GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XV ŠTEV"' 52 JUNIJ 1988 V Podlipi izglasovali samoprispevek V krajevni skupnosti Pod-lipa-Smrečje so se krajani s kar 89 odstotki glasov »ZA« odločili za samoprispevek' za ureditev ceste do Smrečja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Bastarda ni skrival zadovoljstva nad to enotnostjo krajanov: »Podlipci in Smrečani so se tudi tokrat skoraj enoglasno odločili za še eno veliko akcijo v naši krajevni skupnosti. Vsi smo lahko ponosni na take krajane. To so ljudje, ki si hočejo tudi sami s svojim lastnim prispevkom zagotoviti boljše pogoje za življenje v svoji krajevni skupnosti. Zdaj bomo skupaj s Samoupravno komunalno cestno skupnostjo vodili akcijo tako, kot smo si jo začrtali v programu, in upamo, da bo čez pet let Tone Bastarda, predsednik sveta KS Podlipa-Smrečje: »Vsi smo lahko zadovoljni, da smo v Podlipi in Smrečju tako enotni.« cesta do Smrečja povsem urejena.« Kljub tej zahtevni nalogi pa bodo v tem času začeli urejati tudi pokopališče. Na enodnevnem posvetu so se sekretarji osnovnih organizacij ZK in člani občinskega komiteja pogovarjali o najaktualnejših družbenih gibanjih z Janezom Krncem, družbenim pravobranilcem samoupravljanja SRS. Spregovorili so o gospodarskih razmerah v občini po sprejetih majskih ukrepih. V zaključnem delu pa je Tina Tomlje predstavila nekaj pogledov s konference ZKS in ZKJ. Simon Krejan, sekretar občinskega komiteja, je posvet ocenil kot dobro obliko izmenjave mnenj in izkušenj in kot dogovor o nalogah osnovnih organizacij. istem i, ki jo obdeiuje Sredi junija je bil na delovnem obisku v naši občini predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo Milan Knežević. S predsednikom Občinske skupščine, Izvršnega sveta in predstavniki Kmetijske zadruge in kmetov so pretresli aktualne razmere na področju kmetijstva. Seznanili so ga z dosežki v naši občini, saj v zadnjem času kmetijska proizvodnja precej narašča, vsaj zadružna, je bilo slišati. Zadnja leta se je odkup mleka in mesa precej povečal. Enotno so zaključili, da je to rezultat družbenega vlaganja v urejanje zemljišč, saj je bilo v naši občini hidro-melioriranih 380 hektarov zemljišč. Urejajo tudi pašnike na hribovitih predelih. Padlo pa je nekaj pripomb na slabo izkoriščanje kmetijskih površin, ki jih imajo v upravljanju Ljubljanske mlekarne, in zavzeli so se, naj imajo zemljo tisti, ki jo bolje obdeluje, pa ni pomembno, ali gre za družbeni ali privatni sektor. Kmetijci so opozarjali na še vedno prisotna cenovna nesorazmerja, predvsem pa na velike podražitve storitev veterinarske službe. V preteklosti smo s finančnimi sredstvi preko sklada za pospeševanje kmetijstva uspeli zagotavljati kontinuiteto pri pospeševanju proizvodnje hrane. Zdaj pa se je s prehodom z domicilnega na Evidentiranje kandidata za podpredsednika IS Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL Vrhnika je že obravnaval in sprejel sklepe, da se pričnejo kandidacijski postopki za izvedbo nadomestnih volitev za enega člana Predsedstva SR Slovenije in kandidacijske aktivnosti za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije ter postopki evidentiranja za predsednika Komiteja za družbeno ekonomske odnose pri Skupščini občine Vrhnika. Janez Stanovnik je bil izvoljen za predsednika Predsedstva SR Slovenije in zato mu je prenehala funkcija člana Predsedstva SR Slovenije (obe funkciji sta nezdružljivi). Zato so bile razpisane nadomestne volitve za enega člana P SR Slovenije, ki morajo biti opravljene v šestih mesecih od dneva razpisa. Prav tako se bo maja 1989 iztekel mandat Stanetu Dolancu, sedanjemu članu Predsedstva SFRJ. V jesenskem delu bo potrebno voditi kandidacijske aktivnosti, da bi v spomladanskem delu leta 1989 izvedli volitve. Zato bi sočasno vodili postopki evidentiranja in nato potrjevanja na TKK in OKK ter na RKK. S tem bi sočasno izvedli prvi krog določanja kandidatov. Sedanji predsednik Komiteja za družbenoekonomske odnose pri SO Vrhnika in obenem podpredsednik vrhniškega Izvršnega sveta Janez Žnidaršič je zaprosil za razrešitev v mesecu septembru. Zato je potrebno pričeti postopek evidentiranja ob misli, da bi kandidat pri volitvah v letu 1990 lahko prevzel dolžnost predsednika izvršnega sveta občine Vrhnika. Ne glede na to, da je sedanji predsednik IS.mandatar za sestavo izvršnega sveta, je potrebno na vseh nivojih občine pričeti z evidentiranjem, kajti kandidata bi določali na OK SZDL, izvolili pa na zasedanju skupščine v mesecu septembru. VP 1267 bronasti znak Ob dnevu civilne zaščite, 20. juniju je Vojna pošta 1267 z Vrhnike prejela bronasti znak civilne zaščite, ki ga vsako leto podeljuje Republiški štab za civilno zaščito. Predlog sta Republiškemu štabu posredovala Občinska konferenca SZDL in Občinski štab za civilno zaščito. Ob pomanjkanju pitne vode, kadar z lastnimi sredstvi ne moremo zagotoviti preskrbe občanov, nam vsako leto brezplačno priskočijo na pomoč in dovažajo vodo po razporedu, ki ga pripravi Občinski štab za civilno zaščito. Ob elementarni nesreči (viharju), ki je močno prizadel našo občino, so se pripadniki Vojne pošte 1267 aktivno vključili in pomagali odpraviti posledice in so bistveno pripomogli, da so se življenjski pogoji v prizadetih krajevnih skupnostih hitro normalizirali. Poveljstvu Vojne pošte 1267 in pripadnikom iskreno čestitamo in jim želimo mnogo uspehov pri njihovem odgovornem delu ter želimo, da bi dobro sodelovali tudi v bodoče. A. B. Temelji za čistilno napravo Vrsto let željena in težko pričakovana gradnja centralne čistilne naprave na Vrhniki je prejšnji mesec stekla. Na Tojnicah zraven smetišča so delavci SGP iz Grosuplja skupaj s Hidroinženiringom iz Ljubljane že opravili vsa zemeljska dela in zdaj že zabijajo pilote na temelje, na katerih bo stala čistilna naprava. Na Zavodu za načrtovanje nam je direktor Igor Novljan povedal, da dela potekajo po časovnem planu in da bo po pričakovanjih prva faza čistilne naprave zgrajena do konca novembra letos. Letos bo torej zgrajen tisti del čistilne naprave, ki bo zagotavljal mehansko čiščenje odpadnih vod. Ta prva faza čistilne naprave bo stala 1 milijardo in 360 milijonov dinarjev (136 starih milijard). Šestdeset odstotkov denarja je zagotovila Območna vodna skupnost Ljubljanica -Sava, na Vrhniki pa bomo morali zbrati štirideset odstotkov potrebnega denarja. Seveda je največje breme padlo na Industrijo usnja Vrhnika, ki bo zagotovila kar okoli 75 odstotkov »našega« denarja, poleg njih pa bodo denar prispevale še Iskra Antene, Kovinarska, Kmetijska zadruga, JLA in Samoupravna komunalno cestna skupnost. Že od aprila letos pa v Industriji usnja obratuje pilotna čistilna naprava in rezultati teh raziskav bodo nato osnova za dimenzioniranje in projektiranje naslednje faze gradnje čistilne naprave - to je za biološko in kemično čiščenje odplak. Prihodnje leto pa bo potrebno narediti prevezave na kanalizacijskem omrežju po Vrhniki, da bodo res vse odpadne vode speljane na čistilno napravo. Strokovne službe se zavedajo, da bo to tako tehnično kot finančno zahtevna naloga. Projekti so že v delu in predvidevajo, da bodo do jeseni končani. sedežni princip porušilo ravnovesje in sedanji SIS je praktično nemočen, zato so se dogovorili, da se v Ljubljani, kjer je zaposlenih polovico naših občanov, čimprej odločijo, da se ta sredstva vrnejo v vrhniško občino. