G 00 t h Evelm-u St- lcih> Uizm. '"-i 7 r\ C/ ...........—j MARC 10 N Tiha nedelja 11 P Kolefa ■ 12 T Gregori j 13 S Evrazija !SJ5 14 Č Matilda 15 P Longin SS 16_S_ Marija, spok. S 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij SE ŠTEV. (NO.) 51. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. MARCA^l. THURSDAY, MARCH 14, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Zaveznici nasprotujete miru • Anglija raztegne Kontrolo " ■ ■■ * 'i .... 3 ■ - - i ----__--„ „., Anglija in Francija se trudite na vse kriplje, da pregovorite Finsko, naj se ne poda. — Francija ima pripravljenih 50,000 vojakov za Finsko. — Švedska in Norveška nasprotno pritiskate k sklenitvi miru. Pariz, Francija. — V torek se sicer ni moglo nič izvedeti, kako potekajo pogajanja med Finci in Rusi v Moskvi, in, kakor dan prej, je bilo o tej zadevi le veliko govoric in ugibanj, natančnega pa ni nihče nič vedel, vendar pa se je raz-videlo toliko, da ste Anglija in Francija napeli zadnje diplomatske sile, da pregovorite Fince, naj odklonijo fuske pogoje in nadaljujejo z vojno. Predvsem se jim je ponovno zagotovilo, da jim bo takoj poslana velika in izdatna pomoč od zapadjiih držav, ako se ne bodo podali. Tukajšnji min. predsednik Daladier je s to obljubo sledil vzgledu Chamberlaina. V torek je namreč v parlamentu objavil, da ima Francija že v pristaniščih pripravljenih 50,-000 vojakov, ki bodo na prvi migljaj Finske takoj odšli tja. V pripravljenosti so ti vojaki, je dejal, že od 26. februarja naprej.. Chamberlain je, kakor je bilo že včeraj omenjeno, v ponedeljek v angleškem parlamentu vrgel Fincem podobno vabo, ko je dejal, da boste Anglija in Francija na njen apel nemudoma pomagali Finski z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Daladier pa je šel še korak dalje ter je Fincem celo prikrito zagrozil. Povda-ril je n a m r e č, ako ne bo Finska zaprosila zaveznic za pomoč, ne 'bodo mogle te prevzeti nikake odgovornosti za njeno neodvisnost ob koncu vojne. Tako se torej zapadni državi trudite, da pregovorite Finsko, naj nadaljuje vojno, ne meneč se za to, da bi pri tem utegnili zanesti šibo vojne na celo severno Evropo; nasprotno, to je očividno njun namen, kajti s tem menite, da bi lahko zadali udarec Nemčiji. Za ta njun "človekoljubni" cilj pa ste kaj malo navdušeni obe severni državi, Švedska in Norveška. Kakor na eni strani Anglija in Francija nagovarjate Finsko, naj se ne poda, tako na drugi strani ti dve pritiskate na njo, naj se ukloni ruskim pogojem, ako bodo ti količkaj sprejemljivi. Zavedate se sicer, da bi s sklenitvijo miru na Finskem prišli bolj ali manj pod kontrolo Rusije in Nemčije, vendar pametno sklepate, da bi bilo tudi tako stanje boljše od direktne vojne. Tako stojita torej pred Finci dva problema: Ali odklonijo ruske zahteve ter s tem zanetijo vojni požar preko celega severa, ali pa se podajo in s tem izgubijo delno svojo neodvisnost. Postavljeni so torej v podoben položaj kakor svo-ječasno Cehoslovaška in trezni krogi upajo, da bodo vzgledu Cehoslovaške tudi sledili. V torek so %ti krogi videli dobro znamenje v tem, ker se finska delegacija m\jdi v. Moskvi tako dolgo, češ,, ako bi bili ruski pogoji res tako nesprejemljivi, 'bi bila že zdavnaj odpo- AVSTRIJCI SE ZBIRAJO Begunci iz Avstrije ustanavljajo zastopstvo. NEMČIJA SVAMZAPAD Pomoč Finski preko Skandinavije dvomljiva. Berlin, Nemčija. — Med tem, ko so v Moskvi potekala pogajanja med Finsko in Rusijo ter je Anglija pritiskala na, Fince, naj se ne uklonijo, so pa nazijski krogi izražali svarila, ki so sicer bolj veljala Finski, a so bila namenjena tudi zapadnima državama. Povdarjali so namreč, da bi morebitna pomoč Anglije in Francije zadela'na take, ovire, da bi Finske najbrž sploh ne dosegla. Najprej se mora računati na nemške podmornike, pravijo, nato na končno na slabo železniško zvezo preko Skandinavije. Nasprotno pa trdijo, da je Nemčija v taki poziciji, da bi Skandinavijo1 lahko prej zasedla, kakor bij jo prekoračile zapadne čete. -o- Pariz, Francija.— Po vzgledu drugih držav, ki jih j-e zasedla Nemčija in ki so ustanovile v Franciji svoje "vlade v izgnanstvu," so se pričeli združevati tudi begunci iz bivše Avstrije, ki žive v Franciji in Angliji. V načrtu imajo, da ustanove svoj Narodni svet, ki si bo vzel za cilj, da se Avstrija zopet upostavi. Be-1 nemške aeroplane in gunce je posebno vznevoljilo to, ker so Nemci pobrali v Avstriji vse dragocenosti, med njimi tudi nekdanjo habsburško zakladnico. S KAMERO UJELI TATU Lincoln, 111. — Iz skladišča nekega, električnega podjetja v Mount Pulaski je bilo ponovno in ponovno ukradene količina bakrene žice. Ko družba ni mogla dolgo priti tatu do živega, je najela nekega fotografa in ta je končno dosegel, da je prišel pravi storilec policiji v roke. Zadnjo soboto je fotograf nastavil v skladišču dve kameri, ki ste se imeli avtomatično sprožiti, kakor hitro bi se tat dotaknil kupa žice. Ena kamera je bila postavljena tako, da jo je lahko vsakdo zapazil, druga pa je bila skrita. V nedeljo zjutraj je čuvaj opazil, da je fotografska žarnica, ki je bila z aparati v zvezi, zgorela, kar je bilo znamenje, da so se tudi kamere morale sprožiti. Pri pregledu so ugotovili, da je iz tiste kamere, ki je bila vidna, tat vzel film tei ga po končanem delu zopet vtaknil nazaj, da ni bilo na njem nobene slike. Nasprotno pa je bila na filmu skrite kamere razločna slika in na podlagi nje je bil kmalu nato are>- AMERISKI PREMOG ZA ITALIJO? Rim, Italija. 4~ Semkaj je prispel zadnji ponedeljek iz Amerike podpredsednik Pittsburgh Coal družbe. Njegov prihod, je dal povod za ugibanje, če ne bo Italija morebiti skušala dobiti iz Amerike nadomestilo za tri milijone ton premoga, katerega je doslej po morju uvažala iz Nemčije, kar pa se je ustavilo vsled angleške blokade!: tiran neki 21 letni M i k e Lutzyn, ki je po kratkem obotavljanju tatvino tudi priznal. -_o- NE BO SE ODZVAL Chicago, 111. — 33 letni Geo. F. Kiehl, rodom Francoz, toda naturaliziran ameriški državljan, je prejel od Francije poziv y vojno službo. V Franciji je zakon, da se mora oseba prej odpovedati francoskemu državljanstvu, predno sme sprejeti kako dru-1 go. Tega pa Kiehl ni storil in' ga tako smatra Francija še j vedno za svojega. Mož pa se | je izrazil, da bo "povabilo" i kljub temu odklonil. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'I PRIPOROČA ZAPLENITEV PARNI KOV ZA DOLGOVE Albany, N. Y. — NewyorSki državni poslanec J. A. Deva-ney je v zakonodaji predložil zadnji ponedeljek resolucijo, v kateri priporoča, naj bi vlada Zed. držav zaplenila tri velike parnike, ki stoje v tukajšnjem pristanišču, za delno odplačilo dolgov Anglije in Francije. Parniki, ki bi glasom resolucije prišli v p o štev, sta angleška Queen Elizabeth in Queen Mary ter francoski Normandie. Skupna vrednost teh parnikov je nekaj manj kot 104 milijone dolarjev. Poslanec se je izrazil, da stane obe omenjeni državi vzdrževanje teh parnikov na dan nad $3000, mesto New York pa $1300 na dan za policijsko protekcijo. — Nekatere govorice vedo povedati, da ti parniki baje čakajo na to, da bodo ameriške vojake vozili na evropska bojišča. . . TEHTNICA, KI JE DO SKRAJNOSTI POŠTENA Chicago, 111. —. V Sherman hotelu se je vršila te dni konvencija zveze za mere in uteži. Med drugimi novimi iz najdbami se je delegatom, ka terih je bilo okrog 500, pokazala tudi neka tehtnica, ki je tako natančno, da pokaže celo, koliko tehta en podpis, namreč težo črnila, porabljenega za podpis na papirju. KRIZEMJVETA — Hamilton, Bermuda. — Angleški cenzor i0 objavil, da je bilo te dni z nekega ameriškega prekoatlantskega letala vzetih 24 vreč pošte v svrho pregleda. — Kakor že poro-čano, se aeroplani od 18. marca naprej ne bodo več ustavljali na Bermudi. — London, Anglija. — A-meriški odposlanec Welles se je zadnji ponedeljek odzval povabilu na čajanko v kraljevi palači. Tudi drugače se je moral udeležiti števila raznih ^ocijalnih -priivat&v. ■ Večerjal je pri zim. ministru Halifaxu. — Berlin, Nemčija. — Prejšnji finski predsednik Svin-hufvucl se je zadnji ponedeljek odpeljal od tukaj z vlakom v Rim,kjer bo skušal priti v stik z Mussolinijem. Kaj je namen njegovega obiska tukaj in v Rimu, se ni objavilo. REPUBLIKANCI