini i-zborček in mladinskemu zboru OŠ Nazarje. Na klavirju sta se pevcem pridružila Toni Acman in Alenka Klem-še Begič. V slikah so predstavili njihovo pojoče šolsko Predstavnik staršev Fortunat Krivec se je zborovodkinji Katji Gruber zahvalil za njen trud in predanost delu v zboru. (Foto: Ciril M. Sem) leto in priznanja, ki so jih prejeli, našteli so tudi prireditve, na katerih so sodelovali. Zboru, ki se iz leta v leto številčno pridno krepi, vaje nikoli ne odpadejo, obiskovanje pevskega zbora pa je pevcem, kot pravijo sami, redna tedenska dejavnost. K večji povezanosti zbora pripomorejo tudi intenzivne vaje in zaprisega pevskemu zboru ter pravilom, ki v njem veljajo. Če teh ne bi bilo, s tako številčnim zborom najbrž ne bi bilo mogoče gostovati na koncertih in tekmovanjih, celo takšnih izven meja Slovenije, kakršno je bilo minuli teden na Slovaškem. Tam so se mladi pevci znova odlično izkazali in se domov vrnili z zlatim priznanjem, ki je potrditev njihove odličnosti tudi v širšem evropskem prostoru. Ravnateljica Vesna Lešnik se je zahvalila zborovodkinji in pevcem za uspešno zastopanje šole, s posebnimi priznanji pa se je zahvalila deve-tošolcem, ki letos zapuščajo zbor. Katji Gruber so se za njen trud in predanost delu v zboru poleg ravnateljice in devetošolcev zahvalili še starši pevcev, ki so ponosni na njihove uspehe in veseli, da zborovodkinji uspe umiriti otroško razigranost in najti ravnovesje med petjem in adolescenco starejših otrok, kot je dejal predstavnik staršev. Dvorana se je zborovodkinji zahvalila stoje z aplavzom. Nazarski pevci so koncert zaključili s pesmijo Moje Nazarje ter tako počastili še praznik krajevne skupnosti, ki so ga krajani praznovali ravno na dan koncerta. Mateja Goltnik Otroci se strinjajo, da zaradi spodbude in prisotnosti staršev na nastopih pojejo še lepše. (Foto: Ciril M. Sem) 16 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke RAZSTAVA AKADEMSKEGA SLIKARJA UROŠA POTOČNIKA Umetnik ustvarjal s pomočjo sina Akademski slikar Uroš Potočnik (desno) se v Galeriji Nazarje predstavlja z večplastnimi kolaži, nastalimi tudi s pomočjo njegovega sina. (Foto: Tatiana Golob) dela sestavljena iz dveh motivov. izdelovanja kolažev ter v veliki me- Atomske eksplozije v enem delu ri sodelovanje umetnikovega sina. in velenjske razgledniške prizore v Njegova vloga, h kateri je pristopil drugem po besedah Kapševe zdru- po očetovih napotkih, je po mnenju žujejo izbrana tehnika in postopek kritičarke več kot odločilna ter do- Srnjakova kašča Ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje je tamkajšnje kulturno društvo ob sodelovanju občine pripravilo razstavo del akademskega slikarja Uroša Potočnika. Umetniške stvaritve slikarja, ki na OŠ Nazarje poučuje likovno vzgojo, bodo v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje na ogled postavljene do srede julija. Predsednica nazarskega kulturnega društva Vladimira Plano-všek je predstavila umetnika, ki je leta 2006 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer slikarstvo. V lanskem letu je tam uspešno opravil tudi magistrski študij pri profesorju Zmagu Lenardiču. Umetniško kritiko slikarja in razstavljenih del je podala kustosinja in kritičarka Petra Kapš. Kot je povedala, so v Nazarjah razstavljena KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Prva posebnost Srnjakove ka-šče je, da je njen leseni del iz ma-cesnovine. Zelo redke so kašče, ki imajo lesovino iz macesnove-ga lesa. Druga njena posebnost je, da je zelo velika, daleč največja v širni okolici. Kašča v Šokatu nad Gornjim Gradom v temelju meri v dolžino 9,6 metra, v širino 6 metrov, v zgornjem delu je povečana še za 1,3 metra širok hodnik. Oboje veliko pove o njenem pomenu za nekoč mogočno Srnjakovo kmetijo, ki je z gozdom merila kar 115 ha. Zaradi obsežnih obdelovalnih površin in rodovitnosti tal so imeli ve- liko tržnih viškov govedi, ovac, volne, predvsem pa žita, kar je seveda narekovalo tako velikost kašče. Po pripovedovanju so jo zgradili leta 1860 na mestu pred tem pogorele. Tretja značilnost Srnjakove ka-šče je, da je dobro ohranjena, čeprav je kmetija že zdavnaj opustela. K temu prispevata redno vzdrževanje in seveda obstojnost ma-cesnovine. Osamljenost, velike strmine in dolg ter težak pristop so botrovali temu, da si je rod že leta 1889 poiskal nov dom v dolini. Kmetijo (poslopja in obdelovalne površine) so nato dajali v najem, povečini mladim družinam. Z gozdom so gospodarili sami. Šele leta 1912 so do kmetije nadelali »nadel«, kot pravimo na roke na-kopanemu kolovozu ali poti. Tako so se številni lazi in požari začeli zaraščati. Po prvi svetovni vojni so jih veliko tudi načrtno ogozdi-li, saj je oblast tedaj pospeševala ogozdovanje strmin zaradi preprečevanja erozije. Utrjena kamionska »avtocesta« je bila za obstoj kmetije zgrajena prepozno. Namenjena je bila zgolj odpiranju gozdov, saj je kmetija povsem opustela kmalu po drugi svetovni vojni. Elektrike niso napeljali nikoli. ločujoča za estetiko razstavljenih del. »V svoji navidezno nasprotujoči in fragmentirani dvojnosti razstava posreduje politično agendo, usmerjeno v tanko režo, ki je gojišče navdušenja in čaščenje razvoja človeštva, predvsem iz tehnološkega vidika,« je še dodala Kapše-va in umetniku čestitala ob otvoritvi razstave v Nazarjah. Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik in izrazil zadovoljstvo nad pestrim programom praznovanja, kjer KD Nazarje in Galerija Nazarje vedno odigrata pomembno vlogo. Spremljajoči glasbeni program, ki je zbrane navdušil prav tako kot sama razstava, sta izvajala saksofonist Bojan Zeme in pianist Toni Acman. Tatiana Golob Četrta posebnost Srnjakove kašče so zunanji krmilniki za prašiče. Takih ni veliko drugod. Z današnjimi besedami bi jih opisali, da so bili narejeni ljudem prijazno: prašiče so krmili od zunaj, krmilne odprtine pa so bile toliko dvignjene od tal, da se pri delu ni bilo treba pretirano sklanjati. Kot rečeno, danes je od kmetije ohranjena samo ka-šča, ostala poslopja razgrajuje čas in prerašča drevje. Tako ima tu svoj mir srnjad in jelenjad. Slednja rada obišče sadno drevje, ki se vztrajno utaplja v gozdu. Marijan Denša 17 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Kultura, Organizacije, Čestitke RAZSTAVA OB 90-LETNICI KIPARJA IN OBLIKOVALCA CIRILA CESARJA Na ogled kiparska dela zadnjih 70 let V soboto, 15. junija, so v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo ob 90-letnici kiparja in industrijskega oblikovalca Cirila Cesarja. Na ogled je 20 izvirnih kiparskih del portretnih motivov in ostalih motivov v tehnikah žgane gline, mavca, lesa in stekla, ki jih je ustvaril v zadnjih 70 letih. Razstavo je odprl velenjski župan Bojan Kontič. Kiparska dela bodo razstavljena do 14. septembra. V Zgornji Savinjski dolini je umetnik poznan predvsem po kipu Talec, ki je postavljen kot spomenik žrtvam v njegovem rojstnem kraju Mozirju. Ostali kipi za javne spomenike eksistencialistične tematike so razstavljeni še v Nazarjah, Celju, Ljubljani, Gornjem Gradu in Šentjurju. V Galeriji Velenje je že večkrat razstavljal, nazadnje pred 23 leti. Tokrat se predstavlja prvič tako temeljito in sistematič- no. »To je bila moja še neuresničena skrita želja. Razstavljen je le en del mojih umetnin. To so močni eksponati, ki so že zelo stari. Moj glavni cilj, ko sem jih ustvarjal, je bil, da zakričim proti vojni,« je povedal Ciril Cesar. O ustvarjalni in življenjski poti umetnika, oblikovalca in raziskovalca sta na odprtju govorili kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček in strokovna sodelavka za oblikovanje Lenka Bajželj. O umetnosti humanista pa je govoril prof. dr. Milček Komelj. Kipar in oblikovalec se je rodil v Mozirju leta 1923 v družini podo-barske delavnice. Od svojega očeta Ivana Cesarja se je naučil predvsem cerkvene figuralike. Šolal se je v Mozirju, Šoštanju, Ljubljani, Gradcu in nazadnje na Visoki šo- li za oblikovanje v nemškem Ul-mu. Začetki Cesarjevega oblikovanja segajo v leto 1962, ko je celjska tovarna tehtnic odkupila licenco za njegov kultni izdelek, tehtnico De luxe. Umetnik je z reduciranjem orodij od enajstih na eno in s tem, ko je kovino pri posodi zamenjala plastika, pocenil proizvodnjo za kar 45 odstotkov. Leta 1970 je v tovarni Gorenje prevzel vodenje oddelka za projektiranje in oblikovanje. Požel je veliko priznanj in skušal design center nadgraditi v design inštitut. Projekt je zastal na pol poti, zato je Cesar leto pred upokojitvijo zapustil Gorenje in svoje oblikovalske izkušnje in znanje posredoval strojnikom na Rudarskem šolskem centru v Velenju. Katja Remic Novak Ciril Cesar (drugi z leve) je rojen v Mozirju, kjer se nahaja njegov znameniti kip Talec. Odprtja razstave se je udeležil s svojo družino. (Foto: Katja Remic Novak) DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELNJAKOV Najmlajši z zanimanjem prisluhnili čebelarju in čebelam Slovenski čebelarji so sredi junija drugo leto zapovrstjo pripravili dan odprtih vrat čebelnjakov. Gre za promocijsko dejavnost, ko želijo svojo dejavnost in koristnost čebel za okolje predstaviti tudi širši javnosti. Tudi letos so sodelovali čebelarji Čebelarske zveze SAŠA in v svoje lastne ali skupne ter šolske čebelnjake povabili prebivalce. Dogodek je potekal v petek, 14. junija. Že dan prej je v okviru praznovanj občine Rečica ob Savinji za najmlajše ogled pripravil čebelar in predsednik rečiškega čebelarskega društva Jože Časl. Do njegovega čebelnjaka v Poljanah so se v lepem dopoldnevu sprehodili tako šolarji kot varovanci tamkajšnjega vrtca. Časl je skupaj z drugimi rečiškimi čebelarji najmlajšim najprej povedal nekaj o življenju čebel, jim razkazal čebelarsko orodje, lahko pa so prisluhnili in pogledali v delovni utrip čebelje družine - seveda z zadnje strani panjev, varno skozi mreže, da ne bi bilo neprijetnih presenečenj. Otroci so na marsikatero vprašanje čebelarja ali učiteljic oziroma vzgojiteljic vedeli odgovore, marsikaj novega pa so se naučili na tem obisku. Najslajše je bilo na koncu, ko so jim postregli z medom in drugimi medenimi dobrotami. Marija Lebar Najmlajši na obisku pri čebelarju Jožetu Caslu (Foto: Marija Lebar) I 18 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 Ljudje in dogodki, Šport, Oglasi OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Osmošolca med najspretnejšimi v hitrostnem reševanju Rubikove kocke na državni ravni Aleksandar Ignjatič in Žiga Mazej, osmošolca nazarske osnovne šole, sta mojstra v prav posebni spretnosti, sestavljanju Rubikove kocke. Že dobro leto vadita, novembra lani pa sta se udeležila prvega državnega tekmovanja v hitrostnem