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo je ocenil, da smo v naši občini uspeli zagotoviti pravi status kmetijstva. Tudi zdaj niso kmetijci pretiravali pri navijanju cen,' ampak so se odločili za postopno urejanje cen kmetijskih proizvodov. Seveda pa bo potrebno celotni mehanizem za boljše poslovanje v kmetijstvu še dograditi in v nekaj mesecih priti do dejanskih tržnih razmerij. Ogledal si je kmetijske površine, ki smo jih v zadnjih letih uredili, in obiskal dve kmetiji. Bradeškovi iz Ligojne že vrsto let dobro vzrejajo govejo živino in tudi Milan Knežević, ki je skupaj s predstavniki občine obiskal njihovo kmetijo je rad prisluhnil gospodarju. Kmetje in zadružniki Najprej žalska mladinska konferenca o kmetijstvu, nato murskosoboško posvetovanje o zadružništvu, občni zbor Zadružne zveze Slovenije in naposled 12. maj, ko so kmetje ustanovili Slovensko kmečko zvezo, vse to so dogodki, ki letos dajejo pečat dogajanju v slovenskem kmetijstvu. Lani so kmetje bolj tarnali nad svojo slabo usodo in ugotavljali, da se ne splača kmetovati. Letos je stvar že drugačna: kmetje zahtevajo, da jih naposled začno povsod jemati kot enakopravne državljane, da kmetijstvu priznajo položaj če nič drugega vsaj enakopravne gospodarske panoge s tistimi nujnimi državnimi posegi, ki so običajni v kmetijstvu tudi v najbolj razvitih državah. To pa se pravi, da kmetje in kmetijstvo ne morejo biti prepuščeni trgu in tržnim zakonitostim v celoti, kajti tega ne poznajo nikjer na svetu, temveč da je kmetu in kmetijstvu za pridelke priznana ekonomska cena, in mu jo tudi plačajo, socialni ukrepi za zaščito življenjske ravni prebivalcev pa naj potekajo po drugačnih poteh. S Slovensko kmečko zvezo, ki jo vodi kot predsednik upravnega odbora kmet Ivan Oman iz Zminca pri Škofji Loki, v odboru pa so predstavniki vseh slovenskih območij pa tudi podpredsednik republiške konference SZDL Slovenije Viktor Žakelj in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, so se razmerja moči v kmetijstvu spremenila. Stanovsko politična organizacija, ki deluje v okviru socialistične zveze, si bo prizadevala, da bo kmetova beseda navzoča povsod tam, kjer se o kmetu in kmetijstvu odloča. Prva konkretna zahteva te zveze so bile že odkupne cene živine: razglasili so, da živine ne bodo oddajali za manj kot 3000 dinarjev za kilogram žive teže, in kot je videti, je ta »stavka« kmetov kar uspešna. Vsi, ki zdaj kakorkoli odločajo v kmetijstvu, so s pomočjo premij in nadomestil zdaj tej zahtevi ugodili, čeprav predstavniki klavnic pravijo, da take cene ne zmorejo plačati. Tukaj se kaže, da je mreža klavnic in mesno predelovalnih obratov v Sloveniji z združevanjem in zapiranjem manjših klavnic postala neekonomična in nesmotrna: zmogljivosti so pogosto prevelike za količino živine, nesmotrno pa je tudi prevažanje mesa in živine v klavnice in nazaj. Druga zahteva kmečke zveze je cena mleka pri 500 dinarjih za mleko povprečne kakovosti (3,6 tolščobe). Tukaj so na boljšem tiste mlekarne, ki prodajajo mlečne izdelke, na primer tudi vrhniška, ki mleko predeluje v sir. Cene mlečnih izdelkov namreč poslej ne bo nadzorovala država, temveč jih bo uravnavala kupna moč prebivalstva. Z dobro organizacijo dela in prodaje se bo seveda dalo doseči, da bo imela dosti več dobička tako sirarna kot kmetje, še zlasti zato, ker vrhniška kmetijska zadruga ni članica nobenega sozda, v katerem so kmetje resnično prikrajšani za odločanje, saj ima sozd bistveno drugačne interese kot zadružniki. Na Zadružni zvezi Slovenije se namreč zdaj organizirajo za boljši nastop na irgu: poslovnost zadružništva je tista zahteva sedanjega časa, ki bo v tržnem gospodarstvu prišla do izraza bolj kot v časih, ko še ni bilo kmečke zveze. Slednja bo namreč morala skrbeti za socialni položaj kmetov in za izražanje avtentičnih kmetovih družbenih interesov. Člani zadrug pa naj bi v prenovljeni zadrugi izražali predvsem svoj skupni poslovni interes na trgu. Tu pa bo prišel še bolj do veljave tisti zadružni duh vrhniških zadružnikov, ki je v predvojnih časih in še nekaj let po vojni dajal utrip tem krajem. TONE JANEŽlC odgovorni urednik Kmečkega glasa I JUNIJ 1988 NAŠ ČASOPIS Vsakič so se zbrali okoli vaditeljev in v skupini odšli »na plavanje«. Učenci in učitelji si še _želijo šole v naravi VALOVNE PRI PULI, junija - Četrtošolci z vseh treh osnovnih šol iz vrhniške občine in s šole s prilagojenim programom so tudi letošnje šolsko leto končali na zanje najbolj zanimiv in privlačen način: njihovi zadovoljni obrazi so nas prepričali, da se bodo desetih dni, ki so jih preživeli v šoli v naravi v Valovinah pri Pulju, še dolgo časa radi spominjali. Šola v naravi ima na Vrhniki že kar lepo tradicijo, saj so Vrh-ničani pred devetnajstimi leti med prvimi v Sloveniji popeljali svoje šolarje na morje, že šestnajsto leto zapored pa »šolanje« poteka v počitniškem naselju Arenaturista v Valovinah. Tudi letos so šolo v naravi pripravili od 10. do 20. junija, 327 četrto-šolcev in 48 razrednikov, učiteljev telesne vzgoje in vaditeljev pa se je do Pulja pripeljalo z vlakom. Tu so jih čakali avtobusi, s katerimi so se prepeljali do nekaj kilometrov oddaljenih Valo-vin, kjer so se nato namestili v bungalovih, posejanih v prijetnem borovem gozdičku. Vodja šole v naravi, Rafael Jaklič nam je povedal, da je tovrstno »šolanje« ob morju pomembno z več vidikov. Otroci se tukaj naučijo plavati, spoznavajo življenje v morju in njegovi okolici. Poleg tega pa tukaj živijo v razmerah, ki jih doma niso navajeni, saj so nekateri od njih prvič na morju in zdoma. Otroci se zato osamosvojijo, saj sami skrbijo za opravila za katera so doma »pristojne« njihova mame: sami pospravljajo, postiljajo, skratka skrbijo zase. Vsi, pedagogi in učenci se medsebojno bolje spoznajo, razvijajo se nova prijateljstva. Učitelji in vaditelji pa se pogosto znajdejo tudi v vlogah mam in očetov. No, učenci imajo v šoli v naravi tudi pouk. Julči Drašler, pedagoški vodja šole, je povedala, da iz učnega načrta izberejo snov, ki jo lahko obravnavajo tukaj. Učenci spoznavajo morsko in primorsko rastlinstvo in živalstvo, seznanjajo se tudi z zemljepisnimi in zgodovinskimi posebnostmi Istre in Pulja. Poleg tega pišejo tudi dnevnike in spise, učijo se pisanja razglednic in pisem ter razpolaganja z denarjem. Seveda pa nas je zanimalo, kaj o šoli v naravi menijo učenci sami. Tadej Krašovec, osnovna šola Ivan Cankar: »Tukaj se rajši učimo kot na Vrhniki. Veliko se kopamo, radi plavamo, se potapljamo, in iščemo ježe. V tako šolo v naravi bi šel še velikokrat, tu sem spoznal veliko novih prijateljev. Rad plešem, rišem in pojem, redno pa pišem tudi v stenčas. Napisal sem spise o puljski areni, o svojih tovariših in o tem, kako smo videli gada. Vsi skupaj smo komaj čakali, da gremo v šolo v naravi.« Gorazd Bošnjak, šola s prilagojenim programom: »V šoli v naravi se »su-per« počutim. S tovarišico se še bolje razumemo kot v šoli, najraje pa imam tovarišico, ki nas uči plavanje. Z njo plavamo čez zaliv, lovimo ribe, jutri pa se bomo vozili s čolnom. . Petra Gabrijel, OS dr. Ivana Korošca Borovnica: »Tu je veliko zabave, spoznavamo se z učenci z drugih šol, družba je dobra. To smo tudi pričakovali, saj smo od strejših slišali, da je v šoli v naravi super. S svojimi prispevki sodelujem tudi pri pripravljanju stenčasov. Rada plavam, dobila pa sem tudi srebrnega in zlatega delfinčka.« Urša Jelovšek, OŠ Log-Drago- Likovniki so tudi letos pripravili razstavo risb, ki so jih naredili v šoli v naravi. Prijetno je biti z našim tovarišem pa še dobro nas je naučil plavati, so se pohvalili četrtošolci iz skupine Ferda Šinkovca. mer: »V šoli v naravi je zabavno, veliko plavamo, se igramo in spoznavamo nove prijatelje. Že jeseni sem težko čakala, da gremo v Valovine. Sicer pa imamo tudi pouk, danes smo se učili v hišici, ker je deževalo, drugače pa imamo šolo kar na travniku. Učenci tudi pospravljamo svoje prostore in si pridobivamo navade, ki nam bodo koristile tudi doma. Bili smo na Brionih, v Pulju pa smo si ogledali tudi areno.