Medrepubliški dogovor © skupnih ciljih in nalogah tekmovanja krajev-nih skupnosti za urfcsničevanje spreje-tih srednjeročnih programov 1976— 1980, so 15. julija 1976 sprejele in pod-pisale Zvezna konferenca SZDL in Svet zveze sindikatov Jugoslavije, Zvezna konferenca »Krajevna skiipnost in dru-žina« ter ie druge družbenopolitične in družbene organizacije in skupnosti ter ustrezne organizacije in skupuosti vseh socialističnih republik in pokra-jin — sbupaj 41 podpisiiikov.
Namen in naloge tekmovaonja so predvsem: hitrejše ustavno preobliko-vanje KS, razvijanje samoupravljanja in utrjevanje zavesti skupnosti in hu-manih odnosov med ljudmi ter soci-alistične solidarnosti, pblikovanje in utrjevanje KS kot resnične in najbliž-je skupnosti delovnih ljudi in občanov in njihovih družin, v kateri je človek ¦ človeku cilj. Hkrati se dogovor o skup-nih ciljih tekmovanja nanaša na stali-šča X. kongresa ZKJ o nalogah ZKJ v socialni politiki in uresničevanju po-litike ekonomske ¦stabilizacije.
Skupiii cilji naloge tekmovanja da-
jejo zelo široke možnosti za oblikova-
nje konkretnib. programov v občini in
posamezni krajevni skupnosti.
;      Med,,tak§ naloge sodijo zlasti:
;,     — pblikovanje krajevne skupnosti
p kot    naravne    življenjske   skupnosti
' delovnih Ijudi in občanov. To  vpra-
šanje je zlasti pereče v mestnih kra-
; jevnih skupnostih,  kjer  je  potrebno
' stalno utrjevanje   in  izpopolnjevanje
: notranje organizacije samonpravljanja,
v krajevni, skupnosti,' upOštevajOč'pri'
tem\ vzpbstavltetf  samduprave  prekb
bišnih svetov in zborov stanovalcev;
— zadovoljevanje   skupnih potreb in interesov delovnihljudi in občanov-v krajevni skupnosti. V prihodnje naj bi: krajevne  skupnosti  posvetile vso
pozornest sestavljanju realnih progra-mov dela in razvoja krajevnih skupno-sti, upoštevajod pri tem potrebe in interese delovnib. ljudi in občanov, nji-hov položaj- in razpoložljiva material-na sredstva. Poskrbeti bo treba, da bo postal program krajevne skupnosti hkrati tudi program TOZD, SIS in občine. To pomeni, da bodo prbgrami krajevnih skupnosti vobčini usklajeni riied seboj in tudi s programi TOZD in SIS. TaM programi bodo tudi re-alna osnova za zagotavljanje material-ne osnove krajevnih skupnosti. Pri tem je treba krajevnim skupnostim zagotoviti strokovno pomoč v pogledu raetodologije planiranja, ki bo dejan-sko ustrezala razmefam in potrebam krajevnih skupnosti v mestu;
—  ustanavljanje družbenih centrov. Krajevhe skupnosti naj bi si v prihod-nje načrtno prizadevale za postopno pridobitev, gradnjo   in  usposabljanje
ttakih centrov, ki bi lahko zagotovili listrezne pogoje za delo samoupravnih organov krajevne skupnosti, delegačij, za sestanke in razprave delovnih ljudi in občanov, za politična in druga pre-davanja in seminarje, za usposablja-nje samoupravljaveev za delo družbe-nih organizacij in društev, delavskih tuniverz, za izobraževalno, kultvurno in prosvetno dejavnost in za družbene prireditve;
K>. — utrjevanje delovanja svetov po-trošnikov v krajevnih skupnostihi, kot samoupravne oblike zborov občanov na podlagi določil ustave in zakbna o združehem delu, ki dajeta delovnim Ijudem — potrošnikom pravico in dol-žnost, da se samoupravno organizira-jo v krajevni skupnosti ali kako dru-gače, da bi zavarovali svoje interese in vplivali na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti,. ki zadovoljuje-
. jo rijihove potrebe in interese;
—  utrjevanje sistema ljudske ob-rambe in družbene samozaščite. Kra-
'. jevne skupnosti so kot temeljne samo-upravrie skupnosti skupaj z organiza-
' cijami združenega dela, samoupravni-mi interesnimi skupnostmi ter obdine, temelj organiziranega sistema ljudske obrambe to družbene sampzaščite. Da
. oi zagotovili njihov uspešen prehod za.delovanje v pogojihlmorebitne voj-ne ozairpma pb elementarnih nesredah tol, >drugih izrednih razmerah, se mora-
, jo že v vaixu iisppspbiti in .uveljavdti
