PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 126 (8832)
TRST, sreda, 29. maja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ŠEST MRTVIH IN DEVETDESET RANJENIH MED UDELEŽENCI PROTIFAŠISTIČNEGA SINDIKALNEGA SHODA
Strašen pokol pri eksploziji fašistične bombe v Brescii Danes vsedržavna splošna stavka
Zločinci so bombo skrili v koš za odpadke pod arkadami na trgu, kamor so se številni udeleženci shoda zatekli pred dežjem - Policija je ugotovila, da je šlo za več kot kilogram trotiia - Iščejo skupino neofašistov, ki so neposredno pred eksplozijo zbežali s trga
BRESCIA, 28. — Fašistom se je končno uresničil del zločinskega načrta, ki jim ni uspel pri atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ki jim je spodletel v vrsti atentatov na sedeže demokratičnih ustanov in organizacij. V Brescii so podtaknili bombo med delavce, ki so prisostvovali sindikalnemu in antifašističnemu shodu, pri čemer je bilo šest mrtvih in 90 ranjenih, med katerimi je nekaj takih, ki se že več ur borijo s smrtjo v oddelku za oživljanje bre-«cianske bolnišnice.
Sindikalna federacija v Brescii je za danes oklicala delavsko manifestacijo, da bi protestirala proti izsledkom sodne preiskave, ki je jasno pokazala, da so številne osebe znane po svojih desničarskih simpatijah bile vpletene v prekupčevanje z razstrelivom in orožjem.
Organizirali so štiri sprevode, ki so iz štirih različnih krajev priko-
splozijo videli skupino mladeničev, ki je tekla proč s kraja atentata.
Delavci in študentje so takoj organizirali reševalne skupine, ki so pomagale številnim ranjencem in preprečile dostop do kraja besni množici. Obstajala je tudi nevarnost drugih peklenskih strojev. Za-
so ,z sur,M r^ucum -»jv. H----------- t0 50 P°klicali izvedence policije ki
rakali na glavni trg, kjer je bil so podrobno preiskali ves trg. Po-
v	|	n ^4 ni, r* n Z-1 * .-1 1 TT Tr-v*1T rj O ZVrd V\ O r. It- O
predviden shod. Deževalo je in mnogo od več tisoč oseb se je zateklo pod arkade, kakih šestdeset metrov od govorniškega odra.
Bilo je približno 10.20, govoril je predstavnik CISL Castezzati, ko je ves trg pretresla močna eksplozija.
Danilo Duina, 18-letni študent se je zjutraj s številnimi šolskimi tovariši udeležil protifašistične manifestacije. Bil je prav na sredi trga, kakih 20 m od kraja, kjer je eksplodirala bomba. V svojem pričevanju pravi, da je bil obrnjen proti govorniškemu odru, ko je za svojim hrbtom slišal močno eksplozijo. Ko se je obrnil je opazil gost oblak dima, ki se je dvigal pri enemu od stebrov. Mnogo oseb je bilo na tleh v mlaki krvi. Nekega moškega je vrglo v zrak kot da bi bil lutka, tako da je zgrmel na tla tri metre od Duine. Bil je popolnoma razmesarjen.
Fašisti so • bombo postavili v koš za smeti, ki je bil pritrjen na enega od stebrov. Kaže, da je šlo za več kot kilogram trotiia, po vsej verjetnosti pa bomba ni bila tempirana, vsaj tako pravijo preiskovalci. Ndkateri od očividcev pravijo, da so neposredno pred ek-
||||llllillllllllll!i!!!!!!llllll)llllllllllllllllllllllllllllllll
KORENITO UKREPATI PROTI FAŠIZMU
Z neizmeoidin zgražanjem smo priča nadaljevanju ustrahovalnega fašističnega nasilja.
Iti s postavljanjem bomb in s prelivanjem nedolžne krvi hoče ustvariti vzdušje napetosti in neurejenosti, da hi se jutri fašizem vsilil kot organizacija kakega «reda», ki ga je italijanski narod čutil na svojih plečih, posebno pa še mi primorski Slovenci med obema vojnama, med zadnjo vojno pa še Slovenci južne Slovenije.
Krvavi atentat v Brescii pomeni poleg tega nadaljevanje protidelavskega terorja, ki ga je črna mreža začela 1969. leta, ko je delavstvo v vroči jeseni dokazovalo svojo moč, kakor je pomenil atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu pred dvema mesecema grožnjo nam Slovencem.
Predolgo časa ni v zadnjih letih bilo kaznovano fašistično nasilje. Niso bili odkriti atentatorji, skrivalci orožja, povzročitelji drugih vrst nasilja in njihovi podporniki ter mandanti. Posebno pri nas so bile oblasti do fašistov skrajno popustljive, ker so očitno fašisti komu služili.
Prevečkrat smo že ponovili, da je skrajni čas, da se onemogoči kakršnokoli delovanje, tudi politično, vsem legalnim polfašističnim in drugim podobnim organizacijam in skupinam. Treba je danes nekaj storiti, da ne bo treba jutri velikih žrtev, kajti če bi do njih prišlo, bodo zanje nosili krivdo tisti, ki niso mogli ali hoteli danes korenito ukrepati proti fašizmu.
Veliko vlogo imajo pri tem tudi vse tiste politične sile,
Id se sklicujejo na ustavo in odporništvo. Svoj protifašizem bodo dokazale, če se bodo posebno pri nas tudi organizacijsko povezale v protifašistične odbore in se bodo v njihovem okviru aktivno vključevale v dejaven protifašizem.
To Slovenci pričakujemo kot demokrati, kot Slovenci pa to naravnost terjamo, ker smo z našimi ustanovami v teh krajih glavna tarča fašističnih kriminalnih napadov.
Slovenska
kulturno - gospodarska zveza
V svoji izjavi je brescianski prefekt Aurigemma dejal, da so zjutraj pred začetkom manifestacije preiskali ves trg, še zlasti po pro-vokatorskem pismu, ki so ga sprejeli dva brescianska dnevnika, kves-tor in prefekt. Pismo je bilo podpisano «Ordine nero — anno zero» in je vsebovalo grobe grožnje proti antifašistom v slogu, ki je že znan iz številnih podobnih sporočil, ki jih fašistične organizacije pošiljajo uredništvom časopisov in predstavnikom oblasti. Med tiskovno konferenco je prefekt dejal, da je bilo na trgu mnogo policajev v civilu, katerih namen je bil preprečiti provokacije. Med konferenco je tudi prišlo do incidenta, ko je deželni svetovalec MSI Scaroni skušal podati svojo izjavo. Socialistični poslanec Savoldi je v znamenje protesta zapustil sobo in dejal, da ne mara biti v istem prostoru z morilci.
Policijska preiskava se je začela neposredno po eksploziji. Po nekaterih neuradnih izjavah, naj bi preiskovalci iskali štiri ali pet mlade-
gledali so tudi v vrečke za odpadke, ki jih smetarji zjutraj niso odnesli.
Na srečo ni bilo drugih bomb., Na kraj atentata so takoj pridrveli rešilni avti, ki so prepeljali v bolnišnico tiste, ki so bili najhuje ranjeni. Za šesterico pa ni bilo nobene pomoči. Med žrtvami sta tudi zakonca Trebeschi, ki sta zapustila enoletnega sinčka.
•iiiiiiiiuiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiHiiiiimiiiuniiiiiiimiiiiiiiiuiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiinin
V ZBORNICI IN SENATU
VSESPLOŠNA OBSODBA FAŠISTIČNEGA ZLOČINA
Predstavnjki strank ustavnega loka zahtevali od vlade najostrejše ukrepe proti fašistični nevarnosti
RIM, 28. — Vest o fašističnem zločinu v Brescii, kjer je peklenski stroj ubil šest ljudi in jih ranil 90, je močno odjeknila v vsej Italiji. Povsod so napredne demo-' kratične stranke, krajevne ustanovo in organizacije ostro obsodile fašistični kriminal, v parlamentu pa, ki je danes dopoldne zasedal, so poslanci in senatorji predložili vladi in notranjemu ministru nujna vprašanja. Zahtevali so podrobnosti o krvavem zločinskem dogodku in vprašali vlado, kaj namerava narediti, da se napravi konec fašističnemu nasilju. V znak protesta in žalovanja za nedolžnimi žrtvami fašističnega terorja sta poslanska zbornica in senat dopoldne prekenili sejo.
V popoldanskih urah jc notranji minister Taviani ob navzočnosti predsednika vlade Rumorja, nekaterih ministrov in ministrskih podtajnikov odgovoril na postavljena mu vprašanja. Pred njegovo izja vo, je v zbornici predsedujoči podpredsednik Boldrini v imenu poslancev najostreje obsodil to kriminalno početje in izrazil solidarnost z delavci, ki so se udeležili mirne antifašistične in sindikalne manifestacije v Brescii in postali žrtve fašističnega zločinskega atentata. Boldrini je izjavil, da je tre ba odločno udariti po vseh, ki s svojimi prevratniškimi dejanji grozijo demokraciji in svobodi.
Nato je notranji minister Taviani dal nekaj podrobnosti o strahovitem dogodku, ki jih je dobil iz Brescie in izjavil, da je policija takoj začela z iskanjem kriminalcev. Notranji minister je priznal, da se je ta zločil pripetil po dolgi vrsti kriminalnih dejanj in bombnih atentatov, ki so ji izvedi! fašistični elementi v zadnjih časih v Brescii in v bližnjih lombardijskih pokrajinah. Samo v Brescii in okolici je bilo od začetka letošnjega leta do sedaj
9	bombnih atentatov na razne politične stranke, sindikalne organizacije in javne lokale. Notranji minister je tudi povedal, da so odkrili v Brescii velike količine razstreliva in orožja pri raznih fašistih, da so nekaj fašističnih elementov aretirali in prav nedavno je neki mlad fašistični skrajnež izgubil življenje, ko je eksplodiralo razstrelivo, ki ga je peljal na motorne mkolesu. Ob zaključku je notranji minister dejal, da lahko zagotovi parlamentu, da bodo varnostni organi nadaljevali z vsemi svojimi silami boj proti obnavljanju fašizma.
Njegove izjave niso preveč prepričale poslancev, vsaj ne članov parlamenta levičarskih strunk in no
10	nekatere demokristjanske parlamentarce. Podpredsednik neodvisne levice Masullo je obsodil vlado in dejal, da tako imenovana formula o boju proti «nasprotujočim si ekstremizmom« Je privedla do tega, kar se je «danes zgodilo». Liberalec Quilleri je dejal, da velja danes smrtna obsodba samo za poštene ljudi, ki postanejo žrtve terorističnega nasilja. Socialdemokrat Giesi, ki je sicer priznal vladi, da
si prizadeva najti zločince, je vendar poudaril, da dinamika {»kola v Brescii dokazuje, da bi strožja varnostna služba lahko preprečila pokol.
Demokristjan Piccoli je med drugim poudaril, da čeprav danes «ne poznamo ljudi, ki so poslali zločince, vendar vemo za okolje v katerem se je ta zločinski atentat porodil. Zato je treba izkoreniniti nasilje in zadati usodni udarec neofašističnemu prevratništvu, če hočemo rešiti državo, ki je zrasla iz odporništva».
Za socialiste je govoril poslanec Balsamo, ki je najprej ugotovil, da v Brescii že dlje časa razsajajo fašistične teroristične skupine, ki so danes povzročile pokol. Zato je
V	imenu socialistične skupine pozval vlado, naj prevzame takšne ukrepe, ki bodo omogočili učinkoviti boj proti fašizmu. Balsamo je dejal, da je potrebno, da notranji minister brez oklevanja ugotovi pomanjkljivosti krajevnih oblasti v boju proti fašizmu, da se prepreči ponovitev podobnih zločinskih dejanj. Kdor ni napravil svoje dolžnosti, naj plača,» je poudaril Balsamo.
Komunist Natta je dejal, da je ta strahoviti pokol najhujši v zadnjih letih. Opozoril pa je, da ne zadostuje žalovati za žrtvami in obsojati zločince. «Povedati moram — je dejal Natta — da je to odkrit atentat na demokratični režim m na nacionalno enotnost. Po tolikšnih, dopuščenih in nekaznovanih provokacijah, so hoteli delavci v Brescii povedati, da je treba napraviti konec z načrti, ki že več k it pet let grozijo italijanskemu ljudstvu.» Natta je ugotovil, da je treba za rešitev republike najstrožje izvajati zakon, ne glede, kdo bo prizadet. Tega se morajo še p-sebno zavedati varnostni organi in sodstvo.
V	resnici pa, je dejal Natta, je vlada preveč časa dopuščala naraščanje napetosti z izgovorom, da gre za spopad med «nasprotujočimi si ekstremizmi»
Podobne izjave so se pozneje zvrstile tudi v senatu, potem ko je notranji minister poročal o zločinskem dogodku.
ničev, «znanih po svojih skrajnodes-ničarskih simpatijah». Trije naj bi bili iz Brescie, drugi pa nekje iz okolice.
Na trg, kjer se je fašistična zločinska sla znesla nad delovnim ljudstvom, prihajajo skunine meščanov s cvetjem. Sindikalne in druge demokratične organizacije so na kraj eksplozije postavile številne venca V Brescii nihče na dvomi, da so a-tentat zagrešili fašisti, katerih dejavnost se je v zadnjih časih odločno okrepila.
Neki pobcijski agent je poročal, da je neposredno pred eksplozijo slišal mladeniča, ki je vprašal tovariša «Lo facciamo adesso?». Pogovor med obema ni vzbudil agentove pozornosti, dokler ni prišlo do tragične eksplozije. Takoj je poročal na kvesturi, kjer so izdelali iden tikit obeh mladeničev, po njegovem pričevanju. Policija išče fiat 500, ki se je takoj po eksploziji oddaljil s kraja eksplozije. V teku popoldneva so izvršili vrsto hišnih preiskav, ki doslej niso obrodile zaželenih sadov.
Tajništvo sindikalne federacije CG IL, CISL in UIL, ki se je sestalo takoj po tragični vesti iz Brescie, da bi proučilo nastali položaj, je proglasilo za jutri, 28. maja, splošno vsedržavno štiriurno stavko, ki bo trajala od 8. do 12. ure. Stavka ne zadeva uslužbencev, ki skrbijo za nujne posege v bolnišnicah, gasilcev, delavcev zaposlenih v elektrarnah ter uslužbencev dnevnikov, katerih naloga je informirati državljane o pobtičnem položaju v državi. V teku stavke bodo v vseh italijanskih mestih manifestacije, ra katere so bili povabljeni politični predstavniki in predstavniki protifašističnih organizacij. Federacija CGIL, CISL in UIL v svoji izjavi pravi, da sodi zločinski atentat v Brescii, v katerem je zgubilo življenje več delavcev, v okvir prevratniških načrtov, katerih namen je povzročiti nered v državi, da bi izpodkopali temelje demokratičnega sistema. Spričo organiziranega nasilja proti delavcem in njihovim organizacijam sindikalna federacija ponavlja trdno odločnost delavcev, da prekinejo spiralo nasilja in vrsto prevratniških zločinskih provokacij, ki se je začela s pokolom na Trgu Fontana v Milanu.
Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL poziva KD, PSI, PSDI, KPI, PRI, PLI in PDUP naj se udeležijo jutrišnjih manifestacij v vseh italijanskih mestih.
Jutrišnja stavka bo zajela skoraj vsa področja javnega življenja. Zjutraj ne bo javnih prevozov, ustavili se bodo vlaki, letala ne bodo
odpotovala. Sindikalna federacija je poslala protestno brzojavko tudi predsedniku radiotelevizije Ber-nabeiju, zaradi televizjiskega dnevnika, ki so ga oddajali ob 13.30. V omenjenem dnevniku so namreč izpustili izjavo federacije CGIL, CI SL in UIL in niso omenili vzrokov protestnega zborovanja v Brescii, ki je bilo naperjeno proti obnavljanju fašizma.
V petek pogreb šestih žrtev
RIM, 28. — Vsedržavno tajništvo in tajništvo lombardijske sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL se bosta sestali v petek v Brescii, da bi proučili položaj. O tem poroča sindikalna federacije, ki je tudi sporočila, da bo pogreb žrtev v petek. Deželno sindikalno tajništvo zahteva naj policija nemudoma razkrinka krivce in naj se primerno kaznujejo.
^ ■ :	»si ■	■	r
Pogled na prizorišče atentata neposredno po eksploziji. V ospredju razmesarjeno truplo ene šestih žrtev
DRUGI DAN KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Razprava o stališču Italije do bivše cone B v komisiji za mednarodne odnose
Poseg reškega in izolskega delegata - Predsednik Tito sprejel delegacijo KPI
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Kongres komunistov Jugoslavije je danes po re feratu predsednika Tita in včerajšnjem nastopu številnih voditeljev zveze komunistov nadaljeval delo v petih komisijah. V komisiji za mednarodne odnose in zunanjo politiko Jugoslavije je imel uvodno po ročilo Dobrivoje Vidic.
Med številnimi posegi v tej ko misiji je nekaj govornikov obravna vaio tudi vprašanje, ki se tiče itali janskih zahtev v zvezi s tako ime novano cono B. Prvi je o tem spregovoril delegat z Reke, ki je rekel, da «smo že leta 1954 potegnili dokončno črto jugoslovanske meje z Italijo».
Ko je izražal občutke državljanov vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji, še posebno pa prebivalstva, ki živi na koprskem in bujskem področju, je reški delegat poudaril, da se Jugoslavija ne bo z
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiuiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimituiiiii
Vrsta protestnih manifestacij zaradi fašističnega atentata
Delovno ljudstvo izrazilo svoj gnev proti divjanju desničarskih morilcev
Odložena stavka dnevnikov
RIM, 28. — časnikarska zveza je preklicala vsedržavno stavko, ki jo je napovedala za jutri skupno s sindikati tiskarskih delavcev za vse italijanske dnevnike. Časnikarska zveza pravi, da bodo časnikarji jutri delali, da bodo lahko nudili javnosti vse podrobnosti o hudih dogodkih v Brescii ter o splošnem protestu vsega italijan skega demokratičnega in napred nega prebivalstva. časnikarska zveza obsoja fašistični zločin v Brescii in se pridružuje namenom splošne demonstracije. Obenem sporoča, da bodo zveza in sindikati tiskarjev pravočasno sporočili nov datum vsedržavne stavke dnevnega časopisja.
RIM, 28. — V vseh italijanskih mestih so bile popoldne demonstracije proti fašističnemu atentatu v Brescii, kjer je eksplozija bombe povzročila šest mrtvih in približno 90 ranjencev.
V	Rimu se je približno ob 18. uri začela pred univerzo študentska manifestacija. Študentski sprevod je krenil po mestnih ulicah in prispel pred sedež krščanske demokracije, kjer je prišlo do neredov, med katerimi so vrgli štiri molotovke proti palači vodstva KD. Istočasno je prišlo do neredov pred sedeži neofašistične stranke MSI. V Ulici Ninfee je skupina mladeničev vdrla v sekcijo MSI in jo razdejala. Isto u-sodo je doživelo več neofašističnih sekcij. Na Trgu Verdi in v Ul. Micucci je prišlo do spopadov med predstavniki levih izvenparlamentar-cev in desničarskih skrajnežev. Nekaj neofašistov je napadlo trgovca z gospodinjskimi stroji, ki je v izložbi svoje trgovine razobesil večerni časopis, v katerem je bila vest o pokolu v Brescii.
Tudi v Pozzuoliju in Bagnoliju v neapeljski pokrajini je prišlo do napadov na sekcije misovske stranke. V Pozzuoliju se je več tisoč delavcev udeležilo sindikalnega shoda, ki so ga sklicali v znamenje protesta proti fašističnemu atentatu v Brescii. Ob koncu se je številna skupina napotila proti sekciji MSI in jo razdejala.
V	Milanu je pet tisoč mladih delavcev protestiralo proti zločinskemu atentatu. Na Trgu Duomo je prišlo do številnih spopadov med
naprednimi mladinci in desničarskimi skrajneži. Številna skupina mladeničev je vdrla v tri javne lokale, v katerih se po navadi zbirajo fašisti in razbila šipe, steklenice in kozarce. V enem od treh barov sa zabeležili tudi manjši požar, ki so ga gasilci takoj pogasili.
V Rimu so študentje filozofske fakultete simbolično zasedli poslopje, v znamenje protesta proti atentatu. Zasedba je trajala nekaj ur, nakar so študentje zapustili fakulteto in se napotili pred palačo Chigi, kjer je študentska delegacija zahtevala, naj jo sprejme podtajnik Sarti. Zahtevo so zavrnili, ker je Sarti bil
nobenim več pogovarjala o meji, ker je ta dokončna. Reški delegat je poudaril, da to niso samo občutki državljanov, ki živijo na področju Kopra in Buj pač pa vseh državljanov in delovnih ljudi Jugoslavije.
Dodal je, da so vsi jugoslovanski državljani, pripravljeni se upreti vsakomur, ki bi kakorkoli skušal odtrgati. Jugoslaviji samo ped zemlje. Kdor bi skušal posegati po tujem ozemlju in kdor bi skušal spreminjati meje, ta bi izpodkopal mir v Evropi, je dejal reški delegat. Nato je poudaril, da so jugoslovanski ljudje, še posebno prebivalstvo na Koprskem in v Bujščini skupno z državljani italijanske narodnosti tega področja, najostreje obsodili italijanske zahteve.