« Vroče junijsko sonce je letos vodo v zalivu segrelo kar na 24 stopinj Celzija, tako da so bile razmere za učenje plavanja resnično idealne. Tako je tudi akcija »Naučimo se plavati« lepo uspela. Po besedah Ferda Šinkovca, vaditelja plavanja, ki v šoli v naravi sodeluje že od vsega začetka, je zanj največje zadoščenje ko vidi, da je otrok splaval. Vaditelji plavanja ne gredo v Valovine zaradi lastnih materialnih koristi, saj večina od njih tu preživlja svoj redni dopust. Med najbolj priljubljenimi vaditelji je tudi Edo Zupan, Vrhničan, ki sicer že nekaj let živi in dela na Nizozemskem. Vsako leto si vzame čas, da pride v Valovine, kjer skrbi za otroke iz šole s prilagojenim programom, ki so po njegovih besedah najbolj spontani in neposredni. Povedal nam je, da prihaja zaradi sebe in otrok. Poleg tega, da ohranja stik z Vrhniko, mu veliko pomeni tudi delo z otroci, ki jih uči plavanja. Gena Pupis, defektologinja s šole s prilagojenim programom nam je dejala, da je šola v naravi koristna tudi zato, ker učitelji otroke bolje spoznajo. Okolje, v katerem nekateri otroci živijo doma, jim ne nudi dovolj možnosti za enakopravno druženje z vrstniki, tu v Valovinah pa razlike med njimi izginejo, posebej v plavalnih skupinah se počutijo enakovredne ostalim. V Valovinah smo srečali tudi Janeza Sodjo, ravnatelja osnovne šole Ivana Cankarja. Povedal nam je, da šole v naravi ne bi smeh ukiniti, saj se prav tu ustvarjajo tisti medčloveški odnosi, ki vodijo k oblikovanju celovite osebnosti. Zanimivo je, da dobra polovica osmošolcev v svojih spominih na osnovno šolo opisuje prav zanimive dogodke, ki so jih doživeli v šoli v naravi. Tudi učitelji in vaditelji ter vsi, ki skrbijo za organizacijo, dajo v šoli v naravi vse od sebe, desetletnim pa pogosto nadomeščajo tudi mame in očete. Glede na vzgojni in socializacijski pomen šole v naravi bi morala družba tudi v prihodnje zagotoviti sredstva za njeno financiranje, je dejal Janez Sodja. Starši učencev so letos otro- ■ kom plačali le hrano in stanovanje in del stroškov prevoza, ostale račune pa je plačala občinska izobraževalna skupnost. Otroci so denar za šolo v naravi zbirali že od začetka šolskega leta, pomagali pa so si tudi z izkupičkom, ki so ga dobili za prodan star papir in steklo. MIHA JENKO »Duša« Živ-žava Mirjam Suhadolnik je tokrat med mlade pripeljala tudi starejše Vrhničane, ki so mladim govorili o »lepih« časih svoje mladosti. Živ-žavv Enajsti šoli Živ-žav je bil tudi tokrat res pravi otroški živ-žav. Letos je bil prvič v »Enajsti šoli«. Prizadevni prireditelji, to je Društvo prijateljev mladine so našim najmlajšim »podarili« prijetno nedeljsko popoldne, kjer si je vsak otrok našel nekaj razvedrila zase. Otroci so modelirali, izdelovali zmaje, plesali, peli in skratka: zabavali so se! aplavza" S° PrV'Č nastopi,i na takšni Prl>editvi in poželi so precej Asfaltirana Šolska cesta Delavci Slovenija cest so novembra 87 zgradili pločnik in maja letos vozni del cestišča Šolske ceste, ki poleg magistralke povezuje naselji Dragomer in Log. Oboje je bilo zgrajeno s sredstvi krajevnih skupnosti Dragomer-Lukovica in Log ter SKOCES Vrhnika. V kiajevnih skupnostih smo sredstva s težavo zagotovili oz. smo si pomagali s premostitvenimi krediti, toda kljub temu smo enotno v obeh KS menili, da mora imeti ta cesta prioriteto v programih. Celotni stroški izvršenih del so bili približno 58 milijonov ND. V krajevni skupnosti Dragomer-Lukovica bomo imeli težave pri realizaciji ostalih programskih nalog (vzdrževanje javne razsvetljave s tokovino, izgradnje vodovodnega omrežja južno od AC Ljubljana-Vrhnika, vzdrževanje ostalih cest, predvsem makadamskih, ureditev odvodnjavanja na Polanah, povezava javne razsvetljave med obema naseljema Lukovice po cesti Pod Gradom) ravno zaradi pomanjkanja sredstev. Ker gre v pretežni meri za naloge, ki neposredno ne zadevajo večjega števila prebivalcev in prevelikega interesa za samofinanciranje, je skupščina KS sprejela pobudo, da se za sofinanciranje asfaltiranja Šolske ceste izpelje akcija zbiranja sredstev med krajani. Akcija je v teku in upamo, da bo uspešna tako kot mnoge druge doslej. Toda ne glede na uspeh zbiranja sredstev, smo otrokom in učiteljem, pa tudi mnogim staršem in drugim uporabnikom šolskih prostorov zagotovili varnejšo in čistejšo pot do našega hrama učenosti. M. S. organizacijo te tekme za pionirje in z demonstracijo vožnje starejših spet obnovili to tradicijo. Na vrhniškem AMD si namreč že nekaj časa prizadevajo, da spet obnovijo svojo športno sekcijo. Ko smo se pogovarjali Dirka je spet po vrsto letih privabila številne Vrhničane. Karting se vrača na Vrhniko Dionizij Prizmič, tajnik AMD Vrhnika: »Tudi tokrat moramo v naše vrste privabiti čimveč mladih, le tako bomo karting spet vrnili vrhniški publiki.« Nenad Markovič: »Poleg avtošole, želimo imeti v klubu tudi športno sekcijo« Alojz Prek: »Vse ljubitelje kartinga vabim, da se pridružijo naši sekciji.« s tajnikom društva Dionizijem Prizmičem in Nenadom Marko-vičem, vodjem avto šole, sta povedala, da imajo sedaj v društvu vse dobro organizirano in želijo svojo dejavnost razširiti še na športno področje. Ker pa ima ravno karting veliko tradicijo, so se odločili, da spet ustanovijo sekcijo, vendar vsega v društvu peščica funkcionarjev ne bo zmogla, zato vabijo vse ljubitelje tega športa, da priskočijo na pomoč Alojzu Preku in Dragu Goren-cu, nekdanjima odličnima tek- movalcema, ki bosta vodila to športno sekcijo. Poudarila sta še, da se imajo pri organiziranju te dirke veliko zahvaliti Industriji usnja Vrhnika, ki jim je omogočila, da so dirko izpeljali pred njihovo tovarno, in delovni organizaciji Surovina za finančno pomoč. Seveda pa tudi vsem prizadevnim športnim delavcem, ki so vestno izpeljali to, v bistvu propagandno dirko. Brez njih in tudi brez tako številne publike dirka ne bi tako uspela in upata ter želita, da bi bil lep začetek za bodoče delo te sekcije. Okoli tri tisoč ljubiteljev kartinga se je po dolgih letih spet zbralo na dirki na Vrhniki, kar kaže, da Vrhničani še niso pozabili na pred leti tako priljubljen in popularen šport na Vrhniki. Vrhničani tudi niso pozabili naših priljubljenih dirkačev, ki so pred desetimi in več leti osvajali republiške in državne naslove v kartingu. In ravno ti fantje, Prek, Gorenc, Turk in drugi, so z Avto šola dobro dela, saj so bili lani po uspešnosti druga najboljša šola v ljubljanski regiji. Zdaj imajo enajst avtomobilov in štirinajst inštruktorjev; to so pretežno mladi ljudje, ki so jih sami štipendirali. Tako so lani izšolali 312 novih voznikov B kategorije. Čakalna doba pri njih je od dva do tri mesece. Letos so imeli že štiri tečaje za kolo z motorjem, ki jih je obiskovalo 128 učencev z vseh treh naših osnovnih šol. Od teh jih je 62 uspešno zaključilo tečaj. Pred kratkim pa so kupili vlečno vozilo za pomoč članom njihovega društva. Drago Gorenc s sinom, ki stopa po tekmovalnih »stezah« svojega očeta, saj je bil na tej dirki drugi. NAS ČASOPIS JUNIJ 1988 S Desetar Miha Špegel in komandant Andrej Dra-šler sta pohvalila mlade, ki so letos na obrambnem usposabljanju. V meglenem jutru je desetina odhajala na delovno akcijo, kjer so pomagali kmetom pri obnovi ograj. Mladi na obrambnem usposabljanju Tudi letos se je na Pokojišču, v Centru za obrambno usposabljanje zbralo na štirinajstdnevnem usposabljanju trideset mladih, ki ne obiskujejo srednjih šol. Komandant Centra obrambnega usposabljanja je tudi letos Andrej Drašlert, ki nam je na kratko orisal njegovo delo in način izobraževanja. »V teh štirinajstih dneh so se mladi seznanili z vsem pešadijskim orožjem, predvsem pa smo jim skupaj s predavatelji poskušali čimbolj seznaniti s sistemom SLO in DS. En dan našega izobraževanja smo posvetili obisku vojašnice Ivan Cankar, kjer so se fantje in dekleta pobliže seznanili z življenjem v vojašnici. Moram reči, da smo bili vsi zadovoljni. Seveda pa so se vsi v teh dneh naučili streljati z malokalibrsko in tudi z vojaško puško, dva dni pa so preživeli v taboru sredi gozda« Mednje so prišli tudi taborniki in lokostrelci in jim predstavili svoje dejavnosti. Poleg strokovnega usposabljanja pa so mladi v prostem času pomagali pri ureditvi okolice Centra, poprijeli so za krampe in lopate in popravljali glavno pokojiško cesto, nekateri pa so pomagali pri obnovi ograj pašnikov. Velja povedati, da so letos pogoji za to usposabljanje veliko boljši kot prejšnja leta, pravijo na Oddelku za ljudsko obrambo, saj so letos iz sredstev za potrebe SLO in DS obnovili streho na bivši šoli in uredili zgornje prostore, uredili so okolico, obnovili so prostor v sosednji zgradbi, ki ga uporabljajo radioamaterji iz Borovnice, in uredili sanitarije. Svoje otroke, ki so letos na usposabljanju, pa so eno soboto obiskali tudi starši in Andrej Drašler pravi, da so bili kar precej zadovoljni, ko