da Vam takoj dostavimo poskusne številke. Pišite še danes »
St. 96 Izhaja vsak dan
Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int 3069
Gl AS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855, - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Današnja številka vsebuje:
I
Obrtniki razstavljajo Nedeljska kronika Nedeljski sport Glas slovenske žene Glas naših izza meje
V Ljubljani v ponedeljek, dne 5. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Iz*a ženevskih kulis
Slika kaže italijanske in abesinske delegate v Ženevi. Na levi je italijanski delegat baron Aloisi, na desni pa Tekle Havariate, abesinski poslanik v Parizu, s svojini svetovalcem in besednikom francoskim profesorjem Jezejem.
Tsaldaris le vierai odpotoval z Bleda v Monakovo
BLED, 4. avgusta. AA. Snoči se je vršila na «ast gospodu in gospe Tsaldarisovi v hotelu retran intimna večerja. Razen predsednika grške vlade in njegove gospe so večerji prisostvovali predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič z gospo, minister dvora Milan Antič, jugoslovanski poslanik v Parizu g. Božidar Purič z gospo, grški Poslanik na beograjskem dvoru g. Mellas, gg.
Pitielis in Cenadis, šef kabineta predsednika vlade Dragotin Protič in Dragotin Mazanas, tajnik zunanjega ministrstva.
Danes dopoldne ob H. je g. Tsaldaris z gospo in spremstvom odpotoval v Monakovo, odkoder bo nadaljeval vožnjo v neko bavarsko kopališče. Na postaji se je od predsednika grške vlade poslovil predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič.
Zveza cesarskih občin v Avstri is
PARIZ, 4. avgusta. Havas poroča z Dunaja «a pobudo župana v Dunajskem Novem mest s« vse avstrijske občine, ki so podelile prt hdentu Otonu častno občanstvo, združile
društvo pod imenom »Zveze cesarskih občin«. Ta zveza je pristopila k legitimističnemu združenju, ki mu predseduje bivši pooblaščeni ministe- baron Wiesner.
Italija se je vzdržala glasovanja
Kratka javna seja — 2 resoluciji
ŽENEVA, 4. avgusta. AA. Seja sveta DN, ki 20	Ieerai (>h 19.22, se je končal"
i,;'.. "- ^vct DN je soglasno sprejel prv0 ,UC,J0, ki se glasi:
ru.i ob 19.22, se je končala ob je
- si:
Komisja za pomiritev z arbitražo ni treba, da ‘ se brigala za okoliščino, da spada Ualual Pbd suverenost te ali one izmed obeh strank, einveč naj prouči izključno samo druge ele-nente spora v zvezi z incidentom v Ualualu.
vzeli
Resolucija pravi dalje, da so člani sveta DN 01 na znanje, da so zastopniki obeh strank
spravnega in arin da bodo brez odloga petega člana komisije, če bo to po-
&li željo, po nadaljevanju dni v neBa POStopka, 'n dn 1
tfebno* Petega f 1:111
kon^6! ^ računa s tem, da se bo postopek sPornv septembra, in vabi obe vladi, da ^ C|fa svetu DN rezultat pred 4. septembrom.
ie nato brez glasu Italije, ki se je cij,, fta glasovanja, sprejel še drugo resolii-se glasi:
ken,et pN je sklenil, ponovno sestati se v vsa-Pro,J.r"ne™ dne 4. septembra v svrho splošne 8por Mve poročila o poteku dela za ureditev vi(!ijj0"le,l Dalijo in Abesinijo, in sicer z vseli
nadi©
5- avgusta.
Pi0l'°eil j' Uld'	reproducirana
sIoVenlt’aVrCme; t3-00 čas, ob v sPored i narodna na ploščali, Sinur T1',’ 18-00 radijski ja Maga j u ■■i g čP ?a> 18.50 zd ra vnišk
jljvestila ’ 1930 n“8’’ ' l’e1lne’ ,)0ri ’	nacionalna ura,
ic,ravi ščT p" ,a'-,20-15 Prenos Pesmi	Sotina. 21.
Wed oo JnOSCah’.22-00 vas. por
toš^'sio c,!c;t' iz Koroške’11
Dr. Maček govori slovenskim kmetom
ZAGREB, 4. avgusta, b. Ob priliki poroke znanega hrvatskoga industrialca g. Jankoviča v Vel. Brdovcu, ki mu je kumoval osebno voditelj združene opozicije dr. Vladko Maček, so priredili hrvatski in slovenski kmetje veliko manifestacijo. Na fo manifestacijo je odgovoril dr. Vladko Maček s kratkim govorom, ki je v njem poudaril značaj manifestacij ob priliki njegovega rojstnega dne. Slovenske kmete je dr. Maček pozdravil v slovenskem jeziku. Rekel je, da se veseli, da so prišli tudi bratje Slovenci in da so se povorki priključili tudi slovenski kmetje. Drago mu je, da so slovenski kmetje začeli misliti z lastno glavo, pa je naravna stvar, da se družijo s Hrvati, ker Slovenec in Hrvat sta vedno brat in brat.
Za teniško prvenstvo Nemčije
V soboto so se pričele v Hamburgu internacionalne teniške tekme za prvenstvo Nemčije. Vsi trije jugoslovanski igrači so v prvem kolu zmagali. Balada je porazil Peltzerja, Punčec, Giindela in Kukuljevič, Fromlov. itza.
Wememka
NOVI SAD: Delno ohlajenje ozračja s povečano oblačnostjo na večjem severnem delu kraljevine, kjer bo mestoma deževalo. Možne so krajše nevihte. Jasno samo na skrajnem jugu.
Dnevna pratika
Ponedeljek, 5. avgusta. Katoličani : Marija Sil. Pravoslavni: 23. julija, Trofim.
Dežurne lekarne
Sušnik. Marijin trg 5; Bohinc, Rimska c. 31; Kuralt, Gosposvetska c.
Vlada pripravila volitve
v mestnih občinah
BEOGRAD, 4, avgusta, b. V dobro poučenih političnih krogih se govori zadnje dni o namerah kraljevske vlade, da čimprej razpiše volitve za mestne občine. Kakor je znano, odbori mestnih občin od 6. januarja 1929. do danes niso bili nikdar voljeni. Občinske uprave so se ves čas do danes postavljale z ukazom. Temu nasproti pa so se vršile volitve v kmetske občine. Za mestne občine je bil v prejšnjem letu predložen in sprejet poseben zakon, ki je sto-pil v veljavo meseca avgusta 1934. Po tem za-
konu bi morale biti volitve v odbore mestnih občin takoj naslednje leto. Dozdaj teli volitev ni bilo, pač pa stoji vlada na stališču, da se morajo te volitve čimprej razpisati.
Imenovanje v zdravstveni službi
BEOGRAD, 4. avgusta, b. Za uradniškega pripravnika pri Domu narodnega zdravja v Bosanski Gradiški je imenovan dr. Ludvik Benčina, do sedaj uradniški pripravnik Higijen-skega zavoda v Banji Luki.
Otvoritev razstave v Cellu
Z obrtno razstavo je zvezana tudi razstava samoupravnih hranilnic in soc. zavarovanja - Pokrovitelja senatorja gosp. dr Draga Marušiča je zastopal mestni predsednik gosp. dr. Alojzij Goričan
Celje, 4. avgusta 1935.
Ob prisotnosti predstavnikov raznih oblasti, gospodarskih ustanov in množice občinstva je bila danes dopoldne oivorjena v Celju obrtna razstava, po dolgem presledku trinajstih let — drugikrat.
Predsednik odbora za razstavo g. Stojan Ho-lobar je pozdravil navzoče, opravičil zadržane povabljence, ki se otvoritve niso mogli udeležiti ter nato podal kratek pregled gibanja obrtnikov v Celju.
Zadružnega pokrovitelja razstave g. ministra in senatorja dr. Draga Marušiča, je zastopal predsednik mestne občine, g. dr. Alojzij Goričan, ki je najprej prečital senatorjevo pozdravno pismo:
»Cenjeni gospod načelnik! Zelo težko mi je, da nikakor ne morem prispeti na otvoritev obrtne razstave, katere pokroviteljstvo sem svoj čas prevzel.
Ob priliki tega važnega dne za vse celjsko obrtništvo, ki v današnjih dneh obenem s celotnim slojem našega razvitega in naprednega obrtniškega stanu preživlja težke in črne-dni, želim, da bi prav tako odporno in še z večjim uspehom nadaljevalo težko borbo za svoje pravice in za svojo ohranitev.
Ob tej prilik pošiljam gospodu predsedniku razstavnega odbora, Vam gospod načelnik in celokupnemu celjskemu in z njim slovenskemu obrtništvu najiskrenejše in najtoplejše želje za
*
čim večji uspeh v bodočosti in čim lajšo borbo v naših težkih dneh.