Za njim je o isti temi govoril Livij Jakomin. Povedal je, kako je reagiralo slovensko prebivalstvo na Primorskem v zvezi z iredentističnimi pretenzijami Italije do jugoslovanskega ozemlja. Prav tako kot predstavnik reških komunistov, je tudi Jakomin poudaril, da je odgovor jugoslovanskih narodov in narodnosti italijanski vladi jasen in odločen in da je prav tako jasno in odločno odgovoril tudi zvezni izvršni svet. Ob tej priložnosti je Jakomin podal na kratko zgodovino boja Slovencev na Primorskem in žrtev, ki so jih doprinesli za časa italijanskega fašizma. Jekomin je še posebno omenil dobre odnose, ki so se ustvarili v zadnjih letih med Italijo in Jugoslavijo, še pred-no se je začelo popuščanje napetosti v Evropi, kar je privedlo, da je postala jugoslovansko-italijanska meja ena najbolj odprtih meja v Evropi.
Predsednik Tito je danes med drugimi delegacijami sprejel tudi delegacijo italijanske komunistične partije, ki je navzoča na kongresu. V pogovoru je predstavnik itabjan-ske komunistične partije poudaril, da obstajajo obojestranski interesi narodov obeh dežel za nadaljevanje prijateljskih odnosov in dejal, da sta Jugoslavija in Italija prvi deželi v Evropi, ki sta popolnoma odprli svoje meje, pa čeprav sta to državi z različnimi družbenimi u-
reditvami. Ob tej priložnosti je predstavnik KPI rekel, da si vsi italijanski komunisti želijo, da Jugoslavija ostane enotna in neuvrščena, da bi še naprej dala velik delež v boju ne samo za mir, pač pa tudi pri razvijanju svobodnih in demokratičnih idej v svetu.
FRANC UDOVIČ
Poljska partija brezpogojno podpira jugoslovansko stališče o coni B
BEOGRAD, 28. — Poljska enotna delavska stranka je danes odločno podprla jugoslovansko stališče, kar zadeva suverenost Jugoslavije nad bivšo cono B. V poslanici jugoslo-
vanskim komunistom, ki jo je prebral na desetem kongresu ZKJ Edward Babiuch, član politbiroja delavske stranke, piše med drugim, da so socialistične stranke s svojim prizadevanjem ustvarile osnovo za trajen in stvaren mir v Evropi, ki naj bi slonel na priznanju ozemelj» skega in političnega «statusa quo». V tem okviru zvenijo kot lažni, glasovi, ki osporavajo jugoslovanski suverenosti nad cono B.
Poljska delavska stranka izreka v tej zvezi svojo popolno solidarnost Jugoslaviji in poudarja, da je priznanje dokončnosti sedanjih meja pogoj za miroljubni razvoj Evrope.
RIM, 28. — Zunanji minister Moro je zaključil svoj obisk v Madžarski in Bolgariji ter danes zvečer dopotoval iz Sofije v Rim. Vrnila se je tudi italijanska delegacija, ki jo je zunanji minister vodil med svojim obiskom v obeh državah.
lllliiiiiiiiiiiiiiililllllilllliililiiiiiHitillllllliiiHiiiiiliiiiiiiiiniiiniiiiiiiiliiiiiiiiiiillliillliilllliillilliiiuiiimiM
GOSTOVANJE SSG PO JUGOSLAVIJI
Velik uspeh v Skopju Danes nastop v Beogradu
Pogovor članov vodstva gledališča z voditelji SZDL Makedonije
(Od našega posebnega dopisnika) SKOPJE, 28. — Makedonsko občinstvo je z izredno velikim navdušenjem in burnim ploskanjem sprejelo odlično predstavo Stalnega slovenskega gledališča, ki je bila v ponedeljek zvečer na odru za sedaj še montažnega makedonskega narodnega gledališča. Med občinstvom so bili navzoči tudi vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja ter član izvršnega sveta in tajnik za kulturo Živko Vasiljevski, ki je po predstavi priredil na čast gostom sprejem v hotelu «Continental».
na seji senata.
................................................................................................................mn
vlade, naj sprejme ostrejše
V Brescii so fašisti podtaknili bombo med sindikalnim protifašističnim shodom, katerega ns-men je bil protestirati proti naraščanju fašističnega nasilja. Eksplozija je povzročila šest mr*-vih in približno 90 ranjencev. Policija je takoj uvedla preiskavo in po neuradnih vesteh išče skupino dobro znanih brescianskih neofašistov, ki so jih videli zbe žati s trga, kjer je bil sindikalni shod, neposredno pred eksploz1-jo. Vrsta hišnih preiskav, ki jih je policija izvedla takoj po atentatu ni obrodila doslej nobenih sadov.
Za danes je vsedržavna sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL proglasila vsedržavno šliri-urno splošno stavko, da bi protestirala proti fašističnemu nasilju. Stavke so oproščeni novi-
narji in tiskarski delavci, katerih naloga je obveščati javnost o političnem položaju v državi. Zato so preklicali vsedržavno stavko uslužbencev dnevnikov, ki bi morala biti danes.
V poslanski zbornici in senatu so parlamentarci strank u-stavnega loka po poročilu notranjega ministra Tavianija najostreje obsodili podli fašistični zločin v Brescii. Vest o fašističnem pokolu je močno odjeknila v vseh naprednih in demokratičnih krogih v državi. Poslanci in senatorji zahtevajo od
u-
krepe proti naraščajočemu fašizmu. Mnogi so očitali vladi, da je bila doslej preveč popustljiva do fašistov in da je njena politika «nasprotujočih si ekstremizmov» pripeljala do sedanjega položaja in do zločinskih atentatov.
Kongres Zveze komunistov Jugoslavije je včeraj nadaljeval z delom v komisijah. V komisije za mednarodne odnose in zunanjo politiko Jugoslavije je bila razprava o stališču Italije d-? bivše cone B. V njo sta posegla tudi delegata z Reke in iz Izole, ki sta obrazložila stališče prebivalstva na njunih področjih v zvezi s tem vprašanjem. Včera< je predsednik Tito sprejel tudi nekaj delegacij navzočih na kongresu, med njimi tudi delegacijo italijanske komunistične partija.
Občinstvo je reagiralo na vse, pogosto tudi na zapletene psihološke odtenke komedije «Božič pri Cupiel-lovih», s katero gostuje Stalno slovensko gledabšče po Jugoslaviji. Oba slovanska jezika, slovenski in makedonski, sta si nedvomno zelo podobna. Za boljše razumevanje pa so poskrbeli igralci, ki so odlično odigrali svoje vloge, med njimi še zlasti Jožko Lukež.
Danes dopoldne so se člani izvršnega odbora upravnega sveta gledališča sestali na sedežu Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije s političnimi predstavniki republike. Še posebno zanimiv je bil oris položaja turške in albanske narodne manjšine, ki živita v Makedoniji in ki uživata vse pravice.
Prav zato je bilo še toliko bolj kričeče nasprotje in je prišla na dan tem večja krivica, ko je bilo orisano stanje makedonskih manjšin v Bolgariji in Turčiji, kjer narodnostnih manjšin ne priznavajo in o čemer je tržaškim gostom govoril načelnik komisije skupščine za zunanje zadeve Popovski.
Jutri bo Stalno slovensko gledališče gostovalo v Beogradu. To gostovanje so že napovedali z vidnimi članki vsi osrednji beograjski dnevniki, ki so toplo orisali delo in težave slovenskega gledališča ter o-benem obširno opisali položaj slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji.	1
BOGO SAMSA
ZBOROVANJE OB 9.30 NA GOLDONIJEVEM TRGU
SPLOŠNA STAVKA IN ENOTNA MANIFESTACIJA Onemogočiti moramo fašistom ODGOVOR NA FAŠISTIČNI ZLOČIN V BRESCII Oabi še naprej nemoteno morili
Zaprte bodo tudi trgovine in kinodvorane - Enotna stavka vseh dijakov - Na protifašističnem shodu bosta govorila župan Spaccini in sindikalist Garavini
Ves demokratični, antifašistični Trst, delavci vseh strok, uradniki, trgovci, obrtniki, žene in študentje s sindikalnimi organizacijami in občinskimi zastopniki na čelu bodo danes še enkrat stopili na ulice in enotno manifestirali proti groznemu zločinu, krvavemu fašističnemu atentatu v Brescii. Poziv sindikalne federacije CG IL, CISL in UIL na splošno 4-umo stavko in na enotno manifestacijo na Goldonijevem trgu v okviru vsedržavne stavke so sprejele vse demokratične stranke, organizacije in gibanja.
Shod so napovedali ob 9.30 na omenjenem trgu, kamor bodo krenili delavci in drugi stavkajoči v sprevodih z raznih mestnih predelov. Iz varnostnih razlogov niso sindikalne organizacije sporočile zbirališč, zato vabijo vse, naj se javijo na svojih delovnih mestih, kjer jih bodo seznanili z zbirališči. Ob 9. uri pa se bodo pred občinsko palačo na Trgu Unità zbrali občinski uradniki, tekstilni delavci in pristaniščniki, ki bodo v sprevodu pospremili po Korzu do Goldonijevega trga občinski prapor in občinske predstavnike — župana, občinski odbor in svetovalce vseh strank, seveda z izjemo fašistov. Na manifestacijo so sindikati povabili tudi okoliške občine, ki naj se udeležijo shoda na Goldonijevem trgu z občinskimi prapori.
Na zborovanju bosta govorila vsedržavni tajnik tekstilne stroke CGIL Sergio Garavini in tržaški župan Spaccini. V Miljah so sindikati tudi napovedali zborovanje, ki bo prav-tako ob 9.30 na Marconijevem trgu, kjer bosta govorila zbranim antifašistom zastopnik kovinarjev CISL Paolo Cruciatti ter župan Gastone Millo.
Kot smo že dejali, so se pozivu sindikalne federacije odzvale vse demokratične organizacije in gibanja. Mladinska gibanja FOCI, FG S, KD, AGLI in Manifesto - PdUP so pozvala «vso italijansko in slovensko mladino in zlasti dijake, naj enotno manifestirajo proti fašizmu». Kljub zapori vseh šol, ki jo je odredilo ministrstvo za šolstvo, naj se dijaki zberejo pred svojimi šolami in krenejo do Rossettijevega spomenika pred Ljudskim vrtom. O tod pa se bodo v sprevodu združili z manifestacijo na Goldonijevem trgu.
Protestni stavki, ki so jo proglasile vsedržavne sindikalne konfederacije, se je pridružil tudi Sindikat slovenske šole, ki vabi vse članstvo, naj se udeleži današnje protestne manifestacije.
Tudi Združenje trgovcev in Conf-
IIIIIIIIU1I1IIII1111111111111111111111111111111111111111111111111
Fanic« Pisk ni več med nami
. «
esercenti sta pozvala trgovce, naj stavkajo proti fašističnemu zločinu: vse trgovine, razen trgovin z jestvinami, bodo zaprte do poldneva, trgovine z jestvinami pa bodo zaprte samo od 10. ure do poldne, vendar naj pred 10. uro ne dvignejo rolojev izložb Stavki so se pridružile tudi Zveza zadrug, pokrajinska Zveza obrtnikov in združenje upokojencev. Danes bodo po sklepu strokovnih sindikalnih organizacij odpadle tudi vse kinematografske in gledališke predstave, da bo tudi na ta način še bolj razvidno, kako je atentat globoko prizadel vso javnost.
Včeraj so že stavkali v znak protesta delavci arzenala S. Marco, ki so se zbrali na skupščini in odobrili resolucijo. Stavka v arzenalu je trajala od 13.30 do 14. ure. Pokrajinska sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL je včeraj naslovila na federacijo v Brescii solidarnostno brzojavko, v kateri je izrazila globoko ogorčenje vseh tržaških delavcev in njihovo zavzetost v protifašističnem boju. Podobno izjavo so izdale tudi Adi, ki so obsodile «fašistično nasilje, ki se kot črna nit vleče skozi italijansko življenje od pokola na Trgu Fontana v Milanu do včerajšnjega pokola nedolžnih delavcev v Brescii.»
Splošne stavke so oproščeni samo uslužbenci RK, gasilci, osebje za nujne službe v bolnišnicah in v industrijskih objektih ter uslužbenci časopisov. Tako sindikalno združenje tiskarjev kot združenje novinarjev sta odpovedali stavko, ki bi morala biti danes, da bi lahko obveščali javnost o poteku manifestacij in stavkovnega gibanja ter o podrobnostih strahovitega pokola.
Novinarji, tiskarji in uslužbenci «Primorskega dnevnika» se pridružujejo splošnemu ogorčenju zaradi zločinskega fašističnega atentata in bodo zagotovili svojim bralcem
Danes ni pouka na nobeni šoli
Danes bodo zaprte vse šole v Italiji, vključno univerze. To je sklenilo ministrstvo za šolstvo v skladu z napovedano stavko v znak žalovanja zaradi pokola v Brescii.
podrobne informacije o antifašistični manifestaciji pri nas in drugod v Italiji. Podobno stališče so zavzeli uslužbenci RAI—TV, ki bodo stavkali od 8. do 12. ure, ko ne bo običajnih sporedov, v krajevnih in državnih poročilih pa bodo nudili predvsem vesti v zvezi z atentatom in s protestnimi manifestacijami.
upravnih vprašanjih. Vendar pa so prekinili sejo v znak žalovanja in proti krvavemu fašističnemu pokolu v Brescii. Ob začetku seje je župan dr. Legiša obvestil občinski svet o tem novem fašističnem zločinu in obsodil podli atentat, njegove izvrševalce in njihove gospodarje. Izrazil je ponovni protest vsega prebivalstva devinsko - na-brežinske občine proti fašističnim provokacijam in zahtevo, da se odstranijo iz družbe vsi tisti, ki bi hoteli izpodkopati temelje demokratični ureditvi družbe in države.
Občinski svet je nato z enominutnim molkom počastil žrtve tega fašističnega zločina, nakar je župan prekinil sejo. Svet se bo sestal jutri ob 17. uri, ko bo razprava o včerajšnjem fašističnem atentatu.
OBSODBA TRŽAŠKEGA ŽUPANA SP AGONIJA IN OBČINSKEGA SVETA
V znak protesta so sejo simbolično prekinili, pozneje pa nadaljevali z razpravo o miljski ladjedelnici - Počastitev spomina Franca Gombača
V imenu celotnega tržaškega prebivalstva je zločinski fašistični pokol v Brescii najostreje obsodil župan inž. Marcello Spaccini na sinočnji seji občinskega sveta. Svet je takoj nato v znak žalovanja simbolično prekinil sejo za pet minut, nakar so razpravljali o izredno perečem vprašanju miljske ladjedelnice «Alto Adriatico».
Spaccini je najprej ugotovil, da so fašistični zločinci prizadeli Italijo v srce, ko so usmerili svojo morilsko slo proti delavcem. Ti so demokratično manifestirali prav proti fašističnemu nasilju in kot odgovor našli smrt. Morilci so s tem hoteli okrniti demokratično republiko v njenih osnovah, zato pa je odgovor vseh državljanov, ki nočejo opustiti poti demokracije, za katero so v Italiji šli v odkrit in krvav boj pred 30 leti.
Spaccini je nato zahteval, naj sod-
stvo in policija tokrat posežeta z vso strogostjo in onemogočijo, da bi se kdorkoli rogal iz demokratičnih državnih ustanov, jih rušil in šibil v tolikšni meri, da bi lahko nemoteno ubijal v demokratičnih zborih, na cestah in domovih.
Najstrožji nastop državnih oblasti bo učinkovit samo, če bo užival podporo široke ljudske baze, vseh protifašističnih sil, strank, sindikatov, kulturnih in drugih organizacij, ki se sklicujejo na republiko in ustavo, na odporništvo.
S temi besedami je župan prekinil sejo, ki se je nadaljevala po preteku petih minut, je pa ohranila, kljub resnosti obravnavanega vprašanja, zaskrbljen in utišan ton.
V samem začetku sta župan, za njim pa še tajnik KPI Rossetti, počastila spomin umrlega občinskega svetovalca Franca Gombača.
Prekinjena seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Včeraj popoldne se je sestal devinsko - nabrežinski občinski svet, ki bi moral razpravljati o raznih
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiumiiifiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiil
IZJAVE KRAJEVNIH UPRAV, POLITIČNIH STRANK IN DRUGIH ORGANIZACIJ
Odločna obsodba podlega fašističnega atentata Tržaška javnost zahteva kaznovanje krivcev
IVEed drugimi so izrazili ogorčenje nad atentatom predsednik deželnega odbora Comelli, pokrajinska uprava ter odbora dolinske in miljske občine - Izjavi Sindikata slovenske šole in SGZ
Tržaška javnost je soglasno ob-1 velo podle teroristične akcije, kot
sodila podli fašistični atentat v Brescii. Politične stranke, krajevne uprave in druge organizacije so v svojih poročilih poudarili nasprotovanje nasilju in zahtevo, da se za vedno konča fašistično izzivanje in rovarjenje fašistov proti demokratičnim načelom italijanske republike.
ENOTNI PROTIFAŠISTIČNI ODBOR je v svojem nozivu meščanom povabil vse Tržačane, naj o-krepijo boj in branijo demokracijo pred vsako fašistično provokacijo in izrazil zahtevo, da se ukinejo vse fašistične organizacije ter da se poiščejo in kaznujejo krivci pokola v Brescii in njihovi hujskači. «Trst, zlata kolajng osvobodilnega boja, mesto, ki je pred kratkim dozi-
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
SOGLASNO ZA REŠITEV MILJSKE LADJEDELNICE
Zavrnjen predlog KPI o enotnem odposlanstvu v Rim
Ves delovni kolektiv Založništva tržaškega tiska je hudo prizadela žalostna vest, da je včeraj popoldne umrla po kratki, mučni bolezni, Fanica Pisk por. De Sortoli. Pokojna Fanica, ki se je rodila 1. julija 1922 v Kalu nad Kanalom, je bila namreč v službi pri našem založniškem podjetju vse od leta 1945, ko je prišla v Trst iz partizanske tehnike na Tolminskem. Bila je marljiva in požrtvovalna pri svojem delu, ki ga je opravljala dolga vrsto let, večkrat v najtežjih pogojih. Pripravljala je namreč opremo, razpošiljanje Primorskega dnevnika naročnikom, raz-našalcem in kioskom. To nalogo je naša Fanica izvrševala z velikim čutom odgovornosti, z vso natančnostjo in predanostjo stvari, za katero se je kot mlado dekle aktivno vključila v narodnoosvobodilno gibanje.
Bila je res kot mravlja in je delala, dokler je ni bolezen prisilila na bolniško posteljo. V tolikih letih je poimensko spoznala skoraj vse naše naročnike, vnašala je spremembe v naslovih in skrbela, da bi Primorski dnevnik prihajal čimbolj redno v roke čitateljev. Tako delo je sicer anonimno in suhoparno, če ga opravljaš samo zaradi zaslužka, Fanica pa se mu je predala zavzeto, z vsem srcem in ni gledala na uro. Z delovnimi tovariši tako pri eksneditu kot pri uredništvu in upravi, pa je v kratkih nresledkih, ko je pač donu.ščalo delo. znala najti pravi stik za pomenek, šalo in dobro voljo, čeprav ji poleg odgovornega dela ni primanjkovalo skrbi in teža/ v zasebnem življenju. Zato smo jo vsi imeli radi in smo upali, da bo okrevala ter se spet vrnila v našo sredo. Zato nam je zdaj hudo, ohranili pa jo bomo v trajnem in lenem spominu. Svojcem gre na še globoko sožalje.
Po daljši razpravi je občinski svet v Trstu odobril soglasno resolucijo, v kateri poziva deželno u-pravo, naj v Rimu poseže z zahtevo, da se reši miljska ladjedelnica pred napovedanim stečajem. Sodišče bi se o tem moralo izreči že danes in v trenutku ko pišemo, ni na obzorju vesti, ki naj bi omogočila upanje, da bo uprava pod sodnim nadzorstvom podaljšana za dobo, ki je nujno potrebna, da tržaške politične in sindikalne sile izsilijo v Rimu ugodno rešitev. Znano je, da se delavci borijo za pu-blicizacijo ladjedelnice, v kateri i-ma javni kapital še dobršno kvoto.
Resolucija občinskega sveta v Trstu ugotavlja, da so perspektive za ladjedelnico v Miljah — glede na naročila in tržno stanje v Italiji — razmeroma ugodne, zato pa je treba ladjedelnico nujno rešiti. Občinski svet upa, da bo med raznimi rešitvami prevladal prav predlog o javni upravi.
Ob resoluciji se je vnela daljša razprava, v katero so posegli mi-sovec Barbagallo, liberalec Trau-ner, indipendentist Marchesich, socialist Kervin, socialdemokrat Lonza, komunisti Monfalcon, Rossetti in Canciani, demokristjan Rosolini in Rinaldi.