DOBE VEČ PRISPEVKOV Washington, D. C. — Obe glavni stranki, demokratska in republikanska, z vnemo zbirate prispevke v volilni sklad, ki ga boste letos potrebovali. Kakor kaže, pa imajo republikanci pri tem več sreče, k a r je pač razumljivo, kajti večina bogatašev je na njih s t r a n i. Tako jim je več sto oseb poslalo večje svote, nekatere do $4000, da imajo zdaj v skladu skupno $506,i00. Demokratski sklad pa znaša točas-no $412,481 in v to je samo ena posamezna oseba prispevala $1000; vse ostalo je prišlo iz banketov ob Jacksono-vem prazniku. — Ce bo denar odločeval, bodo gotovo republikanci zmagali, kajti pri njih je bogastvo. ALI STE VI že kaj storili za svoj list tekom letošnje kampanje? PATRULIRANJE PACIFIKA Anglija ima načrt, da bo blokirala tudi rusko pristanišče Vladivostok, češ, da gredo skozenj uvozi v Nemčijo. Šanghaj, Kitajska. — Angleški vladi se zdi, da blokada nemškega uvoza in izvoza še vedno ni dovolj učinkovita, češ, da dobiva Nemčija razno blago od zunaj preko Rusije. Da še to po možnosti ustavijo, izdelujejo angleške mornariške oblasti načrt za blokado tudi pacifiškega obrežja Rusije, predvsem ruskega pristanišča Vladivostoka. Kakor se je ugotovilo, prihajajo v to pristanišče zaloge raznih rudnin in kavčuga, in sicer iz Amerike, Japonske in drugih nevtralnih držav. Pošiljke so sicer naslovljene na Rusijo, toda dognalo se je, da so namenjene za Nemčijo. Na isti način pošiljajo tudi na-ziji svoje proizvode v svet. Vendar pa so Angleži pri načrtu ža razširjenje blokade v vzhodno vodovje dokaj previdni. Vedo namreč, da bi s tem globoko vznevoljili Japonsko, ko bi njih ladje tik pred njenim nosom izvajale kontrolo. Povrliu tega pa tudi nimajo tamkaj nobene prave pomorske baze, kajti najbližja je v Hong Kongu. ( V TURČIJI BO MORALO VSE V VOJAKE Ankara, Turčija. — V ponedeljek se je zbral k zasedanju turški vrhovni obi'ambni svet, da ukrene nove odredbe za prisilno vojaško službo. V razmotrivanju je načrt, po katerem imajo biti v slučaju potrebe vpoklicane v vojno služ-oo vse osebe od .15. do 65. leta. Tudi ženske niso izvzete in te bi se uporabljale za razna opravila zadaj za fronto. -o- VOLILCI IMELI VELIKO IZBIRO Milwaukee, Wis. — V tukajšnjem mestu so se vršile ta torek primarne' volitve za 53 raznih mestnih uradov. Za te urade pa se je potegovalo nič manj kakor 340 kandidatov; samo za župana jih je kandidiralo osem. Dva kandidata z najvišjim številom glasov za vsako mesto bosta prišla na glavne volitve, ki se bodo vršile 2. aprila. Iz Jugoslavije Nenavaden dogodek na meji, ko je hotel neki voznik v zaboju spraviti živega človeka preko meje v Avstrijo. — Denar so poskušali ponarejati, pa so bili zasačeni. — Drugo iz domovine. _~<>00000ao0000000<>0<>0<><>0 00000<>0^ MAZNANILO! tovala. Sicer pa tudi, ako bi : delegacija pristala na pogoje, ni s tem še rečeno, da bo gotovo sledil mir,kajti sporazum mora potrditi še finski parlament. Ta pa utegne biti pod angleškim vplivom. Vse agitatorje in kandidate v letošnji kampanji "Am. Slovenca'' se opozarja, da z dnem IS. marcem 1940 mine prva doba letošnje kampanje. Po 15. marcu bo štel vsak dolar plačan za nova naročnine 1000 glasov in vsak dolar, plačan za stare naročnine 100 glasov, kar je petkrat manj, kakor štejejo glaiovi zdaj v prvi dobi kampanji DO 15. MARCA 1940. Vse naročnine in plačila za iste, ki bodo poslane na Upravo DO 15. MARCA 1940 se bodo kreditirale kandidatom po dosedanjem določilu. Vse pošiljatve pa, ki bodo nosile poznejši datum poštnega pečata kakor 15. MARCA 1940, se bodo kreditirale kandidatom po določilu glasov za drugo dobo kampanje, ki je petkrat nižje od sedanjega določila. Zato pazi v&ak, da bodo vse pošiljatve za prvo dobe kampanje gotovo oddane na pošto ne kasneje nego 15. MARCA 1940. ^ »ooo oooo-o ooooooooo-oo oooooooo-o oooooooo-oooooooooooooo oo-oo oo o<>oooo<)ooo-o-<>o<>oo^ Ljudi je tihotapil čez mejo Maribor, 20. febr. — Zanimivo dogodivščino so imeli te dni orožniki v Črni pri Dravogradu. Nekega dne proti večeru je Pongrac Merkač iz Mežice naložil na voz, last posestnika Franca Buhnarja, velik zaboj, zapregel in nato odpeljal mimo orožniške postaje proti Mežici. Čim je bil voz mimo postaje, pa je orož-niški kaplar Brkljačič izvedel, da je v zaboju skrit neki Oto Hrobath, sin gostilničarja v Črni, ki je pred nedavnim nezakonito iz Nemčije prišel na obisk k svojim staršem. Ker ni imel urejenih listin, bi ga bile' naše oblasti prijele, pa se je zato skušal nezakonito pretihotapiti čez mejo. Merkač je dobil nalogo, llrobatha v zaboju spraviti v bližino meje, odkoder bi se mogel z lahkoto spraviti čez mejo. Ko je orožnik to izvedel, je seveda takoj začel zasledovati voznika. Ko «je ta videl, da mu orožnik z vso naglico sledi, je voznik udaril po konjih in z veliko naglico oddirjal. Da bi se iznebil orožnikovega zasledovanja, je z glavne ceste krenil na stransko pot. Kljub temu pa ga je orožnik dohitel, vendar je bil Merkač toliko previden, da je bil na mestu, kjer ga orožnik ni mogel opazovati, odprl zaboj in iz njega izpustil skritega llrobatha. Tedaj je Merkač zagrešil še drug greh. Ko je orožnik hotel pogledati zaboj, je voznik, ki je bil močno vinjen, zgrabil za bič in z njim začel udrihati po orožniku. Temu je kmalu prihitel na pomoč njegov tovariš. Obema se je posrečilo razbesnelega voznika ukrotiti in ga ukleniti, nato pa odpeljati v občinski zapor, kjer se je kmalu streznil in se potem izgovarjal, da ni vedel, kaj dela, ker da je 'bil močno pijan. Orožniki označujejo Merkača kot nasilneža, sumijo ga pa tudi, da se kar obrtoma bavi s tihotapljenjem ljudi čez mejo. —.—o-- Nevarna poskušnja Maribor, 13. febr. — Polj-čanski orožniki so izvedeli, d;a se nahaja pri posestniku Pu-šniku v Statenbergu neki sumljiv moški, ki se zadržuje pri njem že od meseca decembra. Orožniška patrulja se je podala tja ter je ugotovila, da je ta moški neki Anton Opre-šnik iz VeraČ pri Podčetrtku, ki je bil že šestkrat predkaz-novan ter je sedel že tri leta v ječi zaradi ponarejanja de narja. Orožniki so bili prepričani, da tudi sedaj nima Oprešnik čiste vesti ter so napravili pri Pušniku temeljito preiskavo. Res so našli kmalH dva lesena modela za vlivanje 20 dinarskih novcev ter 13 kosov posebne kovinske zlitine, iz katere bi se dali vlivati ponarejeni kovanci. Niso pa našli še nobenega ponarejenega novca, iz česar bi se dalo sklepati, da je bil Oprešnik ravno šele sredi priprav za svoj posel. Pašnik je potem priznal, da je sam izdelal modele za vlivanje novcev, ker pa se mu niso posebno posrečili, je poklical potem k sebi Oprešnika, za katerega je vedel, da je veščak v ponarejanju, saj je bil že večkrat zaradi tega zaprt, -,0- Konj ga je brcnil Nevarno poškodbo je dobil 27 letni hlapec Ivan Kosernik s K omens k e Dobrave, ko ga je konj močno brcnil v trebuh. Zaradi nevarne poškodbe "ko g-a morati odpeljati v ljubljansko bolnico. Smrtna kosa V Kranjski gori se je smrtno ponesrečil M a k s Smole j, železniški premikač star 37 let. — V Ljubljani je umrla Marija Kern, soproga poštnega uslužbenca v pokoju. — V, Moravicah pri Mali Nedelji je umrla Marija Špindler, katere najstareši sin je župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Stara je bila 84 let. — V Mariboru je umrla Frančiška Mlač, vdova po železniškem uslužbencu stara 67 let. Nevarna nezgoda starke Ko je šla 70 letna Frančiška Malek iz Pregljeve ulice v Mariboru v mesto, ji je v neki ulici počila žila na nogi in starka je začela tako močno krvaveti, da se je radi izgube mnogo krvi onesvestila. K sreči so jo opazili pasantje in obvestili o tem reševalce, ki so jo odpeljali v bolnico. -o- Nesreča v gozdu Delavca Petra Benedečiča na Martinjem vrhu, ki je bil zaposlen pri delih v gozdu, je pri prevažanju hlodov butnil hlod v trebuh in ga smrtnone-varno poškodoval. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnico. -o- Žrtev pusta V Apačah na Dravskem polju so se v neki gostilni zbrali mladeniči, da proslave pustni torek. Med njimi je bil tudi posestnikov sin Franc Rajh iz Apač pri Sv. Lovrencu. Zaradi preveč zaužite pijače se je med fanti vnel prepir in nazadnje pretep, v katerem je France Rajh dobil s kolom po glavi s toliko močjo, da je na mestu izdihnil. NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgo« dovinski zemljevid z 32. stra- ni. AMERIKANSKI SLOVENEC PRILJUBLJEN PRVI SLOVENSKI LIST ® XMERIKI slt°™ ... .. list v «t« vero in narod ~ k« vravieo tn resnico — od boja do tmagel združenih GLASILO SI^V KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V DRŽAVSAH GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) .............. Stran ž AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. marca 1940 f! —' -i i ■ SVt"*•u"-suv" »»»-T" o«.»» Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen teta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. NaBlov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol leta Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto Za pol leta---------------- Za četrt leta ........................ Posamezna številka------------------- ,$6.00 3.00 1.75 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ------------------- For half a year For three months ........................ i-50 Chicago, Canada and Europe: For one year------------------$6.00 For half a year-------------- For three months -------------------- 1-75 Single copy Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je tas do četrtka dopoldne. — Na dopise, brez podpisa se pe ozira. — Rokopisov ured- aiitvo ne vraža. _____—___ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ ;udi neki socialisti pri "dnevu" pred seboj le — pomoč za ogroženo domovino, nikakor pa ne morda zdaj odkritega stalinovskega ozadja. Ako je domovina v nevarnosti uničenja, mora pač vse pomagati, ker z domovino je uničen vsak, komunist, socialist, naprednjak, katolik. Če ostane na Češkem in Poljskem tako, kakor je zdaj, bodo težko \daj kaki socialisti prišli do besede, ker so z domovino tudi oni uničeni. Rekel sem pa nekaj tudi o — prismojeni pečenki. Še nikakor ni vseh dni konec. Za Slovenijo se je tedanja ne-/arnost razblinila, ampak vse kaže, da bo prav bližnja vi-gred prinesla drugo nevarnost. Recimo, da začne Hitler marširati. Morda bodo — socialisti v Chicagu sklicali — slovenski dan?? Prav, če ga, ako jih pri tem stalinovci ne prehitijo, ker za zdaj so ti stalinovci baje hudo kompromitirani, mrtvi pa še niso, in če se vreme Stalinu na evro-oejskem bojnem teatru razjasni, bodo socialisti kar tru-moma šli s stalinovci, in tedaj bi se v Chicagu prata pri-smodila. Mastna pečenka Menda je dvakrat udarilo, iz Minnesote in iz Chicaga. Izgleda pa pri uredništvu "Prosvete", in le tu je v prvi vr-' sti veselje, da je udarilo, kakor bi bila strela udarila debelega prašička, da bo prat trikrat na dan in še dosti ocvirkov. Na sebi mi je prav, ako je udarilo dvakrat v stalinovce ali "nedolžno fronto", če so bili stalinovci hudo prefrigani in fronta nikakor ni bila — nedolžna. Rekel bi pa skoroda tudi, da naj bodo pri pečenki previdni, ker se jim lahko prismodi, ampak kakega fajmoštra ne bodo poslušali. Gre za "slovenski dan" takrat v Pittsburghu. Ako se prav spominjam, je šlo za "sveslovenski dan", ker kak slovenski dan napravimo lahko tudi mi, vseslovenskega bi pa ne mogli sfiksati tu v gorah. To pa le mimogrede, in v bistvu je isto, če je dan bil tudi le slovenski. Bilo je to v dnevih, ko je pričel Hitler marširati, in so Nemci v Sloveniji čakali kar na uro, da se prikaže, Slovenci pa pričakovali s strahom. Ni prav najmanjšega dvoma, da je bila slovenska domovina v največji nevarnosti, da se ji pripeti kaj takega, kar sta potem doživeli Čehoslovakija in Poljska, domovina je bila v resnični nevarnosti narodne smrti. Ta naravnost strašna nevarnost je rodila — slovenski ali vseslovenski dan. Well, na sebi je stranskega pomena, $li in kako bi bil slovenski dan dejansko mogel pomagati v nevarnosti, ker vsekako je bolje, da se kak Slovenec tudi v Ameriki zanima za nevarnost domovine, kakor pa, da bi pri nevarnosti dremal za pečjo. Kjer niti zanimanja ni, tam je izključena tudi vsaka pomoč, če je mogoča. To je point pri — dnevu. Kdo je "naredil" ta dan, odkod je prišla ideja? Ne gre za izpeljavo. Ni nobenega prerekanja, da je ideja tega dneva prišla iz vrst slovenskih stali-novcev ali komunistov. To stoji. Zdaj prihaja najvažnejše vprašanje: Kaj so stalinovci z dnevom nameravali? Ali jim je res šlo za pomoč pri nevarnosti domovine, ali pa jim je šlo le za to, da spel jejo vodo na komunistični mlin? Jaz si tega vprašanja ne upam lotiti, ker nevarnosti ogrožene domovine ne morem izpustiti izpred oči, in v srce ljudem nihče ne vidi. Res se je nevarnost razblinila, Hitler do danes — hvala Bogu — še ni primarširal. Kar je pa še bolj važno, ako je kdo odkril "ozadje" tistega dneva, je dejstvo, da se je od tistega dneva nebo za stalinovce hudo zmračilo in so že skoroda na kantu. Vsa leta je Hitler preklinjal Stalina (komunizem), in Stalin Hitlera. Je njuna zadeva. Vsemu svetu je pa vze lo sapo, ko sta sklenila nenapadalni pakt. Well, politika je kakor kozji rog izvita, čas šele more pokazati bistvo tega pakta, ampak vsaj na zunaj je bil pakt za stalinovce, kakor bi koga z batom po glavi udaril. Mnogi "sopotniki" so jim sramežljivo obrnili hrbet, stalinovci so kompromitirani. Hudo hudourje. Dalje je Stalin napadel Fince in1 ves svet ima na vratu. Ponovno hudourje. Pri nas pre-^ iskuje Diesov odbor neamerikansko delovanje, in tu so stalinovci prvi na vrsti, dasi sega komunistična kuga prav v najvišja mesta. Ali so naši slovenski stalinovci v preiskavi, o tem še nisem ničesar videl v javnosti, pač pa vidim, da je bilo nekaj preiskavanja pri J. S. K. J., ker se je ta precej zavzela za tisti "slovenski dan". Njih zadeva je, da se zagovarjajo, vsaj "Prosveta" jfh hudo prijema. In "Prosveta" precej skače tudi na K. S. K. J. radi udeležbe odbornika Dečmana pri dnevu, in "vsaj Glasilo K. S. K. J. je tudi — seveda: "nevede" — pomagalo pri reklami za "dan" s stalinovskim ozadjem in še pomaga", pravi in trdi. Prav čudi se, "da niso Diesovi kljunarji obiskali tudi Jolieta". Pravi sicer, da bi bilo to "bedasto", ampak le tudi "logično". Malo ošvrkne tudi "naše brate v zapadni Pennsylvania, kolikor jih je, ki še vedno motajo sem in tja." Kdor je bil toraj na "dnevu" ali za "dan", je pod kapom in v kaši, uradno S. N. P. J. ni bila za "dan", je toraj zdaj na toplem soncu in veselo meša vročo kašo, sama pa ima na mizi mastno pečenko. "Tako je ta reč", ko so odkrili — ozadje dneva in se je nebo za stalinovce stemnilo. Well, jaz ne morem govoriti v imenu drugih, uverjen sem pa, da so imeli dr. Arch, John Dečman, Rev. Kebe in REV. SCHIFFRER JE SLAVIL SVOJ 30 LETNI MAŠNIŠKI JUBILEJ Milwaukee, Wis. Malo pozno je že, pa ker vidim, da se nihče ne oglasi, naj bo pa sedaj poročano, da je naš priljubljeni g. župnik Rev. Anton Schiffrer, ki uživa pri svojih, farariih in tudi daleč na okolu najboljši ugled, koncem meseca februarja sla vil svojo 30 letnico mašništva. V letih svojega župnikovanja pri sv. Janezu Evangelistu si jc Rev. Anton Schiffrer stekel toliko zaslug, da jih ne moremo omeniti \ tem listu. Vzelo bi mnogo prostora, pa 'bi radi skromnosti č. g. tudi najbrže ne bilo po volji, če bi vse po vedali na veliki zvon. Mi 1'ara-ni pa jasno vidimo njegovo požrtvovalno delo med nami njegov trud in uživamo uspehe njegovega dela in se jih veselimo. Pa tudi vsi drugi, ki ga poznajo. Koliko je č. g dosegel samo pri naši mladini. /Kdo je poprej vedel, da je v naši mladini toliko talentov, dokler ni č. g. župnik Rev. A. Schiffrer začel? Kakor prerojeni se čutimo, odkar uživamo sad njegovega dela, pa tudi ponosni smo na svojo faro, kot še nikdar poprej in ponosni na svojega duhovnega vodnika. — Za njegov mašni-ški jubilej so mu farani poklonili v znak spoštovanja in u-danosti malo darilo, katerega je č. g. župnik gotovo z zadovoljstvom spi'ejel, saj je lahko prepričan, da je prišlo iz srca vseh, ki so tudi njemu dragi in ki se za nje trudi in žrtvuje. Pa je za svoj mašni-ški jubilej dobil tudi presene čenje iz daljne Minnesote, ko sta ga za to priliko obiskala njegov brat č. g. Rev. John Schiffrer, ki je župnik v Chis holmu, Minn, in pa njegov dolgoletni osebni prijatelj Rev. Dr. John Gruden, ki je za profesorja na semenišču v St. Pavlu, Minn. Naj tukaj v imenu faranov sv. Janeza Evangelista izrazim častitke k njegovemu mašniškemu