Sprejmite, gospod načelnik, izraze odličnega spoštovanja in prav iskrene pozdrave...«
Nato je predsednik občine izpregovoril te-le besede:
»Spoštovana gospoda! Razstavni odbor me je naprosil, da otvorim letošnjo obrtno razstavo. Prav rad sem se temu vabilu odzval, ker z zanimanjem zasledujem stanje naše obrtne delavnosti.
Razveseljivo je dejstvo, da obrtništvo kljub težkim časom ne klone. In ta volja do dela, do napredka, zaupanje v lastno silo mora roditi pozitivne uspehe. Rezultat teh optimističnih prizadevanj je ravno današnja obrtna razstava. Z obrtno razstavo je združena tudi razstava naših samoupravnih hranilnic, ki podaja jasno sliko o delu naših denarnih zavodov, ki gospodarijo s prihranki našega malega človeka.
Prezreti tudi ni oddelka o razvoju socijalnoga zavarovanja, ki mora obrtnika še posebne zanimati.
Kot celjski župan imam pa še posebno zadoščenje s to prireditvijo, ki kaže lepo sliko stanja celokupnega celjskega obrtništva.
Ta razstava naj pomeni nov mejnik v napredovanju naše obrtne delavnosti.
Z željo v čim večji uspeh je nato g. dr. Goričan otvoril razstavo, nakar je predsednik odbora povabil navzoče na ogled razstave, o kateri še priobčimo širši pregled.
Razstava v SL Vidu nad Liubliano
Ljubljana. 4. avgusta.
Danes dopoldne ob 11. uri so šentviški obrtniki otvorili svojo drugo obrtniško razstavo. Prisotnih je bilo mnogo domačinov in gostov, ves št. Vid pa je bil praznično razpoložen, saj je bila današnja nedelja zanje kakor obrtni praznik. Vse navzoče je pozdravil najprej šentviški župan g. Babnik, ki je navajal, da ima razstava zlasti namen pokazati, kaj zmore Št. Vid in česa je zmožen zlasti šentviški mizar, ki si je pridobil že renome ne samo v Sloveniji, ampak tud j izven njenih mej. Št. Vid je sedež obrtništva v pravem pomenu besede. Če bi se vir- dohodkov naših obrtnikov skrčil, bi bilo to slabo tudi za druge stanove. Odkar naš obrtnik ne more več zmagovati velikih dajatev, dobro čuti to tudi tok. občinska blagajna, saj se prav zadnja leta zaradi zastoja naše obrti čutijo veliki primanjkljaj! «ri občinskih dohodkih. Lanska razstava je bila lepa in razsežna. letošnja pa je še večja, saj so naši podjetni mojstri napolnili Hi velikih šo'skih prostorov Za zabavo in razvedrilo bo skrbela vsako nedeljo znana . godba. »Lubnik« iz Škofje Loke, Tudi letos bo ob koncu razstave izžrebana kuhinjska oprava, ki lani ni dobila svojega odjemalca, ker je srečni lastnik na svojo žalost izgubil srečno vstopnico.
V imenu- sreske oblasti je pozdravil šentviške-obrtnike sreski zastopnik komisar gospod Likovič, ki je poudarjal njihovo požrtvovalnost in vztrajnost pri delu in jim želel mnogo uspeha.
Nato pa je v lepem govoru podal svoje misli predsednik šentviških obrtnikov mojster gospod Vrhovec: — Ko smo pred letom dni otvar-jali prvo obrtno razstavo, smo se veselili najvišjega priznanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, katerega pa žal ni zdaj več, da bi krmaril državo, ker je segla po njem zločinska roka. šentviški obrtniki mu kličejo: Slava! Nadalje se ie g. Vrhovec zahvalil vsem, ki so kakor-
koli pripomogli, da je razstava tako lepa: dekletom, ki so okrasile šolo, obrtniškim pomočnikom in vajencem, ki so s skrbnim delom pomagali mojstrom do ličnih izdelkov ter Malo-železniški družbi za znižano prevoznino, hišnim posestnikom, ki to v znak simpatij z obrtniki izobesili zastave. S svojo razstavo smo dali vzgled za obrtniške razstave drugod: na Viču (L dec. 1934). obrtni teden (29. junija 1935) Ljubljana, Moste (7. julija 1935), Radovljica (21. julija 1935). danes pa razstavljajo Celje, Kamnik in Št. Vid. Ta razstava bo no-kazala velik napredek od lani. Potrebne so bile pač žrtve in stroški, a uspeh ne ho izostal. Nov obrtni zakon naj uredi in popravi dosedanje krivice, želim pa, da bi šentviški obrtniki zasloveli daleč naokrog.
Nato je gosp. Vrhovec predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II in knezu-namestniku Pavlu. Pred mikrofon je vstopil še g. Pičman, kot predsednik D.JO Dravske banovine, se zahvalil g. Vrhovcu, kot pre lsed-niku šentviških obrtnikov za njegov tnič. čestital k njihovi razstavi in jo otvoril. Pred šolo je ves čas igrala godba »Lubnik« iz Škofie Loke, učenke meščanske šole iz št Vida pa s0 zapele nekaj pesmi, tako da je bila otvoritev zares prav slavnostna. U razstavi sc- ’mmo podrobno še poročali.
Obrtniški praznik v Kamniku
Kamnik, 4. avgusta.
Danes ob 10. dopoldne je bila otvorjena v Kamniku prva obrtna razstava. -Razstavilo je 48 obrtnikov in tovarnarjev nebro; lepih iztlel-kov. Razstavo je otvoril pokrovitelj predsednik Zbornice za TOI g. L Jelačin ml., ki ie v lepih besedal poveličeval delo naših obrtnikov. V teku dopoldneva je razstavo obiskalo nad 300 obiskovalcev. Razstava h-o odprta 14 dni in bomo o njej podrobno še poročali
Sport
Ligaške tekme
Gradjanski : Primor je 3:2 (2:2)
Ljubljana, 4. avgusta.
Danes je odigralo Primorje pred približno 2000 gledalci zadnjo ligaško tekmo na svojem teren«. Po nedeljski igri * Jugoslavijo so vsi pričakovali, da bo Primorje tudi v tej tekmi zmagalo. Zlasti že, ker je v zadnji tekmi tudi napad dobre zaigral, kar je bil preje zelo redek dogodek. Toda Primorje nas je danes pošteno razočaralo. Med tem ko je bila obrambo v dosedanjih tekmah najboljši del moštva je bila danes ravno nasprotno. Tudi krilska vrsta ni bila na svojem mestu. Le Boncelj je odlično začel, toda se je prekmalu utrudil. Napad Primorja je zaigral na momente prav dobro, toda radi slabe opore krilske vrste je bila tudi njegova igra zlasti v drugem polčasu zelo raztrgana in brez smiselnih kombinacij, povrh vsega so bili pa še napadlci pred golom zelo neodločni in so vse premalo streljali.
Primce je zaigralo tako kot smo od njega pričakovali le prvih 20 minut. Ko pa so prejeli prvi gol so zelo popustili, po drugem pa še bolj. Mnogo je grešila desna stran obrambe Tlassl-Zeinljak. Obramba pa tudi krilska vrsta sta bili vse prepočasni, ter je zlasti igračkanje pred lastnim golom največ pripomoglo k porazu.
Gradjanski je igral sicer nekaj boljše in bolj premišljeno in je tekmo tudi zasluženo dobil. Vendar pa tudi njegova igra ni bila taka, kot bi morala biti igra pretendenta na prvo mesto. Svojo igro je Gradjanski razvijal bolj mirno in premišljeno kot. Primorje, ki je igralo bolj na prodore. Pri Zagrebčanih se je zlasti odlikoval srednji krilec Premrl. Njihova obramba je bila dosti bolj sigurna kot Primorjanska. Srednja vrsta je bila najboljši del moštva. Moči v napadu pa so bile dokaj izenačene. Znani reprecentativec ftipo.š na desnem krilu ni pokazal kakih izrednih sposobnosti. Morda se brez Živkoviča ne more znajti.
Tekmo je sodil znani internacionalni sodnik g. Frankenstein iz Dunaja prav dobro.
Potek igre
V	drugi minuti prosti strel proti G. iz 20 m. Braiulovič streljano žogo odbije s pestjo. Malo nato dobi Pepček na levi strani žogo centrira 'in prosti Janežič strelja v 3 min. s 16 m krasno in neubranljivo v gol.
1	:0 za Primorje
Gradjanski takoj navali, toda napad se konča v autu. V 5 min. Makovec radi neodločnosti upropasti drugo zrelo šanso. V 7 min. ima G. prvo priliko za izenačenje, toda Novosel strelja previsoko. Igra je v lem času jako živa in hitra. V 13 min. nastane pred golom P. nevarna gneča, llasslu komaj uspe, da reši. V 18 min. prosti strel proti G. z 18 m, toda napad ne zna izkoristiti nastale situacije. Igra se razvija večji del na sredini polja. V 28 min. Bokor radi napake obrambe Primorja doseže izenačenje.