reševanju Rubikove kocke. Ignjatič je v svoji kategoriji nosilec najboljšega povprečja v državi, Mazej pa se lahko pohvali z najhitreje sestavljeno kocko kot posameznik v svoji kategoriji. Dobra prijatelja, ki se vseh tekmovanj udeležujeta skupaj, pravita, da sta največ znanja, potrebnega za obvladovanje kocke, pridobila na spletu, ki ponuja nekaj dobrih posnetkov omenjene spretnosti. Zato tistim, ki bi se želeli resneje ukvarjati z vrtenjem ploskev magične kocke, svetujeta obisk interneta in vajo, za katero pra- Osmošolca bosta tudi med počitnicami skušala najti čas za vajo. (Foto: Mateja Goltnik) vita, da je poleg nekaj talenta najbolj pomembna. Z njo po njunih besedah pridobiš pogled nad kocko, ki je za hitrost in spretno reševanje pomemben. Hvaležna sta staršem, ki jima pomagajo s prevozi na tekmovanja, največ pa jima pomeni podpora in spodbuda učitelja Primoža Jel-šnika. Na podelitvi medalj najboljšim športnikov sta sošolcem in učiteljem pokazala, kako spretna sta, in nato ponudila kocke, da se preizkusijo še sami. Če bo interes, bosta v naslednjem šolskem letu morda organizirala tečaj in s tistimi, ki bodo želeli, delila svoje nasvete in izkušnje, kako v čim krajšem času sestaviti Ru-bikovo kocko. Mateja Goltnik RAZGLASITEV NAJBOLJ USPESNIH ŠPORTNIKOV OSNOVNE SOLE NAZARJE Med najboljšimi športniki tudi državna prvakinja Fantje so osvojili »zgornjesavinjski V torek, 11. junija, je v športni dvorani nazarske šole potekala podelitev medalj najboljšim športnikom razredov višje stopnje in najboljšim športnikom šole, ki so v iztekajočem se šolskem letu šolo uspešno zastopali na različnih športnih tekmovanjih. Letos so se jih udeležili kar 34 in s tem dokazali, da šport, kot trdi učitelj športne vzgoje Primož Jelšnik, jemljejo resno. Ravnateljica Vesna Lešnik, ki je podeljevala medalje, je poudarila, da je pomembna sestavina športa tudi primerno vedenje in fair play. Najboljši športniki šestega, sedmega, osmega in devetega razreda so prejeli medalje in čestitke, šestošolka Nika Cigale, ki je šolo razveselila z nazivom državne prvakinje v metu vortexa, pa Veliko število priznanj in stopničk je po mnenju Jelšnika plod kvalitetnega dela v klubih, kjer trenirajo, in rednega dela pri pouku športne vzgoje, ki se mora začeti zgodaj. Pohvalil je zagnanost otrok, med katerimi po njegovem mnenju ni malo tistih, ki bi kljub zgodnjim uram in ostajanju po pouku trenirali vsak dan. Zato je ponosen na uspehe vseh šolskih športnikov, posebno pohvalo pa daje fantom, ki so zablesteli v nogometu, košarki in odbojki. Mateja Goltnik hat-trick«. (Foto: Mateja Goltnik) je prejela nagrado - novi vortex. Šola se lahko pohvali z osmimi medobčinskimi prvaki v atletiki, osvojili so še šest naslovov področnih prvakov in štiri uvrstitve na državno tekmovanje. Pred učenci sta svoje spretnosti nato pokazala tudi Žiga Mazej in Aleksandar Ignjatič, oba lastnika državnih rekordov v posebni disciplini - sestavljanju Rubikove kocke. Da so nazarski učenci uspešni tudi v ekipnih športih, priča dejstvo, da so fantje iz šestega in sedmega razreda na medobčinskih tekmovanjih osvojili prva mesta v nogometu, košarki in odbojki, področno pa so v košarki zasedli drugo mesto, v odbojki in nogometu pa prvo. Poleg tega so osvojili prvenstvo osnovnih šol v planinski orientaciji. 19 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Šport, Ljudje in dogodki PREBOLD V ponedeljek, 10. junija, je bilo v Preboldu regijsko prvenstvo v pikadu za upokojence. Tamkajšnji domačini so v domu upokojencev organizirali meddruštve-no tekmo v pikadu. V moški konkurenci, kjer je sodelovalo deset ekip, so premočno zmagali upokojenci iz Žalca pred ekipo Andraža. Ekipa iz Bočne je dosegla sedmo mesto. Mnogo bolje so se odrezale upokojenke iz Bočne, ki so v konkurenci devetih ekip Bočanke prve v pikadu osvojile odlično prvo mesto pred ekipama Šempetra in Andraža. Bočke upokojenke so se tako uvrstile na državno prvenstvo, ki bo letos v Kamniku. Peter Krajnc Upokojenke iz Bočne so v konkurenci devetih ekip osvojile odlično prvo mesto. (Foto: Sabina Pančur) POHOD NA KUGLO Tudi letos osvojili »rečiški Triglav« Kuglo so za svoj cilj izbrali tudi tisti pohodniki, ki so se podali po mejah občine. (Foto: Marija Šukalo) PLESNI ŽIV ŽAV V NAZARJAH Kot že vrsto let so se tudi letos na Kuglo podali najmlajši rečiški planinci. Otroci iz vrtca in osnovne šole so namreč tretjo soboto v juniju v okviru praznika domače občine osvojili »rečiški Triglav« in se sladkali s sladoledom. Druženje poho-dnikov sta organizirala osnovna šola in planinsko društvo, z njim pa so prispevali kamenček v mozaik praznovanj praznika občine Rečica ob Savinji. Svoje osvajanje so otroci od prvega do tretjega razreda in vrtca pričeli pred občinsko stavbo. Nato so se podali preko Blat in Visokega ter Atelška do Kugle. Da je bil njihov korak varen, je poskrbel planinski vodnik Miran Vratanar. Njihovi sta- rejši vrstniki, četrto- in petošolci pa so svoj osvajalski pohod na Kuglo z vodnikom Stankom Golobom pričeli pred osnovno šolo. Od tam so se podali na Štefanov hrib in malo »pokukali« v nazarsko občino. Nato so nadaljevali preko Župnekove-ga žrela in Atelška, si ogledali Puško hojko ter po treh urah hoje prispeli do cilja - Kugle. Tu jih je pozdravil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki jih je povabil tudi na številne druge prireditve, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika, ter jim zaželel varen korak na poti domov. Za razvedrilo je poskrbel harmonikar Primož Zvir. Marija Šukalo Na plesnem odru zavrteli tudi starše Praznik krajevne skupnosti Nazarje so obeležili tudi osnovnošolci. Ob mentorici Vanji Hofbauer so pripravili Plesni živ žav. Z njim so drugi ponedeljek v juniju zabavali starše in ostale obiskovalce. Uvodna pesem Sreča na vrvici in njeno zgovorno sporočilo, da dobiš, kar si želiš, in da ob prijateljih nisi nikdar sam, je bilo vodilo otrok od prvega do tretjega razreda. Kot pravi prijatelji so se spoprijeli z modernimi ritmi in zanimivo koreografijo. Da je bilo dogajanje še bolj pe-sto, so vključili tudi obiskovalce. Ti so se ob smehu prepustili ritmom in korakom, ki so jih narekovali plesalci. Kot vsako leto so svoj Plesni živ žav dopolnili z modno revijo, v kateri so »skočili« v poletje. Predstavili so pokrivala in zaščitna očala. Ob zaključku so pripravili svojevrstno presenečene. Na plesni oder so namreč povabili starše, brate in sestrice ter se z njimi zavrteli v ritmu polke. Po besedah Vanje Hofbaer so otroci prikazali prerez znanja, ki so ga nabirali skozi celotno šolsko leto. Letošnji moderni ritmi so od njih zahtevali koreografijo, ob kateri so mladi plesali dokazali, da zmorejo veliko in jim tudi trema ne more do živega. Marija Šukalo Ob zaključku prireditve so se na plesnem podiju z malimi plesalci zavrteli tudi njihovi starši in drugi obiskovalci. (Foto: Marija Šukalo) 20 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Šport, Organizacije, Pisma bralcev DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO OSNOVNIH SOL Nika Cigale z najdaljšim metom vortexa postala državna prvakinja Učenka šestega razreda Osnovne šole Nazarje Nika Cigale, doma iz Potoka, je v začetku junija na državnem atletskem tekmovanju v metu vortexa v Kopru osvojila naslov državne prvakinje v tej disciplini. Po odličnih rezultatih na medobčinskem in področnem tekmovanju se je uvrstila na državnega, kjer je z metom, dolgim 58,45 metra premagala vso konkurenco. Nika, ki sicer trenira odbojko v OK Mozirje, njen priljubljen šport pa je tudi nogomet, pravi, da se je medobčinskega tekmovanja udeležila zaradi spodbude učitelja športne vzgoje Primoža Jel-šnika, ki je opazil njeno nadarjenost, ko je osvojila šolski rekord v metu tega aerodinamičnega športnega rekvizita. Pred tekmovanjem je trenirala doma, ob pomoči očeta, tehnične nasvete pa je dobivala od učitelja športne vzgoje. Kljub intenzivnim vajam meta, ki jih je trikrat dnevno naredila dvanajst, pravi, da ji zaradi tega prostega časa ni primanjkovalo. Dneva, ko je na Primorskem potekalo državno tekmovanje, se spomni kot zelo vročega in napetega, občutkov po zmagi pa nepopisnih. Še posebej je bila vesela gore klicev in čestitk v sporočilih ponosnih prijateljev in sošolcev, njena zmaga pa je navdušila tudi domače. Državna prvakinja Nika Cigale je za spodbudo in nasvete hvaležna učitelju Primožu Jelšniku. (Foto: Mateja Goltnik) Na podelitvi priznanj za najboljše športnike šole je ravnateljica Vesna Lešnik Cigaletovi v imenu šole podarila vortex in ji obljubila, da bo odslej ob vsakem nazivu naslova državne prvakinje, ki jih je od mlade in nadarjene športnice še pričakovati, prejela novega. Zmagovalni met, ki ga je na državnem prvenstvu posvetila pokojnemu stricu, bo pilila tudi med počitnicami, ko se bo družila s prijatelji in se odpravila na morje. Ob vsem tem, pravi, da POHOD PO LEPI NJIVI Rekordna udeležba na devetem tradicionalnem pohodu Sodelujoči na devetem pohodu po Drugo junijsko nedeljo se je na devetem pohodu po Lepi Njivi, ki ga organizira tamkajšnje športno društvo, na nogometnem igrišču zbralo preko devetdeset posameznikov; od tistih, ki so komaj ugledali luč sveta, do tistih, ki so že vstopili v drugo polovico svojega življenja. Kot je že nekaj let tradicija, je predsednik društva Mitja Matjaž tudi tokrat podelil majice tistim, ki so se pohoda udeležili petkrat. Množica se je Lepi Njivi (Foto: Primož Vajdl) za tem napotila proti Gneču in mimo tamkajšnjih kmetij do cerkve v Skornem. Od tam je pot vodila preko Grmadskega vrha in Molovskih vrhov nazaj do nogometnega igrišča. Hoja je trajala slabe štiri ure. Pohod po Lepi Njivi je dogodek, ki združuje vse generacije in skrbi za povezovanje vseh krajanov, zato bodo organizatorji s to tradicijo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Primož Vajdl ne bo pozabila na šport, s katerim bo morda povezana tudi njena prihodnost in nadaljnje izobraževanje. Mateja Goltnik Oskrba bolnikov v Lekarni Mozirje - odgovor Menimo, da je prav, da se tudi z naše strani na kratko predstavi problematika oskrbe bolnikov in vzdrževanja zalog zdravil v Lekarni Mozirje. Danes je na tržišču vedno več novih učinkovin, ki so dostopne v različnih farmacevtskih oblikah in jakostih, da ne omenjamo različnih proizvajalcev. Zalogo vseh zdravil v lekarni je nemogoče imeti, zato imamo na zalogi farmacevtske oblike in jakosti tistih zdravil, ki jih domači zdravniki pogosto predpisujejo (če so seveda dostopna na tržišču), medtem ko ostala zdravila, ki jih redkeje izdajamo naročamo sproti, saj smo jih dolžni zagotoviti v najkrajšem možnem času. Dostavo zdravil imamo vsak