Nova pota. Ker se je nedomoviTi&ko gibanje med nemškiml nacionalci začelo silno širiti in ker se je menda pritiskalo tudi iz B«rolina, naj se ugodi nemSkim zahtevam, je ministrski predseanik Seidler v petek, dne 3. maja. v seji načelnikov državnozborskih strank — Katere pa se Cehi in jugoslovani niao udeležili — izjavil, da hofce vlada ugoditi nemškim zahtovam, da lako vsaj za Tiekaj 6asa zaraaši vsenemškiim kričačem njih Široka usta. Ceške namerava vladn. kakor je to nemška žel-1 ja, razdeliti v dva dela: v češki in nemški del. Za sedaj bo imenovanih veB okrožnih gla;varjev, katere zaht«vajo Nemci. S tem hoče vlada napraviti moftno Srto 8«z deklaracijski program Cehov, da bi fse združil« vae 6«§ke in slovaške pokrajfme v ATeliko eeško kraliestv«. T» kar namerava vlada odrediti na severu sa»a, tega na jugu ne priznava. Na Ceftkem loči Oehe •d Nemo«v, pri nas pa no6e dati .ki^o. lovanoni uoben.e samestoinosti. Seidler jo namreft izja\il me3 drugim, da otetoja jugoslovtiiisko vpraša-ije, a ne ve, hh se bo kedaj ustanovila Jugoslavija. Izkljufeeno to ni, tako ie rekel. Seidler sodi, daf Avstrija sama tega viirašanja ne more rešiti, temveC le skupno z O grsko in Bosn«. Krajev j>a, ki so na potu 3o Adrije it. .i. slevensk« pokrajine), se ne bl moglo pritegniti c Jugeslaviji (ker mejijo ob Neim-e in .ver hočejo iroeti Nemoi [>rosto pot do Adriip). Pač pa obljublia SeidJer, da se hoče ozirati na vse druge narodne zani&VTb Slovencev. Vlada ne bo več trpela agiitacije , \d šfcuva narodnosti drugo proti drugi, dovoljuje pa nurno in stvarno razpravljamje o jugoslovanski dr2avi. Miaistrski predsednik ho&e nastopiti z vsemi zakonitimi sredstvi proti agitacijam, ki ogrožujejo mir med narodi in sicer tudi- proti agitacijam z nemSJte strani. Bati se je, da vsled razpaljeaih narodnin razmer ne bo mogoče v državni zboraici mirno zborovati. Vsled tega je vlada odredila odgoditev zasedanja aržavne zbornioe, ki bi naj imela že dne 7. t. m. prvo sejo, za vefi tednov, Nemoi so z veseljem vzeli Seidlerjevo izjavo aa aaanje, vsi drugi pa: socialai demokratje, Poljaki ii) fHalijani so odločno ugovarjali zoper to, da se zascdanje zboraice odgodi. Celii in Jugoslovaai pa so i;oslali pismen protest proti novim vladaim aačrtoni — taperjenim proti Slovanom — in proti odgoditvi dr2, zbornice. Ve&na Nemcev je zadovoljna s Seidlerjem, da Ittče ugoditi vsaj nekaterim nemSkim zahtevam. Na CeŠkeni dobijo svoja okrožja na škodo Cehov, Slovenijo ho&e Seidler obdržati icot pokrajino, po kdtcri lahko Nemci zidajo svoj most do Adrije, ustaviti ho6e jugosTovansko tgibanje ia menda celo zopet preganjati rodoljubne Slovence. Hrvatom obljubuje, da ni izkljufceao, da dobijo svojo veliko isamostojno državo. |8 se oclrečejo Slovencem ia kajpada 8e to dovoliio Kjospodje Madžari, Seidler pripozaava možnost jugoslovaaske drjSava. KJn dobro ve, da je jugoslovaaska misel, misel po na&i svobodi in rešitvi izpod tujega jarma, po^vala tato mogočaa,, da se ne da vefi zatreti, a mož bi rad loftil Slbvence od Hrvatov. Seidler torej na nemški pritisk Sloveacev ne mara pridružiti drugim «iugoslovanom. Njegov naslednik pa bo najbrž že priSel do spoznanja, da s© Sloveaoi ne morejo odcepisi od jugoslovanov. Upamo, da bo mož, ki bo sledil Seidlerju, to že rad priznal. Prihodnja doba bo meada za nekaj oasa 7ooet tra eva doba za Slovane. A aamo za nekaj čaaa. Val narodne zavesti med Slovaai, in sicer med Coiii, Jugoslovani in Poljaki je posrtal zadnji 8as tako mogoČen, tako velik ia tako silen, da ga ae bo uslavti not>ea Seidler, nobea Nemec. aobena vlada, Ce bodemo tudi trpeli, bo trpljenje le kratko. Trpeli bonio za narod in za ajepovo tolisrCno zaželjeno svobodo. Glavao delo je že opravljeao. Dp zadnjo gorske ko&e ie že prišel glas naše majnigke deklaracfle. V najnrinrogtejšo slovensko dušo je že padla isKra r.arodnepa aavdušen.]a. Mojjoftao ia silno Dlamti p!amen narodae samozavesti in neomagne^a zaupaaja v lastno silo in v boljšo bodočnost Dokler do ostal nalod sebi zvest, se bodo razbili ob njegOvi skalnotrfl! volji vsi tmi sovražni naklepi. Ne Seidlerji. ne Nemci, ne vlada nas Jugoslovane ne bodo razrušiii. Bo^ ras je zclružil: Dal nam je skupno zemljo in skiipen jezifc In kar je Bog združil — Nemoi aikaar ne bod« I-ftiH. ¦- B S Slov.enci! Jugoslovaai! Pogum in vztrajnost! Zmaga bo na naši straai! Jugoslavija pod slaTaimžezlom Habsburžanov se bo ustaaovila, če ne flanes, pa jutri. Sedaj govorijo in se veselijo Nemci, leda^ pa bomo govorili in se veselili Jugoslovani!