Okvirni program tekmovanja krajevnih skupnosti
kot temeljni nosilci obrambe in druž-bene samozaščite. Bistveni smoter je zato njihova organizacijska utrditev na osnovi zakona o ljudski obrambi ter zakona o družbeni samozaščita, var-nosti in notranjih zadevah, upošteva-joč pri tem vse posebnosti, ki jih ima krajevna skupnost;
—  razvijanje informiranja in dru-gih pogojev za uspešno delovanje kra-jevndh skupnosti in nadaljnjega razvo-ja samoupravnih delegatskih odnosov. Poleg neposrednega informiranja de-lovnih ljudi in občanov na zborih, je potrebno krepiti informiranje z izda-janjem občasnih informacij, ustreznej-šim sodelovanjem pri vsebinskem pre-oblikovaiiju občinskega glasila SZDL, vključevanjem problematike krajevnih skupnostd v glasila temeljnih organi-zacij združenega dela, organiziranjem informativnih skupin in oblikovanjem informativnih centrov;
—   oblikovanje krajevne skupnosti kot humane skupnosti. Delovni ljudje in občani naj bi si zlasbi prizadevali za zbliževanje ljudi, za utrjeVanje do brih soseskih odnosov, za odpravlja-nje   odtujenosti,  kar  velja zlasti   za. stanovalce v stolpnicah.in večjih sta-novanjskih blokih, ki se dostikrat niti ne poznajo med seboj. Pri tem gre za organizirano razvijanje različnih oblik družbenega živlejnja v stanovanjskih soseskah, ulicah, večjih stanbvaiijskih blokih- itd. Zbori stanovalcev in hišni sveti   lahko   tudi   na   tem  področju opravijo pomembno delo;         '"      ''' j    — skrb za varstvo- Človekovega pkb-
' Ijia., ICo poštaja vedno . pbniemanejša naloga všeh delovnih ljudi ih bbčar^ov, ker so bzračje, vode pi vse, okolj^ že tako osnesnaženi, da ogrožajo zdpivje ljudi, zlastt otrok. Krajevne skuphbsti naj posvetijo všo skrb varstvu in ure-jenosti okolja, saj je to tudi znak no-
tranje kulture ljudi, ki tam prebivajo. Ustanovijo naj posebne svete ali od-bore, ki bodo vzbujali v ljudeh — zla-sti_v mladini — občutek za urejenost in čistočo kraja, za urejanje in čuva-nje parkov, zelenic in vsega, kar pii-speva k lepšemu videzu kraja. Skrati -pa naj spremljajo prizadevanja in ukrepe organizacij združenega dela na svojem obirjočju, ki so jih storili za varstvo okolja ter opozarjajo na vse tiste, ki še niso opravile svoje dolžno-sti.
Predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana Center je na svoji 27. seji, 27. januarja 1977, pozvalo vse krajevne konference SZDL v obžini, da spodbudijb krajevne skupnosti za sodelovanje v tekmovanju in da sku-paj s samoupravnimi organi krajev-nih skupnosti sprejmejo dogovor za pospešenp uresničevanje srednjeročnih programbv krajevnih skupnosti 1976— 1980 kot svojo poglavitno in stalno nalogo.
V tekmovalni del programa naj bi vsaka krajevna skupnost vključila le tiste naloge, ki so jih kot posebno ak-tualne sprejeli delovni ljudje in obča-ni in od katerih je dostikrat odvisno uspešno delovanje družbenopolitičnih in družbenih organdzacij in samouprav-nih organov ter utrjevanje samouprav-nih odnosov na področju celotne kra-jevne skupnosti.
Zadnji razgovori v krajevnih skup-nostih so pokazali, da je bilo pri do-sedanjem delu krajevnih skupnosti V občini nepogrešljivo sodelovanje druž-benopolitičnih in družbenih organiza-cij ter društev pri mobilizaciji delov-Jtiih ljudi in občanov za razreševanje številnih vprašanj: ustanavljanje in delovanje terenskih organizacij SZDL je ponovna možnost za širjenje in po-glabljanje vsebine dela krajevne skup-nosti zlasti pri humanizaciji odnosov med Ijudmi, dograjevanje delegatske-ga sistema, uresničevanje kadrovske poldtike, informiranje in drugo.
Predsedstvo je zadolžilo izvršni od-bor, da imenuje delovno skupino, ki naj v dogovoru s krajevnimi skup-nostmi podrobneje ppredeli program tekmov^nja, ga spremlja, spodbuja, ocenjuje uspešnost posamfeznih krajev-nih skupnosti in predlaga najuspešnej-še za priznanja in nagrade.
•   ...      ••'¦¦' J. Š.     ::i