1 :1
Takoj nato izvede Primorje dva nevarna napada, ki pa ostaneta brez uspeha. V 32 min. prodre šipoš po desni strani, obrambo Primorja in pošlje žogo mimo Logarja v mrežo.
2	: 1 za Gradjanski
Osupli gledalci se niti ne zavedo po tem golu, ko Primorje v 35 min. izenači po Uršiču.
2:2
Za toni Gradjanski prevzame igro v svoje roke in dalje časa pritiska na gol P., toda do polčasa ostane rezultata neizpremenjen.
V	drugem polčasu igra Primorje dokaj slabše. Takoj v 2 min. nevaren napad G., toda Logar sigurno brani. Malo nato ima tudi Bra-tulić priliko izkazati se. V 5 min. prosti strel proti P. Logar streljano žogo sicer ujame, toda je ne zadrži in Bertonclju komaj uspe rešiti. V 6 min. Novosel pošlje lep predložek Pogačniku, ki pošlje mirno v mrežo.
3	: 2 za Gradjanski
V	21 min. lepa soloakeija Premrla, ki jo konča z močnim strelom na gol, toda Logar v lepem padu ujame. V 27 min. strelja Slamič jr os ti strel; žogo doda Pepčku, ki pa pošlje žogo z močnim strelom tik mimo. V 30 min. ima Gradjanski še eno šanso za gol, radi igračkanja obrambe P. Ostali del tekme se je razvijal v glavnem na sredini igrišča in rezultat je ostal do konca 3:2 za Gradjanski.
Postava moštev: Primorje: Logar-Hassl, Bor-toncelj-Zemljak, Slamič, Boncelj-Janežič, Pupo, Makovec, Pepček, Uršič.
Gradjanski:	Bratulič-Hiigl, Rajkovič-Pikič,
Premrl, Sinkovič,šipoš, Novosel, Bokor, Pogačnik, Žalant.
Predtekme:
Primorje (jun.) : Korotan 5:1 (2:0).
Primorje (rez.) : Retje 3:0 (2 : 0).
*
Beograd: HSK : Hajduk 4 : 0
(2 : 0).
Zagreb: Jugoslavija : Hask 4:1
(1:1).
Sarajevo: Slavlja (S) : Slavlja (O) 3:1 (2:1).
Kopiram, razvijam, povečavam
vestno in strokovno
FOTO JAPELJ, MARIBOR
Gosposka ulica štev. 28
Kolesarsko državno prvenstvo
Državni prvak Mariborčan Paninger
V	današnji kolesarski dirki za prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb—Ljubljana (150 kilometrov), je zmagal Mariborčan Bruno Fa-ninger, ki pa je startal za HKB Zagreb. Cilj je bil na Dolenjski cesti pred gostilno Jelačin, kjer so s eže kmalu po 10. uri začeli zbirati prijatelji kolesarskega sporta in je njih število do 11., ko so pričeli prihajati dirkači, narastlo na prav čedno število, tako da se je videlo, da pridobiva ta lepa športna panoga pri nas vedno več pristašev. Dirkači so startali ob 6. v Zagrebu in je bilo vreme ves čas zelo ugodno. Dirka je potekla brez vsakega incidenta in brez nezgode.
V	Ljubljano je pridirkala kot prva grupa, obstoječa iz Faningerja, Davidoviča, Grgača in Ljubiča. Boj med njimi je bil vse do zadnjega prav oster in je zmagal v sprintu za dolžino 2 koles Faninger (HKB Zagreb) v času 4:43:11 (povprečna hitrost 31 '800 km), 2. Davidovič Orao Zagreb), 3. Grgač (HKB Zagreb), 4. Ljubič.
8 minut za temi sta pridrvela Fiket (Gradjanski Zagreb) in Gartner (Ljubljanica) in je zmagal prvi v sprintu za dolžino kolesa v času 4:51:30 in zasedel 5 mesto.
Tretja grupa je prispela ob 11.08 in je zmagal mladi Hamberger (Hermes) v krasnem finschu v času 4:56:15 ter zasedel 6. mesto, za njim pa so se plasirali Brandt (Žel. Zagreb) in Denes (Subotica).
Kmalu za temi pa sta prispela na čili še Žerjal (Primorje) in za njim Gregorič (Karlovac).
Po dirki je bila v gostilni Jelačin razdelitev nagrad in je dobil Faninger krasen pokal, ostalih 12 pa prav lična darila. Pri tej priliki je imel daljši, lepo zasnovani govor, predsednik Koturaškega Saveza g. Mihanovič, ki je razložil težave, s katerimi se mora boriti naš kolesarski šport in poudarjal, da bi morali merodajni čintelji mesto golili obljub že tudi enkrat dejansko podpreti stremljenja teh idealnih nortnikov, posebno pa je še podčrtal važnost te športne panoge za našo vojsko. Za njim se je zahvalil dirkačem tudi tajnik Saveza g. Kovačevič in končno je govoril še tajnik podzveze g. Gregorc, s čemer je bil tudi oficielen del dirke končan.
•c
Skupščina L. N. P.
Ljubljana, 4. avgusta.
Danes dopoldne je bila v dvorani Delavske zbornice letna skupščina Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Na skupščin je bilo zastopanih 51 klubov z glasovalno pravico.
Skupščino je otvoril predsednik dr. Kiistl, ki je po uvodnem nagovoru odredil eno minutni molk v počastitev našega pok. kralja, nakar je skupščina odposlala udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ter ministru za telesno vzgojo naroda.
Takoj nato so prešli na dnevni red. Po podanih izčrpnih poročilih je skupščina dala soglasno absolutorij upravnemu in reviz. odboru. Sledile so volitve onih odbornikov, katerim je potekel mandat. Predloženi sta bili dve listi. Pri glasovanju je dobila lista g. Kralja 30 glasov. g. Kureta pa 18 glasov. Dve glasovnici sta bili prazni, ena pa neveljavna. Po teh volitvah je upravni odbor naslednji: predsednik g. dr. Kosti, podpredsedniki gg. Stanko, Kralj, tajniki Perič, Novak, dr, Dougan, blagajnika Jugovec in Hartman, odborniki Slamič, Kačar, Petrič, Pfundner, Logar, Jurkos. V reviz. odbor pa so izvoljeni gg. dr. Perko, Zajc in Vospernik.
Po volitvah je skupščina reševala še več predlogov o sodniškem vprašanju ter podsa-veznem prvenstvu in drugih perečih vprašanjih.
Skupščina je polekla prav lepo in mirno ter so bile debate stvarne in kratke.
Vidimo, da so se duhovi pomirili in da gre za zeleno mizo v nogometu na boljše. Upamo pa da se bo la preokret opazil tudi na zelenem polju.
*
Načelstvo nogometne sekcije S. K. Ilirije, zavedajoč se težine položaja, v katerem se danes sekcija nahaja, in svoje polne odgovornosti pred celokupno Iliriji naklonjeno športno javnostjo, sklicuje za ponedeljek dne 5. t. ni. ob 20.30 v kletni dvorani hotela Miklič plenarni sestanek nogometne sekcije, to je vseh starešin, rednega, aktivnega in podpornega članstva, kakor tudi vseh prijateljev in simpatizerjev nogometne sekcije. Z ozirom na važnost sestanka prosimo polnoštevilne udeležbe, — S. K. Ilirija, nogometna sekcija.
V št. Vidu nad Ljubljano
je bila včeraj slavnostna otvoritev II. obrtne razstave, o čemer poročamo posebej na drugem mestu. Ko stopite v vse prostore narodne šole, takoj vidite, koliko bo uspeha tudi letos žela razstava, ki je iako sijajno organizirana. Že vse prejšnje dni, ko si hodil skozi št. Vid in okolico^ si lahko videl, da je povsod vladalo neko mrzlično razpoloženje. Vse je hitelo, delalo in izdelovalo. Po delavnicah so tolkla kladiva in so pele žage svojo pesem, a stroji so mogočno hreščali. Obrtnik so se res potrudili, da nam pokažejo najboljše, kar zmorejo in najlepše, kar znajo. Vsak posetnik plača za, vožnjo v Št. Vid 3 Din, nazaj grede pa samo 1 Din. Vse te ugodnosti so nam pripravili šentviški obrtniki, zato si bomo ogledali njihovo razstavo! Pri slovesnosti je sodelovala godba Lubnik iz Škofje Loke in bo ista godba izvajala promenadni koncert vsako nedeljo popoldne pred razstavnim prostorom. Poset iskreno vsem priporočamo!
5. VIII. 1935.
-----—n— m i
Čez nedelio
./ubijana, 4. avgusta.