so videli, da se mladi dobro počutijo v urejenem okolju. Dekleta so kar z veseljem pomivale posode. Fantje so v prostem času tudi urejali glavno cesto in dva od njih smo ujeli tudi v naš objektiv. Vreme nagaja kmetovalcem Razmeroma mila in suha zima je, kot je bilo pričakovati, prinesla nadpovprečno deževno pomlad. Stalne padavine onemogočajo optimalno izvedbo agrotehničnih ukrepov. Posledice se bodo pokazale, pri kakovosti in količini pridelka. Trenutno povzroča kmetom največje probleme spravilo prvega odkosa s travinja. V zadnjih letih se še ni zgodilo, da bi bilo ob tem času še toliko travnikov nepokoše-nih. Travna ruša je že zdavnaj prešla najugodnejšo fazo za košnjo, tako da je krmna vrednost sedaj pospravljenega sena majhna. Se enkrat so se potrdile izkušnje zadnjih let, da je prvi odkos najbolje silirati, saj je na ta način mogoče opraviti celotno košnjo v dveh do treh dneh. Žal imajo kmetije dovolj kapacitet le za siliranje koruze. Za siliranje trave v provizo-ričnih silosih pa se neradi odločajo. Vlažno vreme pa pospešuje tudi razvoj glivičnih bolezni na poljščinah. Pri pšenici tako opažamo velik napad septone (rjavenja pšeničnih plev), ki lahko zmanjša pridelek za tretjino. Nič boljše niso razmere pri krompirju. Kljub opozorilom naše službe (v ta namen je bilo v zimskem času organiziranih več predavanj po vaseh) in relativno ugodni ceni semenskega krompirja je veliko pridelovalcev uporabilo lastno, s krompirjevo plesnijo in virusi okuženo seme. Dobrega pridelka tudi ob optimalni zaščiti pred plesnijo v času vegetacije ne bo mogoče doseči. Slabo vreme trenutno še najmanj škoduje koruzi, čeprav so ponekod rastline že močno poru-menele. To je posledica izpiranja dušika. Tako koruzo je treba čimprej dognojiti. Pospeševalna služba pri KZ Vrhnika Poročilo iz občnega zbora KZA Vrhnika Dne 30. 5. 1988 smo člani KZA Vrhnika v OŠ Ivan Cankar organizirali letni občni zbor. Kljub temu, da smo povabili veliko gostov iz DO in drugih ustanov, jih je bilo kar malo premalo. Kot kaže, jim je vseeno, ali so v njihovi sredini alkoholiki ali tisti, ki abstinirajo. Vsi pa dobro vemo, da so alkoholizem in njegove posledice zelo škodljive za celotno našo družbo. Po predsednikovem pozdravu vseh navzočih in opisu dosedanjega dela KZA Vrhnika je besedo predal gostu - terapevtu tov. Možetu, ki je zaposlen v Psihiatrični bolnici Idrija na oddelku za alkoholizem. Svoje predavanje je omejil na temo: alkoholizem in družina. Spregovoril je o tem, kaj se je dogajalo v alkoholikovi družini pred zdravljenjem in po njem, kaj okolica pričakuje od njega in s kolikšnimi težavami se sreča družina na začetku njegove rehabilitacije. Tema je bila izredno zanimiva in poučna. Med povabljenimi sta bila tudi zakonca Vauken, ki abstinirata že dvanajsto leto. Povedala sta nam veliko svojih izkušenj iz rehabilitacije svoje družine. Mnogim sta s svojim predavanjem vlila novega poguma za nadaljnjo abstinenco in delo v klubu. Ob tej priložnosti pa bi se zahvalili za delo in sodelovanje v našem klubu tov. Veri, Barbari, Sonji in Marti ter delovnima organizacijama IUV in LIKO ter Centru za socialno delo Vrhnika. Obenem pa se zahvaljujemo tudi OŠ Ivan Cankar za prostor, ki so nam ga odstopili, da smo lažje izpeljali občni zbor. ODGOVOR NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Mnenja občanov! Na osnovi posnetka, ki dokazuje, kakšno je kvalitetno stanje pitne vode iz Borovniškega vršaja, je Republiški vodnogospodarski inšpektorat Ljubljana dne 25. 2. 1988 št. 324/B-75/ 87MT/MJ urgiral na Medobčinski inšpektorat - vodnogospodarska inšpekcija Idrija, da pregleda vršaj in poda poročilo. Vodnogospodarski inšpektor iz Idrije tov. Omerzu je dne 3. 3. 1988 pregled opravil in sestavil zapisnik. Vsebina zapisnika potrjuje, da je voda oporečna in potrjuje tisto, kar trdim od vsega začetka raziskav Borovniškega vršaja, montaže vodovoda in poudarka, da kemična tovarna Fenolit in črpališče pitne vode ne sodita na isto mesto. Ker ste o zdravi, čisti pitni vodi iz Borovniškega vršaja mnogo pisali, je sedaj čas in prav, da občanom poveste resnico in jim natočite čistega vina. Pričakujem, da boste na osnovi dokumentov sestavili in objavili dokazom primeren članek. Vas lepo pozdravljam! FRANC OKRAJŠEK OBRAVNAVANA NA SEJAH ZBOROV SO, DNE 16. 6. 1988 1. Delegacija Krajevne skupnosti Borovnica je na seji ZKS, dne 13. 4. 1988 ob obravnavi poročila o uresničevanju programa pospeševanja kmetijstva v letu 1987 postavila naslednje DELEGATSKO VPRAŠANJE: Delegacijo zanima, kaj je z vrečami gnojila na Pokojišču, ki so bila namenjena za izboljšanje pašnikov? Vreče so zaradi dolgotrajnega ležanja na prostem razpadle. Kdo je odgovoren za malomaren odnos do ravnanja z družbeno lastnino in zakaj se gnojilo ni uporabilo? ODGOVOR je pripravila pospeševalna služba Kmetijske zadruge Vrhnika Za urejanje skupnih pašnikov na Pokojišču, je Kmetijska zadruga Vrhnika pridobila nepovratna sredstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije, najprej za pašnik Zavrh I. leta 1983 in leta 1986 za pašnik Zavrh II. Pridobljena sredstva so se porabila predvsem za ureditev ograje in nakup mineralnega gnojila PK za založno gnojenje. Ker smo v letu 1986 iz Tovarne mineralnih gnojil INA Kutina prejeli ustrezno gnojilo po ugodni ceni, smo ga nabavili za obdobje 2 let. S tem smo prihranili, oziroma sploh omogočili nabavo zadostnih količin ustreznih gnojil, ker bi sicer pri današnji stopnji inflacije in zaradi velikih podražitev gnojil veliko izgubili. Strinjam se, da gnojila niso bila ustrezno uskladiščena (na prostem in nepokrita). Ni pa res, da je nastala škoda, saj smo v naslednjem letu uspeli vse gnojilo, tudi tiste vreče, ki so bile deloma raztrgane raztrositi po pašnih površinah. Strinjam se, da bi večja škoda nastala v primeru, če bi tako shranjevali dušična gnojila, ne pa PK gnojila, kot je bilo v našem primeru. Delegacija Krajevne skupnosti Borovnica je na seji ZKS, dne 17. 3. 1988 postavila naslednje DELEGATSKO VPRAŠANJE: Skupščina občine Vrhnika je v dogovoru s SKOCES-om namenila v letu 1987 denar za nabavo kontejnerjev za smeti. Kontejnerje naj bi nabavilo Komunalno podjetje Vrhnika, vendar kontejnerji niso bili nabavljeni. Sprašujemo zakaj to ni bilo realizirano? ODGOVOR je pripravil Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika Skupščina občine Vrhnika je sprejela odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1987 na sejah zborov dne 24. 12. 1987. V okviru predlaganega rebalansa, so bila namenjena tudi sredstva v višini 35.000.000 din, kot dopolnilna sredstva SIS - za investicijsko vzdrževanje. Zbori skupščine občine niso podrobneje opredelili uporabo teh sredstev. Pri opredeljevanju namenske uporabe teh sredstev, kar je v pristojnosti izvršnega sveta, je bilo prisotno tudi razmišljanje, da bi del teh sredstev namenili SKOCES-u namensko za nabavo kontejnerjev, predvsem za tiste krajevne skupnosti, kjer ni z odlokom o ravnanju z odpadki, opredeljen obvezen način odvoza smeti. V sodelovanju z vodstvom SKOCES-a, je bilo ugotovljeno, da ta sredstva ne bi zadoščala za kritje vseh potreb in bi zaradi tega bile lahko dane pripombe s strani krajevnih skupnosti, ki ne bi dobile kontejnerjev. Zaradi tega je bil oblikovan predlog, da se ta sredstva namenijo za ureditev pokopališča na Vrhniki, kot bodočega občinskega pokopališča. Sredstva v ta namen, so bila, v višini 6.324.000 din, nakazana SKOCES-u dne 15.1. 1988. Izvršni svet je na seji, dne 10. 3. 1988 sprejel sklep, da bo problematiko urejanja pokopališč v občini (predvsem z vidika financiranja in ureditve statusa občinskega pokopališča), obravnaval na eni od naslednjih sej. Glede na to, smo od SKOCES-a zahtevali vrnitev teh namenskih sredstev. Sredstva so bila vrnjena v občinski proračun dne 11. 5. 1988. Vrhnika, 15. 6. 1988 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ODGOVOR NA VPRAŠANJE, POSTAVLJENO OB OBRAVNAVI GRADIVA SKUPŠČINE OBČINE OBRAVNAVAN NA SEJAH ZBOROV SO, 16. 6. 1988 Ob obravnavi poročila o delu Postaje milice Vrhnika v letu 1987 so delegati na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 13. 