V bistvu so se vsi izrekli za rešitev ladjedelnice in opredelili za javno upravo, katere prvi korak pa mora vsekakor biti sklep sodstva, da podaljša sodno nadzorstvo vsaj toliko časa, dokler ne bo političnim silam uspelo doseči v Rimu zagotovila glede posega javnega kapitala. Predstavniki levosredinskih strank so pri tem poudarjali, da je treba tokrat gledati predvsem na koristi zaposlenih delavcev in torej iskati vse možne rešitve. Liberalec Trauner je zelo ostro napadel deželno finančno družbo «Friulio», ki je po njegovem kriva, da je prišlo do tako nenadzorovane finančne krize in milijardnih dolgov sedanjih upraviteljev. Komunisti so v svojih posegih opozorili na težke odgovornosti vodilnih političnih skupin, ki so omogočile v zadnjih letih propad vseh ladjedelniških dejavnosti na Tržaškem. Zahtevali so, naj občinski svet tokrat pošlje v Rim enotno odposlanstvo vseh demokratičnih strank, neglede na to, ali so v vladni koaliciji ali v opoziciji. češ da posegi samih članov levosredinske večine doslej niso o-brodili sadov.
Komunistom je najprej odgovoril Kervin (PSI), ki je dejal, da bi enoten nastop sedaj bil neaktualen, ni ga pa izključil za bodoče.
Za njim je demokristjan Rinaldi zelo polemično zavrnil enotno de
legacijo trdeč, da tu ne gre za vključevanje KPI v večino in da mora vsaka politična sila narediti svojo dolžnost, vsaka na svojem mestu. Rinaldi je tudi dejal, da posredujejo v Rimu zato, da bi se našla finančna sredstva za rešitev krize nelikvidnosti in da se spremeni sestav družbene glavnice.
Na koncu so svetovalci glasovali o komunističnem predlogu, naj gre v Rim enotna delegacija vseh demokratičnih sil. Za predlog so glasovali svetovalci KPI. MIT in PLI, proti pa KD, PSI, PSDI, PRI in MSI. Ko ta predlog ni bil sprejet, so soglasno odobrili omenjeno resolucijo.
Obvestilo
Sindikata slovenske šole
Zaradi fašističnega atentata je prosvetni minister odredil, da ne bo danes pouka na nobeni šoli v državi. Zato ne bo pouka tudi na slovenskih šolah. Sindikat vabi članstvo, naj se udeleži splošne protestne manifestacije zaradi podlega zločina.
• V petek, '31. maja, ob 18. uri, bo na pobudo Krožka «Che Guevara» govoril/pri Sv. Jakobu časnikar Emilio Sarzi - Amadè na temo: «V Vietnamu se vojna nadaljuje».
atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, mora danes, bolj kot kdajkoli prej, enotno izraziti svojo solidarnost z družinami umorjenih in z ranjenimi v pokolu v Brescii. Dovolj smo imeli fašizma!» zaključuje enotni protifašistični odbor.
PREDSEDNIK DEŽELNEGA ODBORA COMELLI je v srečanju z
daljnji korak k povzročanju napetosti v zelo kočljivem trenutku ter da hoče ta atentat napasti prav demokratični sindikat, ki se razgo-varja z vlado o vprašanjih, ki zadevajo vso državo. POKRAJINSKO TAJNIŠTVO PSI pa je v svoji izjavi še poudarilo, da je treba odgovornosti za to zločinsko dejanje pripisati tistim desničarskim reak
delegacijo uslužbencev avtobusnih j cionarnim ^siiam^ di so osredotoče-
takoj na osnovi Scelbovega zakona
podjetij naše dežele, med katerim je izvedel o atentatu, poudaril, da morajo demokratične sile enotno obsoditi ta atentat in da ne sme biti ta obsodba le splošna izjava, temveč ji mora slediti odločen u-krep, ki bo zavrnil vsak način nasilja, ki bi vzbujal nemir in nezaupanje državljanov v državo ter bi skušal spremeniti državni republiški ustroj in s tem uničiti demokratične inštitucije.
TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA poudarja v svoji izjavi, da jé potrebna večja budnost političnih sil, sodstva in policije proti porajanju novega fašističnega škvadriz-ma, ki ga vodi MSI. Pokrajinska u-prava izraža globoko zaskrbljenost zaradi atentata, ki je le zadnji v dolgi seriji kriminalnih dejanj, ki so zmočila s krvjo ceste in trge po Italiji in zahteva, da demokratične sile, kljub svoji raznolikosti, skupno zagotovijo svobodo državljanov in predvsem delavcev.
OBČINSKI ODBOR DOLINSKE OBČINE je z ogorčenjem nad kriminalnim pokolom delavcev in demokratov v Brescii ugotovil, da so še enkrat sovražniki delavcev in demokracije pokazali svoj divji obraz in da so se še enkrat pojavile sile, katerih cilj je zrušitev demokratičnega in socialnega razvoja I-talije. Zato občinski odbor v tem kritičnem trenutku poziva vse občane k enotnosti in največji budnosti, da bi se končno uresničila volja prebivalstva, ki zahteva kaznovanje atentatorjev in zagovornikov črnih tolp'ter jamstvo za miroljuben razvoj demokratičnega življenja. Odbor nato poziva občane, naj se udeležijo današnje manifestacije.
MILJSKI OBČINSKI ODBOR je na svoji sinočnji redni seji izrazil ogorčenje vsega prebivalstva občine in upanje, da bodo varnostni organi storili vse, kar je v njihovi moči, da ugotovijo, odgovornost atentatorjev in njihovih gospodarjev ter tako pričnejo z resničnim uničevanjem fašističnega nasilja.
Mnogo izjav so objavile tudi politične stranke. KOMUNISTIČNA PARTIJA je tokrat objavila le vsedržavno izjavo, kateri se pridružuje tudi tržaško pokrajinsko vodstvo. DEŽELNO TAJNIŠTVO PSI je v svoji izjavi obsodilo zločinski atentat in ugotovilo, da je to na-
CASSA Dl RISPARMIO
I
neal
Obvestilo javnosti
Tržaška hranilnica — Cassa di Risparmio di Trieste prosi svoje stranke za razumevanje, ker zaradi razčlenjenih stavk osebja ne more v celoti ustreči vsem njihovim potrebam, čeprav zagotavlja skrbno opravljanje uslug, seveda v skladu s stavkovnim gibanjem.
obtožiti to stranko obnavljanja razpuščene fašistične stranke. Pokrajinsko tajništvo PSI dodaja, da nosijo veliko odgovornost tudi tiste sile, ki so prisilile državo k referendumu o razporoki in s tem podlegle desničarskim in reakcionarnim silam. Izjavo je izdala tudi
MLADINSKA FEDERACIJA PSI, ki poudarja, da je nesprejemljivo, da oblasti že pet let prenašajo rovarjenje bande fašističnih kriminalcev, ter zahteva večjo zavzetost, da se preprečijo nadaljnji zločini.
V imenu IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI je pokrajinski tajnik dr. Štoka dal ob zločinskem atentatu v Brescii naslednjo izjavo: «Slovenska skupnost, v prepričanju, da tolmači čustva slovenske narodne skupnosti v Italiji, se ob fašističnem bombnem atentatu v Brescii klanja žrtvam, ki jih je terjal zločinski atentat; poziva vse demokratične sile v Italiji, naj preprečijo vsako ustrahovanje in nadaljnje atentate in naj ohranijo
Umrl je Franc Gombač
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ves demokratični in antifašistič-Trst je včeraj pretresla vest, da Franca Gombača, znanega političnega, sindikalnega in prosvetnega delavca, ki smo ga bili tako vajeni poslušati na številnih manifestacijah in javnih zborovanjih, ni več med nami. Predvčerajšnjim ga je v ljubljanski bolnišnici, kamor je bil odšel na zdravljenje, kruta bolezen iztrgala iz kroga svojih dragih.
Franc Gombač je zagledal luč sveta v Trstu 10. septembra 1900. Že zelo mlad se je po dokončani avstrijski gimnaziji v Trstu seznanil z naprednimi idejami ter se vključil v napredna mladinska gibanja. Kot organizator je aktivno deloval v Zvezi slovenskih mladinskih društev ter veliko prispeval pri ustanavljanju raznih kulturnih, športnih in drugih mladinskih društev. Kot aktivist je z vsem zanosom in bogatimi izkušnjami sodeloval v osvobodilnem gibanju, po osvoboditvi pa aktivno deloval v političnem, sindikalnem in kulturnem življenj”, že leta 1949 je bil izvoljen na listi KP v občinski svet, kjer je nepretrgoma ostal do leta 1972. Nekaj časa je bil tudi pokrajinski svetovalec. V vseh teh funkcijah se je nesebično in vztrajno boril za pravice manjšine.
Toda njegovo delovanje se ni o-mejevalo le na politično delo. Vrsto let je bil tudi v vodstvu Slovensko-hrvaške ljudske prosvete,
S Francem Gombačem smo izgubili doslednega demokrata in antifašista ter človeka, ki je globoko in iskreno ljubU svoj narod, njegove kulturne tradicije ter idejo enakosti, pravičnosti in bratstva med narodi.
......................................................ml
MESEC DNI PO ATENTATU NA SLOVENSKO ŠOLO
Tatvina detonatorjev v Sesljanu in novo fašistično grozilno pismo
Krivcev seveda še niso odkrili • Ukradli nad 600 detonatorjev in več vžigalnikov
Glasbena malica - Trst
Mala dvorana kulturnega doma v Trstu
Jutri, 30. maja 1974, ob 20.00
IV.
ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
Solisti in harmonikarski ansambli
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
Šolske vesti
Združenje staršev otrok osnovne šole «Oton Župančič» in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu sklicuje zborovanje staršev danes, 29. maja 1974, ob 20. uri v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4. Razpravljali bodo o rezultatih ankete o celodnevnem pouku in o nujnih delih v šolskem poslopju. Vse starše svetoi-vanske šole vabimo k obilni udeležbi, ker je to zadnji sestanek v letošnjem šolskem letu.
Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo v soboto, 1. junija 1974, ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.
Razna obvestila
Prosvetno društvo «Kraški dom»
priredi v nedeljo, 2. junija, orientacijski pohod za repentabrske obča ne. Shod ob 8. uri v občinski kopal niči v Repnu. Po pohodu bo piknik Vpisujeta Vesna Guštin in Aleksij Križman do vključno petka, 31. t.m.
IZLETI «AURORE»
Potovalni urad Aurora priredi v soboto. 1. in v nedeljo, 2. junija, izlet na Krk. Cena 15.000 hi.
V soboto, 6., in v nedeljo, 7. junija izlet na otok Rab. Cena izleta 17.500 lir.
Vpvovanje in informacije pri Aurori — Ul. Cicerone 4, tels on 29-243.
Mali oglasi
IŠČEMO prodajalko blagajničarko z znanjem slovenščine. Telefonirati 68472.
SOŽALJE
Slovenska prosvetna zveza izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dolgoletnega prosvetnega delavca Franca Gombača.
Politični urad kvesture vodi preiskavo o dveh novih kriminalnih dogodkih, ki spadata v okvir splošnega fašističnega terorizma. V se-sljanskem kamnolomu so ukradli večje število detonatorjev, teroristična organizacija «Ordine nero» pa je poslala novo grozilno pismo.
Točno mesec dni po atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu (o katerem preiskovalci še vedno vodijo «skrbno preiskavo», ki pa še ni obrodila nobenega stvarnega rezultata), so neznanci vlomili v skladišče kamnoloma «Casale», ki je prav ob Sesljanskem zalivu. Izbili so vrata prvega skladišča, v katerem hranijo detonatorje in ki je nekaj desetin metrov od skladišča eksploziva. Odnesli so 482 detonatorjev jugoslovanske proizvodnje, 205 aluminijastih električnih detonatorjev in 450 vžigalnikov za vži-galno vrvico.
Kamnolom so zaprli v soboto popoldne in komaj v ponedeljek zjutraj so se zavedeli tatvine. Čuvaj Renato Sevron iz Sesljana ni opazil ničesar, zato sklepajo, da so neznanci ponoči preskočili ograjo iz bodeče žice in neopazno smuknili mimo čuvajnice. Tatvino je ravnatelj podjetja dr. Bruno Vidorno prijavil sesljanskemu komisariatu. Doslej še niso odkrili nobenega sledu za tatovi, ugotovili so samo, da so z železnim drogom vlomili lesena vrata. Policijski organi so izvedli več hišnih preiskav, vendar brez uspeha.
Včeraj popoldne je fašistična teroristična organizacija «Ordine nero» pustila v telefonski kabini na Goldonijevem trgu pismo v zvezi z zločinskim atentatom v Brescii. Ob 15.30 so obvestili uredništvo tednika «H Meridiano», da je v kabini pismo. Načelnik političnega u-rada dr. Volpe je res našel v telefonskem imeniku te kabine pismo. Na velikem listu prozornega papirja je v treh barvah pisalo, da «tržaška sekcija Codreanu» — ista, ki si je prisvojila odgovorno»t za a-tentat na slovensko šolo, zagrozila preiskovalnemu sodniku dr. Coassi-mu z ugrabitvijo, Slovencem pa z
Zaradi splošne stavke, ki so jo napovedale strokovne sindikalne organizacije ob zločinskem a-tentatu v Brescii, bodo danes odpadle vse gledališke In kinematografske predstave.
novimi pokoli, odvrača vsakršno odgovornost za atentat v Brescii. Pravi pa tudi, da v svojem boju proti sedanjemu antifašističnemu sistemu bodo segli po dinamitu, zaključuje pa s fašističnimi pozivi in s simbolom razpuščenega «Ordine nero» — dvorezno sekiro. Tudi telefonski pogovor z uradnico «Meri- ! diana» je neznanec zaključil z J vzklikom «heil Hitler».
Kvestura in karabinjerji so ob atentatu v Brescii in ob jutrišnjem zborovanju poostrili nadzorno službo, da ne bi prišlo do «nepričakovanih dogodkov». S tatvino v Sesljanu so fašisti dokazali, da imajo na razpolago precej razstreliva — drugače ne bi ukradli samo detonatorje —, z novim grozilnim
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 29. maja MAJDA
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 13.58 in zatone ob 1.36.
Jutri, ČETRTEK, 30. maja MILICA
Vreme včeraj: na j višja temperatura 21,4 stopinje, najnižja 14,2, ob 19. uri 17,8 stopinje, zračni tlak 1008,1 mb stanoviten, veter 3 km na uro jugovzhodnih, vlaga 82-odstotna, dežja je padlo 1 mm, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 19,4 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. maja 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 75-letni Rodolfo Fere-sin, 49-letni Giovanni Grison, 79-let-na Anna Cosoli vd. Giorgini, 66-letni Giovanni Medeotti, 85-letna Gabriella Just vd. Valle, 84-letna Pia Baldini, 90-letni Giuseppe Mengaziol.
pismom pa so še enkrat potrdili, da se eksploziva nameravajo posluževati.
TRŽAŠKA OBČINA
se globoko ganjena pridružuje žalovanju ob smrti someščana
Franca Gombača
občinskega svetovalca 1949. do 1972. leta.
v Trstu od
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa doro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19-30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Orlam 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226 165); Opčine del. 211001); Prosek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200121); Sesljan (tel 209-197'; Zavije del. 213-137); Milje (tel. 271 124).
Po kratki, mučni bolezni je umrla
FANICA PISK por. DE SORTOLI
Dolgoletno in požrtvovalno uslužbenko ter drago kolegico bomo ohranili v trajnem spominu.
Založništvo tržaškega tiska Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika
Trst, 29. maja 1974
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi mož, oče, ded in brat
FRANC (RADO) GOMBAČ
Pogreb bo jutri, 30. maja ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari.
Žalujoči: žena Marija, sinova Ervin, Boris in hči Lina z družinami, sestri, svakinji ter drugo sorodstvo
Trst, 29. maja 1974

ORISKI DNEVNIK
NA PREDSINOČNJEM SESTANKU V PADRIČAH
Štiri vasi vzhodnega Krasa za enoten nastop pri oblasteh
Prebivalstvo Bazovice, Gropadt, Trebč in Padrič se soočuje s številnimi problemi - Ustanovljen je bil pripravljalni odbor
Usoda slovenskih vasi tržaškega podeželja je v veliki meri odvisna od stopnje zavesti in udeležbe prebivalstva samega. Tako je tudi usoda štirih slovenskih vasi vzhodnega Krasa (Bazovice. Gropade, Padrič in Trebč) odvisna od tega, kako in kaj bo krajevno prebivalstvo znalo prispevati k hitrejšemu in agilnejšemu reševanju številnih problemov, ki jih v teh krajih srečujemo na vsakem koraku, To je bila vodilna misel predsinočnjega sestanka na sedežu Gozdne zadruge v Padričah med številnimi predstavniki omenjenih štirih vasi, ki ga je priredila padriška sekcija KPI in ki se ga je udeležil tudi občinski svetovalec Wilhelm.
Kako reševati razne probleme? Vprašanje odpira drugo vprašanje: kaj je tržaška občinska uprava doslej naredila za te kraje? Odgovor je dokaj preprost. Dovolj je, da pobrskamo po kroniki zadnjih let, pa ugotavljamo, da je občina sicer tu pa tam nekoliko razširila električno omrežje in asfaltirala kakšno cesto, v zameno pa je v kraške vasi prinesla mestno smetišče, dovolila gradnjo taborišč, nameščanje naftovodnih in plinovodnih napeljav in s tem omogočila obsežno razlaščanje slovenske zemlje. Skratka: mesto je koloniziralo slovenske vasi in prineslo neprimerno več škode kot koristi tamkajšnjemu prebivalstvu. Kaj je v zameno ukrenila za slovenske šole, za rešitev vprašanja jusarskih zemljišč, za revizijo regulacijskega načrta, za razvoj kulturnih in športnih društev? Vsa ta leta je delila obljube z obema rokama, a v Bazovici, Gropadi, Trebčah in Padričah še vedno čakajo na prostore za otroške vrtce in osnovne šole, še vedno čakajo, da bodo jusarska zemljišča v korist domačČmu prebivalstvu. še vedno čakajo na podrobne načrte, ki bi preorečili izseljevanje mladih v mesto zaradi pomanjkanja stanovanj in prosvetna društva še vedno čakajo na podpore.
Vse to je izšlo na predsinočnjem sestanku. Izšlo je predvsem iz izvajanja občinskega svetovalca Wil-helma, ki je ob tem posebej poudaril vlogo, ki jo lahko ima pri reševanju neštetih problemov rajonska konzulta za vzhodni Kras. Konzulta mora res postati posrednik med prebivalstvom in občinskimi upravljavci. Zato je bil tudi namen sestanka v tem, da bi se prebivalstvo štirih slovenskih vasi organiziralo, nastopilo z enotnimi zahtevami pri konzulti ter s posredovanjem kon-zulte pozvalo predstavnike občinske uprave na odgovor.
Osnovna vzmet sestanka, ki mu je predsedoval svetovalec konzulte za vzhodni Kras Dušan Kalc, pa je bilo vprašanje, ki je trenutno najbolj občuteno v teh štirih krajih. To je vprašanje, ki ga odpira predvidena namestitev Zavoda za prevzgojo mladoletnikov ali enostavneje povedano: jetnišnice za mladoletne v bivšem ezulskem taborišču v Padričah. Mimo dejstva, da bi
/V/jt/jem/Ve zn
1)1.1 AŠKII MAHI«!
trenutno prazni prostori bivše vojašnice ameriških topničarjev in pozneje bivšega taborišča lahko služili številnim potrebam prebivalstva vzhodnega Krasa (telovadnica, športno igrišče, knjižnica, šolski center, dvorana za kulturne prireditve itd.), obstaja tudi dejstvo, da ni nihče vprašal glede namestitve zapora za mladoletne za mnenje ne krajevne oblasti, še manj pa prizadeto prebivalstvo. S tem je ogorčenje ter želja prebivalstva, da bi upoštevali tudi njegovo mnenje, še večja. In čeprav ljudje niso proti temu, da bi oblasti začele z reševanjem perečega vprašanja kriminala mladoletnikov (seveda s primerno in sedanjemu času odgovarjajočo preobrazbo zaporniškega sistema ter drugimi posegi in reformami družbenega stanja, ne pa s širjenjem zaporov), se vsekakor zavedajo, da bi namestitev takšnega objekta v Padričah povzročila samo še novo škodo.
V tem okviru je potekala tudi predsinočnja razprava, v katero je poseglo več ljudi raznih političnih gledanj ter se zedinilo v predlogu
predsedujočega, da se izvoli pripravljalni odbor iz predstavnikov vseh štirih vasi, ki bi posredoval konzulti, in s tem občinskim oblastem, zahteve in potrebe prebivalstva tega področja. Pripravljalni odbor sestavljajo po dva predstavnika iz vsake vasi. Ti se bodo že danes sestali ter pripravili širši odbor, v katerem naj bi bili predstavniki vseh organizacij v teh štirih vaseh.