jubileju in željo, med nami za čast božjo in v po-vzdigo naše župnije! Poročevalec NA TUJEM North Chicago, 111. Že trideseto leto je minulo, odkar sem šla v tujino in zapustila tebe mi draga rodna vas. Odšla sem čez morje in morske valove, za seboj sem pustila te draga domača ravan. Oko se mi ozira nazaj na pretekle dni, ki preživela sem jih v rodni hišici. Oh kolkokrat hiti mi tja domov srce, k lepi dobravski cerkvici, kjer mati moja je doma. Saj upam', da pripelje, me pot še nazaj, ker ona skrbno čuva name, tudi tu v tujem svetu zdaj. Mati ne pozabi,da sem Tvoja hči in Tvoja biti vedno nii srce želi! Agnes Suhadolnik --o—— STARI DOPISNIK SE ZOPET OGLAŠA ' Ljubljana, Jugoslavija Cenjeni urednik A. Slov. poročiti morarii da sem bil 29. jan. 1940 obiskal v turistov-skem mestu Kamniku svojega znanca in Amerikancem dobro znanega Rev. Salezija Glavnik. Ravno ta dan je Rev. obhajal svoj redovni imendan. Praznovali smo in praznili kot je običajno pri olikanih in gostoljubnih Slovencih. Ravno smo bili razigrane volje, kar nas poštar iznenadi in še posebno mene razveseli. Kaj neki je donesel poštar? Veste kaj ? Po dolgem, zelo dolgem-času sem videl pri Rev. go dovnjaku A. Slovenca. Z velikim zanimanjem sem ga vzel v roke ter prečital. Potožil sem znancu Rev. S. G., da na mene je A. Slov. popolnoma pozabil. A. Slovenca namreč že nisem dobil dolgo časa Ugibal sem in ugibal kaj je pravi uzrok, da se mi ne dostavi tako priljubljeni list. Še tisti večer, ko sem se vrnil iz Kamnika v dvakrat belo Ljubjario (sneženo odejo ima mesto), sem bil zelo izne-naden. Na vratih moje sobe me je Članicam društva kr ŠCANSKIH ŽENA IN MATER Milwaukee, Wis. Društvo Krščanskih žena in mater cerkve sv. Janeza Evangelista vabi vse svoje članice, da se udeleže skupnega sv. obhajila na praznik Žalostne Matere božje v petek (cvetni petek), 15. marca. Sv. obhajilo bo pri sedmi sv. maši. — Mrs. Gaiser, soproga predsednika Lilije je hudo zbolela in se nahaja v St. Lucas bolnišnici. Ona je tudi članica društva sv. Ane. Glede obiskov še ni določeno in ko to sporočam, še niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja in povratka k svoji družini na dom. — Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca. Zastopnica Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega lista? , čakalo veliko pošte. Nervozno in radovedno pregledujem po- kapi. što in nepopisno sem bil vesel pošiljatve. Kako tudi ne! Prejel sem bil pismo od urednika, dve pošiljatvi A. Slovenca in stenski koledar, zaželjeni stenski Slovenca krasi mojo urednik! ne morem Vam volj —.,r-no srce vsled poslanih listov in pisma. Vse to mi jasno kaže, da nisem še pozabljen in to me veseli in bodri sredi obilnega dela. Mr. Jerich, od dolžiti se hočem za dragocene pošiljke tako Vam kakor tudi cenjenim bravcem A. Slov primernimi dopisi, če bodo srečno preplavali širno morje. Cenjeni urednik'A. Slov., Vi najbrže mislite, da tukaj doma živimo v nemirnih časih. Nikakor ne. Svetujem Vam, da odložite črna očala, da ne boste videli vse preveč črno. Jaz stavim, da pri vas v Ameriki živite veliko bolj živčno razdražljivo življenje, ker se čuje večen ropot iz tovarn; trajni dir in daj auto-mobilov; mrzlično hitri promet železnic. Veste kaj bi Vam, Mr. urednik svetoval pa tudi drugim znancem za letošnje poletje. Kot odgovor vsi pazljivo preberite sledečo anekdoto ali zgodbico. — Kaj zaradi bolezni si dobil dopust, si ostavil prijavni kraj svojega službovanja na Gorenjskem in hočeš šest tednov ostati v Ljubljani?— Da! Veš, jaz sem bolan na živcih in zdravnik mi je priporočal naj grem v Ljubljano, ker vlada tukaj v poletnem času idiličen mir. (Polovica Ljubljančanov namreč ob počitnicah zapusti mesto Ljubljano). Torej, cenjeni Amer. Slovenci, odpravite se v Ljubljano na počitnice in se boste pomirjeni vrnili v svoj delokrog. Odzovite se prijaznemu povabilu in bodete bogatejši na izkušnjah in bogati na raz-] nem gradivu. Upam, da dospe moj dopis pravočasno za velikonočne dni. Zato ob tej priliki voščim Vam, Mr. urednik in vsem prijateljem ter znancem širom Amerike. Srečno, veselo Alelujo in mirno Velikonoč! P. Benvenut Winkler, O.F.M. Ljubljana, Marijin trg 4. Jugoslavija, Europa. IZ DOMOVINE Duhovnik zmrznil Duhovnik Aleksander šam-praja je zmrznil v vasi Uza-mancu, ne daleč od mesta Loznice. Šel je opravljat cerkveno opravilo po poti ob Drini. Ves truden je prišel v po-družnisko cerkev. N,a povrat-ku je počival ob Drini in zmrznil. Kmetje, ki so ga našli, mu niso mogli več pomagati. -o- Mrtvec v jarku V Kompoštovem jarku v Trbojah pri Dravogradu so našli mrtvega 67 letnega posestnika Valentina Kompošta, ki je ležal negiben v snegu, i Ugotovilo se je, da je Komposte umrl za posledicami srčne Dogodki med Storend po Zima na Gorenjskem Kot poročajo z Jesenic na Gorenjskem, tako visokega snega kot so ga imeli v januarju že dolgo let ne pomnijo. Hude težave so nastale s kurjavo, ker je v tej zimi začelo primanjkovati premoga. Trgovci so že vse zaloge razprodali, novih naročil pa niso mogli dobiti, ker sneg zelo o-vira železniški promet. -o- Žalosten primer Iz Ptuja poročajo, da je v Budni 13 letni učenec Fr. Bol cer z nožem zabodel v hrbet svojega sošolca Konrada Čeha in ga nevarno poškodoval. Do žalostnega slučaja je pri šlo zaradi malenkostnega prepira med njima. -o- Gorelo je Nedavno je ogenj uničil tovarno cementne opeke last Ivana Glasečnika v Razborju. Tovarna, oziroma delavnica, ki obstoja iz mlina, malega stanovanja in šupe, leži v stranski dolini in tako nihče niti opazil ni požara, ki je stavbo popolnoma uničil. Škode je do 30.000 dinarjev. -o- Star fant Najstarejši mariborski fant je'g. Blaž Zafošnik, ki jc letos 1. februarja obhajal svojo 80 letničo v popolni duševni in telesni čilosti. -o- Žrtev napadalcev Ko se je 25 letni posestnikov sin Ivan Grosek od Sv Florijana pri Rogatcu vračal nekega večera domov, sta ga napadla dva posestniška sinova in ga močno poškodovala po vsem telesu, da so morali Groseka oddati v celjsko bolnico. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Koncerti, jugoslovanske radio ure v Minnesoti Aurora, Minn. —; Organizacija, ki vodi jugoslovanske radio programe v Minnesoti, bo priredila te dni dva koncerta in sicer 27. marca se bo vršil koncert v Community Center dvorani na Elyu, dne 28. marca pa v šolskem auaitoriju na Chisholmu. Del čistega dobička je namenjen za financiranje radio programov. Prireditev je v oskrbi odbora Mr. Frank Tekavca iz Chisholma, Mr. Frank Jenko iz Ely a in Mr. Petra Fugine iz Aurore ter Mr. John Pouchnika iz Eveletha. Vest iz domovine Cleveland, O. — Josip Ilr-vatin je pred kratkim prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Jelšanah na Primorskem umrla njegova mati Helena Udovič, v starosti 69 let. ' Tukaj zapušča že zgoraj omenjenega sina in hčer, poročeno Valenčič, v Argentini sina in v starem kraju tudi enega sina. Nov grob v Penni Rilton, Pa. — Zadnjega februarja je tukaj umrla po dolgotrajni bolezni Mrs. Frances Strmi j an, rojena Šuster, v starosti 76 let. Doma je bila iz Zatišja, pri Bregu pri Litiji na Dolenjskem. Tukaj je bila 24 let. Zapušča moža, tri sinove in več vnukov, v starem kraju pa brata in sestro. Jubileji Milwaukee, Wis. — Veselo presenečenje od prijateljev in znancev sta doživela za svojo 25 letnico zakonskega življenja v Sushnikovih prostorih na North Ave. Mr. in Mrs. Louis Marn na East Brady St. — Prav tako je bil za svojo 50 letnico rojstva prijetno presenečen rojak (Malrtin Re-mic na South 5th Street. Tudi njemu so prijatelji iskreno ča-stitali. Smrt rojaka Cleveland, O. — Tukaj je nagloma izdihnil svojo dušo rojak Anton Rogel, po domače Slanderc, v starosti 71 let. Doma je bil iz Dešeče vasi, fara Šmihel pri Žužemberku. V Ameriko je prišel pred 53 leti. Zapušča tukaj eno hčer, drugo v Willington, O., v Ma-disonu, O., pa brata. Pogreb se je vršil iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla zadnji četrtek. Še en grob Johnstown, Pa. — Tukaj je umrl edini mi Andreja Vidrih. Podlegel je srčni napaki v starosti 20. let. Zaradi težke bolezni ni bil zmožen prijeti za nobeno delo. — Njegov oče je bil prvi podpredsednik SNPJ. 3 TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Stražnik, ki jc sedel visokp na sly-mi, se je začuden ozrl na senco, ki je zdrknila raz obzidja. Ko je spoznal da jc lo človeška postava, sc je odpravljat stopiti doli. V tem pa je zaslišal nekoliko v ozadju nad seboj sumljiv šum in je posvetil. Velik človek je. plaval v srakv proti W.euiu. Postava jc ^la pryti njemu naravnost z neba. lako se jc vsaj zdelo nočnemu stražniku in predno si je vc-dal kako pomaga.ti, jc Ukali. — on jc namreč ^'Arnot.u na pomoč, — žc bil pri stražniku, mil izbil bakljo iz rok, ga potegnil qa ua jn spoprijela sta se na življenje iu smrt. Rathorijanec je takoj zagrabil z? stražnikov meč in mu ga porinil v prša, da se jc zvalit na tla. Kratek krik , je preletel noč. Straža, ki je bila žc precej naprej, se je. v slutnji ozrla nazaj'. V svetlobi bakle, ki je dogorcvala na tleli, so opazili oba velikana, ki sta se borila. To videč so se stražniki naenkrat obrnili nazaj, da pohitijo tovarišu na j^oiuoč in ga rešijo, toda bilo je že prepozno. Rathorijanec likali je porinil mrtvega stražnika s pota, nato kolikor mogoče naglo pograbil na pol nezavestnega Francoza, si ga zadel na rame in odhitel z njim v noč. w .....