(Piše Franjo Žebot, glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« v Mariboru.) II. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« sem obljubil, da bom napisal članek, kako si lahko vsak gospodar sam izra-( čuna približno sedanjo vrednost poslopij, da bo tako sam ugotovil, ali nima morda stavb previsoko ali prenizko zavarovanih. Medtem scm dobil cclo vrsto vprašanj v tem oziru. Na vsa ta vprašanja naj služi sledeče pojasnilo: Ako hoče gospodar ugotovitl približno vretlncst svojih poslopij, mora iste zmcriti. Dolžino je treba pomnožiti s širino. S tem se dobi takozvana prostorninska ploskcv. Na priruer pritlična hiša je dolga 16 m, a široka (od kapi do kapi) 10 m. Ako je hiša zidana in se zavaruje samo strešje in zgorljivc dele spodnje stavbe, se navadno računa ~D\n 200.— za prostorninski meter. Pri taki hiši bi torej bili vredni zgorljivi deli in strešje Din 32.000.—. Odtegne se od te vsote še takozvana »s.arostna obraba.. Za vsako leto, kar liiža stoji, se računa približno 0.70% odbitka. Ako je hiaa, ki jo prej omenjam, stara 20 let, se odraeuna torej 14% vrednosti, to je, v gornjem slučaju Din 4480.—. Ako bi torej taka zidana hiša zgorela, bi se škoda na strešjih in zgorljivih delih cenila na okroglo Din 28.000.—. Čc je hiša zgrajena (spodnja stavba) iz hrastovega lesa, se računa prostorninski meter po Din 500.—, a na starostni obrabi se odtegne 1% za vsako leto. Spodnjo stavbo iz mehkega lesa računajo po Din 300.— in na starostni obrabi se tudi računa letno 1%. Pri hlevih, ki so zidani, spodnja stavba prvovrstna jn z opeko krita se računa meter po Din 240.—. Starostna obraba 0.70%. Ako pa je gospodarsko poslopje mešane spodnje stavbe ali leseno, bodisi s trdo.ali mehko kritbo, se računa za celo stavbeno vrednost po Din 400.— meter in se letno odtegne 1%. Za gospodarsko poslopje, ki je spodnja stavba iz hrastovega lesa in s trdo krijio, se računa do Din 450.— meter. Mehka spodnja stavba pri gospodarskem poslopju prvovrstno zgrajena, se računa do 350 Din za meter. Slabše zgrajena pa do Din 280.— za meter. Odra.una se starostna obraba 1%, Podi, senjaki, spodnja stavba iz lesa (navadno grajeni), se računajo do Din 200.—. Iste stavbe, prvovrstno grajene, pa do najve. Din 320.—. Starostna obraba 2%. Svinjakl iz mehkega lesa do 300 Din meter, starostna obraba 1^%. Vrednost kozolcev se računa, dvojni prvovrstni z brano do največ Din 350, navaden 180 Din. Starostna obraba se računa pri kozolcih po 1% na leto. To so v glavnem navodila za dolo.itev vrednosti posameznih poslopij. Opozarjam pa, da se mora upoštevati tudi popravila in nove dele zgradb, ki se izvršijo tekom let. Radi tega je dobro, da zavarovanec zastopniku zavarovalnice, ki sestavlja novo zavarovanje, vse natan.no navede, kako staro je poslopje, kedaj se je izvršila kaka ve.ja poprava istega in kaj se je sploh na stavbi v zadnjih letih spremenilo. Pri cenitvi škod se dostikrat ugotovi, da je ena ali druga stavba previsoko zavarovana in se vsled tega ne more priznati oškodovancu polne zavarovane vsote. Zavarovanec je vsled tega nezadovoljen, ker je moral več let plačovati od previsoke vsote zavarovalnino. Posledica je, da se pritožuje, zabavlja in obrekuje, Ceš, zakaj sem plačeval zavarovalnino od tako visoke vsote. Drugi imajo zopet prenizko zavarovano in v slu.aju požara "tudi ne dobijo cele zavarovane vsote, ker so imeli svoja poslopja padzavarovaoa. Najbolje je, da ima vsak gospodar svoja poslopja primerno zavarovana, kakršna je prav za prav vrednost poslopij. Pri sklepanju zavarovalnih pogodb je važno, da je gospodar previden in ne podpiše poprej tiskovine, dokler se ni prepričal, ali je navedena prava vrednost, oziroma pravilno visoka zavarovana vsota. Pri večjih posestnikih se izplača, da se pri sklepanju zavarovalne pogodbe pokliče kakega strokovnjaka, ki na licu mesta ugotovi sedanjo vrednost posameznih stavb in se v ponudbo tudi zapiše izjava dotičnega strokovnjaka. Glede vrednosti premičnin, osobito gle- de poljedelskih strojev, vozov in drugih zavarovanih predmetov pa je najbolje, da se natanko zapišejo vsak predmet zase na ponudbo in se tudi pri vsakem postavi sedanja vrednost. Ako se med zavarovalno dobo kaj spremeni, je treba javiti zavarovalnici, da se zabeleži. Le take sprcmembe, ki se sproti zabeležijo, se potem pri cenitvi požarne Skode upoštevajo. To so v glavnem navodila, ki bi jih moi _1 vsak zavarovanec vedeti in upoštevati. Ako želi kdo še natančnejša navodila glede zavarovanj, seiri mu na razpolago.