Razstava risb učencev tržaških in goriških osnovnih šol
Do ponedeljka, 3. junija, bo v Kulturnem domu v Trstu razstava risb, ki so jih izdelali učenci tržaških in goriških osnovnih šol za radijske oddaje «Poslušajmo in rišimo» ter «Rišimo skupaj» v okviru rubrike «Radio za šole». Ker so risbe dokaz umetniške občutljivosti, vzgoje in dosežkov našega najmlajšega rodu, razstavo najtopleje priporočamo.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V Marezigah praznik reioška in posvetovanje vinogradnikov
Mednarodni mladinski «ex tempore» v Piranu
V Marezigah pri Kopru so v nedeljo organizirali tradicionalni praznik refoška, združen s posvetovanjem vinogradnikov. Razen proizvajalcev so bili prisotni tudi številni kmetijski strokovnjaki, nadalje domači in zamejski izletniki, kot gost pa se je udeležil prireditve tudi predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram.
Za refošk so prejeli prva tri priznanja Avgust Pucar iz Puč, Aldo Babič iz Boninov in Izidor Kocjančič iz Kozlovičev. Najboljšo kvaliteto malvazije je komisija priznala Emilu Bočaju iz Bočajev, za mešane vzorce Grozdanu Bordonu iz Pobegov in za merlot Vinku Bertoku iz Dekanov. Vsega skupaj ja komisija priznala kvaliteto dvainpetdesetim vzorcem.
Na posvetovanju vinogradnikov in kmetijskih strokovnjakov so poudarili velik pomen teh tradicionalnih razstav za pospeševanje vinogradništva v slovenski Istri. V zadnjih letih so zabeležili velik nanredek tako pri obnovi sadovnjakov kot v kvaliteti vin. Trenutno je v slovenski Istri okrog 1500 hektarjev vinogradov, na katerih je poprečni letni pridelek okrog 800 vagonov grozdja. Če upoštevamo, da predstavlja teh 1500 hektarjev le 10 odstotkov obdelovalnih površin slovenske Istre in da so vinogradi leta 1020 na primer, zajeli okrog 3 tisoč hektarjev, potem je jasno, da je še precej možnosti neizkoriščenih. Glede na povečanje zanimanja za sortna istrska vina. so 1 strokovnjaki pripravili načrt, po ka-
terem bo(ÌQ v naslednjih štirih letih uredili okrog 400 hektarjev novih vinogradov, v naslednjih desetih letih pa še nadaljnjih 1300 hektarjev. Na posvetovanju so poudarili, da bo potrebno nadaljnji proizvodnji zagotoviti polno rentabilnost, to pomeni urejevati vinograde po najsodobnejših načelih, hkrati pa posvetiti vso pozornost tudi kletarstvu. Družbenemu sektorju in kmetom - zasebnikom bodo nudili vso pomoč kmetijski strokovnjaki, pa tudi sklad za pospeševanje kmetijstva.
« * »
Čez soboto in nedeljo so organizirali v Piranu mednarodni mladinski «ex tempore», na katerem je sodelovalo okrog 300 šolarjev iz Slovenije in Hrvatske, kot gostje pa učenci .slovenskib,„.tcia4kih...šol in skupina iz Avstrije. Učenci so upodabljali najrazličnejše motive Pirana. Posebna komisija bo dela ocenila ter nagradila 25 najboljših ustvaritev. Razglasitev rezultatov bo danes nato pa bodo najboljše slike razstavili v piranski mestni galeriji.
* * #
Čez soboto in nedeljo se je mudila na Primorskem delegacija bivših italijanskih partizanov iz No-vare. Gostje so si ogledali koprsko radijsko postajo, Rovinj, Lipico in Postojnsko jamo. Ob koncu so o-biskali še Cerkno, kjer so si ogledali bolnišnico Franjo, nato pa so se z domačimi predstavniki pogovorili o bližnjem pobratenju med Novaro, Cerknim in Idrijo. L. O.
■lini iiimiiiiii ii iiiihiiiiiiiiiiiiiii im ii tiiiiiiiiiiiiiii iiii iiiiiii iiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimii
V PETEK, SOBOTO IN NEDELJO V ZGONIKU
Občinska vinska razstava je obračun delovnih ljudi
Pester kulturni in športni spored * Vsak večer ples
Kot je že tradicija, priredi zgo-niška občinska uprava v začetku junija občinsko vinsko razstavo, ki bo letos že deseta. Ta občinski praznik, ki bo od petka. 31. t.m. do nedelje, 2. junija, na razstavišču v Zgoniku, ni le priložnost, da kmetje predstavijo svoj vinski pridelek, temveč ima za občane zgoniške občine globlji in širši pomen. To je namreč največji množični praznik v občinskem merilu, na katerem sodelujejo in polagajo svoj obračun, poleg vinogradnikov, tudi drugi občinski dejavniki, ki se izživljajo na raznih družbenih področjih. Ob tej priliki pokažejo svojo delavnost in svoje organizacijske sposobnosti ori postavljanju kioskov ter pri prirejanju raznih kulturno -športnih prireditev. Domači in bolj oddaljeni gostje pa imajo tako vse pogoje, da ob kozarčku domače kapljice pozabijo na vsakodnevne težave in se primemo razvedrijo.
Kot nam je potrdila večina vinogradnikov iz zgoniške občine, je bila lanska letina, kar se količine pridelka tiče, ena izmed najplodnejših v zadnjih letih. O kakovosti «vinskega soka» pa se bocio najbolje izrekli in nepristransko o-cenili obiskovalci razstave sami. Posebna enološka komisija - je pri izbiri raznih vzorcev sprejela na razstavo 17 belih in 9 črnih vzorcev. Tudi količina vina. ki so ga ustekleničili, je precejšnja in bi morala zadoščati povpraševanju odjemal-cev-pivcev. Belega vina, ki ga bodo točili na razstavi, je namreč kar 23 hi, kraške črnine pa 9 hi. Za vsak primer je pripravljalni odbor poskrbel trdi za rezervo, kolikor bi šlo vino dobro v promet in bi ga zmanjkalo, kar se je v dosedanji praksi že nekajkrat zgodilo. Belo vino razstavlja sledečih 17
kmetovalcev: Stano Colja - Satna-torca 20; Josip Doljak - Samatorca 12; Marčelo Doljak - Samatorca 22; Karlo Grilanc - Salež 4; Josip Gruden - Samatorca 6/a; Ivan Kocman - Zgonik 19; Janko Milič -Koludrovca 7; Miloš Peric - Salež 27; Janko Rebula - Salež 30; Josip Simoneta - Zgonik 28/a; Stojan Stubelj - Salež 49; Alojz Škrk - Salež 33; Janko Škrk - Salež 18; Josip Škrk - Salež 61; Just Škrlj - Salež 44; Karlo Štolfa - Salež 46 in Mii o Žigon - Zgonik 36. Kraško črnino pa razstavlja sledečih 9 vinogradnikov: Franc Colja - Samatorca 21; Marija Doljak - Zgonik 18; Josip Grilanc -Salež 20; Josip Gruden - Salež 20; Ivan Kralj - Samatorca 5; Ivan Milič - Zgonik 4; Mario Milič - Salež 42; Stano Milič - Zgonik 34 in Alojz Škrlj - Zgonik 52.
Tudi šolska mladina bo ob tej priliki pripravila razstavo ročnih del in risb, ki bo v osnovnošolskem poslopju v Zgoniku. Za starse in prijatelje mladine pa so šolarji pripravili nastop z recitacijami, petjem in priložnostnimi igricami. .
Za pester in kakovosten športni program je poskrbel ŠK Kras. ki bo priredil mednarodni moški odbojkarski turnir in mednarodni ženski namiznoteniški turnir. Poleg tega se bodo člani pomerili na balinarskih objektih v balinanju.
ŠD Olimpija pa bo tudi letos priredila v nedeljo zjutraj slikarski ex tempore in za to hvalevredno pobudo za mlade umetnike vlada veliko zanimanje, posebno med najmlajšimi.
Poleg vinskih kioskov bodo vse tri dni obratovali dobro založeni priložnostni kioski z jedačo, ki jih bosta imeli v oskrbi športni društvi Kras in Olimpija. Tako bo poskrbljeno za čevapčiče, pršut, sir in klo-
base, piščance na žaru, za nealkoholne pijače in sladoled. Taka slastna hrana bo prav gotovo teknila gostom, še posebno, če jo bodo primerno zalili s pristno domačo kapljico.
Na nedeljskem popoldanskem koncertu bo nastopila godba na pihala s Proseka, zvečer pa bo tombola z dobitki v višini 100.000 lir. Vse tri večere se bodo plesalci lahko zavrteli ob zvokih ansambla Ottavia Brajka (petek in sobota) in Super-grupe (v nedeljo).
Spored•
PETEK, 31. T.M.
18.00: otvoritev razstave;
20.00: ples ob zvokih ansambla Ottavia Brajka.
SOBOTA, 1. JUNIJA 13.00: otvoritev razstave;
15.00: mednarodni moški odbojkarski turnir za «10. kraški pokal» v sodelovanju sledečih šesterk: Salonit Kanal, Izola, Libertas Trst in Kras.
19.00: članski balinarski turnir za «2. kraški pokal»;
20.00: ples z ansamblom Ottavia Brajka.
NEDELJA, 2. JUNIJA:
9.00: otvoritev razstave;
mednarodni namiznoteniški turnir za «5. kraški pokal» v sodelovanju sledečih ekip: I-lirija in Olimpija iz Ljubljane, Triglav iz Kranja, Opatija, Julia iz Trsta in Kras; 9.30: ex tempore za osnovnošolske otroke ;
17.00: koncert godbe na pihala s Proseka;
17.45: nagrajevanje športnih prireditev in tekmovanja ex tempore;
20.00: tombola z dobitki v višini 100.000 lir;
20.00: ples z ansamblom Supergrupa. 24.00: zaključek razstave.
RAhtfS DOPOLDNE SHODA V GORICI IN V TRŽIČU
Poziv sindikatov na splošno stavko zaradi fašističnega atentata v Brescii
V Gorki se bodo udeleženci zborovanja zbrali ob 9. uri na Trgu Rimembranza, v Tržiču pa ob 8.30 pred ladjedelnico
PO DOLGOTRAJNI STAVKI OSEBJA
Pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL poziva vse demokratične stranke, protifašistične organizacije in javne ustanove, da se pridružijo obsodbi fašističnega pokola v Brescii. Sindikalna organizacija se pridružuje vsedržavnemu vodstvu v njegovi obsodbi fašističnega atentata, ki je bil spet naperjen proti delavcem.
V	skladu z navodili sindikalne organizacije bo v Tržiču sprevod, ki bo ob 8.30 krenil izpred ladjedelnice Italcantieri v mesto, kjer bo zborovanje. V Gorici se bodo zborovalci zbrali ob 9. uri pred Trgom Rimembranza, od koder bodo v sprevodu odšli na zborovanje. Protestna stavka bo trajala štiri ure in Se bo začela ob 8. oziroma ob 8.30. Stavke je oproščeno osebje bolnišnic, Zelenega križa, gasilci, zaposleni pri elektrarnah, čuvaji raznih naprav in časnikarji dnevnih časopisov. V stavki bodo sodelovali tudi dijaki vseh višjih srednjih šol.
Poshška vodstva komunistov, socialistov, socialdemokratov, demokristjanov in republikancev, so v zvezi s podlim atentatom na delavski shod v Brescii izdala skupno protestno resolucijo. V njej odločno obsojajo kriminalni atentat, ki so ga izvršili fašisti nad delavci, v katerem je izgubilo življenje 6 oseb, veliko število ljudi pa je bilo ranjenih. V pismu je nadalje rečeno, da se bodo omenjene stranke udeležile današnje protestne stavke.
Podobne protestne izjave so dali tudi pokrajinsko vodstvo borčevske organizacije ANPI, antifašistični odbor ladjedelnice Italcantieri, tr-žiška občinska uprava, tržiški odbor AGLI ter tržiška vodstva DC, KPI, PSI, PRI in PSDI.
Politični odsek goriškega mladinskega krožka je z ogorčenjem sprejel vest o fašističnem atentatu v Brescii. Mladinci iz Gorice pozivajo pristojne oblasti, naj spričo takega barbarskega atentata, odločno ukrepajo ter izsledijo krivce.
V	Tržiču so včeraj delavci, ko so zvedeli za podli atentat, stavkali v vseh tovarnah.
Sekcija KPI obsoja atentat v Brescii
Včeraj popoldne se je na izredni seji sestM odbor krajevne sekcije KPI Ì2 Doberdoba . in . razpravljal o krvavem dogodku, ki se je zjutraj pripetil v Brescii. Odbor je o-gorčeno obsodil zločinski atentat na delavce, ki so na miren način sledili sindikalnemu zborovanju. V resoluciji, ki jo je odbor sprejel m razglasil, pozivajo doberdobski komunisti vlado, naj razpusti vse fašistične sile v državi in svari delavce, naj ne nasedajo provokacijam in naj strnjeno čuvajo s tolikšnimi žrtvami priborjeno svobodo.
Protestna pisma so nam poslali tudi pokrajinsko vodstvo ANPI, sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL ter posoška vodstva KPI, PSI, PSDI, DC in PRI.
Šolniki izvolili svoje zastopnike
Šolniki so včeraj tudi v Gorici volili tri svoje predstavnike v komisijo, ki jo predvideva šolski zakon Belci - škerk. Na didaktičnem ravnateljstvu slovenske osnovne šole v Ul. Croce sta bili dve volišči, na katerih so volili učitelji goriškega in doberdobskega didaktičnega okrožja. Volišča so nadalje bila na nižji srednji šoli v Ul. Ran-daccio, na gimnaziji - liceju ter na učiteljišču v Ul. Croce in na strokovnem trgovskem zavodu v Ulici Vittorio Veneto.
Na vseh voliščih so prejeli kandidati Sindikata slovenske šole veliko večino glasov. Volilne komisije so glasove preštele ter jih skupno z zapisnikom poslale pristojnemu šolskemu uradu v Trst. Po neuradnih podatkih je prejela Stanka
Danes ni pouka na nobeni šoli
Danes bodo zaprte vse šole v Italiji, vključno univerze. To je sklenilo ministrstvo za šolstvo v skladu z napovedano stavko v znak žalovanja zaradi pokola v Brescii.
Hrovatin med učiteljstvom po 19 glasov v vsakem izmed obeh didaktičnih okrožij, po nekaj glasov pa so prejeli učitelji Lojk, Smotlak, Škerlavaj, Rebec in Žorž. Na osnovnih šolah je volilo okoli 65 učiteljev, od katerih je Hrovatinova prejela 38 glasov. Na nižji srednji šoli je od 20 volivcev prejel prof. A-leksander Kriščak 15 glasov. Prof. Albin Sirk je na liceju prejel 7 glasov, na učiteljišču 8, na trgovskem zavodu pa glasove vseh profesorjev.
upokojenko podrl. Voznik je takoj po nesreči nadaljeval vožnjo, ne da bi nudil ženski pomoč. Pri trčenju je žensko vrglo na drugo stran ceste ravno v trenutku, ko je v nasprotno smer vozil z lancio fulvio 59-letni uradnik Ruggero Corret iz Ul. Dante 4, ki ni utegnil zavreti in žensko povozil.
Nemudoma so Guerrinijevo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so jo spočetka sprejeli za 10 dni na zdravljenje zaradi lažjih poškodb. V popoldanskih urah pa se je njeno stanje tako poslabšalo, da je ob 18. uri izdihnila.
Zaradi splošne stavke bodo danes zaprte vse gledališke hiše in kinodvorane.
Zaradi tega odpade današnje gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Ustanova 0NA1EC opozarja na neurejenost svojega položaja
Ustanova še vedno nima izvršilnega odbora v katerem bi bili tudi izvoljeni predstavniki
Danes zvečer ob 18. uri priredi osebje ONAIRC javno razpravo o položaju te ustanove, ki upravlja o-troške vrtce. Sestanek, ki ga prireja krožek «Umanità», bo v pokrajinski sejni dvorani. Vzporedno z današnjim sestankom bo v Trstu shod otroških vrtnaric ONAIRC, njihovo delegacijo pa bosta sprejela predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za šolstvo Dal Mas.
V tej ustanovi so odnosi do osebja vse prej kot urejeni. Otroške vrtnarice in ostalo osebje že dalj časa vztrajajo v stavkovnem gibanju, Ustanova zahteva ustanovitev izvršilnega sveta, kot je bilo z zakonom določeno pred tremi leti, v katerem morajo biti tudi predstavniki pokrajine, dežele in osebja. Dokler ustanova ne bo imela svojega vodstva, toliko časa se ne more izenačiti z državnimi vrtci, kakor je to zagotovljeno v ustanovnem zakonu. Vse dotlej tudi ni mogoče namestiti pomočnic, vrtnaricam pa ni mogoče izplačati doklade, ki so jo bili deležni državni uslužbenci.
Takšne neurejene razmere povzročajo delavskim družinam hude težave in je zato skrajni čas, da ta ustanova v naši deželi, ki nudi o-skrbo nekaj stotinam otrok, čim
Avtomobilist povozil žensko in zbežal
Prometna nesreča s smrtnim izidom se je pripetila v jutranjih urah na Korzu Italia, blizu parka Rimembranza. Žrtev nesreče je 87-letna u-pokojenka Teresa Guerrini vd. Luz-zatto iz Gorice, Korzo Italia 176.
Ženska je nameravala prečkati cesto, ko je iz mesta namenjena proti železniški postaji privozil fiat 850, baje jugoslovanske registracije, ki je
i.,.i.iiii..ii.i..iuii...iiiiiii.i.i..iiii..iii.Miiiiiiii>i>iiumiiiiiiinim.iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiui.iuuiiimiiiiiiiiiii.m.ii..M....ii.i..m..iiii.iiiiuiiiiim.mi.im..miii..iM
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Razprava o izvajanju šolskega zakona ter o dveh manjšinskih konferencah
Včerajšnje volitve šolskih zastopnikov predstavljajo nadaljnji korak pri uresničevanju zakona Belci-Škerk - Pr! oceni konference o Slovencih v Gorici so prišle na dan njene svetle in tudi senčne strani
Izvajanje šolskega zakona Belci -Škerk, manjšinska konferenca go-riške pokrajinske uprave ter po tek priprav za mednarodno manjšinsko konferenco v Trstu, so bile P9-glavitne teme, okoli katerih se je sukala razprava na seji izvršnega odbora SKGZ, ki je bila v ponedeljek v Gorici pod vodstvom predsednika Borisa Raceta.
Izvršni odbor je ocenil izvajanje zakona Belci - Škerk. ki je z včerajšnjo izvolitvijo predstavnikov šolnikov v posvetovalno komisijo napravilo korak dalje. V tem «parla-mentiču», kakor ga nekateri imenujejo, so le redki imenovani zastopniki šolske administracije ter so v veliki večini predstavniki, izvoljeni v različnih sredinah. Komisija, o kateri je govor, je prva, v kateri imamo Slovenci večino, kar je velikega pomena za nadaljnje zastavljanje in reševanje vprašanj, ki se pojavljajo v slovenskem šolstvu.
Izvršni odbor se je nadalje seznanil z odločitvijo Sindikata slovenske šole. ki je deželnega značaja in zaobjema šolnike vseh stopenj na Goriškem in Tržaškem, da se na volitvah predstavi s svojo listo, sestavljeno na podlagi predhodnega posvetovanja in ob upoštevanju pravice šolnikov vseh stopenj in obeh pokrajin, da so zastopani v komisiji. Izvršni odbor je obsodil poskuse razdvajanja šolnikov po idejni in ozemeljski pripadnosti, ker vidi v tem slabitev moči šolnikov za reševanje številnih odprtih vprašanj, s katerimi se ta kategorija srečuje Izrazil je nadalje prepričanje, da se bodo ugodnosti šolske reforme prenašale tudi v omenjeno komisijo in da bodo vanjo vključeni predstavniki otroških vrtnaric, študentov in staršev in da bo z zakonom priznana šolnikom številnejša udeležba v komisiji na podlagi upoštevanja teritorialne razdelitve.
Izvršni odbor je nato preučil rezultate manjšinske konference v Gorici ter ugotovil, da so prišle v dveh uvodnih poročilih do izraza nekatere trditve o enakovrednem obravnavanju Slovencev v vseh treh pokrajinah, torej tudi v videmski, ter o priznavanju globalne zaščite kot edino pravilne. Konferenca je bila pripravljena na podlagi meril, ki veljajo v našem strankarskem sistemu, ter moramo obžalovati, da so se v pripravah nanjo preveč togo držali pravil strankarske igre in izključili iz priprav sile, ki i-majo važno vlogo v življenju naše skupnosti. Ker smo Slovenci premalo sodelovali pri pripravah, nam je bila na konferenci dana predvsem svoboda govora in možnost, da povemo svoja stališča. Po sploš-



Med praznikom ANPI nu Peči so domačinke postregle goste z okusnimi čevapčiči
ni oceni je bila ena glavnih pomanjkljivosti goriške konference v tem, da ni sprejela zaključkov, ki bi bili obvezujoči za nadaljnji konkretni korak v dajanju manjšinskih pravic. Tudi s tega stališča je goriška konferenca pokazala, kakšna ne sme biti mednarodna konferenca o manjšinah, ki jo tržaška pokrajinska uprava v Trstu pripravlja od 10. do 14. julija. Ob manjšinski konferenci v Trstu so člani izvršnega odbora SKGZ navedli tudi nekaj svojih misli, iz katerih izhajajo težnje, da bi bila čim bolj uspešna v snovanju naše skupnosti pri zadovoljevanju svojih narodnostnih potreb.