4. 1988 menili da bi vsi pristojni organi in ne samo Postaja milice morali več pozornosti posvetiti gospodarski kriminaliteti. Ob tem je bilo postavljeno vprašanje, ali SDK stalno preverja finančno stanje v organizacijah združenega dela, ali samo kadar je podana prijava. Delegati želijo, da bi SDK podala poročilo o tem, v katerih organizacijah združenega dela so preverjali finančno poslovanje in na koliko časa opravljajo preglede. Glede na navedene pripombe delegatov je SDK - podružnica v Ljubljani posredovala naslednje poročilo: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana izvaja kontrolo finančno materialnega poslovanja UDS, kontrolo uporabe sistemskih in interventnih zakonov, kontrolo izvajanja zakona o zavarovanju plačil in drugih predpisov. Število pregledov je določeno z delovnim programom na podlagi zakona o službi družbenega knjigovodstva. Poleg tega pa vršimo kontrole na podlagi zahtev organov DPS, družbenega pravobranilca samoupravljanja in kadar je podana prijava oziroma, če pri interni kontroli ugotovimo večje nepravilnosti. Na področju vaše občine ima pri nas žiro račun s področja gospodarstva 20 UDS, s področja negospodarstva pa 12 UDS. V preteklem letu smo izvršili kontrole pri naslednjih UDS: Industrija usnja Vrhnika TOZD Galanterija -kontrola zaključnega računa za leto 1986 Industrija usnja Vrhnika TOZD Maloprodajna mreža - kontrola zaključnega računa za leto 1986 Zavod za načrtovanje Vrhnika - kontrola zaključnega računa za leto 1986 Donit Medvode, TOZD Fenolit Borovnica -kontrola zaključnega računa za leto 1986 in kontrola izvajanja zakona o zavarovanju plačil med UDS LIKO Vrhnika - kontrola izvajanja zakona o zavarovanju plačil in v teku je ocena zaključnega računa za leto 1987 Skupščina občine Vrhnika - kontrola ZR proračuna LIKO Vrhnika in Avtomontaža TOZD Kovinarska Vrhnika - preverjanje podatkov v zvezi z Avtotehno - TOZD Nova Notranjski zdravstveni dom TOZD Zdravstvo Vrhnika - kontrola osebnih dohodkov za obdobje I. do VI/87. SEKRETARIAT SO VRHNIKA Preprečevanje in zatiranje lubadarja Vse lastnike gozda obveščamo, da je žled ter na to še vihar povzročil prekomerno širjenje zelo nevarnega gozdnega škodljivca - smrekovega lubadarja, ki grozi s pravo katastrofo. Lubadar v začetku napade le poškodovane (polomljene in podrte) oziroma oslabljene smreke. Ta drevesa je zato potrebno čimprej posekati ter spraviti do kamionske ceste - seveda pa morajo biti predhodno odkazana. Če vsega tega ne naredimo pravočasno, se bo lubadar zelo hitro pojavil in razširil tudi v sosednje, do sedaj zdrave smreke. Nastane žarišče lubadarja, kjer je lahko tudi do 100 m3 in več uničenih smrek. Tako žarišče pa se običajno tudi ponavlja vrsto let. Vse lastnike gozdov -posebej velja za predele, kjer je več smreke - prosimo, da svoj gozd večkrat na leto pregledajo ter vsak napad lubadarja takoj javijo na TOK Gozdarstvo Vrhnika. Napadena drevesa, ki so predhodno odkazana, je potrebno nemudoma posekati in izdelati ter spraviti na kamionsko cesto. Panje je potrebno obeliti, veje zmetati na kupe (debelejši konci vej morajo biti skriti v notranjosti kupa). V vseh gozdovih, zlasti pa še v smrekovih sestojih, je nujno dosledno izvajati gozdni red, če pa bomo iglavce tudi obelili, se lubadar sploh ne bo pojavil. Vsaka nepravilnost in malomarnost takoj povzroči pojav in širjenje lubadarja, kar pa se seveda najbolj maščuje samemu lastniku gozda. Ob večjem napadu pa se lubadar razširi tudi v sosednje parcele. Neodgovoren lastnik s svojim ravnanjem razvrednoti prizadevanja vseh ostalih skrbnih lastnikov. Zaradi vsega navedenega bomo gozdarji zaostrili nadzor v gozdovih. Vsako žarišče lubadarja bomo takoj odkazali - rok za posek in spravilo pa bo največ 10 dni; po tem roku bo ta dela izvršil naš TOK na račun lastnika gozda. Zaradi velike nevarnosti, ki jo predstavlja lubadar, pa opozarjamo, da bomo večje kršilce gozdnega reda ter neupoštevanje ukrepov pri zatiranju lubadarja prisiljeni prijaviti pri sodniku za prekrške. Vse navedeno velja tudi za smreke, ki rastejo izven gozda - na travniku, pašniku -pri vikendih ipd. Vse lastnike gozda prosimo, da skupaj z gozdarji sodelujejo pri preprečevanju in zatiranju lubadarja. Lupljenje - beljenje tehničnega lesa iglavcev Sporočamo, da velja nov cenik za gozdne lesne sortimente, kjer je za lastnika gozda zelo zanimiva razlika v ceni za olupljeni -obeljeni les iglavcev, ki je* za 15.000 din dražji od neoluplje-nega lesa iglavcev. Gozdarji priporočamo, da bi lastniki v letnem času upili iglavce in sicer je to najbolje in najlaže narediti v gozdu pri panju, takoj po kleščenju. V dobrih starih časih je bilo to opravilo popolnoma običajno in seveda tudi obvezno, na žalost pa se je ta koristna navada opustila. Beljenje je zelo priporočljivo, posebej za smreko, nujno pa za tiste, ki jih je napadel lubadar. Ročno lupljenje je fizično zelo naporno delo, finančno pa se izplača, veliko pomembnejša pa je korist z biološke plati. Lubje predstavlja za gozd naravno gnojilo (poleg vej in listja). Olupljeni les iglavcev se v gozdu lepo posuši, teža se zmanjša tudi za 20 %. Obeljeni les lahko v gozdu počaka več mesecev brez nevarnosti za kvarjenje; spravilo in ;*v?oe> 1902/83 1983/1-1 19811/85 198V8-, 1986/87 1987/88 skupaj skupaj D : (D o t—jr o 6 ti i o D. it o C poklicne (A n S o o. " -,|cn Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunava s pribitkom 50%. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 %. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnina po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki je veterinarsko sanitarni pregled opravila. 3. člen Pristojbine za opravljeni veterinarsko sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega porekla in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu ob izdaji dovoljenja. Pristojbine se lahko obračunavajo tudi mesečno. 4. člen Višino pristojbin se med letom spreminja glede na vrednost režijske ure diplomiranega veterinarja. K navedenim pristojbinam se prišteje še 15 % kot prispevek za zdravstveno varstvo živali. 5. člen Pristojbine, določene po tej odredbi so dohodki posebnega računa za zdravstveno varstvo živali Skupščine občine Vrhnika, za zatiranje kužnih bolezni in se obračunavajo in odvedejo na račun pri SDK št. 50110-840-060-31892 - Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali. 6. člen Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora ter pristojbina za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo v občini Vrhnika, objavljena v Uradnih objavah Našega časopisa št. 6/87. 7. člen Ta odredba začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah Našega časopisa SO Vrhnika. Predsednik IS- Številka: 3/3-320-03/85 pcler inž. PETKOVŠEK Datum: 14. 6. 1988 Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 17/85) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika dne 21. 6. 1988 sprejel ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN 1. člen V odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradne objave glasila Naš časopis, št. 11 z dne 30. 5. 1988) se drugi člen dopolni z novo točko, ki se glasi: c) osnovne komunalne storitve (za gospodinjstva) od I. 7. 1988 dalje: - distribucija vode: 43.4 % - kanalščina: 38,5 % - odvoz smeli: 36.4 7,, 2. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila Naš časopis. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Številka: 3/5-0384)4/88 Datum: 21. 6. 1988 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Peter PETKOVŠEK. I. r. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na podlagi 234. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), na seji dne 7. 6. 1988 sprejel SKLEP O POVIŠANJU CEN ZA GEODETSKE STORITVE 1. Določi se nova višina cene urne postavke in znaša: - terensko delo 20.470 din - pisarniško delo 17.690 din - risarsko delo 11.080 din - figurantsko delo 9.310 din Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občine Vrhnika. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Številka: 7/1-45-73/86-88 Datum: 7. 6. 