^»»umuui imininii ttttt—j DA7AD f p°Slei na številke poleg naslova in j 1 UZlUK! imena- Ako 11 ]e naročnina potekla, j obnovi jo in pomagaj listu I Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. marca 1940 AMERIŠKA AMBULANCA NA FINSKEM MI IN NASI OTROCI P. Kazimir Zakrajšek PO DVANAJSTIH LETIH Ta je prvi izmed vrste član- ' kov, pripravljenih od F.L.I.S., ki razpravljajo o nekaterih : Problemih, ki nastajajo med tujerodnimi roditelji in njihovimi tukaj rojenimi otroki. Ako imate v tem pogledu ka- . ke pomenke a 1 i vprašanja, ; Pošljite jih na F.L.I.S. — Parent, 222 Fourth Avenue, New ^ork City. Po mogočnosti pi-site v angleščini.) naši ameriški otroci Ali se spominjate, ko ste prvič zagledali Kip Svobode ali aQieriško obal ? Naše misli so se tedaj zlile na vse ono, kar smo zapustili za seboj — prijatelje, družino in preteklost ~-> kakor tudi na vse one dobre stvari, ki bodo prišle. Tukaj v tej novi zemlji smo upa-'i na novo življenje. Zlasti smo uPali za velike stvari v prid našim otrokom, že rojenim ali se nerojenim. Danes večina izmed nas mo-re gledati nazaj na te nade s Podeljenimi občutki. Življenje v Ameriki je bilo drugačne, kakor smo si je tedaj predstavljali. Tudi naši otroci se Jlam zdijo drugačni, kakor smo pričakovali, da bodo. Nekatere stvari so bile dobre, Nekatere pa slabe. Ko gledamo na naše sinove in hčerke, bržkone mislimo na to, kakršni smo bili mi v njihovi starosti in kaj smo mi tedaj uganjali v starem kraju. Morda čutimo, da smo mi razumevali svoje starše mnogo boljše kot naši otroci razumevajo nas. Doma v starem kraju je družina delala toliko stvari skupno: na samem delu, v cerkvi, na zabavah in v društvenem življenju. Naši otroci Kredo v šolo sami, gredo sami v "movies," sami na delo, igrajo svoje igre in imajo svoje Zabave z drugimi. KakŠenkrat nam želijo, da nimajo spoštovanja do nas. Dostikrat ne Znamo, s komur se bratijo ali občujejo, dočim naši starši so Poznavali vse naše prijatelje in tudi njihove družine. Morda mislimo, da naši otroci niso pri volji vdeleževati se družinskih brig. Pa se' vsi razburja o baseball-u, football-u in drugih igrah, ki jih mi nismo igrali, ko smo bili mladi. Oni so naša kri. Mi jih ljubimo. Vendarle včasih utegnemo čutiti, kot da bi bil visok zid-med nami in.njimi. Mi nič drugega ne želimo kot njihovo srečo in dobro uspevanje, ali njihovi, nazori so tako raz- lični od naših. Kako naj pro-deremo ta zid? Kako naj dosežemo resnično razumevanje z njimi, tako da more skupaj misliti in delati? To ni lahko. Pa zahteva ono najboljše, kar je v nas kot starših in človeških bitjih. To pa je tako važno. Mi hočemo biti dobri roditelji. Mi hočemo zdrave, srečne in uspešne otroke. Mi hočemo, da nas ljubijo in razumevajo. Podajmo se na posel z vso muko. Ta vrsta člankov bo r a z-pravljala o stvareh, ki povzročajo težave med starši in otroci. Morete v njih najti nekaj, kar ravno vas moti. V vsakem slučaju, zakaj ne bi pisali nam potom vašega časopisa? Morda ti članki vam sugerirajo kako idejo. Pišite o tem. Morda utegnem pomagati. Morda ne najdete, kar moti ravno vašo družino. Ako je stvar važna, pišite in dobite odgovor potom tega šasopisa ali pa z direktnim pismom. Ako gledamo nazaj na mnoge stvari, ki jih poznavamo in vršimo, najdemo, da smo se mnogih teh s ŠTUDENTOVSKA IZNAJDLJIVOST Tudi v Novi Mehiki na univerzah imajo šolnine, ki marsikaterega slušatelja hudo tare. Na univerzi v Portales se je zbralo devet slušateljev, ki so ustanovili neke vrste delniško družbo in kupili — kravo. Prvi kapital so zbrali skupaj iz svojih žepov in od dobrih ljudi, naprej je pa že šlo. Kravo so redili v nekem hlevu blizu univerze. Pri molži so se vrstili. Mleko so prodajali v veži univerze svojim tovarišem, kar ga je bilo pa več, so ga ponujali tudi po mestu. Na ta način jim je krava razmeroma dovolj hitro povrnila njihov "obratni kapital." Ko so kravo prodali so z izkupičkom plačali šolnine (najbrž niso preveč visoke) iri- še nekaj jim je ostalo. je bil moj brat že 51 let mrtev. Sedaj imamo 1. 1940. — torej je od tedaj prešlo 143 let!" Stari mož je imel pač prav, na ta način se je lahko zgodilo, da sta on in njegov brat živela v treh stoletjih. -o- BELGIJO SVARI PRED PROPAGANDO Bruselj, Belgija. — Min. predsednik Pierlot jo v govoru, ki ga je imel v nedeljo, posvaril belgijsko prebivalstvo, naj ne posluša raznih agitatorjev, ki skušajo pridobiti Belgijo za nekako "križarsko vojno svetega značaja," povdarjajoč, da on take svetosti ne vidi nikjer. Pri tem je brez dvoma imel v mi-, slih. Anglijo, ki skuša prepričati svet, da je pravica samo na njeni strani, ter, d,a bi ,tp-rej morale nevtralne države smatrati za svojo sveto dolžnost, da drže z njo. HVALA, KI. GOTOVO NI t PRIŠLA OD SRCA i To se je zgodilo v nekem londonskem restoranu. Njegov lastnik, velik patriot, je nalepil na vrata napis: "Vojaki, mornarji, piloti Njegovega Ve- ; ličanstva, tukaj lahko za dva šilinga toliko pojeste, kolikor hočete !" Vojaki, mornarji in piloti Njegovega Veličanstva ' si tega niso dali dvakrat reči. Ali je restavrater zavoljo njihovih obiskov kaj mnogo do- ( plačeval, tega ne vemo, rekel ni nobene in vse je šlo dobro. Dokler ni vstopil te dni mlad vojak, ki se je vračal pravkar z manevrov. Vračal se je s pravim volčjim gladom. Priče pripovedujejo, da je naročil dva krožnika juhe, štiri telečje pečenke, dve porciji praže-nega krompirja, tri porcije solate, cel hleb sira in štiri jabolčne torte. Da bi vse to bolje drčalo, je popil sedem pint piva. Potem je plačal svoja dva šilinga in odšel. Ob vratih ga jc ustavil nesrečni resta-rater in mu dejal s tresočim se, vendar zbranim glasom: "llvala vam lepa za obisk, mladi mož. Če boste kdaj spet hudo gladni, le pridite spet in se pošteno najejte!" -o- ČUDNE ŠTEVILKE V sodni dvorani nekega malega mesta so pred nedavnim doživeli veliko presenečenje, ko so zasliševali nekega 91 letnega moža kot pričo. Na sodnikovo vprašanje, ali ima 'brate in sestre, je odgovoril: "Imel sem samo brata, a ta jc od 1. 1797. mrtev." "Mislili ste menda 1897?" "Ne, 1797." "To je veridav nemogoče, saj je poteklo od tedaj 143 let!" "Pa je vendar tako. Moj oče se je poročil 1. 1796., ko mu je bilo 18 let. Leto dni pozneje se je rodil moj brat. i ki je pa umrl že po šestih me-, secih. To je bilo 1. 1797. Po - j smrti prve žene se je moj oče j poročil 1. 