Ob nedeljah jo pravi ljubljanski meščan najrajši popiha iz mesta. Zato je Ljubljana ob nedeljah, spoštljivo, tiha, tem bolj pa oživi periferija. Tudi danes se je razgibala zlasti zapadna stran. Na Dolenjski cesti so diletantje Sokola IV. na letnem telovadišču vprizorili Vom-bergarjevo komedijo
»Voda«
Igralci so se potrudili in so nekatere vloge tudi kar dobro zaigrali, zlasti je ugajal E. Frelihov Kopriva — Prelesnik, S. Pogačnikov občinski lajnik Jakopič, Em. Frelihov Tinče in župan. Dobro je Anica Grgurjevič podala vdovo Hribarico, pa tudi Anica Bufolin kot Anka in Saša Petrič kot Katrica sla dali za diletantsko vprizoritev dovolj. Manj sreče je v domislekih in izvedbi detajlov imela režija. Tu in tam je bilo nekaj šepavosti v njej, občinstvo pa je vzlic temu sprejelo igro z glasnim zadovoljstvom. Sodelovala je godba Sloge in Šentjakobsko pevsko društvo. Po igri se je razvila prijetna zabava s plesom in petjem.
Naši šahisti so zborovali
Včeraj popoldne se je vršila v restavraciji »Zvezda« 12. redna skupščina Jug. šahovskega saveza. Skupščino je otvoril predsednik JšS, predsednik Narodne skupščine g. prof. Stevan Čirič, ki je v svojem pozdravnem govoru orisal naloge in probleme, ki jih je imel in ki še čakajo Savez in nakazal še nova pota do čim večjega razmaha šahovske igre, ki naj ho nov kulturen činitelj pri vzgoji naroda. Prvi in najvažnejši korak je bil storjen s tem, da je prosvetno ministrstvo prevzelo v svoj delokrog propagando šaha in ga priporočilo šolam. Pri tem ima največje zasluge ravno predsednik sam, ki je kot prosvetni minister to dosegel.
Delovanje Saveza se je letos zelo poživilo in vse kaže, da bo v bodoče še boljše. Članov je 33 s 517 glasovi, od katerih je bilo na skupščini zastopanih 363. Blagajna je aktivna in »šahovski Glasnik« je zelo dvignil svojo naklado in število naročnikov.
Sprejetih je bilo nekaj važnih predlogov. Letos se bo odigral meč med dr. Vidmarjem, Pircem in Kostičem za prvenstvo države za 1. 1935., in sicer bodo odigrali medsebojno po soglasnem pritrdilo vseh treh mojstrov po pet partij, odločali pa bodo v prvi vrsti dobljeni
meči, nato šele dobljene točke. Dr. Vidmar j« določen za kapetana jug. šahovske raprezen-tance v Varšavi in zastopnika Saveza na skup ščini mednarodne šahovske Zveze islotam. Nacionalni mojstrski in amaterski turnir bosta iz- ‘ inenoma vsako drugo leto. Za prihodnje leto je določen mojstrski turnir, ki b0 predvidoma v Novem Sadu,
Dosedanji odbor je prejel soglasno absolu-torij. V novem upravnem odboru je bil izvoljen za predsednika ponovno predsednik Narodne skupščine g. Čirič, I. podpredsednik je prof. dr. Kasal, II. podpredsednik Cvijanovič, III. podpreds. VI. Vukovič. Odltorniki: Dr. lljić, Nedeljković, J. Živanovič, Sl. Živanovič, Židove«, V. Iskra, R. Golouh in Kondič. Poslovni odbor tvorijo: dr. Astaloš, Pavlovič. Pezdirc, Filipčič, Prokop; nadzorni pa Mesarič in Kraljevič.
Po sprejetju proračuna je bilo zborovanje, ki je poteklo pod krepkim predsednikovim vodstvom v popolnem soglasju, ob 17. uri zaključeno.
Na Barju
je pa Gospodarsko-kulturno iu narodno društv» priredilo vrtn<^ veselico, ki je prav lepo uspela. Šaljiva pošta, obilen srečelov pa veselo j petje društvenga pevskega zbora pod vodstvom šol. upravitelja g. Grčarja, vse to je privabilo obilo gostov. Prireditev so med drugimi poselili tudi poslanec dr. Riko Fux, mag. ravnatelj Jančigaj in obč. svetnik Dachs. Ban doktor Dinko Puc, župan dr. VI. Ravnihar in pisatelj Finžgar so se pismeno oprostili, ker se niso mogli udeležiti prireditve. Dobiček je namenjen za Miklavževo obdarovanje siromašne dece.
Kljub miru pa
nesreče
le tudi to nedeljo niso čisto izostale: Pelat Ma- l rija, 19 let stara šivilja iz Zg. Šiške, je bila med 17. in 19. uro prepeljana v splošno bol- f nico. Pila je jodovo tinkturo, ker ji je neka " oseba natvezila, da nekdo nekaj plavša z njenim možem.
Jamšek Ivana, doma iz Rodetovega, Zadružna ulica št. 4, rojena 1. 1885, je bila povožena od motocikla na javni cesti pred Kovačičevo gostilno. Pretresla si je možgane in dobila še druge notranje poškodbe. Prepeljana je f splošno bolnico.
Mariborska nedella
Mariborski slikar Gvajc umrl
Maribor, 4. avgusta.
Še lani je ves Maribor z velikim zadovoljstvom občudoval slike odličnega akademskega slikarja Antona Gvajca, ki je v soboto zjutraj v Brežicah tako nepričakovano izdihnil svojo blago in veliko umetniško dušo. Letošnji Mariborski teden je brez njegovih slik tako nekam nenavaden, kajti Gvajčeva tihožitja so vselej izredno ljubo vplivala na prireditev. Umrl je velik umetnik in velik mladinoljub, saj se ga bo marsikateri dijak s hvaležnostjo spominja). Neizprosna smrt je prof. Gvajca pokosila prav pred njegovo 70 letnico. Truplo nepozabnega umetnika, ki je bil naš iskren prijatelj, somišljenik in vnet čitatelj našega lista, bodo iz Brežic pripeljali v Maribor, kjer ga bodo položili k večnemu počitku. Slava njegovemu spominu!
Impozantna modna revija
Kakor že ob sami otvoritvi Mariborskega tedna, tako je tudi danes vzbujala največjo pozornost in izredno zanimanje ljubka modna revija, ki je izraz velike zmožnosti prireditelja g. veletrgovca Masteka in ostalih 23 mariborskih tvrdk, ki so na modni reviji zastopane. Nadvse laskavo so se izrazili o tej prireditvi povabljeni gost je, ki so se čudili agilnosti mariborskih tvrdk. Modna revija ho samo enkrat dnevno. Tako bo pričetek danes, v ponedeljek ob pol 17. uri popoldne. Program je zelo zanimiv in sodeluje tudi priljubljena pevka gdč.^ Udovičeva. V torek pa se bo modna revija pričela ob pol 21. uri zvečer.
Zborovanje obrtnikov
V nedeljo dopoldne so v Narodnem domu zborovali obrtniki, včlanjeni v Združen1« obrtnikov vMariboru. Občnemu zboru je predsedo-
Pestra
ptuiska kronika
Arheologi so zborovali
Muzejsko društvo v Ptuju je imelo 2. t. m. sejo, kateri so poleg elanov odbora prisostvovali tudi sledeči znanstveniki: univerzitetni profesor dr. Walter Schmid, direktor arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovil Abramovič, univ. prof. Balduin Saria ter banov, konservator dr. Fr. Stele.
Razpravljali so glede arheoloških izkopavanj blizu Mitre na Sp. Hajdini, katero delo bodo pričeli koncem t. m. ter radi sprejema inozemskih arheologov, ki bodo na svojem študijskem potovanju poselili začetkom septembra tudi Ptuj.
Samomor ali zločin?
Danes zjutraj ob 5. uri je našel pek Koren ob prehodu ceste črez železniško progo na Hajdini nekega mrtveca, v katerem je takoj spoznal Križana Franca, zastopnika Ljudske samopomoči iz Zg. Hajdine, katerega je, kot smo poročali, zasledovalo orožništvo radi poneverbe mrliških listov, s katerimi je dvigal zavarovalnino in tako oškodoval zavarovalnico za precejšnjo vsoto. Kot se je ugotovilo, ga je zadel strel iz neposredne bližine, ker je ožgana tudi obleka, naravnost v srce.
val načelnik g. Miha Vahtar, Ki se je uvodoma v iskrenih besedah spomnil blagopokojnoga kralja, ki so mu vsi navzoči zakl c.a’i »slava«, i Novemu kralju Petru IT. pa s« zaklicali v pozdrav trikratni »živio«. Sledila so poročila osta- ; lih zadružnih funkcijonarjev, );i so vsa pričala ] o »motrenem delovanju združenja, ki ima ve- : dno pred očmi interese obrtniškega stanu. Pri slučajnostih se je obravnavalo predvsem vprašanje šušmarstva, ki zavzema vedno večji obseg. Velika je nevolja obrtnikov zaradi delav- I nie tukajšnje kaznilnice, ki odjeda obrtnikom velik del naročil. Ob koncu je načelnik pozval obrtništvo, naj se v prihodnjem |p|t) udeleži razstav Mariborskega tedna v večjem številu kot letos in naj se že sedaj prične z vso vestnostjo pripravljati. Zborovanju je prisostvoval kot zastopnik mestne občine obrtni referent g. dr. Senkovič.