1988 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Peter PETKOVŠEK. inž. NAŠ ČASOPIS JUNIJ 1988 7 Butik »Škarjice« na Stari cesti V prvi polovici julija bo na Stari cesti št. 43 odprt butik »Pajek«, katerega lastnica je Goca Ulic. Poleg atraktivnih unikatnih modelov za lepši spol vseh starosti, boste v njem lahko kupili tudi usnjeno galanterijo in modne dodatke. M. A. Zamenjam enosobno stanovanje v Ljubljani (v zasebni adaptirani hiši) za večjega na Vrhniki. Ponudbe na uredništvo časopisa, nato pa se boste osebno dogovorili z lastnico. Instruiram matematiko za osnovno in vse srednje šole. Tel. 752-396. Žagam drva (pridem na dom) in prodam butare za centralno in krušno peč. Naročila: Jože Podvratnik. Dobovičnikova 5. Prodam tovorno prikolico. Tel. 752-560. Kvalificiranega avtoličarja zaposlim. OD po dogovoru. Marjan Oblak. Sinja Gorica 103. 61360 Vrhnika. Štiričlanska družina nujno išče stanovanje na relaciji Logatec-Vrhnika ali širši okolici za dobo enega leta. Pripravljeni smo pomagati pri delu. Ponudbe: Slovenijaavto Logatec, Vlado Bračko. Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje na Vrhniki. Ponudbe na telefon 452-096 (popoldan). TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI - ENOTA NA VRHNIKI objavlja prosto delovno mesto strojepiske zapisničarke Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zahtevana izobrazba: program srednjega izobraževanja (štiri leta) oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost. Trajanje poskusnega dela je 2 meseca. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni na naslov: Komisija za delovno razmerje Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota na Vrhniki, Cankarjev trg 8. Spored vrhniškega kina v juliju in avgustu 1. 7. petek ob 22.00 SANJARJENJE NEKE ŽENSKE - brazilski Režija: Carlos Pereira V gl. vi.: Sonia Braga Eden resnejših poštenejših erotičnih filmov, kjer ne gre zgolj za »mehko« ali »trdo« varianto erotike oz. tovrstne telovadbe, ampak za zanimivo iskanje sreče lepe ženske, ki se ne brani pravih čustev, prave erotike... 2. 7. sobota ob 20.30 USODNA PRIVLAČNOST - ameriški 3. 7. nedelja ob 18.00 Režija: Adrian Lyne 4. 7. ponedeljek ob 20.30 V gl. vi.: Michael Douglas, Glenn Close, Anne Archer, Ellen Hamilton Latzen, Stuart Pankin Največja kinematografska uspešnica lani v Ameriki je bil prav film USODNA PRIVLAČNOST - obenem je bil tudi glavni konkurent filmu ZADNJI KITAJSKI CESAR v boju za Oscarje. Po obrtni plati brezhibno posnet film o prizadevanju poročenega moškega srednjih let, da bi obranil zakon pred noro ljubico, ki ga izsiljuje. FEST 88. Skupni programski svet PRIPOROČA (4) 5. 7. torek ob 20.00 E. T. - VESOLJČEK - ameriški Režija: Steven Spielberg V gl. vi.; Dee VVallace, Henry Thomas, Peter Coyote, Robert MacNaughton Reprize filmov, kot je E. T., so vedno dobrodošle, saj gre za izrazit »evergreen«, in pred iztekom licence in popolnim razpadom kopije ga pač še enkrat posredujemo za »zamudnike«, mnogi pa ga boste radi še enkrat pogledali. PRIPOROČAMO! 7. 7. četrtek ob 20.00 avstralsko- 9. 7. sobota ob 18.00 10. 7. nedelja ob 20.30 ČETRTA NORA MISIJA novozelandski Režija: Ringo Lam V gl. vi.: Sam Hui, Kari Maka, Sally Yeh, Sylvia Cheng Na relaciji Hongkong-Nova Zelandija je vse več kriminala, ki ga je treba preprečiti. Že znani junaki prejšnjih NORIH MISIJ so seveda nadvse uspešni. 9. 7. sobota ob 20.30 ZADNJA BOJEVNIKOVA NALOGA - ameriški 10.7. nedelja ob 18.00 Režija: Cirio H. Santiago 11.7. ponedeljek ob 20.00 V gl. vi.: Richard Young, John Dresden Kriminalci napadejo policaja, tudi veterana iz Vietnama in mu ubijejo ženo in otroka. Sledi maščevanje... 8. 7. petek ob 22.00 KALIGULOVI SUŽNJI - italijanski Režija: Lavvrence VVebber V gl. vi.: Robert Gligorov, Sidney Lyn Erotika v starem veku, na dvoru razvratnega Kaligule. 12.7. torek ob 20.00 HUDODELCI - slovenski Režija: Franci Slak V gl. vi.: Mario Šelih, Anja Rupel, Bata Živojinovič, Rade Šerbedija, Mustafa Nadarevič, Vlado Repnik Zamejski Slovenec se po vojni iz Trsta zateče v Ljubljano in naveže stike s starimi italijanskimi komunisti, ki so prav tako prebežali. Toda leto 1948 je čas, prelomen za marsikoga - tudi za glavnega junaka, ki konča v zaporu. Skupni programski svet PRIPOROČA (4) 14.7. četrtek ob 20.00 ZASEBNA DETEKTIVA - ameriški 16.7. sobota ob 18.00 Režija: Filippo Ottoni 17. 7. nedelja ob 20.30 V gl. vi.: David Landsberg, Lorin Dreyfuss Kaj se zgodi, če predstojniki zaupajo težko nalogo dvema prismojenima detektivoma, ki sta neumna in nesposobna? Marsikaj. Predvsem zabavnega. Poskus predstaviti neke nove obraze v zvrsti filmske burleske v tretjerazredni produkciji. ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK - ameriški Režija: John Hayes V gl. vi.: Leslie Boves, Johni Leslie, Kandy Barbour Lepa poslovna žena najame telesnega čuvaja. Čedni Harry, bivši mornar, ve, da se takšno delovno razmerje lahko konča v postelji, zato se izdaja za homoseksualca. Toda vseeno gredo stvari svojo pot, precej tudi po zaslugi humorja, kar je v tovrstnih erotičnih filmih vedno dobrodošlo. 16. 7. sobota ob 20.30 COMMANDO LEOPARD - italijanski 17.7. nedelja ob 18.00 Režija: Anthony Dawson 18.7. ponedeljek ob 20.00 V gl. vi.: Lewis Collins, Klaus Kinsky Diktatorski režim imaginarne latinsko ameriške države s svojo represivnostjo sproži revolucijo, ki jo vodi »leopard«... 19. 7. torek ob 20.00 SILA MOCl - ameriški 23. 7. sobota ob 20.30 Režija: Sam Firstenberg 24. 7. nedelja ob 18.00 V gl. vi.: Michael Dudikoff, Steve James, James Booth Agent iz AMERIŠKE NINJE tokrat na lovu za teroristi ekstremne organizacije, ki ima nalogo, da s svojimi centri moči obračuna z vsemi, ki so ji napoti... 21. 7. četrtek ob 20.00 NAZAJ V SOLO - ameriški 22. 7. petek ob 20.00 Režija: Alan Meter 23.7. sobota ob 18.00 V gl. vi.: Rodney Dangerfield, Sally Kellerman, Burt Young, Keith Gordon Bogat lastnik prodajaln konfekcijskih izdelkov se ločuje in hoče zaživeti bolj svobodno. Odloči se, da bo študiral na univerzi, kjer je že njegov sin. Ta študij seveda ni preveč resen, saj moža bolj zanimajo profesorice kot znanje. SPS SOGLAŠA (3) 15.7. petek ob 22.00 22. 7. petek ob 22.00 VROČE NOCl JOSEPHINE MUTZENBACHER -nemški Režija: Kurt Nachman V gl. vi.: Christine Schubert, Renate Kasche, Uli Steigberg Filmov VROČE NOČI J. M. je kar nekaj, najmanj štirje, vsak od njih pa ima »mehko« in »trdo« verzijo. Pokazali vam bomo obe. Najprej seveda »mehko«, en teden kasneje pa »trdo«. Seveda pri tem ne gre za zrezano kopijo, ampak za verziji, ki sta bili snemani in montirani vzporedno za manj in za boli drzno tržišče? V svoji zvrsti velja za boljšega, ocenil ga je celo SPS SOGLAŠA (3). Če bi šteli, kot štejemo Policijske akademije, je to VROČE NOČI J. M. 3. 24. 7. nedelja ob 20.30 OBRAČUN OB 3.15 - ameriški 25. 7. ponedeljek ob 20.00 Režija: Larry Gross Vgl. vi.: Adam Baldwin, Deborati Foreman, Danny de la Paz, Rene Auberjoins Junak filma je srednješolec, ki se spoprime s preprodajalci mamil na šoli... 26. 7. torek ob 20.00 PLANET ORDESSA - avstralsko-angleški 30. 7. sobota ob 18.00 Režija: Roger Christian V gl. vi.: John Tarrant, Donogh Ross, Cassandra Webb Znanstvenofantastičen film, ki nam pripoveduje o prebivalcih na planetu Ordessi 2084. leta. KRONIČNI SAMOMORILEC - ameriški stereo Režija: Savage Steve Holland V gl. vi,: John Cusack, Ogden Stiers, Kim Darby, Demian Slade Ker ga je zapustilo dekle, se hoče maturant L. Meyer ubiti. Ker je nespreten, mu ne uspe. Francozinja Monika, ki stanuje v soseščini, ga tolaži in fant začne razumeti, da je eno biti zaljubljen, drugo pa ljubiti. Simpatično komedijo o mladih spremlja dobra glasba. 31. 7. nedelja ob 20.30 SMRTONOSNO POSLANSTVO - ameriški 1. 8. ponedeljek ob 20.00 Režija: David VVinters Vgl. vi.: Robert Gynti, Cameron Mitchel Tihotapec orožja postane revolucionar... 2. 8. torek ob 20.00 MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA - ameriški 4. 8. četrtek ob 20.00 Režija: Burt Reynolds V gl. vi.: B. Reynoids, Candice Bergen, George Segal E. Stlckley se po sedmih letih zapora vrne, da bi poračunal stare dolgove... 