1847. vnovič. L. , i 1848. sem se jaz rodil. Tedaj NAJTRŠA SNOV Diamant, najtrša snov, ki jo poznamo na svetu, je pomagala ameriškim izumiteljem do nove kovinske- zlitine, ki je mnogo cenejša od diamanta, pri tem pa je za malenkost (0.2 odstotka) mehkejša od diamanta. Gre za zlitino iz yolframa, titanija in nekih drugih snovi, ki se pomešajo z niklom in grafitom. Ta zlitina se je posrečila ameriškima kemikoma McKenni in Smithu. Po svoji odpornosti presega karborund in bo lahko rabila za rezanje najtršega jekla. PTIČE UČE GOVORITI O italijanskih trgovcih s pticami in rejcih ptic pravijo, da imajo poseben talent, da naučijo ptice govorjenja. V resnici izvirajo najzanimivejši eksemplarji te vrste iz Italije ali pa vsaj iz rok italijanskih strokovnjakov, ki u č e ptice govoriti. V novejšem času uporabljajo sicer drugod kot učilo čedalje bolj gramofonske plošče in tako izgubljajo italijanski učitelji ptic tudi čedalje . bolj svoj privilegirani položaj. Najboljše "govornice" so slej kakor prej papige in vrane, a tudi druge ptice se nauče nekoliko besed ali celih stavkov. Seveda ni govora o NOVE ŽIVALI ZA AMERIKO DENARNE i POŠILJATVE > se Se dostavljajo v Jugoslavijo in < [ Italijo. Prosimo pa pošiljatelje J | nakazil za stari kraj, da pošiljajo j i v takih svotah, kakor tu navede- , | ne, namreč v ravnih svotah po J » sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 < | dinarjih. To radi praktičnosti iz- J » plačil. < 1 Kdor želi poslati pošiljatev po- J ! tom kabla (brzojavu), lahko sto- J | ri po znižani ceni za $1.00, kar je < t treba namreč dodati k cenam za ] ( gotove svote dinarjev. (Ta zniža- i > na cena za kabeliranje velja le J [ za Jugoslavijo.) [ Naše cene so zdaj: ! ! JUGOSLOVANSKI • DINARJI: , I Za $ 2.40.................. 100 Din J ! Za $ 4.60................. 200 Din i i Za $ 6.70................. 300 Din J | Za $ 8.80................. 400 Din t t Za $10.50................. 500 Din J [ Za $20.50.................J00,0 Din < | Za $40.00..................2000 Din J [ ITALIJANSKE ! > LIRE: ! Za $ 3.05................ 50 Lir i Za $ 5.90................ 100 Lir < ! Za $ 11.50................ 200 Lir | » Za $ 17.00.............. 300 Lir « [ Za $ 28.00................ 5.00 Lir J > _ < I Nakazovati pošiljatve, da bi se ! | izplačale v ameriških dolarjih j i zdaj ni mogoče. [ Vse pošiljatve naslovite na: J JOHN JERICH j 1849 West Cermak Road, ! CHICAGO, ILL. NE OVIRA REDNEGA ZIMSKEGA OBRATA FURNESA Čudoviti novi prenosni plinski gorilec Poskrbi enakomerno toploto po nizki ceni... avtomatično! ^ NAPLAČILO — Potem samo $1.50 na mesec skozi 36 ^^ "~m * mesecev, — prenosni stroški INSTALIRAN!_vključeni._ Prečita jte ta uspešna dejstva! Uravnava s termostatom vključena in instalirana t • • Brez nadaljnih stroškov! Mi instaliramo ta ter-mostatski k o n t rolnik, kjer boste hoteli. Samo naravnajte ga za toploto, ki jo želite. 530200024848234853485348025353232353235348535348535348485323485323010101534823534823535323235348534848485348482348230202235323235353230000000153484853484830023202010200532302020200000102000153 4848532323534848535323485353534848235348484848534853234853534848532353232323532348482353532353534853485348234853535348485348482353484853532323532348485323300102000002010100484802024853234848010202005348 Žival, ki jo kaže slika, ni leopard, kakor bj se po njeni zunanjosti sodilo, Marveč neka neškodljiva žival, pq imenu "čita", ki ima svojo domovino v Ori-in od koder jo je pripeljala Mrs. A. Denis, sestrična predsednika Roose-ki se je povrnila od tamkaj s svojim soprogom v New York. Mala žival 1 i0 drži ženska v naročju, je "monguz", neke vrste podlasice, tudi iz Orienta. j tem, da bi živali smisel besed, j ki jih izgovarjajo tudi razu- , mele. Sčasoma sicer lahko po ( izpolnitvi kakšne svoje želje ( sklepajo, da vsebuje stavek. < ki ga izgovore, določeno vpra- < šanje, a to je bolj stvar pri- ( vajenosti nego pa umevanja. j -o- MANNERHEIM IN NJEGOVA HČI Ena od katoliških hčera finskega maršala Mannerheima . živi v Parizu. Ime ji je Zofija. Poleti jo je maršal obiskal. . Dva t e d n a je prebil v skromnem stanovanju svoje hčere v Passyju. Skupaj sta s hčerjo hodila na sprehode in bila večkrat pri katoliški službi božji. Iz Pariza se je maršal odpravil v Lausanno, kjer je bil v ustih operiran. Man-neriheim je že tedaj govoril, da bo v Evropi vojna, ni pa mislil, da bo Finska napadena. Ko se je zvedelo, da je bila sklenjena prijateljska zveza med Nemčijo in Rusijo, je dejal smeje se: "To je dobro, da imam spet zobe v redu. Zdaj bom mogel vsaj spet sam poveljevati svojim četam." Odkar je izbruhnila finsko-ruska vojna, ni njegova hči Zofija dobila nobenih osebnih vesti od njega. I (Dalje). To njegovo pismo k sem natisnil v prvi brošurici, katero sem izdal. In čudno, k nad 10.000 te brošurice sem s-prodal in dobil takoj z njo do- P volj sredstev, da sem plačal v VSO tiskarno. To je začetek n V kletki slovaškega župnišča v sv. Družine v Brooklynu se je začela z revnim začetkom, da 11 si niti v sanjah nisem mogel .1 misliti, da se bo kdaj tako po- k večala. Očitno Marijino pomoč sem videl v tem, kar je v resnici tudi bila. t Pozneje, ko sem za poldru- G go leto zapustil slovaško žup- c ni j o in je p. Benigen kupil 1 slovensko cerkev na St. Marks c PL, sem to tiskarno prenesel s v New York, kjer je ostala do 1 1. 1919., ko sem jo potem pre- 1 nesel v Chicago. V New Yor- 1 ku smo tiskali z njeno pomoč- 1 jo Ameriško-slovenski molit- 1 venik, Ameriško-slovenski abe- 1 cednik,Ameriško-slovenski ka- ' tekizem in pa vse knjige 1 "Zveze Kat. Slovencev." Tudi 1 "Ave Maria" sem lahko pove- 1 čal najprej po številu strani, 1 pozneje pa tudi na dvakrat 1 na mesec. Tako sem mogel 1 sprejeti tudi .tednik "Slogo" 1 iz Clevelanda, ko je prišla 1 tam na boben. •V Chicago sem vzel v na- ] jem za njo najprej hišo na J 22. cesti, številka 1817, kjer je zdaj Trseličeva trgovina, pozneje pa kupil sedanjo hišo, kjer je še danes. Na vse to sem mislil, ko sem stopil po 12 letih zopet v to tiskarno. Vesel sem bil in čutil hvaležnost do Boga, zlasti do Marije, pa tudi do toliko svojih dobrih dobrotnikov med1 ameriškimi Slovenci, ki so mi s svojimi darovi pomagali to ustanovo ustanoviti in vzdržati. Pozneje sem jo bil prisiljen prodati sedanji "Edinost tiskovni družbi." V tiskarni sem našel skoraj še vse' staro osobje, katero . sem pustil pri odhodu iz Amerike, in se z njim iskreno pozdravil. Tako Mr. Albin Zakrajšek še sedaj vrši svojo i službo kot vodja tiskalne in ss i njim njegovi pomagači. I Vesel sem bil vsega, kar in kakor sem našel. Dal Bog, da bi podjetje krepko napredovalo in vršilo svoje veliko božje in narodno poslanstvo, kakor do sedaj, vsa dolga leta v nezmanjšani meri in z nezmanjšanim navdušenjem. Danes cela katoliška ameriška Slovenija s ponosom gleda na ta zavod, saj ji je vir vse duhovne hrane, katero vsak narod poti*ebuje. Strmel sem, kako se je radio razvil v dvanajstih letih v Ameriki. Vsaka hiša ima vsaj en aparat, ako ne več. Celi dan govore postaje. Pa kako poceni so aparati! Kako smo daleč še v Jugoslaviji! Pri nas so radio-postaje državne ustanove, katere da država kaki ustanovi, da postajo vodi. Ljubljansko radio-postajo n. pr. vodi že vsa leta "Prosvetna zveza," to je zveza vseh prosvetnih društev, ki so po Sloveniji po posameznih farah ustanovljena. Ta ima pogodbo z vlado, da bo oskrbovala vse ijrograme pod gotovimi pogoji seveda. Da se morejo te radio postaje vzdržati, moramo plačevati mesečno za vsak aparat Din 25. pristojbine, to je nekako 35c. Morda se vam to zdi malo in je res malo v vašem ameriškem denarju. V našem je pa veliko. To boste razumeli, ako vam povem, da navadni delavec komaj toliko zasluži na dan. Za radio dati plačo enega celega dneva, je pa gotovo veliko in je jasno, da si delavec tega luksuza ne more privoščiti, da je pri nas zato radio še samo ustanova za boljše kroge. Poleg te takse so pa še aparati primeroma zelo dragi. (Dalje prih.) , '-o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Kdor želi pesmarico i "BARČICO" > javljamo, da jih je še na roki - kakih o0 izvodov. Vsebuje krasno zbirko domačih narod- - nilh pesmic. S poštnino stane ) 30c. Naročila sprejema Knji-• garna 'Amerikanski Slovenec,' 1849 W. Cermak Road, Chica-i go, Illinois. PRIPRAVEN! Idealen /.a premenljivo vreme. V večini slučajev zalaga s toploto več kakor polovico kurilne sezone. AVTOMATIČEN! Ni treba paziti 11a prenihc. Niti ne Rigati ognja. Nobenega pepela ea odnašanje. Samo termostat naravnate. ZDRAV! Daje čisto, enakomerno toploto—nobenih mrzlih, hladnih sob zgodaj zjutraj. LAHEK! tehta manj kot 12 funtov. Z lahkoto se odstrani. Nikakega odviiača ni potreba. Nikakih vijakov ali njih de-lq>v. Nikakih cevi za odstraniti. EKONOMIČEN! Potrebuje posebno nizko ceno za gretje hiše. Nič. kuriva se ne izgubi. — daje toploto samo, kadar jc potrebno. Prcskrbite si podrobnosti takoj!- PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS Straff o AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 11. marca 1040 lESETI BRAT IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič "Od kdaj te lahko pogrešajo?" "Jaz le tako mislim, da grem lahko drugo pot gori, ne ravno danes." "Fant! Ti nisi odkritosrčen! Praviš, da ti ni nič. To lahko rečeš kmetu, ki zna pet šteti in ne dosti več. Tvoj oče pa je videl svet in pozna človeka, kakor ne želi tebi, da bi ga poznal.. Mene ne boš preslepil z besedo; ne motim se tako brž kakor meniš. Ker ti meni nečeš povedati, povedal bom jaz tebi, kaj ti je. Vsa ta otož-nost izvira iz tega, ker ti ena ženska — imena nečem imenovati — ni po volji. Ali ni res?" Marijan je očeta debelo gledal. V tem trenotku bi bil skoro sam sin verjel, kar so ljudje ugibali, da v starem čmerikavcu tiči nekaj vražjega, kajti živi duši ni sam ničesar o tej reči govoril. Kako je oče zvedel?" "Odgovori, če te vprašam!" pravi stari in nevoljen nabere čelo. "Res je, res," pravi Marijan poltiho. "Manieo sem ljubil, pa zdi se mi —" "Že vem, kaj se ti zdi'; pa pameten bodi. Kedar boš starši, hvalo mi boš vedel, da sem te prav učil. Ce te ženska n§če, pusti jo, še bolj je prav. Tako ne boš imel prilike, pustiti je sam. Svet je velik, na ta kot pa nisi navezan. — Zdaj pa pojdi v grad med ljudi!" "Danes ne grem rad." "Jaz pravim: pojdi! Dokler si mlad, bodi vesel in vživaj! Kedar boš star, tedaj se boš plazil okrog." Marijan se takemu povelju ni mogel u-stavljati. Komaj pak je dvakrat prestopil, pokliče ga oče nazaj in pravi: "Ker že ravno govoriva, naj ti še to povem. Če imaš kaj hvaležnosti v sebi, šel boš po moji smrti od tod. Šel boš kam, kjer tvojega očeta niso poznali. Zato se ne zmeni veliko, naj te imajo ženske tu rade ali ne. Zdaj pa le pojdi!" Kakor da bi bil več izgovoril, kot je mislil, korači starec naglo ob robu hoste proti domu, Marijan pa prek polja proti Slemenicam. Kaj bi bil mladenič dal, ko bi bil mogel v tem hipu razjasniti si očetove besede! Bil je ta razgovor z očetom najdaljši; nikdar mu ni več povedal. Zakaj ne bi tukaj smel ostati? Nehote mu je prišla misel, da morda oče ni popolnoma zdrave pameti; ali greh ge mu je zdelo, kaj takega misliti, in našel je več reci, ki so mu naravnost kazale, da so vse besede očetove premišljene. Dasi si je stari nekako prizadeval ostro govoriti, bilo je vendar zlasti v poslednjih besedah nekaj srčnega, prosečega in očetovskega in ravno zato, ker sin tega ni bil vajen videti pri očetu, ganilo ga je tolikanj bolj. Čeravno ni mogel razumeti razlogov, zakaj mu oče veli, malo meniti se za ljubezen tukajšnjih ljudi, namenil si je vendar že iz hvaležnosti ravnati se po njegovem svetu in celo — ta namen je bil malo težek — Manico pozabiti. Ko pride na kolovozno pot, ki drži do Slemenic, zasliši voz za seboj. "Počasi, počasi, prijatelj! Saj vas komaj s konjičem dohajam po tem kameni-tem potu. Boste se malo obesili in pogovorila se bova kaj!" Tako je klical zdravnik Vehcelj, ki se je peljal na svojem malem vozičku in zdaj pa zdaj zarentačil, da Slemeničan ne da potov popraviti. Marijan se usede tik njega. "Kam ste pa Maričko deli, da je ni z vami, gospod Vencelj?" vpraša Marijan. "Saj je že dva dni tu gori pri Manici! In vi ne veste tega? Včasi so mi ljudje pravili, da ste vedno pri sosedovih — več ko doma," pravi zdravnik. "Zdaj že več dni nisem bil in tudi danes nisem bil namenjen tja." "Ne? Tako je ta reč! A že vidim, že vidim, kje je rana. Malo ste se z Manico — svojo nevesto, le dovolite da tako rečem, — razprli in to vam je nekaj muh v glavo dalo. Pa to nič ne de, malo prepira med dvema, ki se ne vidita težko, to je ravno tako kakor kakova majhna bolezen. Človek ne ve, kaj je zdravje, dokler ni bolan. Solnce zvečer zato zaide, da se ga človek ne naveliča; vsako jutro se mu še lepše zdi. Tako je tudi prepir v ljubezni, ha, ha! Jaz vem, sam sem bil ravno tak v svojih lepših lethi. Kaj ne, da sem ugen.il?" "Ne. razprtja ni bilo nobenega," odgovori Marijan. "Tedaj vas pa že ne presodim, zakaj bi bili tako samotarski postali. Dvomim, da bi vam bilo doma tako kratek čas. Pa le majhno počakajte, ko prideva v Slemeni-ce, potlej sva že vkup, precej bom vedel, ali sem prav mislil ali ne. Kaj pa kaj počenja gospod Kvas?" Pri tem imenu je Marijan zardel. Zdravnik je to opazil. "Ne vem nič," pravi mladenič. "Zdaj vas imam šele, prijatelj!" smeje se Vencelj. "Tako, s Kvasom sta si nav-skriž! Le tiho, le tiho! To pa že ni prav. S poštenim prijateljem pa ne sme prepira biti. Le čakajte, jaz bom vaju spravil, če le zlomek ni. Dolgo me že ni bilo tukaj gori. Glejte no, da se še taka mirna duša, kakor je ta Kvas, more skregati s kom, ki je zopet tako neškodljiv ko vi, tega bi ne bil verjel." Marijan je sprevidel, da bi ga gospod zdravnik v gradu lahko v zadrego pripravil, ko bi govorico napeljal na reč, o kateri še mislil ni rad, nikar da bi moral še govoriti. Zato je menil, da je najboljše, če mu vse pove. Gospod Vencelj je čudeč se poslušal Ma-rijanovo pripovedovanje. "Ali pa dobro veste, da je to vse res? Ali se niste motili?" vpraša mladeniča. "Slišal sem nekaj besedi v njunem pogovoru, pač težko bi bilo, da bi se motil," odgovori Marijan. "Verjetno je, verjetno! Mladost je mladost, ne premisli, je li mogoče to ali to, ali se da izpeljati ali ne. Sicer je prav pameten mlad mož, jaz sem ga precej rad imel, ko sem ga spoznal; ali če je taka, H še, tudi meni. da je previsoko pogledal. Svet je že tak. Človek v vaših letih meni, da se od ljubezni živi, da za življenje ni drugega treba ko malo srca! Pa tiho zdaj, tukaj sva, naproti nama gre celo krdelo; le pamet, le veseli bodite, vse se bo dobro napravilo." Ko se je vozič ustavil pred veliko grajsko lopo, bližali so se z vrta sem gospodar Benjamin s fajmoatrom, Manica s starim, dosluženim vojakom, gospodom Grašičem, in Lovre z zdravnikovo hčerjo. Za Vso družbo pak je repil dolgi učitelj Zmuzne, kateri je sam sebi tovariševal, ker je iz žalostne skušnje vedel, da se ne more nikjer pogovor mešati. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS PRISILNO DELO POLJAKOV NA NEMŠKEM Načelnik kmetijskega odseka v nemškem ministrstvu za prehrano Gustav Behrens je sprejel nemška novinarje ter jim izjavil, da se pripravlja rajh na čim intenzivnejšo obdelovanje nemške zemlje v letošnjem letu. Zaradi pomanjkanja poljedelskih delavcev na nemških posestvih bo uvedena na Poljskem obvezna delovna služba ter bo na račun ministrstva prehrane prepeljanih v Nemčijo milijon poljskih kmečkih delavcev in delavk, da bodo pomagali nemškim kmetom in veleposestnikom obdelovati zemljo. Prvi transporti teh prisilnih poljskih delavcev že prihajajo ter bo do aprila že okoli 400.000 poljskih delavcev zaposlenih na nemških posestvih. Kmetje in ostali posestniki bodo morali dati tem delavcem hrano in na koncu neznatno odškodnino za storje- no delo. Poleg teh delavcev je, kakor znano, že sedaj za poslenih na Nemškem pri prisilnem delu tudi okrog 700.-000 poljskih vojnih ujetnikov. -o-- KOPALNICE NA KOLESIH Angleškim vojakom delajo življenje na fronti kolikor mogoče udobno. Francoske carinske oblasti so določile, da se carina na cigarete in tobak,k i je namenjen za angleško vojsko, ne bo pobirala. Sedaj je vodstvo angleškega ekspedi-cijskega zbora na Francoskem po vzorcu "guljaževega topa," uvedlo tudi kopalnice na kolesih. Dva velika tovorna avtomobila, vsak po ?> tone, sta že urejena kot "kopalna avtomobila," v svoji notranjosti nuditi zaprašenim in utrujenim vojakom prhe. Ti dve gibljivi kopalnici dajeta lahko vsak dan 700 prh. -o- Oglasi v A merikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. 