dan, razen ob vikendih, naročilo za naslednji dan, pa je mogoče oddati do 16. ure. Za zdravila, ki jih običajno nimamo na zalogi, omogočamo našim strankam vnaprejšnje naročanje po telefonu. Poseben primer je opioidna protibolečinska terapija, kjer se mora začetni odmerek narkotika titrirati in nadaljevalno zdravljenje prilagajati stopnji bolečine bolnika, zaradi česar takšna terapija ni stalna, ampak se lahko (dnevno) spreminja. Med narkotične opioide sodi zdravilo Ab-stral, ki obstaja v 6 jakostih v 12 različnih pakiranjih, za katerega v zadnjem letu nismo imeli niti enega recepta! Zamenjava narkotikov ni možna in nemalokrat se zgodi, da moramo zdravila s pretečenim rokom odpisati. Obžalujemo, da je prišlo do neljubega dogodka, za katerega menimo, da je bil splet neugodnih okoliščin in je bil povod za objavo članka. Trudimo se narediti vse, kar je v naši moči za bolnike, še posebej tiste najbolj prizadete, a nam žal vedno tudi ne uspe. Zato prosimo bolnike in njihove svojce za strpnost in razumevanje. Še nekaj besed o sistemu, ki razpada. Verjemite, da bi vsi zaposleni veliko raje videli, da se nam ne bi bilo potrebno ukvarjati s pasjo kozmetiko in si s tem zagotavljati sredstev za nemoteno delo, tudi za nabavo in financiranje zalog zdravil. Te bodo morale biti v prihodnje zaradi omejenih sredstev še manjše. Veliko raje bi se ukvarjali s stroko in več časa namenili bolnikom. Vendar je žal realnost v današnjem zdravstvu drugačna, občutimo pa jo na obeh straneh tako uporabniki kot tudi izvajalci zdravstvenih storitev. V imenu kolektiva Lekarne Mozirje Rosita Aubreht, mag. farm. 21 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Kronika IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VANDALI V TRGU Mozirje: V noči na 18. junij so neznanci v mozirskem trgu prevrnili koš za smeti in betonsko korito z rožami. Materialna škoda ni nastala, policisti pa za neznanimi vandali še zbirajo obvestila. • OBČAN NAŠEL UKRADENO MOTORNO ŽAGO Prihova: 18. junija je občan kosil travo na Prihovi. Med košnjo je na travniku našel motorno žago, za katero je sumil, da je ukradena. Na kraj sta bila napotena policista, ki sta opravila zaseg najdene žage in električnega podaljška. V nadaljnjem raziskovanju sta ugotovila, da je bilo preko noči vlomljeno v leseno delavnico ob stanovanjski hiši na Prihovi, v bližini, kjer je bila najdena motorna žaga. Storilec, ki je vlomil v delavnico, je iz nje ukradel motorno žago, električni podaljšek, kotni brusilnik znamke Hitachi, baterijski vrtalnik in vijačnik. • VLOMIL V HIŠO Nazarje: 18. junija je na Policijsko postajo Mozirje poklical dežurni iz Operativno komunikacijskega centra Celje in povedal, da ga je občan obvestil, da je bilo v Nazarjah na Lesarski ulici po vsej verjetnosti vlomljeno v hišo. Policista, ki sta odšla na kraj, sta poročala, da je neznani storilec preko noči skozi kletno okno vlomil v stanovanjsko hišo. V notranjosti je hišo preiskal, vendar po do sedaj znanih podatki ni odnesel vrednejših predmetov. • ZAPELJAL V TOVORNO VOZILO Nizka: 19. junija je na regionalni cesti v Nizki prišlo do trčenja med tovornim vozilom in osebnim avtomobilom, pri tem se je po vozišču razsul tovor. Do prometne nesreče je prišlo zaradi vožnje po levi strani vozišča voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Po izjavi povzročitelja mu je med vožnjo postalo slabo, zaradi česar je zapeljal na nasprotni vozni pas. Oba voznika sta bila odpeljana v bolnišnico Celje, nobeden od njiju ni bil huje poškodovan. • IZSLEDILI POBEGLEGA VOZNIKA Prihova: 20. junija je na policijsko postajo poklicala občanka in povedala, da je bil njen oče na Prihovi udeležen v prometni nesreči, povzročitelj pa je pobegnil. Na kraj so odšli policisti, ki so opravili ogled kraja prometne nesreče in ugotovili, da se je vozniku osebnega avtomobila, ki se je peljal v smeri proti Radmirju, v zadnji del vozila zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel drugi voznik. Ta je bil s srebrnim vozilom znamke Renault Clio. Po trčenju je odpeljal naprej proti Radmir-ju, ne da bi dal oškodovanemu udeležencu svoje podatke. Policisti so še isti dan izsledili pobeglega voznika in zoper njega napisali posebni plačilni nalog. • VLOMLJENO V DELAVNICO Nazarje: 21. junija je oškodovanec ugotovil, da mu je bilo vlomljeno v delavnico, ki jo ima v industrijskem centru v Nazarjah. Iz notranjosti mu je v teku meseca neznani storilec ukradel dve motorni žagi, tračno žago in udarno kladivo. • ČELNO TRČILA ZARADI ZDRAVSTENIH TEŽAV Luče: 22. junija je na policijsko postajo v Mozirje poklicala občanka iz Luč in povedala, da je bil njihov gost, francoski državljan, udeležen v prometni nezgodi. Vanj bi se naj zaletela domačinka, ki bi naj med vožnjo izgubila zavest. Na kraj so odšli policisti, ki so ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje po levi strani voznice osebnega avtomobila, vozeče v smeri z Ljubnega ob Savinji proti Lučam. Malo pred Lučami je nenadoma zavila levo in čelno trčila v nasproti vozeče osebno vozilo, ki ga je vozil francoski državljan. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Med postopkom so policisti opazili, da je razgovor s povzročiteljico zaradi zdravstvenih težav skoraj nemogoč, zato so zaprosili za prisotnost zdravnika, ki je prišel na kraj in povzročiteljico ho-spitaliziral. Povzročiteljici so policisti na kraju izdali plačilni nalog zaradi kršitve zakona o varnosti cestnega prometa. • PLANINEC SI JE ZLOMIL GLEŽENJ Raduha: 22. junija je bil dežurni PP Mozirje obveščen s strani policistov gorske reševalne službe, da je na območju Raduhe, v bližini koče na Grohatu prišlo do poškodbe planinca. Planinec je zdrsnil na plezalni poti in si zlomil gleženj. Posredovali so pripadniki gorske reševalne službe, po poškodovanega pa je prišel helikopter policije, ki ga je odpeljal v bolnišnico Celje. • NASILNEŽ MALTRETIRAL ŽENO Ljubno ob Savinji: 23. junija so bili mozirski policisti s strani operativno komunikacijskega centra Celje obveščeni o nasilju v družini na Ljubnem ob Savinji. Odšli so na kraj dogodka, kjer so od oškodovanke izvedeli, da jo mož že dlje časa psihično in tudi fizično maltretira, tega dne pa je zaradi fizičnega nasilja utrpela telesne poškodbe. Policisti so zbrali vsa potrebna obvestila, nasilnežu izrekli ukrep prepoved približevanja, sledila pa mu je še kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. • HELIKOPTER PO POŠKODOVANEGA PLANINCA Luče: 23. junija dopoldan je helikopter policije z dežurno ekipo za reševanje v gorah posredoval pri Kocbekovem domu na Korošici. Od tam so prepeljali planinca, ki si je prejšnji dan poškodoval nogo, na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. 22 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Informacije, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Kirsten Boie: Alhambra Potovanje skozi čas, zgodba o pomoti, pustolovščine in zgodovinski roman je napeta pripoved o razburljivem času iztekajočega se 15. stoletja v Granadi in hkrati fantazijski roman, ki nas vkrca v časovni stroj. Na jezikovni ekskurziji, ki jo razred nemških šolarjev preživlja v španski Granadi, se enajstletni Boston na skrivnosten način nenadoma znajde v letu 1492. V letu, ko bo Kolumb odkril Ameriko in je mavrska Španija dokončno prešla v španske roke. Boston zato zaide v kremplje inkvizicije in njegovo potovanje skozi čas mu kmalu ogrozi življenje. Ali bo enajstletniku uspela vrnitev v današnji čas in kako se bo razpletel čudežni vozel časovnih nitk? 22 let od tistih velikih dnevov. Je pa zanimivo, da se nas, ki smo sodelovali v vojni leta 91, država nikoli ni spomnila niti s preprostim hvala. Včlanil se nisem v nobeno od veteranskih združenj, saj na srečanjih še vedno vidim totalitarne simbole, prav tiste pred katerimi smo trepetali v tistih dneh. In kam je po dvaindvajsetih letih priplula naša država? Večkrat je slišati debate, kako da je bilo pred osamosvojitvijo bolje, vendar to so bili neki drugi časi, ki jih nikakor ne moremo primerjati z današnjimi. Golobradi mladeniči s totalitarnimi simboli na majicah in kapah se gredo jugonostal-gijo in to tisti, ki ne zdržijo niti dve minuti brez mobitela in interneta, sanjajo o državi, ki večkrat svojim državljanom ni znala zagotoviti niti najnujnejših življenskih potrebščin. Kot mlad fantič sem z ce-karjem in maminim listkom zahajal v bližnjo trgovino in največkrat dobil odgovor: nimamo, zmanjkalo, dobimo, ne držimo ... Seveda ni vse idealno. Bi pa lahko skoraj največ naredila dva velika stebra naše družbe, ki v vseh teh letih nista naredila nikakršnega napredka. To so vodilni mediji v Sloveniji in naše sodstvo. Naši mediji nam poročajo z nekakšnimi prirejenimi informacijami, z sodišč z nasmehom na ustnicah odhajajo najhujši kriminalci, v zadnjem času smo zopet priča montiranim procesom. Dvaindvajset let že imamo svojo državo in zgleda, da še vedno ne znamo pokazati domoljubja in narodne zavesti. Otroci v šolah še vedno ne vedo kaj pomeni ta praznik. Imamo svojo državo, ponosni bodimo nanjo in si prizadevajmo, da jo izboljšamo. Bernard Štiglic Ter 66 3333 Ljubno ob Savinji Veliki dnevi Bil je soparen in naporen dan v službi, vzdušje je bilo, kot da se pripravlja nekaj večjega. Po popoldanski službi dolgo nisem mogel zaspati, ko pa sem končno zadremal me je prebudilo, ko so se pred hišo zaprla avtomobilska vrata. Kmalu se je spodaj na hodniku zaslišal zvonec, takoj nato pa je v sobo pokukal ata in rekel, da me spodaj nekdo čaka. Hitro sem se oblekel in odšel do vhodnih vrat. Bil je kurir, ki mi je sporočil, da se moram po vojaški dolžnosti nemudoma javiti na zbornem mestu v mo-zirski šoli. V prostorih šole je bilo vse živo, telovadnica je postala spalnica. Dejali so mi, da grem zjutraj še z dvema v Velenje zadolžit opremo. Bil se še brez opreme, saj sem šele septembra prejšnjo leto prišel z služenja vojaškega roka v Strumi-ci v Makedoniji. Zjutraj smo se odpeljali v Velenje, v štab TO, kjer sem prevzel opremo. V Mozirju smo stražili stavbo tedanje občine. Vsak dan smo z zaskrbljenostjo spremljali delovanje Jugoslovanske armade. V naslednjih dneh so se zvrstili dogodki, kot je sprejem zavzetih vojakov JLA iz Logarske, pristanek helikopterja na Golteh in še mno- go drugih. Naš vpoklic je trajal vse do 11. julija, ko smo lahko odšli domov. Kmalu sem zopet prejel poziv, da se moram z vso opremo zgla-siti 12. avgusta v Velenju. Bivali smo v stavbi štaba TO. Vzdušje v tistih avgustovskih dneh je bilo mnogo bolj sproščeno, saj se je vojna že zaključila. Med nami je že bilo nekaj nabornikov nove slovenske vojske. Naša naloga je bila straža štaba TO, pilota in