5. 8. petek ob 22.00 IZJEMNA ŽENSKA - francoski Režija: Maurice Fellous V gl. vi.: Jean Mahe Pallardy, Karin Schubert, Julie Mallie, Gordon Mitchel 28. 7. četrtek ob 20.00 30. 7. sobota ob 20.30 31.7. nedelja ob 18.00 6. 8. sobota ob 18.00 7.8. nedelja ob 20.30 8.8. ponedeljek ob 20,00 PETEK 13. - ZADNJE POGLAVJE - ameriški Režija: Joseph Žito V gl. vi.: Kimberley Beck, Peter Barton, Crispin Glover 6.8. sobota ob 20.30 7.8. nedelja ob 18.00 VETERANI V AKCIJI - ameriški Režija: Charles E. Sellier Jr V gl. vi.: Christopher Stone, Andy VVood, Lavvrence Hilton-Jacobs, Gernt Graham Trije vojni veterani vzamejo pravico v svoje roke, ko se spoprimejo s tolpo mladih nasilnežev. 9. 8. torek ob 20.00 KDO JE TO DEKLE? - ameriški 13.8. sobota 18.00 Režija: James Foley V gl. vi.: Madonna, Griffin Dunne, Haviland Morris Madonna igra dekle, ki so jo po štirih letih zapora spustili. Advokat neke newyorške družbe dobi nalogo, da jo spremi na avtobus. Toda dekle hoče poračunati stare dolgove in noče odpotovati... 11.8. četrtek ob 20.00 ČELJUSTI 3 D - ameriški 13.8. sobota ob 20.30 Režija: Joe Alves 14. 8. nedelja ob 18.00 V gl. vi.: Dennis Ouaid, Bess Armstrong, Lea Thompson Ta film so pri nas odkupili, da bi ugotovili, kako bi se obneslo predvajanje stereo slike s pomočjo očal. Preuredili so nekaj dvoran (nobene v Sloveniji) in baje je učinek kar dober. Kljub temu se ta proizvodnja v svetu ne uveljavlja. Sicer pa ie to grozljivka o velikem belem morskem psu, ki se vtihotapi v 14. nedelja ob 20.30 15. ponedeljek ob 20.00 12. 8. petek ob 22.00 VESOLJSKI BRODOLOMCI - ameriški Režija: VVolfgang Petersen V gl. vi.: Dennis Ouaid, Louis Gossett Jr. Dva vesoljska pilota - eden zemljan, drugi s planeta Jeriba - se znajdeta na nevarnem planetu, ki mu gospodarijo mesojedi prebivalci. Skupna nevarnost ju zbliža. ORGIJE V CARSKEM SELU - nemški Režija: Ernst Hofbauer V gl. vi.: Alexander Corte, Sandra Nowa, Marion Berger Rasputin je kar primerna zgodovinska osebnost za okvir prikazovanja orgij na carskem dvoru... 16.8. torek ob 20.00 PEKLENSKA STEZA BMX - ameriški 18.8. četrtek ob 20.00 Režija: Hal Needham 21.8. nedelja ob 18.00 Vgl. vi.: Bili Allen, Lori Laughlin, Talia Shire Pustolovščine kolesarskih akrobatov. 19.8. petek ob 22.00 DEKLETA ZA UŽIVANJE - nemški Režija: Amato Bezelli V gl. vi.: Marylin Olinka, Peter Jansen. Ivonne • ^ Monaco Evo-je kar naprej strah, da ji bo kakšna druga ženska speljala moža. Zasleduje ga, a vedno je prepozna, kajti njen dragi je »hitri Gonsales«. 20. 8. sobota ob 18.00 VRNITEV NAVAHO GROMA - amer. it. 21. 8. nedelja ob 20.30 Režija: Larry Ludman V gl. vi.: Mark Gregory, Raymond Harmsfort, Bo Svenson Mladi Indijanec se kot policaj vrne v rezervat, od koder je šel po spopadu s skorumpiranim šerifovim pomočnikom. Isti človek mu zdaj podtakne uboj, ki ga je sam storil, da bi preprečil razkritje resnice o svoji vpletenosti s preprodajalci mamil. OD 22. 8. dalje PULA PO PULI Iskra Iskra Antene, p.o. Industrija anten in elektronskih naprav 61360 Vrhnika, Idrijska 42 Telefoni: h.c: (061) 751-079, 752-937 Smo inventivno usmerjena dclovn:i organizacija, ki za uresničevanje jasno postavljenih eiljev s področja satelitskih sistemov, anten in profesionalne elektronike potrebujemo znanje, ki ga prinesejo v delovno sredino novi. za različna strokovna področja usposobljeni strokovnjaki. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vodja inženiringa satelitskih sistemov in profesionalne elektronike Pogoji: - Višja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri - elektronika - tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 2. Tehnologa II Pogoji: - Srednja ali višja strokovna izobrazba elektrotehniške smeri - elektronika - dve leti delovnih izkušenj na podobnih delili in nalogah Novim delavcem nudimo možnost strokovnega izpopolnjevanja, stimulativnega nagrajevanja glede na delovne uspehe in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Delo združujemo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Če vas naša ponudba zanima, nas pokličite po telefonu (061) 751-079, 752-937. da se bomo o vsem natančno pogovorili, ali pa nam pišite na naslov: ISKRA ANTENE, Idrijska c. 42. 61360 Vrhnika - za kadrovsko službo. Pisne prijave z ustreznimi dokazili lahko pošljete v 15 dneh po objavi, o izbiri pa vas bomo obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa. Obvestilo! Obveščamo cenjene stranke, da bo prodajalna plina v Sinji gorici v času počitnic odprta neprekinjeno od jutra do večera. Zaprta bo samo od I. do K). 8. 1988 zaradi dopusta. Na zalogi imamo regulatorje cevi in tesnila, polnimo tudi izvenserijske jeklenke. Za nakup se vam že vnaprej zahvaljujemo. Cena plina pri nas je manjša za 900 dinarjev. INA PLIN Jože Mesec Sinja gorica 89, tel. 751-.329 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, sina Franca Jerina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z. nami sočustvovali, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku, Ivanki Košir, Stanetu Japlju, Vinku Jerebu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka Antona Gregorke iz Blatne Brezovice št. 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, nam izrazili ustno in pisno sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Francki Brence za vso pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in žene Amalije Skodlar z Loga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, župniku za opravljen obred, pevcem in vsem. ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Iskrena hvala vsem. Vsi njeni. 8 JUNIJ 1988 NAŠ ČASOPIS Na gradbišču novega vrtca v Borovnici so stekla zemeljska dela. Gradbeni odbor predvideva, da bo pred zimo vrtec že pod streho. Ob rob dogodku V krajevnih skupnostih Bevke, Dragomer-Lukovica in Log smo z našo skupno aktivnostjo in Podjetjem za PTT promet Ljubljana uspeli zgraditi telefonsko omrežje ter priključiti prvih 400 naročnikov sedanje faze, kajti nekateri so že imeli telefonski priključek, 200 pa bo priključenih po razširitvi AC Brezovica po pogodbi s PTT podjetjem Ljubljana do 1990. leta, po informacijah o poteku priprav na razširitev pa že v letu 1989. Od pričetka aktivnosti do priključevanja so minila skoraj 3 leta, ne računajoč nekaj predhodnih neuspešnih poskusov dogovarjanja. V tem obdobju je bil sprejet koncept razreševanja, izdelan projekt, izvršene vse priprave za izgradnjo omrežja, vključno z vsemi soglasji, ter zgrajeno omrežje in izvršeni priključki. Za poznavalce razmer v razvitem svetu je to zelo dolgo obdobje, v naših razmerah pa bi to lahko ocenili kot izredno hitro in uspešno opravljeno nalogo. Tisti, ki smo akcijo vodili, se okrog uspeha oz. neuspeha ne opredeljujemo. V danih razmerah smo naredili, kar se je narediti dalo. Razmere za delo so bile težke, lahko bi celo trdili, da so zlasti v KS Dragomer-Lukovica bile nemogoče. Vzroke za takšne razmere je iskati v dolgoletnem neuspešnem razreševanju in v nedoslednem spoštovanju kriterijev za dodeljevanje TF priključkov PTT. Največkrat je priključek dobil tisti, ki je več »sitnaril« oz. imel »težje« zveze. Mnogi krajani pa so bili prepričani, da bodo prej dobili priključek, če se bodo za to pri PTT zavzemali posamično in ne v okviru organizirane akcije v krajevni skupnosti. To prepričanje je bilo prisotno ves čas, praktično do izgradnje priključka in pridobitve TF številke. Nekateri so z izpadi na sejah Odbora in Sveta KS ter širjenjem najrazličnejših neresničnih in z vsako logiko sprtih informacij med ljudmi poizkušali onemogočiti skupno in organizirano akcijo. Upam, da imajo vsaj slabo vest. Zakaj takšno nezaupanje v Svet KS in Odbor za vodenje aktivnosti, ki sta opravljala naloge natančno in v skladu z določili Statuta KS, z dogovori s PTT, ki so v glavnem potekali preko Izvršnega sveta in ustreznih organov SO Vrhnika, ter v skladu s pooblastili Zbora interesentov-pri-čakovalcev TF priključkov? To danes lahko še bolj verodostojno trdimo, kajti akcija se uspešno zaključuje, napak pri delu ni ugotovila ne občinska komisija za vloge in pritožbe na Republiški prometni