Huda prometna nesreča
Zdravnik dr. Kralj ima zlomljeni roki <
Včeraj zjutraj so pripeljali v mariborsko bolnico banovinskega zdravnika dr. Kralja iz Frama z obema zlomljenima rokama in zelo težkimi poškodbami na glavi. Dr. Kralj je poslal žrtev hude prometne nesreče. Ko se je peljal včeraj zjutraj z motorjem proti Framu, mu je privozil nasproti neki tovorni avtomobil. Hoteč se izogniti avtomobilu pa bi bil zdravnik s svojim motorjem skoraj zavozil v krave na cesti. Ker je napravil preoster zavoj, je dr. Kralj treščil z motorja v obcetni jarek s tako silo, da je obležal nezavesten z zlomljenima rokama in življe irsko nevarnimi poškodbami na glavi. Poškodovanca so nemudoma pripeljali v tukajšnjo bolnico, kjer so mu sicer rešili življenje, ven- 4 dar pa je njegovo stanje še vedno zelo resno.
Zanimivo pa je, da je ime) mrtvec obrnjen® vse žepe narobe in pri njem ni bilo najti ni kaki h predmetov, kakor tudi ne pištole, le legi' timacija je ležala par metrov stran od njega; Vse kaže, da ga je nekdo, če ne umoril, vsaj okradel mrtvega.
Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico haj-dinskega pokopališča, koder se bo vršila sodna obdukcija.
Tatvine poljskih pridelkov
Pri gostilničarki Križe Neži v •štukih so nila-tili žito ter so bili z delom gotovi šele pozno zvečer. Neočiščeno žito so pust'ii kar na podu. Ko so zjutraj nameravali nadaljevati delo so , opazili, da jim je nekdo čez noč odnesel vse *» žito in izkopal na bližnji njivi skoro ves krompir. Orožništvo pridno zasleduje s*.'rilce in j® upali, da bodo kmalu v rokah pravice.
Poskusen samomor
V soboto okrog 20. ure se je s samomorilnim namenom ustreli! v desno stran prsi 21-letni podnarednik Šprah Stanko, službujoč pn pontonskem pp v Ptuju, doma pa ie 'z ptujske okolice. Krogla mu je predrla desno stran prsi in ranila pljuča. Upati je. da bo poško- , dovanec kmalu okreval, če ne nastopijo kak® * komplikacije.
Motiv samomora je najbrže nesrečna ljubezen.
Gfajilovemk^iene
Zasedanie Mednarodne ženske zveze v Bruslju
Z.t časa svetovne razstave, tl. do 16. junija 1935, je zboroval v Bruslju kongres Mednarodne ženske zveze pod predsedstvom Lady Abendeen. Prisotne so bile vse podpredsenice ter vse predsednice stalnih komisij M. Ž. Z., predsednice narodnih Zvez iz Anglije, Belgije, Holandske, Švedske, Norveške, Francije, Danske, Italije, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije (ga. Petkovič) ter nekako 100 drugih delegatk.
Na lanskem sestanku v Parizu so bile sklenjene rezolucije glede razorožitve, trgovine z dekleti, zaščite dece, tajnega trgovanja z vojnim materialom, radia, odprave suženjstva, državljanstva žene hi reforme ženskih ječ. Nekatera teh vprašanj so bila obdelana in predložena socialni sekciji Društva narodov. MŽZ j c tudi zahtevala, da postavi DN na dnevni red svojega prihodnjega zasedanja rešitev vprašanja državljanstva poročene žene ter zahtevo enakih državljanskih pravic za može in žene. Kakor smo že poročali, je to tudi dosegla,
MŽZ je v tesnem sodelovanju z drugimi velikimi ženskimi organizacijami, posebno z Alijanso ženskih pokretov, ki jo bila zastopana tudi na zasedanju v ■druxellesu. Sodelujejo posebno glede vprašanj miru, ženskega dela in enake morale.
Komisija MŽZ za mir zahteva od žla-»ic, naj v skladu z zahtevami carigraj-skega kongresa Alijanse apelirajo na Sv°je članice, da objavljajo v tisku ali "a sestanki!» važne sklepe carigrajskega kongtesa glede razorožitve in kontrole
trgovine z orožjem in naj apelirajo n.' DN. da usvoji konvencijo o moralni rai • orožitvi, ne da bi čakalo na sklenitev splošne razorožitvene pogodbe. Veliko je delala za mir organizacija za intelektualno sodelovanje in MŽZ prosi včlanjene narodne zveze, da se udeleže tega dela, n. pr. s kontrolo učbenikov, da ne hi vsebovali žalitev drugih narodnosti, ter s propagando miru preko radia in filma.
Komisija za enako moralo zahteva pri komisijah DN proti trgovini z dekleti popolno uničenje javnih hiš.
Komisija za žensko delo zahteva:
1.	MŽZ naj zahteva, da se delovni čas v trgovini in industriji uredi tako, da imajo nastavljenci vsaj poldrug dan na teden neprekinjenega počitka.
2.	Z ozirom na vedno večjo brezposelnost intelektualnih delavcev, ki ne pripadajo velikim organiziranim poklicem, naj zahteva razširjenje načrtov za zavarovanje proti bolezni in brezposelnosti, ter da se da ženam tridesetih in več let možnost, da se prince novemu poklicu.
Prihodnji kongres MŽZ bo 1936. leta, in sicer v Jugoslaviji, v prvi polovici septembra, pred zasedanjem DN. Na programu so tri javne seje, ki bodo posvečene mladini, miru in internacionalnim kmečkim ženskim organizacijam. Obenem naj se vrši razstava knjig, ki so jih napisale ženske, ali knjig o feminističnih vprašanjih, folklori itd. A Jugoslaviji se bo tudi vršil mednarodni sestanek žen advokatov
Ženski značaj je pač tak, da ne mo odoleti tam, kjer se mu nudi prav p i)ovWiUgodna PriMa za nakup. Z ostri modnm fe me ženske sprehajamo i »a d e vi. sa.onil1 in trgovinah, ogledujen M1° ni levo, da nam ja nič ne uiti j, 110 ne oni predmeti, ki so poceni. J vrnemo domov, le prepogostokrat ug
tovimo da je bila izbira sicer dobra, tudi cena ni neugodnaj pač pa da je uporabnost strahovito omejena, Kaj naj počnemo z ljubkim ostankom, če naposled ugotovimo, da je za sedanjo žensko bluzo premalo. Kupile smo primerno volneno ali sv'ieno blago, dozdevalo se nam je, da bo za obleko dovolj, ko pa pokličemo na po-
Anton čeho^
Umetnina
S;lf Smirnov, edini sin sv
▼-StODil Z HaUw» »-v vtizl »vi rvfwtn
o, zavitim v št. 223 »Borzneg C K!vric,) sok° doktorja Koše; sn ; No’ j 0 vam sre, dragi čutite?P°Zdravi! zdravnik- - 1 Saša je vznemirjeno polož m odgovonl:
Nikoia?a"?? y,as nai,ePge Pozd Zim ml lc- Naročila mi je, na sin svn”0 naiSIobli° zahvalo.. nje.. njatere... Rešili st kako ’m.raili ste mi ztlravie i ____ 1Zrazimo našo zahva
zcIravnikm!_Vg ‘f ~ ga
Vsak	storil sem samo
_ drusi na mojem mestu. -
Riiio revrc iCd!ni sin Kvoje ma Hi n. . 11 hndje, se vam ne mo
bosimi oddolžiti • • •, zelo nar Predmet kot’ ^0813011 doktor. 1 ile to ivredn 'raz najgloblje bakra. đ umetniško delo
ni,r. P°PoInoma odveč — je r nik ni vrtel oči, to je ...
~ Prosim, vzemite, — je o
in razvil predmet. Zelo bi nas bolelo.. • ) o umetniško delo smo podedovali po našem pokojnem očetu in nam je dragocen spomin. Očka je kupoval stare umetnine in jih prodajal dalje ljubiteljem. Zdaj vodi mati trgovino.
Saša je postavil razviti predmet na mizo. Bil je svečnik, umetniško delo. Predstavljal je skupino dveh smehljajočih se golih žensk v plesnih gibih.
Zdravnik je dolgo časa gledal darilo in rekel nato obotavljajoče:
— Zares lep svečnik..., ampak nekaj, kar se pravi..,, ni preveč okusen. Je... Iskal je primerne besede. — Te fantazma-gorije ne moreni postaviti na mizo, ker bi bilo vse stanovanje zaradi tega v neki meri pokvarjeno.