Zaradi kraje zlate ure pet mesecev zapora
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 69-letni Giusto lazbec, po rodu iz Trsta in sedaj bivajoč v Romansu, Ul. La tina 61, zaradi tatvine zlate ure z verižico in obeskom, ki naj bi jo ukradel iz predala v stanovanju Maurizia Todescata v Romansu.
Kot je razvidno iz zapisnika 0-rožnikov v Romansu, je prišel lazbec 6. marca 1972 okrog poldne
v stanovanje Todescata, kjer je našel samo njegovo mater Caterino Tomasin. Ko se je ta za nekaj časa oddaljila iz kuhinje, je lazbec izrabil priliko, odprl predal omarice in iz njega vzel zlato uro znamke Longines, za katero je po poznejših izjavah okradenega Todescata vedel, da se tam nahaja, ker jo je videl že ob drugi priliki.
Todescato je takoj zasumil laz-beca in tatvino prijavil orožnikom. Ti so se večkrat oglasili pri lazbe-cu na domu, da bi ga zaslišali, pa ga niso našli doma in sumijo, da se jim je skrival. Šele 11. marca so ga orožniki našli v nekem baru v Romansu in ga zaslišali. Mož je priznal le, da je bil tistega dne v Todescatovem stanovanju in da je govoril z njegovo materjo, zanikal pa je, da bi on ukradel uro.
Vendar ga je sodišče, po zaslišanju prič, spoznalo za krivega ter ga je obsodilo na pet mesecev zapora, globo 60 tisoč lir in na plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je uradno zagovarjal odv. Ferlan.
I. M.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine. Trg sv. Frančiška 4. tel. 2124.
prej prične z normalnim delom.
Na današnji sestanek je ustanova povabila župane goriških občin, odbornike za šolstvo ter starše, katerih otroci zahajajo v vrtce ONA IRC.
Do sem tiskovno sporočilo, ki nam ga je poslal krožek «Umanità». Ob tem naj pripomnimo, da imamo po slovenskih občinah, v Doberdobu in Sovodnjah, vrtce, ki jih upravlja ta ustanova, prav tako so pa njeni vrtci tudi v nekaterih drugih krajih, kot n.pr. v Revmi, kamor zahajajo otroci z Oslavja in iz Št. Mavra. Naša narodnostna skupnost ima torej živ interes, da ustanovijo vodilna telesa te ustanove in da stopijo vanje tudi izvoljeni predstavniki, kajti samo na takšen način bo mogoče odpraviti nekatere hude pomanjkljivosti v njenem delovanju. Ker prihajajo tudi z naše strani pripombe na njen račun, (ne samo na tisto pomanjkljivo delovanje, ki ga sama omenja) se nam zdi odločitev o javnem soočenju s tem vprašanjem povsem na mestu. Obenem pozivamo vse odgovorne dejavnike, da v okviru demokratične prakse zagotovijo pravično zastopstvo tudi v tej ustanovi in da se u-sposobi za upravljanje dela, ki bo enakovredno delovanju ostalih ustanov na področju otroškega varstva. Če tega ne bi bilo mogoče doseči, potem je najboljše, če ti vrtci čim prej preidejo v občinsko upravo.
Jutri nastop mladinskega pevskega zbora
V zadnji predstavi, ki jo prireja kulturna ustanova EMAC, bo jutri ob 20.30 v Verdijevem gledališču nastopil mladinski pevski zbor «I piccoli cantori della città di Trieste», ki ga vodi Etto Galvano.
Zbor se bo predstavil z Mozartovimi, s Pordonijevimi, Kerubini-jevimi ter Viottijevimi skladbami.
Razna obvestila
Približno dve leti starega nemškega ovčjaka, samico, so našli pri Boški-nih nad Zdravščino. Lastnik, ali kdorkoli želi psico, naj se zglasi na pristojnem občinskem uradu, telefon 2293, ali pa na sedežu zdraženja za zaščito živali tel. 82173.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Geriča bo junija izvedlo več izletov. 9. junija bodo goriški planinci priredili vzpon na Poldanovec. Izlet bo veljal za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
V soboto, 15. in nedeljo, 16. junija, bo na Razor planini srečanje članov SPD Gorica ter Planinskega društva Tolmin. V soboto bo na sporedu družabnost: naslednjega dne pa bodo imeli skupni vzpon. Prijave za prenočišče sprejemajo na sedežu društva.
23. junija organizira SPD enodnevni družinski izlet v Sappado, Auron-zo, Lago di Misurina, Gortino, Prelaz Monte Croce in Vittorio Veneto.
Za podrobnejše informacije in za vpisovanje se je treba obrniti na sedež Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiM
UGOTOVITEV BRANILCA ODV. BEBNOTA NA TRŽAŠKEM PROCESU
«Obtožnica je osnovana na napačni ugotovitvi ure ko se je pričela nogometna tekma Ajax-lnten>
Po mnenju tožilca se je ta pričela oh 21. uri. v res-niči pa se je televizijski prenos pričel šele ob 21.25
Že pri govoru prvega branilca na procesu proti obtoženim pokola pri Petovljah je prišlo do ugotovitve, ki je zrahljala enega izmed najhujših obtežilnih adutov obtožnice. Ta je postavljena na napačnih urah, ne upošteva urnikov televizijskega prenosa nogometne tekme Ajax — Inter, o čemer se je toliko govorilo na procesu. Koprska televizija je tekmo neposredno prenašala v barvni tehniki, drugi kanal italijanske televizije pa je imel istočasno prenos v črno-beli tehniki.
Na procesu smo izvedeli, da so tekmo gledali nekateri obtoženci. Budicin je bil v restavraciji Transalpina, kjer so imeli barvni televizor, Gianni Mezzorana pa je sledil tekmi na domu svoje sestre, ki je ni bilo doma. Bila je na «večernem izletu» s soboslikarjem Bres-sanom iz Fare. Ta je na procesu dejal, da je Mario Mezzorano pospremil na njen dom potem, ko je bil z njo v goriški okolici in da je nato pohitel domov, v Faro, kjer je sledil zadnjim trenutkom prvega počasa tekme. Iz Gorice v Faro je moč priti v dobrih desetih minutah, zaradi česar je logično, da je Bressan pustil Mezzoranovo pred hišo kakih petindvajset minut po začetku tekme.
Javni tožilec dr. Pascoli je tako v preiskovalni fazi kot v svojem obtežilnem govoru iz tega sklepal, da je imela Maria Mezzorana možnost, potem ko jo je Bressan zapustil, pohiteti v Petovlje, kjer je s celotno skupino prisostvovala zadnji fazi priprav za atentat. Nato so vsi skupaj zapustili Petovlje in poslušali Badina, ki je telefoniral karabinjerjem. Ker je neznanec, po mnenju obtožnice Badin, telefoniral karabinjerjem ob 22.25, naj bi bila prišla Maria Mezzorana v Petovlje najmaj tri četrt ure prej. Vse
to, upoštevajoč dejstvo, da se je prenos nogometne tekme pričel ob 21. uri in da je Bressan pustil Mez-zoranovo pred njenim domov v U-lici Scala nekaj pred 21.30.
Ugotovitve javnega tožilca in seveda karabinjerjev so bile sugestivne, če ne bi bil potegnil branilec odvetnik Livio Bernot iz arhivov časopise z dne 31. maja 1972. V časopisju je rečeno, da se je tisti večer tekma pričela šele ob 21.25 (po jugoslovanskem času ob 20.25). Bressan je tako Mezzorano-vo pustil pred njeno hišo le malo minut pred deseto uro zvečer in ta seveda ni mogla z drugimi obtoženci v Petovlje, kjer naj bi bili v nekaj minutah pripravili razstrelivo v avtomobilu in nato se tudi oddaljili ter telefonirali karabinjerjem v Gorico.
Ko je odv. Bernot prikazal ta podatek in izročil časopis predsedniku sodišča dr. Corsiju je prišlo med njim in javnim tožilcem do besednega dvoboja in dr. Pascoli je zagrozil, da bo zapustil sodišče. Nervoznost dr. Pascolija je tudi razumljiva, saj je odvetnik Bernot s svojim odkritjem precej razmajal obtožnico.
Po več kot treh urah govora je odv. Bernot zahteval za Giannija in Mario Mezzorano ter Anno Mario Scopazzi popolno oprostitev, ker niso zakrivili dejanja. Prostovoljno so sodelovali v preiskavi, kot izhaja tudi iz izjav karabinjerskih častnikov. Odv. Bernot je zagovarjal tudi akcijo branilcev na procesu: če ne bi bili ravnali tako ne bi bili izvedeli za «izgubljeno» poročilo kapetana Farra. Odv. Bernot je analiziral vzroke, ki so privedli clo a-retacije obeh Mezzorana. To sta človeka, ki sta živela in živita v bedi, nista umsko razvita, proti njima ni nikakršnega dokaza. Gianni
Mezzorana ni bil doslej kaznovan, Maria Mezzorana pa je bila obsojena zaradi stečaja gostilna («Kriv je bil moj tedanji ljubimec, neki karabinjer» je tedaj iz kletke zakričala obtoženka) Odv. Bernot je prikazal tudi nesolidnost izjav priče Walterja Di Biaggia. Ta je dejal, da se je sestal pred njegovim odhodom v zapor, t.j. pred oktobrom 1971 s Furlanom in Giannijem Mezzorano. Tedaj naj bi bili pripravili atentat, ker so sovražili karabinjerje. Gianni Mezzorana tedaj ni mogel sovražiti, je dejal branilec, ker ni imel še opravka s čuvarji reda. Proti zakonu se je pregrešil šele kasneje. Priča Di Biag-gio laže, ko pravi, da so ukradeni avto spravili v barako v Ulici Giustiniani. Di Biaggio ni mogel v zaporu vedeti, da ni imel od prvih dni leta 1972 Mezzorana ključev barake, ki jih je tedaj izročil stanovalcu Nardinu.
Včeraj so bili v dvorani prisotni vsi obtoženci. Odvetnik Battello se je uvodoma opravičil predsedniku in sodnikom za odsotnost v ponedeljek, vendarle je treba to pripisati, je dejal, preiskavi tržaških karabinjerjev v šoli, v kateri on uči. Delo branilci je postalo težko, je ugotovil odv. Battello. V Gorici so pričeli odvetniki zbirati podpise v znak solidarnosti z odvetnikom Battellom Danes bo govoril odv, Maniacco.
MEBLO ITALIANA S.p.a.
razpisuje prosto delovno mesto. Pogoj je dokončana višja srednja šola in popolno obvladanje slovenskega in srbohrvaškega jezika. Prijave poslati na naslov MEBLO ITALIANA S.p.a., Gorica, Tržaška cesta štev. 38.
29. maja 1974
POGAJANJA 0 BODOČNOSTI PORTUGALSKIH KOLONIJ
Ali bo moč premostiti bistvene razlike?
Zamenjava v sestavi delegacije Gvineje - Bissao, katere polnomočja pa ostanejo neokrnjena - Neenotno stališče glede bodočnosti kolonij v okviru sedanje portugalske vlade
Ko so pred dnevi zaradi letalskega zapletljaja ter zakasnitve gvinejske delegacije pogajalci portugalske vlade in pogajalci Gvineje - Bissao naposled v nekem londonskem hotelu začeli s pogajanji, je bilo nenadoma ugotovljeno, da so z zadevnega afriškega področja semkaj prispeli povsem drugi predstavniki, nasprotno vsem pričakovanjem ali vsaj ugibanjem. Pričakovana sta namreč bila voditelj osvobodilnega gibanja, dr. Aristi-des Pereira, in Louis Cabrai, brat umorjenega liderja. Prišel pa je, vsaj za začetek, kot vodja «delegacije major Pedro Pires, član revolucionarnega komiteja. Postavilo se je vprašanje, ali bo dr. Pereira prispel naknadno, kot je naknadno prispel tudi portugalski minister za prekomorska ozemlja, dr. Santos, direktno iz Angole.
Ostalo je nepojasnjeno, kako je do tega prišlo, čeprav je v portugalskih virih omenjeno, da sestava delegacije iz dosedanje portugalske kolonije ni bila določena in da za izpolnitev praktičnih pogajalskih poslov imena pogajalcev niti niso tako važna, ker da je pomembna edinole njihova opolnomo-čenost. Delegacija iz dosedanje portugalske Gvineje, katero je kot samostojno državo Gvinejo - Bissao priznalo že veliko število vlad, to opohiomočenost ima.
Diplomatski komentator britanskega časopisa «Observer», je vsekakor na podlagi informacij iz zanesljivih virov, iznesel, da je do te spremembe prišlo zaradi kritike, ki jo je predsednik republike Gvineje, Seku Ture, iznesel na račun novega portugalskega režima. Po tej verziji je Seku Ture bil presenečen, da je vodja osvobodilnega gibanja, dr. Pereira, nedolgo tega pristal na sestanek z novim portugalskim zunanjim ministrom, dr. Soaresom, in to še ob posredovanju senegalskega predsednika Sen-ghorja, dasiravno je republika Gvineja preč letom dni pretrgala odnose s Senegalijo. Seku Ture — je rečeno dalje — je tudi bil proti izboru Londona kot mesta teh pogajanj, in sicer zaradi tega, ker se Velika Britanija ni bila znašla med tistimi 84 deželami, ki so doslej priznale republiko Gvinejo -Bissao, čeprav je ta svojo neodvisnost proglasila že preteklo jesen. Po tej verziji je Alžirija na koncu svetovala voditeljem osvobodilnega gibanja, da gredo v London.
Težko je vedeti, kakšna je s tem v zvezi resnica, vendar je očitno, da obstajajo pri voditeljih osvobodilnih gibanj na vseh treh dosedanjih ozemljih «portugalske Afrike» dvomi glede pravih portugalskih namenov. Ti dvomi se opirajo na mnenje, da skuša predsednik Spinola s spretnejšo diplomacijo doseči, kar Portugalski ni uspelo z brezupno vojno. Krilatice o «portugalskem Commonwealthu» ali o «federaciji s Portugalsko» na tleh Angole, Mozambika in Gvineje - Bissao imajo neogibno prizvok, o katerem govori Seku Ture.
Iz tega izhaja, da se osvobodilna gibanja na dosedanjih portugalskih ozemljih ne žele pogajati o ničemer drugem, razen o vojaškem in političnem umiku Portugalske z njihovih tal. Če bo to sprejeto, bo dogovor o aranžmajih, kako to izpeljati, mnogo lažji.
Ta stvarnost je bila pred začet-konr diplomatskih pogajanj v Londonu složno iznešena okrog principa neodvisnosti Gvineje - Bissao, toda sporno ostaja okrog načina,
kako to izpeljati. Predsednik Spinola je mnenja, da bi se osvobodilno gibanje Gvineje, PAIGC, neposredno pred volitvami in referendumom moralo udeležiti kampanje kot vsaka druga politična stranka. Voditelji osvobodilnega gibanja, pa hočejo takojšnjo neodvisnost in priznanje svoje dežele in vlade.
Kar je v tem trenutku glavno in neznano, je tole: kdaj kdo mora in dotlej more iti. Zlasti je to o-čitno na portugalski strani. Sedanja vlada v Lizboni se zaveda tež-koč in ve za komplikacije, ki bi ji utegnili povzročiti portugalski izseljenci v Mozambiku in Angoli. Tudi znotraj same začasne vlade obstajajo znatne razlike glede politike v Afriki. Socialisti, katerih li-der se zdaj pogaja v svojstvu portugalskega zunanjega ministra, in komunisti katerih voditelj je v sedanji portugalski vladi minister brez listnice, so za nagel umik z afriških ozemelj in za polno neodvisnost teh teritorijev. To pa je v nasprotju s stališči predsednika Spinole. Po tem, kot se je doslej o tem izrazil, bi Spinola bil za vrsto referendumov, začenši v Gvineji -
Bissao, s pomočjo katerih bi se polnoletni prebivalci dosedanjih portugalskih kolonij izrazili, ali so za «novo Afriko» s Portugalsko ali za takojšnjo neodvisnost. Spinola — tako menijo — še naprej veruje, da sr. bo afriško ljudstvo na teh referendumih opredelilo za eno ali drugo obliko skupnosti s Portugalsko.
Najodgovorejši portugalski pogajalec v Londonu, dr. Soares, ki i-ma drugačne poglede, pa bo moral v svojem diplomatskem prizadevanju poiskati nekakšen kompromis med zaželjenim in mogočim. Od strani udeležencev pogajanj, tako na eni kot na drugi strani, so bile doslej izrečene zelo spodbudne besede, optimistične izjave, vendar se zdi nemogoče, da bi vse steklo kot po olju, potem, ko je Portugalska doživela tako temeljito preobrazbo. Vedeti je treba, da je nemogoče, da bi bil demokratični preporod dežele po tako dolgi tiraniji čez noč odplavil tudi vsa notranja nasprotja in opravil z vsemi nasprotniki resničnega napredka in svobode. Zakaj tako poenostavljeno se procesi zgodovinskega razvoja namreč ne odvijajo.
Zaključna šolska prireditev v Dolini
Dolinska slovenska nižja srednja šola «Simon Gregorčič» je pripravila v soboto zvečer zaključno šolsko prireditev.
Prireditev je bila v občinski telovadnici. Poleg staršev, občanov in prijateljev breške mladine so bili navzoči tudi šolski proveditor prof. Fidenzi. župan Lovriha z nekaterimi odborniki, dolinski župnik Grmek, konzul SFRJ v Trstu Kosor in drugi.
Prisotne je pozdravil ravnatelj šole dr. Stefančič, ki je imel tudi kratek nagovor o naši šoli. Nato sta stopili na oder dijakinji Mojca Švab in Tatjana Stefančič, ki sta ob vsaki točki napo-
vedovali program.
V prvi točki bogatega in dobro pripravljenega sporeda je nastopil mladinski mešani šolski zbor, ki je zapel KUnarjevo «Slepec», Mendelssohnovo «Canto d’addio dell’augello migrante» in Gob-čevo «Dvigni se pesem».
Po petju je sledilo nagrajevanje štirih dijakov, ki so se najbolj izkazali v nekaterih predmetih. Nagrade sta podelila župan in šolski proveditor. Marino Zo-bin je prejel nagrado za glasbo, Serena Kozina za literaturo, Jelena Stefančič in Pavel Grizonič sta prejela nagrado za športno udejstvovanje.
Velikega priznanja je bil deležen šolski glasbeni ansambel, ki je prav dobro zaigral Slakovo «Pod goro zeleno» in Avsenikovo «V dolini tihi». Prvi del sporeda so zaključili dijaki prvega in tretjega razreda s Pogačnikovo zborno recitacijo «Naša zemlja».
Po kratkem odmoru so nastopili nekateri dijaki, ki so podali Ingo-ličevo «Tajno društvo PGC». To so dramatizirani prizori iz šolskega življenja.
Prisotni so bili s prireditvijo zelo zadovoljni ter nagradili vse nastopajoče z burnim in dolgotrajnim aplavzom.
(Na sliki: prizor iz igre. - M.M.)
...................................................................................................................................................................................................................................................................murni............1,11,1
OB 30-LETNICI USTANOVITVE
Nastanek garibaldinskega bataljona «Alma Vivoda»
Ustanovljen je bil 14. maja 1944 v socerbskem borovem gozdičku Kot predstavniki KPS in OF prisostovaìi Branko Babič in drugi
Maja 1944 se je pokazala potreba po ustanovitvi večje italijanske partizanske enote južno od Trsta. Ustanovljena je bila garibaldinska enota v bataljonskem obsegu in poimenovana po milj-ski junakinji Almi Vivodi, padli protifašistični borki za italijansko - slovensko bratstvo. K temu pomembnemu dogodku je prispevalo tudi dejstvo, da je bilo od marca in aprila pa vse do junija čutiti močne pritiske in nasilje zlasti od strani politične policije, znanega Ispettorato speciale di pubblica sicurezza v Trstu, ki se je neizprosno borila z vsemi sredstvi tako proti slovenskim osvobodilnim organizacijam kot proti italijanskemu naprednemu političnemu gibanju. Takšno ravnanje tolpe Gaetana Colottija (tako se je imenoval šef inšpektorata) je mnoge tovariše primoralo, da so se zatekii na osvobojeno o-zemlje in se tako izognili aretaciji.
Poleg tega je k ustanovitvi o-menjene enote bistveno prispeval predhodno doseženi sporazum med glavnim štabom NOV in POS ter CLN za severno Italijo, ki je predvidel ustanovitev in delovanje takšne enote južno od Trsta. Dobila je naziv 4. samostojni italijanski bataljon 20. Tržaške brigade NOV in POS.
Konec aprila je bil sklican sestanek v Socerbski jami, kjer je ime' biti govor o organizaciji bataljona. Na sestanku je bila do-
«««««m»i«miiiiiiinii»iinm»»»Minuimim«»mi«niu»iMiu»mM»MMMMmmnMmmm|ll>“l>>utmilM
37.