inšpektorat, katerim so nekateri krajani pošiljali pritožbe. Kriterije, po katerih so bili pričakovalci razvrščeni v I. oz. II. fazo, smo sprejeli z absolutno večino na zboru pričakovalcev. Osebno mislim, da niso bili dobri, vendar kakršni koli že - bili so demokratično sprejeti. Zakaj je bilo potrebno vznemirjati delavce PTT podjetja Ljubljana, ko so vendarle bila razmerja med KS in PTT opredeljena v medsebojno sprejetih dokumentih? Zakaj procesije k predsedniku Sveta KS, ko je za vsako sosesko bil zadolžen delegat, ki je oz. bi moral razpolagati z vsemi informacijami? Zakaj so bili problemi v nekaterih soseskah večji kot v drugih? In še bi lahko naštevali. Uresničen je oz. bo eden od izrazito posamičnih interesov - telefon, še en razlog več, glede na miselnost, da so lahko mnogi sosedje med seboj sprti in da se še v večji meri zapiramo za lastne plotove, v katerih si bomo težko drug drugemu pomagali, tudi če bo ta pomoč še tako potrebna. Žal je treba pritrditi izjavam, kot so »zame se sosedski odnosi nehajo pri moji ograji,« in »mi čakamo na telefon že 15 let,« ki so za nekatere resničnost. Resničnost je tudi to, da medtem ko nekateri samo čakajo na različne dobrine, drugi neutrudno ustvarjajo, in upajmo le, da bo slednjih še dolgo mnogo več. mimogrede M. S. Tečaj nemščine Takšnega odziva za tečaj nemščine organizatorja, to sta Občinski sindikalni svet in Sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnikih, nista pričakovala. Kar 138 slušateljev je obiskovalo začetni tečaj nemščine, ki so ga organizirali v dveh delih in v sedmih skupinah. Pred dnevi so tečaj zaključili in kar 104 slušatelji so na zaključnem testiranju pokazali dobro znanje in z uspehom končali tečaj. Na Občinskem sindikalnem svetu so nam povedali, da bodo glede na tolikšno zanimanje za učenje jezikov tudi še vnaprej organizirali take tečaje. Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milo-rad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751 -325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 -- Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Občinska organizacija rdečega križa na Vrhniki je razvila širok krog delovanja. Poleg organiziranih že standardnih akcij in prostovoljnih krvodajalskih akcij, akcije prostovoljnih darovalcev organov, pomoč invalidnim in upokojenim osebam, še posebno mesto v njihovi aktivnosti zavzema zbiranje oblačil in obutve. Seveda pa je pri tem nastal problem skladiščenja vsega zbranega materiala. Pomoč so poiskali v delovnih organizacijah in v družbenopolitičnih organizacijah in uspeli, da so z njihovo pomočjo v prostorih Doma upokojencev uspeli urediti skladišče. Z DELOM JE PRIČELA ŠOLSKA ZOBNA AMBULANTA PRI OŠ IVAN CANKAR Usluge bližje otrokom Večletna želja, da bi bila šolska zobna ambulanta pod isto streho kot sama šola, je bila uresničena sredi julija, ko so odprli ordinacijo za predšolsko in šolsko mladino. Ordinacija obsega samo ordinacijo, čakalnico, prostor za medicinsko osebje in sanitarije. Nahaja se v adaptiranem stanovanju bivšega šolskega hišnika, do nje pa pridemo skozi zadnji vhod za športno dvorano pri šoli. Ravnatel| šole Janez Sodja in njegov pomočnik Tone Turk pravita, da je s to otvoritvijo uresničenih nekaj ciljev. Ambulanta je bližja otrokom, kar pripomore k vzgoji v preventivni zaščiti zob pri otrocih. Na tak način bo vzpostavljena tudi boljša komunikacija med medicinskim osebjem in delavci na šoli. V novi šolski zobni ambulanti Cicibani, pionirji in mladina Vrhnike se zahvaljujejo Industriji usnja Vrhnika in Liku Vrhnika za finančno pomoč pri nakupu opreme za novo šolsko zobno ambulanto. Nenazadnje pa prostore otroške zobne ambulante v Zdravstvenem domu na Vrhniki lahko porabijo za kakšne druge zdravstvene aktivnosti. V dopoldanski izmeni smo v ambulanti našli dr. Marijo Ogrin. »Sama ambulanta je ostala enaka kot prej. Prav gotovo se bomo srečevali z istimi problemi in zahtevami s posebnim ozirom prav na preventivi. Psihološki moment bo naredil svoje, ker je ambulanta v šoli, kjer imajo otroci neko predstavo o šolskih obveznostih in na ta način tudi do naše ambulante. To je treba izkoristiti za ustvarjanje zadanih ciljev o preventivi pri predšolski in šolski mladini«. Pod preventivo pa šteje zdravnica Marija Ogrin kar nekaj stvari. Šestica je po njenem mnenju zelo pomembna pri nadaljnjem razvoju zob pri mladih ljudeh. Higiena zob, pravilna prehrana, redna kontrola ustne votline so predpogoj za kvalitetno zobozdravstveno zaščito. Pri tem ne smemo pozabiti tudi velikega učinka vzgojiteljic v otroških vrtcih), ki imajo, poleg staršev seveda, precejšen vpliv na navade pri otrocih, ki se kasneje kažejo v odnosu do lastnih zob. Zobno higieno pa že leta stimulirajo tudi s simboličnimi nagradami v nižjih razredih osnovne šole. Ob nenajavljenih kontrolah, kjer »črviček« predstavlja najbolj zoprno kazen, so uvedli tudi tekmovanje med razredi za priponko Zdravstvenega doma Vrhnika, izdali pa so tudi posebno nalepko za najboljše razrede. Ambulanta bo imela pet zaposlenih. Ob zdravnicah Mariji Ogrin in Mihaeli Leben še asistentke Mileno Kalan, Miljo Čalič in Majdo Popit in zanje šolskih počitnic ne bo. Ambulanta bo torej delala tako kot ostali oddelki Zdravstvenega doma na Vrhniki, vanjo pa je vključena zdravstvena zaščita otrok od tretjega leta dalje. M. A. V obnovljenih poslovnih prostorih bo banka začela delati konec julija Banka v novi preobleki Obrad Cicmil: V novih prostorih bomo lahko nudili boljše usluge »V teh časih vrhniška občina doživlja dokajšen razvoj in napredek. Z investicijami, z vlaganji in soudeležbo občanov je rasla ne le industrija, ampak so velik napredek doživeli tudi kmetijstvo, trgovina, turizem, gostinstvo in še zlasti malo gospodarstvo ter obrt v družbenem in zasebnem sektorju. V ta celotni napredek je bila vseskozi te spo vključena LB - ekspozitura Vrhnika. *Ker banko, njen pomen in njeno delo ocenjujemo tudi s strani napredka in reševanja občanovih problemov, stalno raste in se krepi tudi zaupanje vanjo. Med 16.000 varčevalci je kar 1.500 učencev naših šol. To je znamenje zaupanja, še več pa je vredna tudi vzgoja mladih ljudi. In kar večina delavcev prejema svoje osebne dohodke na HK ter TR, več kot 700 upokojencev pa na ta način že prejema pokojnine,« nam je o vrhniški ekspozituri Ljubljanske banke povedal njen vodja Obrad Cicmil. »Upam, da bo banka s svojim preoblikovanjem v bližnji prihodnosti še bolj koristila združenemu delu kot dosedaj. Naša naloga v ekspozituri pa je čimbolj zadovoljiti občane-varčevalce s koristnimi nasveti v zvezi z odločanjem o načinu varčevanja in možnostih, ki jih nudi banka.« Ravno zaradi boljšega poslovanja in nuđenja boljših uslug so se odločili za prenovo ekspoziture. S to prenovo bo bolje organizirano delo v naši banki in tako bodo občanom lahko nudili boljše usluge in skrajšali delovni postopek. »Skratka, pri obnovi, ki bo zaključena predvidoma konec julija, bomo optimalno izrabili obstoječe zmogljivosti, uredili dvoizmensko delo in odpravili ozka grla. Obnovljena ekspozitura Vrhnika se bo s tem uradno pridružila mreži slovenskih bančnih ustanov in s tem omogočila prebivalcem občine in drugih krajev zanesljivo in hitro bančno poslovanje, poudarja Obrad Cicmil. Nekaj pomembnih naložb Pred mesecem so delavci Komunalnega podjetja začeli z nekaterimi gradbenimi deli, s katerimi bodo speljali meteorno kanalizacijo, kar sodi k začetku urejanja Idrijske ceste, ki bo po programu prihodnje leto asfaltirana. Na Zavodu za načrtovanje so povedali, da bodo v kratkem zaključena tudi začetna dela na preklopitvi cevovoda za Partizanski klanec, čez dober mesec dni pa bo pripravljena tudi že vsa potrebna dokumentacija za gradnjo rezervoarja prečrpališča in cevovoda na Partizanskem klancu. Sredi poletja pa bodo stekla dela pri urejanju kanalizacije v Borovnici. Ob tem velja omeniti še eno oziroma dve pomembni naložbi v stanovanjskem gospodarstvu. Na Vrtnariji raste že tretji blok, hkrati pa urejajo potrebno komunalno infrastrukturo. Na Stari cesti 45 pa bodo s prenovo stare hiše pridobili sedem novih stanovanj.