Kakor bolan ga je pogledal Saša: — Čudovita umetniška ocena! Samo poglejte tale umetniški predmet! Kakšna lepota kretenj; človek pozabi vse pozemeljsko, veličastno čuvstvo se mu zbudi v duši. Ah, kakšen izraz! ___
—. Da> da, — je rekel doktor. — Toda jaz imam male otroke, tukaj me obiskujejo pacientke. —
— Ne smete tega gledati, gospod doktor, z nerazumevajočimi očmi množice. Najdražje premoženje, ki ga imamo, vam poklanjamo v zahvalo. Žal, da nimamo kakega drugega predmeta.
moč krojačico, nam pove, da ne zadostuje. Seveda smo kupile ostanek, zato je tudi vsak dokup nemogoč.
Za vse take zadrege nam prihaja na pomoč moda, ki zapoveduje ali vsaj tolerira kombinacije dveh različnih vzorcev. V medvojnem času je bila ta moda tudi v veijavi, seveda iz povsem drugih razlo-g.-v. kakor danes. Imamo že prvovrstne modele, k*, zadovoljujejo tudi najbolj razvajeno damo in odgovarjajo v polni meri modnemu Siku. In ta oblačila so krojena v dveh različnih vzorcih. Danes se ne kroji samo enobarvnega blaga s karirastim, črtastim ali drugače sestavljenim, pač pa
Novice ■
Nega kože. Za »ego kože se navadno ponujajo draga .sredstva, za katere je varčni gospodinji žal denarja. Vendar je malo znano, in vendar poceni sredstvo za nego kože — kumarčni sok. Kumaro narežemo na lozine, jih položimo na plosk krožnik, jih pokrijemo z drugim (seveda ne da bi solili)? obtežimo vrhni krožnik in počakamo dve do tri ure. Po tem času se že nateče precej soka. Kdor hoče rajši pojesti kumare, lahko uporablja tudi sveže lupine. Umivanje e komarčnim sokom ali obkladek s kumarfninii olupki osvežuje kožo m poskešuje kroženje krvi — obraz postane svež in mlad.
Za varstvo kože proti solnčariei uporabljajo v Franciji jajčno beljakovino. Namažejo kožo z beljakovino in puslijo, da se posuši. Pred oblačenjem »e je treba seveda dobro umiti.
Marsikdo misli, da ee v vročih poletnih dneh po kopanju ni treba obrisali, čd§ da se obleka v vročini itak hitro posuši. Posledice so, bolj redko, lahko budi izpuščaji, bolj pogosto pa se jeseni pojavlja revma ali lumbago, takrat kadar je človek že pozabil poletne grehe. Tudi v poletni vročini je treba telo po kopanju dobro odrgniti, in še bolje je, ako ga potem namažemo s kakšno kremo, najsibo z »Niveoc ali pa z domačimi »Kamilo« ali »Margaret« kremo.
Hrana poleti. V poletni vročini so pogoste prebavne bolezni otrok. Ako otrok zboli na prebavi, mu ne smemo več dajati niti surovega sadja niti solate (kar je drugače zelo priporočljivo). Bolnemu otroku dajemo riž, zdrob, razne testenine. Sadje samo prekuhano, z le malo vode in na hitro prevrelo, da se ne uničijo razne koristne snovi in aroma. Otroka «ploh ne smemo siliti jesti, poleti pa še posebno ne. Najbolje se bo otrok navadil, da rad je, ako mu dajemo hrano vedno točno ob istem času in okusno pripravljeno. Tudi zdravim otrokom dajemo malo soli in začimb, rajši tudi ne preveč jajc, pač pa mnogo zelenjave, mleka in surovega masla; orehi, fige, banane, slive, dateljni in rozine so zelo redilno sadje, ki tudi ne dopušča prebavnih motenj.
Razveseljiv znak časa. Letošnjo zimo so imele dame angleške »Society« nove in nekoliko nenavadne skrbi: primanjkovalo je plesalk. Doslej so se gostiteljice na večernih zabavah bale, da bi mlada dekleta ne krasila sten, in prosile svoje znance, naj kar pripeljejo kakega dostojnega mladega fanta s seboj brez posebnega povabila, če le zna plesati. Zdaj pa je naenkrat narobe. Dani je premalo, in prošnja gostiteljic je, naj jim gostje pripeljejo rajši še kako mlado plesalko v hišo. Vzrok te spremembe Uči deloma v tem, da je zdaj mnogo mladih deklet zaposlenih po raznih službah in se jim zvečer, ko so utrujene od dela, ne ljubi delati skrbne toalete in preplesati noč. Poročene žene se pogosto rajše držijo doma. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da istočasno, ko pada število plesalk, narašča število obiskovalk raznih predavanj na visokih šolah, poljudno znanstvenih tečajih in na političnih zborovanjih. Mnoga dekleta pravijo, da rajši hodijo na sprehod s svojinu prijatelji in prijateljicami, in ena je tudi izjavila, da je dosti bolj prijetno občevati z mladimi možmi na »prehodih ali predavanjih, ka-
— Iz vsega srca se vam zahvalim, ljubček moj, toda videti morate, da tukaj, kamor prihajajo otroci in dame ... Sicer pa lahko to ostane tukaj, ker vam tega ue morem razjasniti.
— Kaj je treba pri tem razjasniti? Najboljše je, da postavite predmet kar tamle poleg vaze. Skoda, da nimamo drugega predmeta... Pozdravljeni, gospod doktor!
Ko je Saša odšel, se je zdravnik zatopil v misli in neodločno opazoval svečnik.
— Odlična umetnina, toda tukaj pač ne more stati. Hm... lepa stvar! Komu bi jo lahko podaril? — Po dolgem premišljevanju se je spomnil svojega starega prijatelja, odvetnika Uhova, kateremu je bil že dolgo nekaj dolžan zavoljo neke razprave.
Urno se je odpravil in pohitel s svečnikom k Uhovu.
— Dragi prijatelj! — ga je pozdravil. — Hočem se ti zahvaliti za tvoj trud, prinašam ti očarljivo stvarco. —
—	čudovito, očarljivo! Odkod imaš to umetnino? — Takoj pa se je njegovo navdušenje ohladilo. — Tvojega darila ne morem sprejeti. —
— Zakaj ne? — je vprašal zdravnik ves zbegan.
—	Veš..., moja mati pride pogostokrat, potem pa moji klienti...
—	Ne moreš odreči, — ga je energično
se tudi volna in svila, svila in baržun sijajno kombinirajo k lepi obleki. Tudi v sestavi barv je Opuščena znatno večja
širokogrudnost.
Uporaba dveh vrst blaga pa ni samo običajna pri navadnih dnevnih oblačilih, pač pa tudi pri oblekah družabnega značaja. Ta lepa in praktična moda se je uve-Ijvila za vse prilike in za vsak čas. Tako lahko nosimo k modnemu krilu bluzo iz kakršnegakoli blaga.
Naša slika nam kaže več različnih modelov in bo marsikatero damo napotila, da bo svoje načrte predrugačila.
■ nasveti
kor ne plesih, ker jeti mladenič, ki se vede ua sprehodu naravno in pametno, postane na plesu trd, okoren, in ue zna govoriti drugega kakor plehke fraze. Tudi dobra knjiga je boljša zabava kakor ples. In kar ec gil*anja pri plesu tiče, ga popolnoma nadomešča šport v sveži naravi. Vsekakor pametno mnenje 1
Žene v poklicu. Kakor v vseh deželah se tudi v Angliji bojuje boj za pravico poročene žene do lastnega zaslužka. Sicer je po zakonu angleški ženi zagotovljena polna enakoprav-nost, vendar se vedno najde kak izgovor, da se poročena žena izrine iz službe. Razni občinski sveti so razen tega v nasprotju z zakonom uvajali celibat. Že lani je pa nvenče-»terska mestna občina odločila, da ne bo več delala razlike med poročenimi in neporočenimi ženami, in letos ji je sledila tudi londonska mestna občina, katere vzgled bo imel najbrže dalekoeežen vpliv. V obeh primerih so navedli kot vzrok, da je neekonomsko, odpuščati iz, službe ljudi, ki imajo za sabo dolgo in drago izobrazbo ter so navadno na višku svojega delovanja, in jih nadomestiti z novimi, dostikrat manj vrednimi ljudmi. Tudi se je bati, da bo posledica celibata, da bo mnogo nadarjenih žensk, ki bi lahko mnogo koristile, se odvrnilo od študija. In ravno v poklicih učiteljice ali zdravnice ie pričakovati, da bo zakon izoblikoval posebne ženske lastnosti, ki so prav v teh poklicih važne.
Kot vzrok za izrivanje žen iz poklicnega dela te navadno navaja brezposelnost moških, škoda rodbinskemu življenju in ženskemu zdravju. Vendar je en poklic, ki ga ženam ne branijo, in to je delo v municijskih tovarnah. Kako je prav to delo nevarno za žene (da nagovorimo o njegovi neprikladnosti tako za žensko dušo kakor za njeno telo), dokazuje ekz-plozija v munieijski tvornici v Tainu v Italiji, kjer je med 46 mrtvimi 35 žensk.
