URN_NBN_SI_DOC-O1PFLXLD

I n m e m o r i a m ALOJZ HROVAT Dne 17. novem bra 1949 je imel tak ratn i rek to r Visoke tehniške šole v Ljubljani, prof. ing. Alojz H rovat, ob rojstvu Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani osrednji govor. V njem je nakazal vrsto m isli in načrtov, ki so še danes Centralni tehniški knjižnici osnovno vodilo za delo. Med drugim je v svojem govoru dejal: »Zbrali smo se v tem m alem p rostoru k tihi in skrom ni slovesnosti, da otvorim o novo in potrebno knjižnico pod im enom Centralna tehniška knjižnica.« N adalje je pou­ daril misel, da »je nastala že n ujna potreba urediti centralno tehniško knjižnico, k jer naj bi se vodila evidenca vseh tehniških knjig in revij na terito riju Slovenije. Treba je urediti dobavo knjig in revij tako, da bo od tega imel korist vsak, ki se za to zanim a, je poudaril. Dalje je treb a omogočiti inozemsko literaturo učnem u osebju in študentom , da bodo mogli iti z razvojem in napredkom tehnike v svetu«. Na koncu svojega govora je zaželel, naj iz malega zrnca, jed ra zraste veliko m o­ gočno drevo, katerega sad in plodove bo uživala širša domovina. Zvest začetni spodbudi za otvoritev C entralne tehniške knjižnice v Ljubljani ji je stal skupaj z univerzitetnim i profesorji m lajše gene­ racije, svojimi študenti, do konca svojega delavnega življenja ob strani tako pri dodelitvi prostorov, v katerih knjižnica še danes deluje, pri pridobivanju prvih knjižničnih delavcev in pri dodelitvi finančnih sred­ stev. Petnajstletnica knjižnice je ostala vsem delavcem knjižnice v neizbrisnem spom inu, saj je bil ta k ra t pokojni prof. ing. Alojz H rovat zadnjič m ed knjižničarji Centralne tehniške knjižnice, se z njim i veselil doseženih uspehov in jih spodbujal pri novih načrtih za razširitev knjižnične in inform acijske dejavnosti. Ob dvajsetletnem jubileju knjiž­ nice se slovesnosti zaradi bolezni ni mogel več udeležiti, pač pa ji je izrazil čestitke in se veselil tega delovnega jubileja knjižnice. Prof. ing. H rovat je kot univerzitetni učitelj in znanstvenik na pod­ ročju tehnike nosil v sebi globoko spoznanje, da m orajo biti profesorji in študentje ter ves tehnični kader, kot je dejal, seznanjeni z najno­ vejšim i izsledki in napredkom na tehničnem polju, in je zaradi tega spoznanja podprl ustanovitev in razvoj prve javne slovenske osrednje tehniške univerzitetne knjižnice, s tem pa je stopil tudi v zgodovino slovenskega bibliotekarstva. Danes nas tolaži misel, da nas pri našem delu nenehno sprem ljajo njegovi napotki ob ustanovitvi knjižnice in da se vedno obširneje in