't»f»*t»»imfct»»»mit»inii»mf>»»f ntTnittt1 ZASTONJ! dobi vsak STARI ali NOVI naročnik "Amerikanskega Slovenca", ki plača v dobi od 1. februarja pa do 15. aprila 1940 CELOLETNO NAROČNINO KRASEN ZGODOVINSKI ZEMLJEVID ki podaja 5700 let svetovne zgodovine. Ta zgodovinski zemljevid ima obliko knjige in vsebuje 32 stremi zanimivih zgodovinskih podatkov. — NA 1. STRANI kaže sliko zemljevida Kaldejske, Elamitske in Hititejske dobe 3800 let pred Kristusom. — 2 in 3 STRAN kaže zemljevid iz Medijske, Babilonske in Perzijske dobe. — 4 STRAN, kaže zemljevid nekdanjega mogočnega perzijskega cesarstva, okrog 500 let pred Kristusom in cesarstvo Aleksandra Velikega okrog 323 let pred Kr. — "S STRAN kaže zemljevid mogočnega Rimskega, cesarstva z ob- , širnimi mejami, ki zavzema angleško otočje in vsa ozemlja, ki mejijo < na Sredozemsko morje v Evropi, Afriki in Azije/notri do Indije. — 6 in 7 STRAN kaže starodavno mogočno Grčijo. — 8 in 9 STRAN kaže Rimsko cesarstvo v dobi 100 let po Kristusu, z zemljevidom tedanjega Rima. — 10 in 11 STRAN kaže zemljevid Evrope in pota, po katerih so se razna barbarska plemena preseljevala iz Azije in drugih krajev v razne kraje Evrope. _ 12 in 13 STRAN kaže 4 zemljevide: Eden kaže Kanaansko deželo razdeljeno med 12 rodov. Druga kaže Palestino v Kristusovem času. Tretja kaže Anglijo in Francijo v l«tu 1360 in četrta kaže Francijo v lttu 1422. — 14 in 15 STRAN kaže zemljevid meje Anglije v letu 350 po Kristusu. — Potem angleško zmago od leta 450 do konca 6. stoletja. — Potem Anglijo v 8. stoletju in Anglijo po Wedmorskem miru. — 16 in 17 STRAN pa kaže, kako so razni raziskovalci odkrili Južno in Severno Ameriko in razna otočja z navldbo imen in časa, kedaj so bila odkrita itd. — 18 in 19 STRAN. Zemljevid nove Evrope. Novo organizirane evropske države v letu 1763. — 20 in 21 STRAN. Zemljevid centralne Evrope v letu 1812. v Napoleonovih časih. , _ 22 in 23 STRAN kaže zemljevid zapadne fronte v letih 1914— 1918. — 24 STRAN kaže Evropo in meje njenih držav v letu 1914. _ 25 STRAN kaže Evropo v letih 1919—1938. _ 26 STRAN kaže Evropo in meje držav v letu 1939. — 27 STRAN, kaže Evropo in kraje po katerih bivajo razne narodnosti. _ 28 STRAN kaže, kako se je pričelo koloniziranje v novem svetu pod imenom "Plymouth and London Companies" v letih 1606. do 1620. Potem doba kolonij in njih razvoj od leta 1620 do 1681. , — 29 STRAN kaže kje so se vršile v Ameriki vojske med Francozi in Indijanci. Druga mapa na isti strani kaže nastoj prvih 13 držav iz katerih so se pozneje razvile Združene države. — STRAN 30. Zemljevid, ki kaže Združene države v dobi civilne vojne leta 1861. — 31 STRAN. Zemljevid, ki kaže kako so si Združene države pridobile nadaljna ozemlja na tem kontinentu. — 32 STRAN pa kaže, kedaj so se pridružile razne države v Unijo i. t. d. — NA PLATNICAH zgodovinski podatki raznih potovanj raziskovalcev, ki so odkrili razne dežele in otočja. Do tega krasnega zgodovinskega zemljevida bo upravičen vsak naročnik "Amerikanskega Slovenca" v tej kampanji, ki bo bodisi obnovil, ali pa se na novo naročil in plačal celoletno naročnino za list "Amerikanski Slovenec". Pogoj ► je: Celoletno naročnino se mora plačati. Polletne naročnine ne pridejo v upoštev. Zato je v tej kampanji važno, da vsak plača bodisi če se naroči na novo ali pa če samo obnovi » naročnino za CELO LETO, da bo deležen te izredne nagrade za naročnike. Tisti, ki bodo pa pridobili nove naročnike, bodo pa deležni povrhu tega še posebnih nagrad, ki so določene za one, ki pridobivajo nove naročnike. Preberite pazno tudi oni kampanjski oglas. Vsi tisti, katerim je naročnina za "Amerikanski Slovenec" že iztekla, ali ki jim mogoče bo šele v prihodnjih mesecev, naj zdaj tekom te kampanje obnove naročnino za eno leto naprej, da bodo deležni BREZPLAČNO TEGA KRASNEGA ZGODOVINSKEGA ZEMLJEVIDA. Poslužite se te redke prilike) Ne zamudite jo! Naročnino lahko pošljete direktno na Upravo lista, ali pa jo izročite našim zastopnikom (cam) po vaših naselbinah. Kakor hitro bo Uprava prejela plačilo za naročnino za vas, bo vam takoj dostavila po pošti 1. izvod omenjenega zemljevida. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trank Posedamo in politiziramo. Mažare, ki so v zmešnjavi pograbili ukrajinske Huzule, je kar spreletelo, ko so se na vrhovih Karpat prikazali — Rusi, dasi se je Nemcem tja mudilo, pa so morali narediti kertajh. Ali so se res prikazali — Rusi? Well, Rusija je čim večja zagonetka. Ko so Finci prvič prišli v dotiko z — Rusi, so sporočili, da so to Kirgizi tam nekje od Astra-hana ali Turkestana. Ko so potem Rusi prišli v poljsko Ukrajino, so bili, kakor poroča Poljak, skoroda izključno Samojedi, Kirgizi, Cunguzi, toraj pristni Mongoli. Morda je le Poljak prehudo pogledal, ko Poljak pač niti pravega Rusa ne more videti? Menda je prav videl. Prav dunajski "Tagblatt" piše: "Ko so se na Karpatih pojavile ruske čake mongolskega izvora. . Pa niso bile le čake mongolskega izvora, ker list meni dalje: ".. .to dejstvo (da so prišli pravi Mongoli) bi pravzaprav ne moglo posebno presenetiti Mažarov, ko sami priznavajo, da so Azijati in da se kot taki tudi čutijo..." Mongoli so se toraj ustrašili —Mongolov. Ilm? Cake mongolskega izvora. . .pač, ampak Rusija je zagonetka. • "Proletarec" razpravlja v Komentarjih o vojni na Finskem. Mnenje je zoper mnenje. Ako hočete napad, ga lahko dobite. Pride tudi na — slovanstvo vsaj v Rusiji. Meni: "Ampak Rusija je slovanska. Fajmošter Trunk je zanjo radi tega, ker imajo v nji odločujočo in vodilno besedo, dasi'je pocl označbo "Sovjetska Unija," mnogo drugih narodov,ki niso slovanski.." Fajmošter Trunk nikoli ni tega trdil, d'ai bi bilo slovanstvo v Moskvi vodilno ali odločilno, in, žal, da ni. Ravno tu tiči razlog za usodo Cehov in Poljakov. Blagor vam, če pričakujete pomoči za Cehe in Poljake, in jutri pridejo na vrsto lahko še drugi Slovani na Balkanu, od drugje. Ce pride moč, ne bom zinil o slovan-stvu ali panslavizmu niti besedice. Te pomoči pa danes še ni, in bojim se, da se utegnete — namazati, in zato ostajam jaz še naprej pri vizijah nekega panslavizma. Ako pa smatrate panslavizem za nekaj, kar bi požrlo vse, kar ni slovanskega, se vam pa ne čudim, da vas kar strese, ko nekaj le slišite ali vidite o panslavizmu. Mene bi tudi, ko bi jaz kaj takega smatral za bistvo panslavizma. M o j panslavizem je tak, da se morajo rešiti narodnega pogina vsi Slovani, če je mogoče, in ne sme trpeti v tem panslavizmu ali od tega panslavizma niti najmanjši neslovanski narod na svojih narodnih pravicah. Ka- ko pa v Moskvi mislijo, pa m moja zadeva,in če hočejo Fince uničiti, le jim dajte, ampak samole Cehov in Poljakov ne smete videti, ker tu je tako prišlo, ker morda v Moskvi ni panslavizma, ali slovanstva, in ga niti pri Cehih, niti pri Poljakih ni 'bilo, in če panslavizma ne bo, utegnete še kaj doživeti, vaši upi, da bo vso rešilo le delavstvo, kadar bo šlo v vaš rdeči tabor, bodo pa splavali po vodi, ker svet se ne suče tako, kakor bi ga socialisti radi zavrteli. * / Nemci zavijajo oči. Propagande je treba, odločitev še ni padla. Javijo svetu, da so morali (?) po sodnem postopanju v Poznanju ustreliti štiri Poljake, ker so ti baje Nemce mučili. Ne zanikam, ako je tako. Ampak poznam tisto — mučenje, in še bolj poznam nemško nadutost. Ob času jugoslovanske okupacije na Koroškem so se Nemci obnašali kakor bi sploh okupacije ne bilo. Saj res. Nemec, pa naj se komu pokori! Tudi najbolj hladnokrvnemu lahko zavre kri. Le počakajte, da začne Hitler zopet marširati, pa boste videli naduto izzivanje, in če bi Hitler primarširal, kakor je na Poljsko, in ste prej izzivajočega Nemca le krivo pogledali, bogami, pričakujte svinec radi — mučenja Nemcev. In zopet zavijajo oči ti Nemci. Iz Katovic poročajo,da so odprli šole za 5000 Nemcev, kateri prej pod Poljaki niso imeli nobenega nemškega pouka. Kakšni Nemci? Morda taki, kakršnih je bilo prej I do 15.000 v Mariboru, pa so bili ne nemškutarji! Poljaki so videli, da Nemci gledajo na nje z jastrebovimi očmi in so ustregli opravičenim zahtevam Nemcev, da jih ne izzivajo. Da bi ne bili dovolili pravim N.emcem nemškega pouka, je očividno le propaganda. Svet naj bi verjel, kakšni reveži so bili Nemci pod nasilnimi Poljaki. Zopet počakajte, ako primaršira Hitler v Slovenijo, pa boste še marsikaj sličnega doživeli. -o- POZOR! Ko pošiljate naročnino ^za list ne pozabite omepiti, komu naj se kreditirajo vaši glasovi. Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE BR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. M zjutraj do 8:30 zvečer. ......................................................... Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Re*. 4W0-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali le pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.