Ženska država. V bližini petrolejskega mesta Baku je 700 kavkaskih žen ustanovilo svojo državico, kjer vse delo upravljajo žene, in je možem in dečkom pristop prepovedan.
Jubilej socialne delavke. 26. VIII. je praznovala svojo 80-letnico ga. Ana Podlipnä-Ne-beska, vdova nekdanjega praškega primatorja dr. Podlipnega. Ga. Podlipnž je predsednica damske sekcije »Uetfedne matice«. Z možem vred se je z vsega začetka posvetila javnemu delu, z njeno pomočjo se zbira letno desetti-soče kron za revne češke otroke. Med vojno, ko je bil glad najhujši, je bilo glavno po njeni zaslugi ustanovljeno »Deško srce«, ki se je zavzelo za najrevnejše češke otroke.
Smola.
Ona: — Poročila sem se s teboj samo zato, ker ni imel nihče usmiljenja s teboj.
Op: — 'Jako, zato pa se zdaj tako smilim vsem ljudem.
*
Iz otroških ust.
—	Mamica, zakaj ima papaček tako malo las?
—	Veš, mali, ker tako veliko misli.
—	In zakaj jih imaš ti potem toliko?...
prekinil zdravnik. — To je vendar umetnina. Kakšen vzgon, kakšna kretnja!
Ni dalje poslušal prijatelja, ampak je hitro zapustil stanovanje.
Zvečer je nesel odvetnik Uhov svečnik, katerega je skrbno zavil, svojemu znancu Saškimi, komiku. Najprej se je ta prisrčno razveselil, nato pa si je stvar ogledal in rekel s premislekom:
— Povej mi, kaj naj počnem s temle? Obiskujejo me osebnosti, ne gre...
— Pa prodajte stvar, gospod, — mu je svetoval brivec. — V predmestju stanuje stara trgovka, ki kupuje take reči. Imenuje se Smirnova, vsakdo jo pozna. —
Dva dni pozneje je sedel zdravnik Ko-šelkov v svoji delovni sobi in mislil o raznih lastnostih modre galice. Nenadoma se vrata odpro in v sobo je stopil Saša Smirnov. Njegovega obraza je bila sama zadovoljnost, ves je žarel od veselja.
— Gospod doktor, -- je vzkliknil razburjeno. — Samo mislite si. Srečno naključje! Posrečilo se nam je dobiti nadomestilo k vašemu svečniku... Mama je tako vesela zaradi tega... Sem edini sin svoje matere..., in vi ste mi rešili življenje ...
Poln srečne hvaležnosti je postavil Saša svečnik pred zdravnika. Ta je raztegnil usta in hotel nekaj reči, toda niti besedice ni mogel izgovoriti. Izgubil je dar govora.
Glas naših izza meje
Trije zanimivi predlogi
koroškega deželnega zbora
Na zadnjem zasedanju dne 24. julija je koroški deželni zbor sprejel tri zakonske predloge. Prvi uvaja posebne gorske straže na Koroškem, ki bodo imele namen ščititi lastnino na poljih in planinah, planinske koče in njihov inventar, paziti na varnost turistovskega prometa v gorskih in turističnih krajih itd. Za to delo bodo nameščeni posebni organi, ki bodo imeli tudi pravico nositi orožje in nastopati bolj odločno nego orožniki. Zakonski predlog je bil s spremembami, ki jih je nasvetovala zvezna vlada, soglasno sprejet.
Drugi zakonski predlog uvaja Ulmsko cenzuro, ki je bila izza leta 1918 odstranjena. Tudi ta predlog je bil sprejet z malenkostnimi spremembami.
Tretji zakonski predlog se tiče ustanovitve prisilnih delavskih taborov na Koroškem. V te tabore bodo morali berači, postopači in delomržneži. Vse te osebe bodo uporabljali za javna dela. Stroške za oskrbo in vzdrževanje taborov bodo krili iz dohodkov socialne oskrbe in pa s posebnim davkom, katerega višina pa ne bo znašala več kakor 4 groše za osebo na mesec. S tem upajo prisiliti zopet k delu ljudi, ki so se zdaj vdali iz lenobe postopanju in pohajkovanju. Tudi ta zakonski predlog je bil sprejet soglasno. Omenim naj še, na so na Zgornjem Avstrijskem taki prisilni delavski tabori že uvedeni in so se izkazali za dobre ustanove.	'Vunski.
Dopisi s Koroškega
Št. Jakob v Rožu. Prejšnjo nedeljo je nenadoma bušil plamen iz skednja posestnika Krajnca v Gorinčičah. Dolgotrajna suša je povzročila, da je bil skedenj mahoma ves v plamenih. Sosedje so hitro pripravili brizgalnico in pomagali, kolikor se je dalo. Njih požrtvovalnosti se imamo zahvaliti, da ni pogorela vsa vas. Posestniku Krajncu je pogorel skedenj z vsem pridelkom, kar ga je bilo v njem, pa tudi mlatilnica in slamoreznica sta uničeni. Poleg tega sta v hlevu zgoreli dve govedi in tri ovce. Ubogi kmet, ki je bil zavarovan samo za poslopje, je sedaj brez krme in brez pridelka.
Kotmara ves. Neka neznana družba mladih ljudi si je ono nedeljo zastavila čudno nalogo, da nas je prišla v gostilno izzivat s kriki: »Alles können wir vertragen, Nazie und Kommunisten, dur die Ćušen nicht!« Mi teh privandrovcev niti ne vprašamo, ali nas marajo ali ne, ker se zavedamo, da živimo na svojih tleh. Opozarjamo pa to gospodo, da si s takim vedenjem sama piše najslabše ubožnostno izpričevalo.
Posojilnica v št. Vidu
jc dobila kcmisarja
Vlada jc razpustila upravni svet netcdanje Hranilnice in posojilnice v Šentvidu pri Vipavi in postavila za komisarja Stanislava Pestota. To je ena naših starejših zadrug v Vipavski dolini Več let jo je vzorno vodil župnik Jan. Kovač. Razlog za razpustitev se ne navaja. Najbrž je ta stvar v zvezi s splošnimi gospodarskimi smernicami, po katerih imej v Italiji vsaka politična občina svojo krajevno posojilnico vse skupaj pa naj bodo včlanjene v fašistični centrali v Rimu. Kakor znano, Šentvid ni več samostojna občina, marveč spada pod Vipavo.
Preureditev goriških trgov in ulic
Gorica se v vsej svoji dolgosti od severnega državnega do južnega kolodvora prcure-juje. Solkanska cesta, Katarinin trg, nekdanja Gosposka ulica, Travnik, Corso Verdi in Corso Vittorio Emanuele lil ter prostor pred obema kolodvoroma dobijo povsem novo lice. Tramvaj ne vozi več, pločniki sc razširijo, jarki ob straneh odpravijo, nekateri prostori zasadijo s cvetjem, vodnjaki prenesejo drugam in glavna mestna prometna žila dobi velemestni, tujsko-prometni značaj. Ves v poštev prihajajoči prostor bo pretlakovan; njegova površina znaša 82.000 kv. metrov, ponajvee bo asfaltiran.
Svrha preureditve je med drugim tudi ta, da dobi Gorica zunanje lice, ki bo bolj odgovarjalo drugim italijanskim mestom. Dela so se že pričela, vodi jih neka milanska tvrdka po načrtih mestnega tehničnega urada. Stroški so preračunani za 2,500.00 lir.
Drobne vesti iz Primorja
Goriški nadškof Margotti je v preteklem tednu bit na kanonični vizitaciji po Tolminskem in je obiskal Tolmin, Kamno, Volče in Tribušo. Odtod se je povrnil v Gorico.
V Ajdovščini jc preteklo soboto umrl tamošnji prokurator registrskega urada Umberto Saio-Spini. V Ajdovščino je prišel leta 1929. Bil je doma iz Dubrovnika in se je kot dobrovoljce udelčžil svetovne vojne v italijanski armadi. Bil je bersaljer. Zato so mu vojaške in civilne oblasti priredile svečan pogreb.
Med našim ljudstvom je bil znan po tem, da se je v svojem uradnem občevanju ž njim posluževal hrvatskega jezika, vsaj s početka, in so mu zato rekli »Hrvat«. Bil je pa obenem zaupnik fašja. Nepozabna ostane med našimi ljudmi njegova pretirana fiskalnost, ki je gnala ljudi v obup in dala povoda mnogim pritožbam. Pozneje je postal nekoliko uvidevne j ši.
Goriški peki in brezposelnost. Goriško pekovsko udruženje je sklenilo pobijati brezposelnost v svojih vrstah na ta način, da so vsi tisti peki, ki osebno izvršujejo svojo obrt in spečejo več ko 70 kg kruha na dan, obvezani zaposliti v svojem pekovskem obratu enkrat na teden po enega brezposelnega peka.