tehnika helikopterja, ki je pristal na Golteh. Opravljal sem funkcijo komandirja straže. Nekega večera je k meni pristopil pilot helikopterja Jože Kalan in me prosil, da ga čez noč spustim domov k njegovi družini. Prosil me je, da mu za pot posodim svojo avtomatsko puško. Ugodil sem njegovi prošnji, saj sem mu, kot vojaku zaupal, upal pa sem, da ve kaj počne. Ne morem pa si zamisliti teže bremena, ki bi ga nosil, če bi ga na njegovem nočnem izletu k družini prijeli pripadniki obveščevalne službe JLA. Vse je bilo po sreči, še pred svitom je bil spet na svojem mestu. Naše aktivnosti so se zaključile 19. avgusta z odhodom domov. Leta hitro tečejo in že je minilo Zdaj nimam te več! A gori te vidim presrečno in vem: ti ob meni boš večno... Daj, reci mi! Smem li jokati, o, mati? Andrej Rape ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama Marija RETKO iz Dol-Suhe 13.8.1932 - 18.6.2013 Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo obiskovali in imeli radi. Posebna zahvala celotnemu osebju Doma upokojencev Polzela, saj ste jo vrsto let negovali in lepo skrbeli zanjo. Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si 23 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Za razvedrilo Cvetke h koprive PODUK INOVATORJEM Inovator Jože Bider, ki se je ponovno izkazal z eno svojih mojstrovin, drobilcem za les, je ob podelitvi priznanj za inovacije SŠGZ pred dnevi v Velenju dodal še svoj zadnji »nov-um«: »V Sloveniji je lažje, veliko lažje izdelati inovativno napravo ali izvesti storitev, kot za prijavo inovacij in patentov pravilno in uspešno vse to dokazati oziroma predložiti papirje k prijavi. Za to »smo« zares specialisti.« In je požel aplavz inovacijske smetane. NEKAJ ZA V OKVIR Predsednik Športnega društva Vrbovec Matej Planovšek: »Marija, povej, na kolikih prireditvah dobiš za pokrivanje dogodka priznanje za sodelovanje?« Marija Šukalo, sodelavka Savinjskih novic: »Redke so take prilike, zato sem ga toliko bolj vesela, še bolj pa, da mi Veter v laseh ni skuštral frizure.« MEDALJE ZA NAJBOLJŠE ALI ZA ...? Matija Blagojevič, sodelavec na Malem maratonu Mozirja: »Sem mislil, da bo moja funkcija v ciljni liniji bolj vznemirljiva. Zdaj pa čakam in čakam, da pride prvi tekač, ki bo pretekel 21 kilometrov ... Hm, a bi le kdo opazil, če bi se teh medalj malo prej znebil in jih »potalal« tekačem na 11 kilometrov?« 24 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Križanka, Informacije DRUGO NAJVEČJE MESTO V LITVI KAR KAJ KAZE. IZRAŽA V RIM. MIT. zli duhovi umrlih OBLAZINJENO LEZlSČE KORITCE PRI ÎUCI STOJ IMA IZ VELIKEGA ŠTEVILA MEDSEBOJNO VEZANIH MONOMEROT PREGRINJALO ZA SEJNO MIZO MAZILO. KREMA SL DEMOKRATSKA STRANKA STOTI DEL FUNTA IZRAELSKI DIRIGENT (PINCHAS) KOPITAR Z DOLGIM GOBCEM PREDSTOJNIK. ZLASTI V SAMOSTANU FRANCOSKI SKLADATELJ (ERIK) TELEVIZIJSKI FILM ALI TELEVIZIJSKA IGRA V NADALJEVANJIH sreonje velik lovski pes GIB NOGE PRI HOJI. TEKU.PLESU KRAJ NA PRIMORSKEM (pl&zanje) KELTSKO PLEME RIMSKI BOG LJUBEZNI ODREDBA, UKAZ SAPA MRTEV ČLOVEK SIMBOL ZA ELEKTRONVOLT SKUPNO IME ZA OTOČJA V JZ DELU TIHEGA OCEANA SLOVENSKI ARHITEKT (VOJTEH) Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: GANEŠA - vodja nižjih božanskih sil v hinduizmu; KARNI - keltsko pleme; ZUKERMAN - izraelski dirigent (Pinchas); v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): APUKATURA, PRIRODOPIS, RISA, ALOST, AKO, AMARNA, UGOVOR, JR, BOHAČEV, VAT, TASA, AMERIKA, BUSOLA, PLACET, AS OP, ROLAR, MOPS, TESLA, MARIJ, REP, IDEALNEŽ, JAČINA, KADRILJA, ARHAIK v_^ 25 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Napovednik dogodkov ob 18.00. Športno igrišče Gornji Grad Turnir trojk v košarki ob 18.00. Na Krahelnovem v Mozirju Etnografska prireditev Večer koscev in grabljic Petek, 28. junij ob 18.00. Mozirski trg Kulturno etnološka prireditev Pod trško lipo ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji Odmev z gora - koncert malih vokalnih skupin ob 20.00. Gasilski dom Luče Predavanje dr. Franca Pohlevna: Les - od drevesa do končnega izdelka ob 8.00. Športno igrišče v Bočni 24. tradicionalni košarkarski maraton ob 9.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Likarjev memorial v malem nogometu in odbojka ob 10.00. Logarska dolina Dan trajne mobilnosti ob 11.00. Logarska dolina Voden izlet na Klemenčo jamo ob 13.00. Kulturni dom Nova Štifta Demonstracija ju-jitsa ob 14.00. Nova Štifta Sobota, 29. junij Demonstracija smučanja na travi ob 14.00. Travnato igrišče v Gornjem Gradu Turnir v malem nogometu ob 14.00. Logarska dolina Voden sprehod po spodnjem delu Poti po Logarski dolini ob 16.00. Nova Štifta Vaške igre ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Proslava ob državnem in občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj ob 20.30. Zgornje Pobrežje Gasilska veselica z ansamblom Katrca ob 21.00. Nova Štifta Vrtna veselica z ansamblom Gadi ob 13.00. Pod Gradiščem pri Gornjem Gradu 11. Gozdarsko tekmovanje za pokal Menine in 8. Memorial Marka Podkrižnika ob 14.00. Športni park Varpolje Odprto prvenstvo v balinanju - posamezno Nedelja, ob 15.00. Športno igrišče Bočna 30. junij Kolesarski trim za staro in mlado ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstav: etnografske razstave Grabila je se- no, razstave pirografij Tonija Osovnikerja, razstave li- kovnih del osnovnošolcev in ročnodelske razstave re- čiških vezilj Ponedeljek, 1. julij ob 16.