C. GALE
V. HERCEG
f KJKttKÒLl PA 80 POMAGAL Be$UN-> ! CK MA NJEGOVEM BEQU IZ *0K	§
PRAVICE, BO NAJSTROlE č KAZNOVAN.’
ločena bataljonska štabna organi zacija. Za komandanta je bil i-menovan Marjan Tul - Čikonja, za komisarja Francesco Gašperini Buck, za namestnika komandanta Mario Frausin - Nanos, v operativni štab pa so prišli Paolo Zac caria - Žaro, Ercole Depangher Giovanni Viola - Izak in Ivan čač Bill, ki je bil odgovoren za bataljonski obveščevalni center na miljskem polotoku. Komandir 1, čete je postal Mario Frausin - Na nos, 2. čete Mario Santin - Valter 3. čete Ponziano Hrvatin - Mirko, Bataljon je bil ob ustanovitvi dobro oborožen. Vsaka četa je šte la od 15 do 18 borcev in bila o borožena z avtomatičnimi puška mi ter brzostrelkami. Vrhu tega jt imel bataljon tri lahke in dva težka mitraljeza. 4. maja, to je dan pred njegovo ustanovitvijo so njegove pripadnike napadle ese-sovske enote, vendar se je bata- t Ijon s položajev pri Kastelcu, Pre-benegu in Tinjanu pravočasno u-maknil proti kraški planoti.
Bataljon je bil ustanovljen v so-cerbskem borovem gozdiču 14. maja 1944, ustanovitvi so prisostvovali vojaški in politični funkcionarji. Kot predstavniki KPS in OF so svečanosti prisostvovali Branko Babič - Vlado, Danilo Petrinja - Primož, Stanko Pervanja -Gruden, dr. Miklavž Ivan, Ivan Matko - Imko in še nekateri drugi, kot tudi krajevno prebivalstvo. Slavnostni govor je imel Giorgio Frausin-Ezio iz vodstva Komunistične partije Italije v Trstu. Vsi prisotni so z navdušenjem sprejeli predlog, naj se bataljon poimenuje po Almi Vivodi.
Ob požigu Gabrovice, dne 28. maja, se je bataljon znašel blizu Socerba. Grozila mu je obkolitev, vendar se je pravočasno prebil iz obroča. 31. julija je bataljonski štab priredil miting v Osapski dolini, nato se je pripravil za premik iz socerbskega območja proti notranjosti slovenske Istre. Prispel je v vas Popetre, kjer se je povezal s komando mesta Koper, ki je tedaj imela sedež v Zabavljah.
8. avgusta, ob nemški ofenzivi, je bataljonska kurirska skupina, ki je čakala na zvezo pri mlinu v Rižanski dolini, odkrila nemške priprave na ofenzivo. V spopadu 7 Nemci je ubila 3 nemške vojake in pravočasno obvestila komando mesta Koper ter štab L bataljona 10 o grozeči nevarnosti. Enote so se razporedile na o-brambnih položajih preden so prispele sovražne sile. številčno stanje bataljona se je kljub sovražnikovemu pritisku še naprej večalo. Sredi avgusta 1944 je bataljon štel 120 borcev.
Po končanem novačenju v dolini Dragonje je bataljon krenil v hrvaško Istro, da bi pomagal pri novačenju komandi mesta Buje. Avgusta in septembra 1944, ko so se ostale partizanske operativne enote umaknile iz Istre, je bataljon «Alma Vivoda» ostal na položajih v slovenski Istri in se v glavnem zadrževal v notranjosti (Koštabona, Truške), večkrat pa se je premaknil tudi v hrvaško I-stro in taboril pri Hrvojih.
Marjan Tul
NA FILMSKIH PLATNIH
John Boo rman:
ZARDOZj
IZŠLI SO V PARIZU
Spomini P. Nerude velikega pesnika
Svoje izredne ustvarjalne energije je vse življenje razdajal v prid ljudstva, delavskega razreda in revolucije sploh
Prejeli smo
V izdaji «Srečanja» — Nova Gorica, maj 1974, je izšla knjižica «Od ilegalnega antifašizma do proletarske brigade», ki jo je v italijanščini napisal Galliano Fogar (izvirni naslov: «Dalla cospirazione antifascista alla brigata proletaria»). Delo je prevedel Stanko Murovec.
«
Če obstaja film. ki ga je težko vključiti v katerikoli žanr, film, ki se izogiba vsake definicije, ki obenem uporablja vsa izrazna sredstva filmske tradicije in jim oporeka, film, ki gledalca stalno preseneča in postavlja v krizo vsak poskus opredelitve filma samega, to je Boormanov «Zardcz» (Zardoz Velika Britanija 1973), na prvi pogled znanstvenofantastični film, a v resnici, kot smo že rekli, neopredeljiv.
John Boorman, katerega smo že občudovali filme «Point Blank* (Senza un attimo di tregua), «Duello nel Pacifico», «Leone l'ultimo» in «Deliverance» (Un tranquillo week-end di paura), prizna sam, da ga zanima metaforični film bolj kot pripovedni. Seveda bi ob tem lahko pripomnili, da lahko izvlečemo metaforo tudi iz pripovednega filma. Pri Boorma-nu pa je metaforizacija nedvomno zavestnejša. Metafora česa?
In v čem se razlikuje na primer od Kubrickove?
V «Polnt Blanku» smo imeli nesmiseln upor posameznika proti vesoljni kriminalni organizaciji, v «Bell in the Pacific» metaforo vojne, ki prevlada nad osebnim odnosom med Japoncem in Američanom. V «Leo the Last» je nastopil poskus spremembe realnosti, a Leov poseg v «Revolucijo» je ostal navsezadnje zunanji, estetski. V «Deliverance» se je povratek v naravo spremenil v strah meščana pred naravo. (Prvega Boormanovega filma, «Catch Us if You Can», ki je bil v Italiji predvajan le, takrat brez velikega zanimanja, na festivalu v Pesaru, ne poznamo).
Povsod je torej metafora tesno vezana na determiniranost obstoječe družbene strukture.
Druga pomembna komponenta je v Boormanu vera v moč filmskega izraza. Res je, da je Boorman «cinčphile», ki je postal režiser. Leo, protagonist omenjenega filma, je nekakšna prispodoba režiserja, ki preide iz opazovanja realnosti v akcijo, akcija, ki pa kvečjemu pripomore k spremembi zunanjosti, na svojega avtorja pa bolj malo. Ta metoda «koraka naprej in koraka nazaj» navsezadnje še najbolje opredeljuje tudi «Zardoz», tako da se film zdi ponekod prava filmska uprizoritev dialektike (v nekaterih dialogih se nam je zazdelo, da slišimo nekaj Maovih stavkov). drugje pa jo zanika.
Z razliko od «Deliverance». ki je posnel naravno scenografijo in v njej dal metaforični pomen predmetom, je scenografija «Zar-doza» v celoti fantastična. Zdelo bi se ponekod, da je hotel Boorman razvijati predvsem razfni-šljanje o «décoru» samem, saj je ta včasih vsiljiv do skoraj kičastega efekta. In sicer drugače kot pri Kubricku, kjer (zopet mojstrska dvoumnost!) je bil obenem verjeten in lažen. Pri Boormanu imamo vtis. da se ponekod rezultat razlikuje od namenov. Vsekakor nas je bolj prepričat prejšnji «Deliverance», v vsakem oziru.
V glavnih vlogah «Zardoza» nastopajo Sean Connery. Charlotte Rampling, Sara Kestelman.
Konec preteklega meseca so bili v Barceloni objavljeni spomini Pabla Nerude, velikega tragično preminulega čilskega pesnika.
Pred nepolnima dvema mesecema je svetovna javnost z olajšanjem izvedela, da so bile obvarovane pred uničenjem osebne beležke slavnega književnika, predvsem njegovi spomini, ki jih je on tako rekoč do zadnjega diha pisal, zlasti v trenutkih, ki so bili tako tragični za njegov narod in ki so se zaključili z AUendejevo smrtjo. Objava spominov pod naslovom «Confisso que he vivido» (Priznam, da sem živel) je predstavljala vrhunski dogodek prireditve «Dnevi knjige», ki se je vršila 27. aprila v Barceloni, v Španiji.
V spominih, ki jih je samo pesnikova smrt lahko prekinila in ki so zagledali luč sveta, zahvaljujoč pesnikovi soprogi, Matildi Nerudi, ter venezuelskemu romanopiscu Miguelu Oteru Silvi, Neruda opisuje najpomeb-nejše dogodke svojega življenja.
Začenja z otroškimi leti v vasi na jugu Čila. Neruda ,)e že zelo mlad napisal svojo prvo pesem, ki jo je posvetil svoji mačehi. Oče je. kot pravi, vrgel bežen pogled nanjo in mu rekel: «Kje si jo prepisal?». Pesnik je glede na to zabeležil: «Zame je to bil tudi primer prve književne kritike». Kmalu zatem se je v njegovem kraju naselila pesnica Ga-brieala Mistral — ena od redkih žena, ki so prejele Nobelovo nagrado — in dečku odkrila lepote velikih ruskih romanopiscev, Dostojevskega. Tolstoja. Čehova, od katerih se kasneje ni več ločil do konca življenja.
Mladeniška leta je preživel v Santiagu. Tu je obiskoval šolo, obenem pa gradil svojo umetniško osebnost, ki je začela zoreti že pri njegovem petnajstem letu.
«Neka študentska književna nagrada,» piše Neruda, «določena popularnost mojih novih knjig ter moja slavna pelerina so mi omogočile dosego nekakšne majhne avreole spoštovanja tudi izven kroga estetikov. Vendar je kulturno življenje moje dežele dvajsetih let tega veka bilo odvisno izključno od Evrope. Določena kozmopolitska «elita» pa je prihajala do izraza v sleherni od
naših republik. Kar zadeva pisatelje - pripadnike oligarhije, so le-ti živeli v Parizu. Pravi zanje nadalje, da so odločno pisali _ v francoščini, nekateri pa so šli celo tako daleč, da -, so svoja imena pofrancozili. Ta snobizem, pravi Neruda, je bil tako zakoreninjen, da so ga nekateri, potem ko je že bil dosegel določeno popularnost, vpraševali: «Toda, kaj vi delate tu? Morali bi odpotovati v Pariz.»
V Pariz je Neruda prispe!
1. 1927, v njem pa je ostal le kratek čas. Potem je bil konzul v Burmi in na Cejlonu. Preteklo je nekaj let in pesnik se je znašel v Španiji, kjer je pravkar izbruhnila državljanska vojna. Po njenem tragičnem koncu, se je Neruda predvsem trudil, da bi v Čilu našel zatočišče za čim večje število španskih beguncev. «In to je bila,» pravi pesnik,» najvzvišenejša misija, ki sem jih kedaj imel izpolniti.»
Leta 1945 je b4l Neruda izvoljen za senatorja. Kasneje primoran v pregnanstvo, se je oodal na obisk mnogih dežel. Bil je delj časa v SZ in na Kitajskem.
Leta 1979 je bil kandidat Komunistične partije svoje dežele za predsednika Čila. Vendar se je tej kandidaturi odpovedal v korist svojega prijatelja Salva-dora Aliendeja. Potem ko je Ljudska stranka na volitvah zmagala, je pesnik bil imenovan za veleposlanika v Franciji. Toda njegovo razrahljano zdravje postopno popušča, tako da je bil primoran kmalu potem, ko mu je bila dodeljena Nobelova nagrada, vrniti se v domovino. Kaj je potem bilo, je, na žalost, predobro znano.
Poleg spominov iz otroških in deških let je tu še vrsta spominov na potovanja pa še galerija portretov znanih osebnosti, kot so Fidel Castro, Che Guevara, Allende. Louis Aragon, Paul E-luard, Rafael Alberti in drugi. Skratka galerija portretov pesnikov in borcev revolucije. Temu se ne gre čuditi, če vemo iznod peresa koga so ti spomini izšli. Saj je bilo vse življenje Pabla Nerude povezano z usodo njegovega ljudstva, delavskega razreda, s procesom revolucije v njegovi domovini Čilu ter ha svetu sploh.
SREDA, 29. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost:
Kronike planeta Zemlja
12.55 Anketa o poklicih:
Poklici bodočnosti
13.30	DNEVNIK
14.10 - 14.40 Vzgojni problemi današnjih dni
15.40	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Oddaja za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost:
Salgarijev mit
19.15	Italijanske kronike
20.00	DNEVNIK
20.40	Veliki dirigenti:
Rafael Kubelik:
Peta oddaja je posvečena skladatelju in dirigentu Rafaelu Kubeliku, ki se je rodil leta 1914 na Češkem iz družine glasbenikov. Študiral je na praškem konservatoriju ter je začel svojo dirigentsko dejavnost leta 1934 s češkim Filharmoničnim orkestrom. Od leta 1939 do 1941 je bil ravnatelj Narodnega gledališča v Brnu, od 1942 do 1948 pa umetniški ravnatelj češkega Filharmoničnega orkestra. Potem je preživel dve leti v Veliki Britaniji, od koder se je leta 1950 preselil v ZDA ter postal ravnatelj čikaškega simfoničnega orkestra. Leta 1953 se je spet vrnil v Evropo ter postal najprej umetniški ravnatelj Coven Gardena v Londonu in potem pa ravnatelj orkestra muenchenskega radia. Med njegovimi deli najdemo simfonije, nabožno glasbo, koncerte in opere. Na današnjem sporedu bo Brucknerjeva IV. simfonija, Malerjeva IV., Smetanova Ma Vlast ter Mozartova simfonija K. 504 «Praga»
21.45	športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
19.15 Športni dnevnik 57. Giro d’Italia
20.00	Koncert violinista Dina Asciolle
Med raznimi glasbenimi inštrumenti, ki so v preteklosti doživeli manj sreče, ali pa sploh niso bili prav nič čislani, je inštrument, ki je nekakšen «križanec» med kitaro in violončelom. Prav ta inštrument je v preteklosti privabil pozornost Franza Schuberta. Kot smo dejali, gre za inštrument, ki je med kitaro in violončelom in ki ga je leta 1823 izdelal Johann Georg Staufer. Od kitare je podedoval šest strun ter uglasitev, od violončela pa je prejel njegove dimenzije. Inštrument je bilo treba igrati z lokom.
Franz Schubert je leta 1824 napisal sonato, ki so jo spočetka izvajali z omenjenim inštrumentom. Kljub Schubertu in njegovi zavzetosti pa je inštrument kmalu izginil. Danes se ta sonata izvaja z violončelom. Drevi bo sonato izvajal violončelist Dino Asciolla s sodelovanjem pianista Arnalda Graziosija. Glasbenika bosta izvedla tudi skladbo «Quatre visages» 82-letnega francoskega skladatelja Dariusa Milhauda
20.30	DNEVNIK
21.00	La via del tabacco — Tobacco road — film
Delo je filmski prikaz istoimenskega znanega romana, ki ga je leta 1932 objavil Erskine Caldwell in drame, ki jo je pozneje pripravil Jack Kirkland. Uspeh je bil ogromen: od knjige je bilo natisnjenih več milijonov izvodov v vsem svetu, milijoni gledalcev pa so gledali dramo v gledališču. Hollywood ni mogel ostati brezbrižen spričo tega uspeha ter je zato že leta 1941 Darryl F. Zanuk poveril režiserju Johnu Fordu nalogo, da pripravi za filmska platna delo, ki bi konku riralo knjigi in drami. S Fordom so sodelovali scenarist Johnson, operater Arthur Miller, glasbenik Alfred Newmann, a med igralci Genet Jerney, Dana Andrews, Ward Bond in drugi. Film «Tobacco road» spada v zgodovinski ciklus, ki ga je Caldwel posvetil problemom «unogih belcev» v globokem jugu ZDA. V knjigi in v filmu se pripovedujejo dogodivščine družine Lester, ki se je v prejšnjem stoletju naselila v Georgiji in ki je s trdim delom ustvarila velike nasade tobaka in bombaža. Današnji Lesterjevi so čisto drugačni, kot so bili njihovi predniki. V sebi nimajo nič več starega navdušenja, ... pač pa so postali apatični ter živijo v revščini. Hiše razpadajo, a lepa «pot tobaka» se je spremenila v stezo, ki jo prekriva plevel. Življenjske navade so zdrsnile na najnižjo raven, do nemoralnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10 - 11.50 Šola
17.40	OBZORNIK
17.55 Nogometna tekma Madžarska — Jugoslavija
19.50 O X. kongresu ZKJ
20.15	Beli kamen — film
20.45 Risarka
21.00 DNEVNIK
21.40	Film tedna: Fo'ografija, režija Pal Zolnay, v glavnih vlogah Istvan Iglodi, Ferenc Sebo in Mark Zala.
Film ni pravi igrani film, kot smo jih vajeni. Režiser je izbral posebno metodo — nekakšnega filma — resnice. Dva mlada fotografa, ki se odpravita na deželo, da bi s kamero ujela utrip življenja in usod, nista v ospredju, na ekranu ju bomo videli bolj malo. Zanimajo ju ljudje, ki sicer radi pozirajo v upanju, da se bodo videli lepše, kot so v resnici. Pred foto grafoma je dilema: naj se prepustita želji ljudi, ali naj jih u jameta v trenutku nepazljivosti, takšne, kot so. Fotografije odkrivajo obraze -- pa tudi vplive usode; iz izkušenj, ki jih pridobita, odkrivata dotlej skrite človečke globine, ki sta jih s svojo kamero in vprašanji usnela izvabiti iz ljudi. Film je torej nekakšen omnibus človeških usod, tragedij in izjav, ki so prišle spontano iz ust vprašanih
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Risanke za otroke
21.15	TV DNEVNIK
21.30 Nogomet iz Budimpešte: Madžarska — Jugoslavija
23.00	«Trini Lopez» zabavno - glasbena oddaja
...n...................................n...........................umni
Horoskop

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pripravite teren za boljše razumevanje, kar se bo odražalo tudi v uspehu dela. Spoznali boste osebo, ki jo boste vzljubili.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Primeren razvoj neke poslovne zadeve, ki bo vnesla precej poživitve v vaše življenje. Prijeten obisk.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko sreče pa tudi zelo veliko dela. Zato bo tudi gmotni uspeh izreden. Nesporazum v ljubezni
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne nasedajte izzivalnim potezam poslovnih tekmecev. Zaupajte vase in v svoje moči.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Delikatna doba. Zavedajte se resnosti položaja. Danes ne hodite na pot. Najprej se odpočijte in umirite živce.
DEVICA (od 23.8. do 22 9 ) Edi no z drznostjo se boste uveljavili S tem ni rečeno, da boste povsem uspeli. Imejte več razumevanja do ljubljene osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.)
Ne bodite preveč malodušni. Tudi ko gre za večje ovire, ne mečite puške v koruzo. Privoščite si počitek.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Možno potovanje, ki pa bo poslovnega značaja. Predvidevajo se večji uspehi. Tudi v ljubezni zadoščenje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bodite preveč velikodušni v obljubah, posebno če jih ne morete držati. Prijetno razumevanje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naj se vam ne mudi preveč, saj bo vse šlo tako kot si želite. Skupni načrti veliko več zaležejo kot posamični.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nepričakovana pomoč vam bo kot nalašč za dokaj mučne trenutke, ki vas čakajo. Novosti v čustvenih zadevah.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri delu ne postavljajte novih pogojev in nepotrebnih zahtev. Ne delajte prevelikih načrtov.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-
in Jimmi Cliff; 8.40 Kako in za kaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Ra- |
ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11 40 d'jska priredba^ 9.5(1 Plošča^za
Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13 30	...
Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravstvo;
19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert;
22.05 Ritmične figure.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 16.20 «Una lettera d’amore», opera;
19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30,	8.30. 13.30, 15.30, 17.30,
18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Min-ghettijev nastop; 10.45 Prijateljica Vanna, nasveti in glasba; 12,00 Glasba po željah; 14.00 Praksa samoupravljanja; 16.00 Nepozabne melodije; 17.00 Jugoslovanski pevci; 18.00 Mladi izvajalci; 18 45 Poje Bing Crosby: 19.00 Oddaja oro-gresivne glasbe; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Iz priljubljenih oper.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 21.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 12.10 Četrti spored; 15.10 Za vas mlade;
16.00	Sončnica; 17.05 Plošča za poletje; 17.40 Program za otroke;
18.00	Nove plošče; 20.00 Radijski oder; 22.00 Mina. Andata e ritorno.
II PROGRAM
7.30.	8.30, 11.30. 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Anna Identici
poletje; 12.40 Opravljivci; 13.35 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj; 15.00 «Giro d’Italia; 16.05 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 21.50 Glasbeno - govorni spored.
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Operna glasba; 12.20 Sodobna ital glasba;
13.00	Glasba skozi čas; 14.30 Med igra; 15.15 Simfonična glasba, 16 45 Strani z albuma; 17.10 Lahka glasba; 17.25 Enotni razred: 18.25 Francoske popevke: 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečerm koncert; 20.15 Pravna veda in družba.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 11.00, 14.00. 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja, 11.15 Urednikov dnevnik; 1310 Znane melodije in orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Obvfr stila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .	15.10 Char-
les Gounod: odlomek iz opere «Faust»; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo: 16.40 Majhen recital pianistke Nine Kraljičeve z Reke;
17.00	«Loto vrtiljak»; 18.10 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.15 S pop ansambli; 19.30 Naš razgovor; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno.