Požar v Devinu. V torek popoldne je v Devinu gorela hiša družine Legiša. Hiša je dvonadstropna in v področju grajske uprave. Požar so najprej gasili domačini, nato pa je priteklo na pomoč še gasilstvo iz bližnjega Tržiča, ki se jim je naposled posrečilo, da so ogenj pogasili. Vendar je ostala hiša po požaru močno poškodovana.
Iz česa sestoji človek?
Kakor znano, sestoji človeško telo skoraj iz nepreglednega števila kemičnih spojin, ki se zmerom znova oblikujejo in spreminjajo človeški organizem. Te kemične spojine vsebujejo na eni strani mnogo mineralnih snovi, na drugi strani pa tudi snovi živalskih in rastlinskih teles. Njihova množina je pri odraslem človeku precej velika, kakor kaže tudi tale kemični račun: Skoraj do 80 odstotkov človeškega telesa je sama voda in sicer, če upoštevamo vodo, ki je v krvi in mišičnem mesu in voda, ki se — teoretično vzeto — lahko oblikuje iz kisika in vodika v različnih kemičnih sestavinah, ki so v organizmu. Voda se namreč tvori iz dveh delov vodika in enega dela kisika. To se pravi, da moremo iz vodne vsebine, ki se nahaja v človeku s 75 kilogrami, dobiti nič manj kakor 60 litrov čaja ali kave. Kakor v kost-uem sestavu, tako so tudi v beljakovinah vrste spojin fosforja in fosfornih kislin, ki v večjih predelih skrbe za izmenjavo snovi, ki jih v hrani zmerom znova zauživamO. Če bi mogli dobiti čisti, nestrupeni rdeči fosfor na kemičen način, potem bi ta množina zadostovala. da bi iz nje dobili 800.000 glavic vžigalic. V večjih ali manjših množinah so v človeškem telesa kemično vezane tudi kovine, na primer manjših sledov bakra večji odstotek železa, ki je življenjsko neobhodno potrebo*" in katerega primanjkovanje v človeškem telesu povzroča angleško bolezen, takozvana rahitis, iz železa v človeškem telesu hi dobili tvarino za skoraj 6 srednje debelih žebljev. Železo je v organizmu velikega po-
mena, ker skrbi za okisanje pri dihanju. Kisik povzroči v telesu s pomočjo železa zgorevanje brez plamena, ki dobavlja telesu potrebno toploto. Človeško, kakor tudi živalsko telo vsebuje neko določeno množino tolšče, ki sestoji iz kem. spojine glicerina in takozvane tolščne kisline ter stearin-kisline. Množina glicerina, kakor tudi množina nitroglicerina bi zadostovala, da bi pridobili toliko dinamita, kolikor ga je potrebno za napolnitev težke granate. Skupna množina tolšče in beljakovin bi bila primerna za izdelavo okrog 60 sveč ali kakih 17 kosov voščenega mila. Kostno ogrodje je zgrajeno iz vrste mineralnih snovi, med katerimi stoje na prvem mestu poleg fluor ja, kremenčaste kisline in drugih spojin fosforne kisline apno na prvem mestu in so vse te spojine s pomočjo kleja med seboj trdno zvezane. V ogrodju se nahajajoča množina kleja je dovolj velika, da pridobimo iz nje dva in pol kilograma suhega kleja, kakor ga v trdnih ploščah uporabljajo mizarji. Saj je znano, da pridobivajo iz klavnic kosti ubitih živali in izdelujejo nato tovarne klej in želatino. S kuhanjem zdrobljenih kosti s kislinami se mineralne snovi odločijo in samo grobi ' klej ostane, katerega pa je treba še očistiti, preden ga lahko uporabimo v trgovini kot mizarski klej. K tem važnim spojinam, ki so v človeškem telesu, pa pripadajo tudi takozvani ogljikovi hidrati, ki obstoje poleg ogljika tudi še iz vodika; zadnji v enakem razmerju kakor v vodi. Dragocen ogljikov hidrat je sladkor in bi moglo nuditi človeško
Najnovejši in največji angleški tank
Novoimenovanemu angleškemu maršalu Siru Arhibaldu Montgomery-Massingberdu, angl. šefu generalnega štaba so ob nastopu pokazali najnovejši in največji angleški tank, ki pripada
1. angleški brigadi tankov.
telo 925 gramov najčistejšega sladkorja. Z delavnostjo nekih žlez se v organizmu, ki sprejme sladkor v hrani, sladkor prav tako kakor drugi ogljikovi hidrati spremeni v ogljikovo kislino in vodo, t. j. »zgori«; če se ne posreči to zgorenje, ki j c že za izmenjavo snovi velikega pomena, popolnoma, nastanejo težke bolečine: takozvana sladkorna bolezen. Zdravje in pravilen razvoj človekovega organizma zahteva tudi določeno množino mineralnih soli, to se pravi, spojin, klora,
Z loira na gorile
V pragozdih južnega Kameruna so gorile še prav pogoste. Francoska uprava jih ščiti s strogim lovskim zakonom. Letno je dovoljeno ustreliti v velikem lovskem revirju samo po eno gorilo, a taksa za to znaša 3000 frankov. Le v znanstvene svrhe uprava izjemoma dovoljuje ustreliti letno po tri gorile. Taksa za to pa znaša 3500 frankov. Domačini seveda love gorile na svoj način. Zbero se velike množice ljudstva, ki s krikom in vikom obkolijo gorilino bivališče in jo potem skušajo usmrtiti s puščicami. Kolonijalne oblasti jim tudi to zabranjujejo in so danes taki primeri že prav redki.
Neki evropski lovec pripoveduje, da je le s težavo dobil vodnike za lov na gorile. Ob solnčnem zahodu je vedno slišal krike samcev. Tako je lahko precej natančno ugotovil, kje gorile prenočujejo in kam se je treba postaviti za jutranji lov. Nekoč je s svojimi lovci preganjal petglavo čredo goril. Slučajno so bežale po terenu, kjer so bile nastavljene zanjke za bivole. Neka gorila je na begu zašla v zanjko in se je tudi zadrgnila, vendar se je sama še pravočasno rešila. Nekoč je s Pigmejci napravil tak lov na gorile v pragozdu. Tavali so nekaj časa po ozkih pigmejskih stezah skozi, ko nenadoma prednji Pigmejce sporoči, da je zagledal staro gorilo, ki se je oddaljila od trope. Kmalu za tem so opazili gorilne sledi. Po kratki hoji skozi goščo so res uzrli gorilino družino. Pigmejec je s krikom razdražil samca, da se je pripravil za napad. Samec se je obrnil proti lovcem, medtem ko je samica s
joda, natrija, kalcija itd. Le malo časa more ostati človek zdrav brez pritoka klora - natrija ali kuhinjske soli v hrani in znaša v odraslem človeškem organizmu delujoča kuhinjska sol nič manj kakor dvajset do vrha napolnjenih žlic. Teli nekaj navedenih primerov podaja le majhen pregled o važnih kemičnih sestavinah, ki urejajo komplicirano človeško telo od rojstva do smrti in pravilno skrbe za rast. primerno toploto ter za telesne in duševne potrebe.
plahim krikom zbežala. Komaj 15 korakov pred lovcem se je nenadoma zganilo grmovje in opičji samec je z jeznim tule-njem lomastil proti preganjalcem. Tedaj je lovec sprožil, gorila je zatulil, zbežal in kmalu omahnil. Ko so drugo jutro našli ubitega opičjega samca, so se čudili njegovi velikosti. Meril je 2.30 m v višino in tehtal 55 kg.
Film „Moskva"
Moskovska tovarna »Sjuzkinkronika« je začela snemati nov film z naslovom »Moskva«. Scenarij sta napisala M. Kaufman in B. Agapov. Režiser je M. Kaufman.
O novem filmu je M. Kaufman dejal: »Osnovna teza našega filma je rekonstrukcija glavnega mesta. V filmu bomo pokazali današnjo Moskvo z vsemi njenimi kontrasti med novim in starim in v ozadju te Moskve — njeno novo prebivalstvo, ki deluje za izvedbo velikih del, za po načrtu prenovljeno Moskvo.«
»Predvojno Moskvo so imenovali »dolgo vas«. To Moskvo bo pokazal prvi del filma. Drugi del bo pokazal Moskvo kot središče socialistične kulture, kot politično središče socialistične države in kot središče svetovne revolucije. V zadnjem delu bo pokazano, kako glavno mesto počiva.«
»En del filma je že izdelan. Vsebuje svečanosti fizične kulture in pa karneval v parku. Gledalec bo videl Moskvo bodočnosti. Po načrtu o rekonstrukciji Moskve bodo izdelane velike slike prenovljene prestolice s parki, palačami in širokimi cestami itd.«
Izdaja »Nrfrodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik 1. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. »si t L.i