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Začetek regijskega teniškega turnirja ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam telico čb, visoko brejo, pašno; gsm 030/383-380. Prodam teličko, 130 kg težko, rjavo; tel. 5845-197. Prodam teličko limuzin, staro 14 dni; gsm 041/324-383. Prodam kravo simentalko, pašno s teličko; gsm 040/184-956. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. lirana po 1 m3, bukev in gaber; gsm 031/585-735. Prodam suha metrska drva, macesno-ve plohe, deb. 8 cm; gsm 070/744487. Prodam deske za streho, deb. 20 mm -suhe; gsm 041/942-169. Prodam brestove, češnjeve in hruškove deske; gsm 041/852-608. Prodam nova vrata za dimnik 15 x 25 na ključ; tel. 5835-034. Prodam nerabljen tračni obračalnik, sip 220 z novo kardansko gredjo; gsm 041/783-100. Prodam pajek sip 230, je dobro ohranjen, cena po dogovoru; gsm 031/277-023. trenažer, sobno kolo; gsm 040/660-207. DRUGO-KUPIM Bazen za mleko 200 litrov, stabilen (ni-eros), kupim; gsm 031/585-735. VOZILA IN OPREMA Prodam suzuki baleno, karavan 4 x 4, letnik 1998, prevoženih 200.000 km; gsm 041/543-287. NEPREMIČNINE Prodam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. V najem oddam 3-sobno stanovanje v Nazarjah; gsm 041/282-573. DRUGO - IŠČEM OSEBNI STIKI Prosim, če ima kdo za oddati električni Želim se poročiti z žensko brez otrok, staro do 45 let; gsm 041/959-198. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, m.t., nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam cepljena metrska drva, ba- ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com 26 Savinjske novice št. 25, 21. junij 2013 I Ljudje in dogodki, Organizacije OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Župan sprejel najboljše po uspehu V teh dnevih so mozirski devetošolci za sabo še zadnjič zaprli vrata domačega hrama učenosti. Ob tej priložnosti je po ocenah sodeč najboljše med njimi sprejel mozirski župan Ivan Suho-veršnik, ki je pohvalil njihov trud in jim zaželel veliko dobrega v nadaljevanju njihove poti. Tako učne kot življenjske. Župan, ki je šolarje, njihovi razredničarki Li-jano Blagovič in Jano Pahovnik ter ravnateljico Andrejo Hramec sprejel v občinski sejni sobi, je izpostavil velik nivo pridnosti in talentov, ki so jih morali razvijati, da so prejemali dobre ocene. Spomnil jih je, da je potrebno k bogatemu zna- nju, ki so ga prejeli v osnovni šoli, dodati še veliko, da bodo postali uspešni na poklicnem področju. Ob tem ne smejo pozabiti na ostale vrednote, ki jih bodo naredile za dobre in zaželene v okolju, v katerem bodo živeli. Vseh deset, včasih bi jim rekli odličnjaki, se je županu predstavilo in mu na kratko razložilo želje pri nadaljevanju šolanja. Večina jih bo jeseni prestopilo prag raznih gimnazij. Da ne bi pozabili na domači kraj, da bi se vanj radi vračali in tu v prihodnosti morda našli tudi svoj kruh, je župan šolarjem podaril monografije Mozirja. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Obnovili gasilski dom Spominski posnetek na druženje z županom (Foto: Benjamin Kanjir) Gasilski dom ima novo kritino, nadstrešek pa bo dokončan v teh dneh. (Foto: ŠS) V preteklem tednu so kljub veliki vročini izvajalci končali dela na strehi gasilskega doma v Bočni. Zamenjali so kritino in poskrbeli za izolacijo. Pričeli so tudi s postavitvijo nadstreška na stopnišču ob vhodu v zgornje nadstropje doma. Potem ko so lani zamenjali tudi dvoja garažna vrata, dom počasi dobiva novo, lepšo podobo. To pa letos ni zadnja investicija prostovoljnih bočkih gasilcev, je povedal predsednik društva Ludvik Miklavc. Zamenjali bodo še streho na strojni lopi, ki je tudi zelo potrebna zamenjave. ŠS KAR 21 ODSTOTKOV TAKIH Z NAJBOLJŠIMI OCENAMI »Rečiška šola je bla ful fajn« Ob zaključku šolskega leta se je rečiški župan Vinko Jeraj na sprejemu srečal z letošnjo generacijo najuspešnejših učencev, ki so končali deveti razred. Ob tem jim je namenil precej spodbudnih in pohvalnih besed ter jim predal knjižna darila. Kot sta povedala razrednik Tadej Blatnik in namestnica ravnatelja mag. Zvonka Kladnik, je bilo med devetošolci kar 21 odstotkov takih z najboljšimi ocenami, kar je zavidljiv uspeh. Pri tem je župan dejal, da je treba pohvaliti tudi osebje šole, ki se je trudilo mladim uliti čim več znanja. »Jesen bo za vas prinesla kar precej sprememb. Ob tem bi želel poudariti, da ne pozabite na domači kraj. Če se boste srečevali s problemi, kjer bi mi lahko pomagali, se le oglasite ali na občini ali na šoli,« je dejal župan. Mladim je zaželel, da bi dosegli vse cilje, ki so si jih zadali, čeprav časi niso najbolj prijazni in se človek tudi, ko odraste, srečuje s problemi. Ostaja pa upanje, da bo sčasoma boljše. Če se stvari lotevamo z dobro voljo, je tudi uspeh večji, je še dejal. Mladi so se predstavili in govorili o nameravani poti učenosti. Povedali so, da svojega kraja in rečiške šole ne bodo pozabili. »Rečiška šola je bla ful fajn,« so povedali. Župan se je s tem strinjal in dodal, da ima življenje na podeželju ven- darle nekatere prednosti, med njimi tudi večjo varnost. Ob koncu je vsakemu odličnjaku stisnil roko in mu želel uspeh v življenju. V spomin na dogodek pa jim je predal knjižno darilo. Marija Lebar