SPORT SPORT SPORT
KOLESARSTVO
PO 12. ETAPI DIRKE <xGIRO D’ITALIA»
MERCKXOV ZAOSTANEK ZNAŠA LE ŠE 18 SEKUND
Felice Gimondi je razočaral - Italo Zilioli odstopil
VERSILIA, 28. — E. Merckxu ni danes uspelo, da bi z etapno zmago osvojil tudi prvo mesto na skupni lestvici. Španec Fuente je sicer v etapi na kronometer zgubil več kot dve minuti, vendar pa je bil Merckxov podvig še vedno premalo za osvojitev roza majice Današnja etapa je šla v glavnem po predvidevanjih, saj je sam Fuente žc pred dnevi izjavil, da mu bo belgijski as odščipnil najmanj dve minuti na štiridesetih kilometrih proge od Forte dei Marmi do Versine. Vendar pa si je na vzponih nabral dovolj prednosti, da je lahko kljuboval večkratnemu zrnago-
Zaradi tragičnih dogodkov v Brescii danes ne bo na sporedu 13. etape kolesarske dirke «Giro d’Italia». Etapa Forte dei Marmi — Pietra Ligure ho na sporedu jutri, Pietra Ligure — Sanremo v petek (ko bi moral biti počitek), Sanremo — Valenza pa v soboto.
valcu dirke po Italiji. Razočaral pa je Gimondi, ki ni šel preko šestega mesta z več kot minuto zaostanka za Merckxom, katerega je lani prav na tej progi gladko premagal. Presenetil pa je mladi Moser, ki se je nepričakovano uvrstil na drugo mesto. Od mladih domačih kolesarjev je bil nato Baronchelli, up italijanskega kolesarstva, takoj za Gi-Riondijem, Battaglio pa ni bil na «svojem terenu», podobno kot Španec Fuente.
Danes je moral odstopiti Italo Zilioli, ker ga je med treningom pred startom podrl na tla neki avtomobil. Ziliolija so prepeljali v bolnišnico, kjer pa so mu ugotovili le Udarce po telesu.
Vrstni red na cilju:
1.	Eddy Merckx (Bel.), ki je 40 km prevozil v 49’31” s poprečno hitrostjo 48,468 km na uro
2.	Francesco Moser
3.	Gosta Petterson
4.	Ole Ritter 5 Knut Knudsen (Norv.)
6.	Gimondi
7.	Baronchelli G. B.
8 De Vlaeminck 9. Fraccaro
10.	Battaglio
11.	Borgognoni
12.	Fuente
13.	Bitossi
14.	Gonzales Linares
15.	Rodriguez Skupna lestvica:
1.	Fuente
2.	Merckx
3.	G. B. Baronchelli
4.	Gimondi
5.	Moser
6.	De Vlaeminck
7.	Battaglin
8.	Bitossi
9.	Conti
10.	Pettersson
11.	Kuiper
12.	Riccomi
13.	Uribezubia
14.	Lazcano
15.	Poggiali
NOGOMET
49’58" 50T9” 50’31” 50’-!4” 50’54" 50’57” i.č. 51’24” 51’25” 5F29” 51’34" 51’35” 5F36'’ 51'40”
58.59’47” žaost. 18" 2’31” 2'41” 2’49" 2'51” 3’03" 3’19” 3'32” 4’2V’ 5'33” 5’54” eMS” 6’54” 9’52"
V PRIMORSKEM DERBIJU
Po tradiciji
Koper — Izola 1:0 (0:0)
V primorskem derbiju med Koprom in Izolo so spet zmagali domačini. To se dogaja že nekaj let in tradicija se je nadaljevala tudi tokrat.
Dvoboj je privabil na igrišče Kopra rekordno število — blizu dva tisoč gledalcev, ki pa tokrat z igro niso bili kdove kako zadovoljni. Obe moštvi sta igrali nervozno hi netočno, napadalci pa so bili v zaključnih akcijah dokaj nespretni. Igra je bila v glavnem enakovredna. Edini zadetek je dosegel Kocjančič v 53. minuti, ko je z ostrim strelom iz neposredne bližine poslal žogo neubranljivo v mrežo. Vratar pa ni bil kriv, saj je bil strel premočan, pa tudi lastni igralci so ga pokrivali. Po tem zadetku je imela Izola več od igre. Vinko Gregorič je bil pobudnik številnih napadov gostujoče ekipe, ni pa imel sreče.
saj je eden izmed njegovih strelov za las zgrešil cilj.
Obe ekipi moramo pohvaliti zaradi požrtvovalne in vseskozi fair igre, pa tudi navijanje v obeh taborih je bilo dostojno. Pri domačih naj pohvalimo vratarja Pišlarja ter Kocjančiča, Ljubojeviča in Ari-zanoviča, pri gostih pa predvsem Vinka in Teodorja Gregoriča.
Po končani tekmi smo zabeležili nekaj izjav.
Predsednik tehnične komisije NK Koper Ivo Mitar: Srečanja med Koprom in Izolo so zmeraj zanimiva zaradi lokalnega prestiža. Tako je bilo tudi tokrat, čeprav igra ni bila na posebno visoki ravni. Izola, ki je v nevarnih vodah, se je pač krčevito borila za točki in to je tudi dalo pečat srečanju. Sicer pa je naša zmaga zaslužena.
Trener NK Izola Dušan Sosič: Derbiji med Koprom in Izolo so pač značilni po tem, da je rezultat zmeraj negotov. Čeprav smo nastopili s šestimi mladinci, ker pomlajujemo moštvo, smo računali na točko. Ni nam uspelo. Zdaj smo obsojeni na izpad, čeprav še ni vse izgubljeno. Toda, če se bomo znašli v nižjem razredu zagotavljam, da se bomo s pomlajeno ekipo že prihodnjo sezono spet vrnili v republiško iigo.
Strelec edinepa zadetka Alfio Kocjančič: To je bil eden izmed mojih redkih zadetkov, saj igram izključno v obrambi. Prav zato sem toliko bolj vesel. Žel mi je, da so se tovariši iz Izole znašli v tako neprijetni situaciji in jim grozi izpad. Sicer pa je bilo srečanje športno in naša zmaga zaslužena.
L. O.
NARAŠČAJNIKI
Op. Supercaffè — Vesna 4:0
OP. SUPERCAFFE’: Sardi, Paro-vel, Ziani, Fabian, Manimetti, Penco, Cracovia, Potasse, Modesti, Gio-vannini, Pisacco.
VESNA: Eva, Zucca, Švab, Zulia-ni, Slatič, Košuta, Sedmak, Ferlu-ga, Russignan, G. Zucca, Milocchi, 12 Bubnich, 13 Žerjal.
SODNIK: Rizotti, Trst.
STRELCI: Modesti (2), Potasso in Penco.
V	drugem kolu finalnega dela na-raščajniškega prvenstva je Vesna visoko klonila pred močno Opicino Supercaffè. Tokrat so naši fantje odpovedali na celi črti, predvsem pa v obrambi, kjer so bili zelo nepazljivi.
V	prvem delu tekme je «plavim» z obrambno igro uspelo zadržati goste, ki so pa stalno ogrožali kriška vrata. Po odmoru pa so Openci povsem nadigrali kriško ekipo in so ji nasuli kar štiri gole, katerim je botroval še zelo slab dan vratarja Eva. Proti koncu tekme bi lahko kapetan Zucca zmanjšal razliko z enajstmetrovko, ki pa jo je zastreljal.
To je drugi zaporedni poraz naših fantov v teh finalnih srečanjih, v katerih so naleteli predvsem na tehnično boljšo ekipo.
ATLETIKA
V NEDELJO V VIDMU
Deželni rekord v metu kopja
Odlične rezultate so zabeležili v drugem dnevu na deželnem ekipnem atletskem prvenstvu v Vidmu, v troskoku pa celo nov deželni rekord. Slovensko predstavništvo Bora je, žal, odpadlo, od dveh atletov CUS pa je bil uspešen le Švab, ki je 400 m pretekel v 53”1, z ovirami pa v 59”3. Ruzier je imel smolo na 110 m z ovirami, saj je prav na zadnji po zelo dobrem teku nerodno padel in je tako opustil tudi met kopja.
Končni izidi:
MET DISKA Veraldo (Trbiž) 51,28 m 800 m
Kostesi (TS) 1’55”4 TROSKOK
Ferasin (Italcantieri Tržič) 15,10 m MET KOPJA
Defranzoni (Palmanova) 65,84 m 200 m
Delladona (CUS Trst) 22”3 SKOK S PALICO Barella (Libertas Videm) 4,50 m 400 m Z OVIRAMI Katon (Libertas Videm) 54”1 V ekipni lestvici je zmagal Libertas Videm — 16.592 točk, drugi je bil CUS iz Trsta — 14.765 točk.
K. B.
KOŠARKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
DREVI NA GRETI SABA -BOR
Nasprotnik «plavih» je favorit za končno zmago
Drevi: SABA — Bor
V drugem kolu turnirja prijateljstva za kadete, ki ga prireja društvo Servolana, bo drevi Bor igral na Greti proti SABA, ki je eden favoritov za končno zmago. Srečanje bo ob 19. uri.
Košarkarji SAEA so v prvem srečanju z dokajšnjo težavo premagali Servolano. Pn tem pa je treba omeniti, da je trener Frizzati uporabil vse razpoložljive igralce in je omogočil Škedenjcem, da so se večkrat približali ekipi SABA.
Borovci so v prvem kolu premagali Italsider, ki ima tudi odličnega Michelisa. V tekmi proti SABA pa bo Bor drevi igral s to postavo:	Vatovec, Košuta. Ražem,
Bruno Furlan, Mazzucca, Parovel, Perko, Renato Furlan, Žerjal in Siega.
IZIDI 1. KOLA:
Bor - Italsider 83 76, SABA - Servolana 71:64; Don Bosco - Ricreatori 50:56.
lumi m tiiimiimi minili iniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii mn
MOSKVA, 28. — Finalno srečanje za določitev uradnega izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Fischerja bo od 16. septembra dalje v Moskvi. V finalu se bosta spoprijela sovjetska velemojstra A-natolij Karpov in Viktor Korčnoj. Zmagovalec pa se bo s Fischerjem srečal prihodnje leto.
LESTVICA
imiMiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiuumiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiHiiiimmimmimHiiimmiiii
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Jugoslovani danes proti Madžarom
Nastopil bo tudi član Olimpije Popivoda
SZEKESFEHERVAR, 28. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo jutri odigrala prijateljsko srečanje z reprezentanco Madžarske, ki je bila izločena iz finalnega dela svetovnega nogometnega prvenstva. Madžari bodo prav gotovo trd nasprotnik za goste, ki bodo skušali odkriti zadnje pomanjkljivosti v moštvu in jih izpilili do 13. junija, ko bodo igrali proti Brazilcem. Domačini bodo poslali na igrišče svojo najboljšo postavo, pa čeprav bosta manjkala Zambo ir. Juhazs.
Selektor jugoslovanske nogometne vrste Miljan Miljanič bo poslal na igrišče predvsem tiste igralce, za katere računa, da bodo igrali večino nastopov na SP. Tisti pa, ki ne bodo nastopali jutri, bodo prav gotovo prišli v poštev na petkovi iskrni s
Sandor | francoskim klubom Iroyes.
Bregov vratar letos ni mogel preprečiti nazadovanje svoje ekipe v 3. AL. (Na sliki: med tekmo z Zarjo)
Bor	1	1	0	83:76	2
SABA	f	1	0	71:64	2
Ricreatori	1	1	0	56:50	o
Don Bosco	1	0	1	50:56	0
Servolana	1	0	1	64:71	0
Italsider	1	0	1	76:83	0
DANAŠNJE KOLO					
SABA - Bor	(19.00),	Don		Bosco	-
Italsider. Servolana -		Ricreatori.			
DEČKI
Kontovel - Flaminio (36:33)
70:66
KONTOVEL: Ban 16, Čuk 23, Ivo Starc 12, Perini 9, Regent 2, Klavdij Starc 8, Nabergoj in Majovski.
Sodnika: Mengotti in Policastro.
Prosti meti: 6:16.
Pet osebnih napak: Perini (50:47).
Kontovel se je moral precej potruditi preden je ugnal trdoživega nasprotnika. Flaminio je pač vse prej kot slaba ekipa.
V	prvih minutah je kazalo, da bo Kontovel z lahkoto odpravil nasprotnika. Toda Flaminio se je čedalje bolj bližal. Polčas se je zaključil v popolnem ravnovesju sil.
V	drugem polčasu sta si bili ekipi še vedno izenačeni. Kontovelska peterka je tokrat zelo slabo igrala prav v obrambi. Res, sonce je izredno pripekalo, a igralci Flaminia so z nerazumljivo lahkoto prodirali proti košu. Kljub temu so si Kon-tovelci proti koncu tekme nabrali zadovoljivo prednost in so zmagali.
. I. S.
Rocco pri Fiorentini
FIRENCE, 28. — Izgleda, da bo Tržačan Nereo Rocco v prihodnji nogometni sezoni treniral italijanski prvoligaški klub Fiorentino. Tako je vsaj sporočil predsednik florentinskega moštva, ki je izjavil tudi, da zapušča dosedanji trener Radice svoje mesto. Ne ve se še, če bo Rocco prisoten na stadionu jutri, ko bo Fiorentina odigrala prijateljsko srečanje z Argentino.
* * *
COMO, 28. — Italijanska nogometna reprezentanca je v okviru svojih priprav za SP odigrala trening tekmo proti Interjevim naraščajnikom in je zmagala z 12:0.
V	prvem polčasu so igrali: Zoff, Spinosi, Facchetti, Benetti, Morini, Burgnich, Mazzola, Juliano, China-glia, Rivera, Boninsegna.
V	drugem polčasu pa so nastopili: Zoff, Spinosi, Sabadini, Juliano, Bellugi, Wilson, Anastasi, Causio, Boninsegna, Re Cecconi, Pulici.
MOTOCIKLIZEM
Na motociklističnem tekmovanju v Pradamanu za deželno prvenstvo so dosegli člani tržaškega motokluba «G. Parlotti» nekaj zelo dobrih u-spehov. Paolo Sirza je zmagal v kategoriji 100 ccm, Orlandini pa je bil v tej skupini tretji. Papucia je dosegel 6. mesto v kategoriji 50 ccm motorjev.
Ti trije tekmovalci so tudi osvojili drugo ekipno mesto za društva.
Dobro so se odrezali v Borgnanu tudi tekmovalci v gimkani, z zmagami, ki jih je dosegel Gino Parlotti. Zmagal je v dveh kategorijah, eno pa je osvojil njegov klubski tovariš Gianfre v kategoriji skuterjev. Izkazali so se še ostali Tržačani. Macchini, Silvano Parlotti, Polmo-lungo, Damiani,-Lunder, Paolo Parlotti in Savi.
NOGOMET
V LJUBLJANI
Brežani remizirali z moštvom Ilirije
Srečanje je bilo borbeno in kakovostno
Ilirija Ljubljana — Breg 2:2
(0:0)
ILIRIJA: Kutnar. Srebernjak (Voj-skič), Herbst (Berdajs), Novak, Hercegonaj, Kitonjič Ž., Kitonjič M. (Bergant), Dolenc, Zakotnik, Ratajc, Kanc (Žerovnik).
BREG: Krmec, Krevatin, Kuret M. (Kalin), Novello, Košuta, Grizo-nič, Peroša (Polese) (Divis), Kuret (Lovriha), Bržan, Ferluga (Strnad), Klun (Jež).
Sodniki: Glavni: Šuštar. Stranska: Lukič in Gajič, vsi iz Ljubljane.
Strelci: V 52. min. Zakotnik, v 62. min. in 72. min. Strnad, v 75. min. Zakotnik.
Kot običajno je tudi letos ŠD Breg, po končani sezoni, priredilo mladinsko srečanje v matični domovini. Letos so Brežani gostovali pri Iliriji, ki ima po Olimpiji največje število aktivnih udeležencev v različnih športnih panogah v Ljubljani. Pionirska ekipa, s katero so igrali Brežani, ima naslov prvaka Slovenije.
Tekma sama je bila na visoki tehnični ravni. Ekipi sta si bili vedno enakovredni. V prvem polčasu so se napadi ene in druge strani postopoma izmenjavali, vendar vratarja nista imela veliko dela. Najnevarnejšo akcijo je izvedel Bržan, ko je sredi polčasa lepo streljal, vratar Kutnar pa je spretno rešil v kot.
Po odmoru je bila igra živahnejša in je prišla do izraza boljša kondicija domačinov, ki so po desetih minutah prišli v vodstvo po osebni
Za jutrišnje srečanje je Miljanič objavil naslednjo postavo: Marič, Bu. lian, Krivokuča, Pavlovič. Katalinski, Mužinič, Popivoda, Jerkovič, šurjak, Ačimovič in Džajič. V reprezentanci bodo tako po daljšem času spet igrali Krivokuča ter napadalec ljubljan ske Olimpije. Danilo, .Popivoda.;. ,kot rezerve pa bo Miljanič imel na raz-polago še Bukala. ki bc nadomestil v drugem polčasu šurjaka, Hatumča namesto Pavloviča, V. Petroviča, ki bo nadomestil na krilu Popivodo, ter Vladiča, ki bo v drugem polčasu prevzel mesto Jerkoviča ali Ačimoviča. če bo potek fgre zahteval, bo Miljanič uporabil še Hadžiabdiča in Meškoviča. Manjkala pa bosta poškodovani Holcer ter Ramljak. ki bo igral s Feyenoordom v finalu za pokal UEFA.
NAMIZNI TENIS
8. in 15. junija pokrajinsko prvenstvo v Gorici
Pokrajinska federacija v namiznem tenisu bo 8. in 15. junija organizirala drugo pokrajinsko prvenstvo za vse kategorije. V soboto, 8. junija se bodo v telovadnici v Stražicah, Ul. Brigata Pavia 47, pomerili tekmovalci kategorije dečkov, naraščajnikov in mladincev. Prihodnjo soboto, 15. junija, (vedno v isti telovadnici) pa bo na sporedu tekmovanje tretjeka-tegornikov.
ŠPORT NA TV
Italijanska televizija bo danes ob 21.30 na drugem sporedu posredno prenašala finalno nogometno srečanje za pokal UEFA med Feyenoordom in Tottenhamom.
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
Brazilija: polom leta 1950
Nogomet so v to deželo zanesli Angleži
Od Angležev, ki so ustanovili v Braziliji prve klube, se je nogomet kot epidemija razširil med domačine in v nekaj letih dosegel že zavidljivo tehnično raven in povsem lasten značaj.
Prvi organizator je bil Charles Miller, rojen v Sao Paulu od angleških staršev. Dne 18. oktobra 1901 so zabeležili prvo uradno tekmo. Črnci so bili takrat še odsotni na igriščih in tudi med gledalci, ko pa so jim 16 let kasneje le odprli vrata se je nogomet med njimi silno razvil. Charles Miller je bil dolgo let ne samo organizator, temveč tudi najboljši napadalec raznih turnirjev. E-kipa Millerja je prvič doživela noraz komaj leta 1906 proti Santosu. Izbor nogometne zveze je prvo mednarodno srečanje odigral proti Argentini leta 1908 v Sao Paulu (2:2), za Brazilijo pa so i-grali skoraj sami tam živeči Angleži ali pa Brazilci angleškega porekla.
Kmalu nato se je na igriščih pojavil nogometaš, ki je dolgo let dajal ton brazilskemu nogometu. Imenoval se je Arthur Frie-denreich, oče mu je bil Nemec, mati pa črnka. Imevonali so ga «El Tigre» zaradi zagrizenosti s katero je vpadal pred nasprotnikova vrata. Friedenreich je dal tudi zmago Braziliji v prvi meddržavni tekmi proti Argentini v Buenos Airesu (1:0).
Na svetovnem prvenstvu se je Brazilija resno izkazala komaj leta 1950. V prvih dveh tekmah finalnega dela je dosegla proti švedski in Španiji kar 13 golov. Že leto prej se je Brazilija dobesedno poigrala z vsemi nasprotniki na južnoameriškem prvenstvu z zmagami 9:1 proti Ekvadorju, 10:1 proti Boliviji, 5:0 proti Kolumbiji, 7:1 proti Peruju, 5:1 proti Urugvaju in 7:1 proti Paragvaju. Brazilci so bili o zmagi tudi v odločilni tekmi povsem prepričani. Na stadionu Maracanà, zgrajenem za 187 tisoč gledalcev, se
IGRA V 2. SKUPIM z Jugoslavijo, škotsko, Zairejem SPORED TEKEM
13. junija v Frankturiu: Brazilija • Jugoslavija 18. junija v Frankfurtu Škotska - Brazilija 22. junija v Gelsenkirchnu: Zaire - Brazilija NA PREJŠNJIH SP:
1934: izločena v turnirju za vstop v finalni del (1:2 Jugoslaviji, '4:0 Boti-' vija)
1934: izločena v osmini finala (1:3 Španija)
1938: 3. mesto (osmina 6:5 Poljska, četrtina 1:1 bi 2:1 Češkoslovaška, polfinale 1:2 Italija, za 3. mesto 4:2 Švedska) 1950: 2. mesto (kvalifikacije: 4:0 Mehika, 2:2 Švica, 2:0 Jugoslavija: finalni del: 7:1 Švedska, 6:1 Španija, 1:2 Urugvaj) 1954: izločena v četrtini finala (osmine: 1:1 Jugoslavija, 5:0 Mehika; četrtina: 2:4 Madžarska)
1958: 1. mesto (osmine: 3:0 Avstrija, 0:0 Anglija, 2:0 Sov. zveza; četrtina: 1:0 Wales, polfinale: 5:2 Francija; finale: 5:2 Švedska)
1962: 1. mesto (osmine: 2:0 Mehika, 0:0 Češkoslovaška, 2:1 Španija; četrtina: 3:1 Anglija; polfinale: 4:2 Čile; finale: 3:1 Češkoslovaška 1966: izločena v osmini finala (2:0 Bolgarija, 1:3 Madžarska, 1:3 Portugalska)
1970: 1. mesto (osmine: 4:1 Češkoslovaška, 1:0 Anglija, 3:2 Romunija; četrtina: 4:2 Peru; polfinale: 3:1 Urugvaj, finale: 4:1 Italija)
je nagnetlo kar 210.000 oseb. Že med naskokom na stadion je bilo nekaj oseb pomendranih. Tekma je bila zelo dramatična. Brazilci so prvi povedli, Urugvaj pa je s Schiaffinom najprej izenačil nato pa z Chioggio povedel. Dvanajst oseb je tisti dan zadela kap, razdejanih gostiln je bilo na stotine. Mesec dni niso ljudje obi-' skovali nogometnih tekem. Polni dve leti državna reprezentanca ni več igrala.
Na naslednjem svetovnem prvenstvu v Švici je Brazilijo v četrtfinalu izločila Madžarska. Bilo je 6 golov, 2 enajstmetrovki, 3 izključeni in na koncu splošen pretep z udeležbo vseh, ki so bili na igrišču tudi kot uradne o-sebe.
Izkušnja v Švici je pomenila tudi preobrat v brazilskem nogometu. Odgovorni za reprezentanco so uvideli, da ne morejo nikamor z vročekrvnostjo. Izbrane so strogo podučili in vrsti < mogočih tudi bolj načrtne treninge. Na svetovno prvenstvo leta 1958 je prišla moderna odprava, z zdravniki in psihologom. V zbo ru je bil tudi 17-letni mladenič Pele, ki je prvo tekmo odigral komaj med odločilnim srečanjem osmine finala proti Sovjetski zvezi.
Igra Brazilcev brez grobosti je zaradi svoje tehnične dovršenosti navduševala ves svet in na koncu je več kot zasluženo prejela pokal Rimet. Finalno tekmo so odigrali: Gilmar, Djalma Santos, Nilton Santos, Orlando, Bellini, Zito, Didi, Garrincha, Vava, Pele, Žagalo. Slednji je sedaj tudi zvezni trener.
Brazilija je nato še dvakrat in tako dokončno osvojila zlato trofejo. Leta 1962 je bila postava skoraj enaka, manjkal pa je poškodovani Pele. Zadnja zmaga je bila morda lažja od predvidevanj, ker so ostala boljša moštva dala vse od sebe že pred finalom.	Bruno Križman
akciji Zakotnika, ki je preigral vrsto nasprotnikov in ukanil Krmca. Malo kasneje so Brežani izenačili na nekoliko posrečen način s Strnadom. Ilirija se je nato odločneje pognala v napad in je imela na razpolago enajstmetrovko (roka Novella), ki jo je pa Kitonjič zastreljal. Brežanom je uspelo povesti v 72. minuti s Strnadom, ki je po podaji Bržana lepo poslal usnje pod prečko. Potekle so le 3 minute, ko je Zakotnik ponovno realiziral. Po strelu iz kota je z glavo neubranljivo poslal žogo na dno mreže.
Jolo
ZAČETNIKI
Breg — Fortitudo 1:2 (0:1)
BREG: Mauri, Kocijančič, Sancin, Lovrečič, Ražem, Klabjan, Sche-riani, Divis, Grizonič, D’Aliesio, Viola.
FORTITUDO:	Andreassi, Millo,
Ruggetti, Romano, Cerne, Minca, Mavassi (Bastovic), Calligaris, Rossetti, Repa, Sala.
SODNIK: Paoli.
Strelci: Ruggetti, Bastovic, Klabjan.
' Najmlajši Brežani so sprejeli v goste Fortitudo. Miljčani so predvajali lepo in učinkovito skupno i gro. Brežani so bili v začetnih mi nutah zelo nevarni in so zadeli prečko s Klabjanom, ki je bil najboljši v njihovih vrstah. Miljčani so nato postopoma prevzel-' vajeti igre v svoje roke in so bili zelo nevarni predvsem s prostimi streli Repe. Proti koncu polčasa je gostom u-spelo povesti s prisebnim Rugget-tijem, ki je " voleju ukanil nekoliko negotovega Maurija. Po odmoru se je Fortitudo pogosteje spuščal v napad in je podvojil z Bastovi-cem, ki je poslal usnje v mrežo po prečki Repe.
Tedaj so se «plavi» pognali z vsemi silami v napad, vendar je bilo prepozno. Do častnega zadetka so prišli po zaslugi Klabjana, ki je preusmeril v mrežo žogo, ko se je po prostem strelu Grizoniča odbila od prečke.
Jolo
TROFEJA RONCHI
Sampvifo — Primorec 2:0
(2:0)
SAMPVITO: Canciani, Racè. Pre-donzani, Mazzutto, Pittoni, Kjerin, Pedrazoli, Agattini, Galletti, Zecchini, Stocca, štev. 12 Turco, štev. 13 De Michele.
PRIMOREC: Vladimir Kralj. Husu, Sluga, čuk, Sosič, štranjčak, (v d.p. Doro Možina), D’Este, Valdi Možina, Pavel Kralj, Bruno Kri-žmančič, (v d.p. Pappatico). Boris Kralj.
Primorec se je poslovil od «Trofeje Ronchi» s porazom. Skončal je na sredini lestvice z 9 točkami. V tej tekmi bi zaslužil tudi remi. a dve začetni napaki trebenske obrambe (in nato velika netočnos napada) sta bili glavni vzrok teg poraza. S to tekmo je Primorr zaključil tudi letošnjo sezono.
Bruno Križmančič
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, 2. Janija, v okviru proslav 70-letnicc ustanovitve društva, s sodelovanjem PD Tabor
ORIENTACIJSKI POHOD
za otroke do 11. leta, za mladince od 11. do 18. leta ter za odrasle od 18. leta dalje. Ekipe naj imajo od 3 do 5 članov. Ekipe mladincev in odraslih morajo prinesti s sabo naslednje rekvizite:	kompas, kotomer, ravni-
lo, specialko (Poggioreale del Carso F 40 A II. S.O.). Priporoča se tudi, naj se pripravijo na računanje koordinat in stopinj.
Vpisovanje do 9. ure zjutraj na startu. Vrstni red bo izžreban. Start bo dan ob 9. nri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. Pri. jditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne poškodbe, ki bi 'i tekmovalci lahko utrpeli med nastopom.
TONE
SVETINA
«Ne boj se zame, Jalen! V vseh stenah, kar sem jih preplezal, še nisem nikoli padel, v dolini pa že mnogokrat...»
«Naj ti bo odpuščeno, ker nisi edini. Veš Joža, opozorili so me, da sl pogan. Oblasti te ocenjujejo, da se sicer družiš s krščanskimi socialisti, da si pa v resnici samo socialist. Ničkaj nisi krščanski! Zdaj, ko si javna oseba, ti zamerijo, da ne hodiš v cerkev! Slab zgled si. Ne zameri, jaz te imam rad, kakršen si, prav je pa, da veš. Hudi časi prihajajo.»
čop je žvečil kožo od slanine in jo grizljal z ostrimi zobmi. Zalil je usta s kavo. Jalen ga je kregal naprej:
«Pravijo, da si preveč posveten in da premalo spoštuješ boga...»
«Boga da naj spoštujem?! Kaj pa je danes bog? Denar! Tega molijo vsi, ne samo voditelji in tisti, ki imajo moč. Pred njim padajo na kolena.»
«To so malikovalci, od danes do jutri so, dragi moj.»
«Moji bogovi niso... Boj bog je narava, da, narava Je zame bog! Res da me duhovniki in cerkve ne zanimajo preveč ... Poglej malo naokrog... Ali ni vse to, kar imava pred seboj, nebeško? Stena je moja cerkev, lepša je od vsake katedrale. V njej je prostora za vse svetnike in svetnice. Samo
treba je odpreti oči, pa vidiš obraze vseh vrst in vsakršne sohe...»
«čop, ti si pogan! Ti gledaš in častiš malike. Oddaljil si se od boga, vsemogočnega stvarnika.»
«Jaz ne padam na kolena, samo občudujem, kar vidim. Vi pa padate na kolena in molite lesene malike v cerkvah! Zdaj imam čas, rad poslušam tvojo pridigo... Povej mi, kaj te vleče v gore. Zakaj si se mi dal privezati na vrv?»
«Mene vleče v višine želja, da bi bil bliže bogu. Toda vedi, narava ni bog, narava je slepa sila. Razumeti naravo še ne pomeni razumeti boga... Ne bo odveč, če te malo poučim in ti pokažem pot k spreobrnitvi... Veš, kaj je bog? Bog je popolnost, h kateri lahko stremi samo človek. Nekaj skrivnostnega je v verovanju. Svet brez boga bi bil zmeda nekih sil, praznina in kaos. Mnogo ljudi prebije vse življenje v dremavici, slepi so in gluhi. Pehajo se skozi življenje, dokler jih ne sreča smrt. Nikoli ne pogledajo v dno vodnjaka svoje duše, njihova misel se vrtinči v krogu, dokler se ne utrudi in ne utone. Dvigne pa se nikoli...
So ljudje, ki trdijo, da je bog sredstvo močnejših ljudi, da gospodarijo šibkejšim. Res je samo to, da ga močnejši izrabljajo, toda ne nekaznovano! človek obrača, bog obrne... Kot vi, plezalci, iščete pot čez na videz neprehodno steno, tako najde boga samo tisti, ki vanj zaupa, ki ga bog išče. Zapomni si, čop! Vse naše življenje je do zadnjega vlakna odvisno od boga; brez božje volje ne pade niti las z glave!»
«Lepo se to sliši, Jalen, toda verjetno ni. Potemtakem bi bil bog kriv za tako nor svet! Vojne, pokoli, izkoriščanja, beda — vsega tega je vsak dan več! Niti cerkev ni izvzeta iz zablode duha! Zanima me, zakaj je bog udaril svoje služabnike z neumnostjo.»
«Bog je stvarnik vsega, človeku je dal svobodo, da je dober ali slab ...»
«Zakaj pa mu jo je dal, če ljudje niso sposobni zanjo?
Naj mu jo vzame nazaj, če bo tako bolje za ljudi...»
Župnik Jalen je bil rahlo nejevoljen.
«Ti ne razumeš,» je dopovedoval naprej, «mi ne poznamo narave višjega razuma, svariteljske energije, ki seva v vse živo iz vesoljstva. Ta moč je milost božja...»
«No, pa mi povej, zakaj je ta svet tako nasilen in krut? In včasih tudi nor in nepravičen do skrajnosti, divji...»
«Vidiš, prav zato uči krščanstvo vero ljubezni, da bi napravilo življenje na zemlji lepo in znosno.»
«Uči jo, toda drži se je ne!»
«Kristus je umii zato, da bi odrešil svet...»
«Mislim, da je umrl zaman. Hudobije je vedno več, ljubezni pa vedno manj. Kamorkoli se obrneš, je zavist in sovraštvo ...»
«Res je! Tam, kjer umira ljubezen, spoznava človek, po čem je sovraštvo. Prihaja kazen za greh in trpljenje. Božja previdnost, Čop, je ljubezen! Ljubiti boga pomeni tudi, ljubiti bližnjega kakor samega sebe!»
«Jaz imam rad vse živo. Rad imam ljudi, živali, drevje in kamenje. Tako neumen pa nisem, da bi ljubil svoje sovražnike... Tudi bog ne ljubi sovražnikov, saj grozite, da pridejo grešniki na dno pekla! Zakaj jim ni dal dovolj pameti? Ubogi na duhu so in ne vedo, kaj delajo.»
«Joža, tl si nepoboljšljiv pogan!» se je razjezil Jalen. «Malikuješ naravo! Samo bog je večnost in vsemogočnost, on je neskončno pravičen, najbolj skrit in vsepovsod pričujoč, usmiljen, človek je samo prah in prehodnost.»
«Nikar ne naštevaj, Jalen, vse to je tudi narava. Cerkev je namenoma vse skupaj zamotala. Moj pogled je preprost. Verjamem v to, kar primem, in če vem, da je dobro in prav za človeka. Spoštujem dobro in sovražim zlo.. Farji pa eno učite, a delate drugo. Sicer ne vsi, tebe naj izvzamem.»
«Nepoboljšljiv si! Pokvarila sta te svet in grobost skal! Preveč se ukvarjaš s snovjo, z železom in kamenjem, da bi
lahko razumel tako fino in prosojno energijo, kot je duh v vseh svojih odtenkih... Poslušaj! Bog je vzrok vsega: je v kapljici vode in v orjaških ognjenih kroglah, ki jim prar vimo zvezde. Je v -drevju pragozda, v rekah in kamenju... Vse to giblje in ureja božja modrost...»
«No ja, saj sem že rekel, da je to narava,» je bil nejevoljen Čop.
«Ne, ni narava,» je vztrajal Jalen, «ti ne razumeš duše. Duša je tam, kjer je ljubezen. Kogar ljubiš, si z njim. čeprav je daleč, in on je s teboj... Duša se približuje bogu, rodi se iz mrtve materije in se vanjo vrača.»
«Vse to je narava,» je gonil svojo čop.
Župnik se je razjezil.
«Ne prekinjaj me, če hočeš, da ti razložim boga: je vsemogočen, zato je tudi moder, božje oko vidi v sleherno atomsko jedro, gleda v globino duše, razume vse tajne srca, božja previdnost varuje človeka...»
«Kaj pa za pogubljene? Za tiste ne poveš nič? Tisti, ki bodo tam, kjer bo stok in škripanje z zobmi... Sami se niso naročili in ne živijo v okoliščinah, ki bi jih sami izbrali ... Kje je božje usmiljenje? Zakaj je moral umreti božji sin, da bi rešil človeka?»
«Čop, ti si za malike. Če se klanjaš steni, strelam, soncu, dežju, ne razumeš boga — seveda, ne moreš razumeti Kristusa ...»
«Kristusa že razumem, ja, ne razumem pa Židov, ne farizejev in pismoukov... Poglej, na svetu je vedno več Kristusov in križanih in Judežev Iškariotov.»
«Ne bom ti ugovarjal. To je zato, ker se svet odvrača od boga. Ti si preveč zaverovan v telesnost in premalo v dušo.., Telo je samo krhka posoda, v kateri prebiva duh.»
«Moje telo je omara. Pravzaprav — drvarnica, pa jo vendar spravim čez vse te skale...»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki V Ljubljani 50101-603-45361
«AD1T» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207.
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
29. maja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
H
ZTT - Trst
ODLOŽEN ZA EN DAN POVRATEK V DOMOVINO
Henry Kissinger spet v Damasku
Zadnji poskus za sklenitev sporazuma o razmiku sil na Golanu * Gromikovi pogovori s sirskimi voditelji
TEL AVIV, 28. — Henry Kissinger je sklenil opraviti še zadnji poskus za dosego sporazuma o razmiku sil na Golanu med Sirijo in Izraelom. V zadnjem trenutku je spremenil svoj prvotni program, po katerem bi moral že danes odpotovati v domovino, ter sklenil še enkrat oditi v Damask na pogovore s sirskimi voditelji.
Kissinger se je odločil za tak korak po dveurnem razgovoru z Goldo Meir in njenimi sodelavci, do katerega je prišlo po dolgi seji izraelske vlade. Vlada je namreč proučila rezultate zadnjih dolgih razgovorov med Kissingerjem in sirskimi pogajalci in očitno ocenila, da še ne more v celoti sprejeti zadnjih predlogov, ampak da so potrebna še dodatna pogajanja. Sam Kissinger je v kratki izjavi navedel razloge, zaradi katerih je sklenil še enkrat potovati v Damask : «Sklenil sem oditi v sirsko prestolnico — je dejal ameriški zunanji minister — ker smatram, da moram izvesti še zadnji poskus za dosego sporazuma, tudi ob upoštevanju nečloveških naporov obeh strani. Po drugi strani mi je venomer bilo do tega, da sem osebno posredoval sirski vladi mnenje izraelske vlade.»
Kissinger je zvečer odpotoval v Damask ter bi se moral v nočnih urah vrniti v Tel Aviv, kjer oo sporočil Izraelcem sirski odgovor. Kmalu nato se bo Kissinger podal v Kairo, kjer bo seznanil predsednika Sadata z rezultati posredovalne misije, končno pa se bo vkrcal na letalo in odpotoval v domovino.
Na Bližnjem vzhodu bo menda o-stal njegov sodelavec in izvedenec za bližnjevzhodna vprašanja Joseph Sisco, ki bo na razpolago izraelski in sirski vladi za morebitne nadaljnje stike, ki bodo potrebni predvsem, če ne bo mogoče doseči dokončnega sporazuma o razmiku sil. V krogih ameriške delegacije vlada sicer precejšnji optimizem, vendar za sedaj ni videti, da bi bili v zadnjih urah storjeni važni koraki naprej. Sporne točke so vedno iste: obseg demilitariziranega pasu na Golanu, število vojakov OZN, ki naj bi jih namestili na tem področju, zmanjšanje oborožitve in vojaških sil vzdolž demilitariziranega pasu. Prav tako ostaja nerešeno vpra-jih ‘
palestinskih organizacij na sirskem ozemlju.
Danes je medtem začel pogovore s sirskimi voditelji sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki je prispev sinoči v Damask. Gromiko se je že sestal s svojim sirskim kolegom Haddamom in s predsednikom Asadom, ki sta ga verjetno seznanila s položajem pogajanj za razmik na Golan. Poleg tega je imel šef sovjetske diplomacije daljši razgovor z voditeljem organizacije za osvoboditev Palestine Jaserjem A-rafatom.
TUNIS, 28. — Vse kaže, da je maroška vlada trdno sklenila osvoboditi Saharo, ki jo ima danes v upravi Španija. Po mnenju afriških političnih komentatorjev gre sklep uokviriti v širše gibanje, ki ga je sprožil razplet v portugalskih kolonijah v Afriki.
Pogajanja za priznanje neodvisnosti portugalskim kolonijam v Afriki
Delegacija osvobodilnega gibanja Gvineje - Bissau, ki se v Londonu pogaja s portugalskim zunanjim
ministrom Mariom Soaresom
iiiiiiiiiiiiiiniinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiHiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuii
POLITIČNA KRIZA V ULSTfW JE DOSEGLA VIŠEK
Severnoirski premier Faulkner odstopil skupaj s 6 protestantskimi ministri
Predsednik deželne vlade vrnil mandat, ker London pogajanj s protestantskimi skrajneži ■ Britanski tisk o
litve Ulstra na katoliške
ni hotel začeti možnosti de-
m protestantske pokrajine
BELFAST, 28. — Predsednik ulstrske krajevne vlade Faulkner in šest ministrov unionistične stranke (protestantske) je dalo danes popoldne ostavko. S tem je politična kriza, ki že dva tedna pretresa Severno Irsko, dosegla višek. Ostale tri stranke vladne koalicije niso še sprejele v tej zvezi nobenega sklepa, po statutu deželne vlade pa pomeni odstop sedmih protestantskih predstavnikov padec vlade.
Vzrok odstopa unionističnih ministrov je negativni odgovor britanske vlade na njihovo zahtevo, naj London začne neposredna pogajanja s sindikatom protestantskih skrajnežev za rešitev krize, ki je paralizirala pokrajino. V utemeljitvi o-stavke je Faulkner poudaril, da brez možnosti stvarnega dogovora
šanje jamstev, ki naj bi jih Damask dal Tel Avivu glede delovanja
OBJA VLJEN SEZNAM NOVIH FRANCOSKIH MINISTROV
v	•
Številna nova imena v vladi J. Chiraca
Kljub temu le malo jamstev za resnično novo politiko
PARIZ, 28. — Francija ima novo vlado. Imena novih ministrov so sporočili danes popoldne, potem ko se je novi premier Jacques Chirac sestal s predstavniki vseh strank, ki so podprle D’Estaingovo kandidaturo na predsedniških volitvah. Na teh pogovorih je prišlo do precejšnjih nesoglasij, ne toliko glede imen novih ministrov, kolikor glede politike, ki naj jo vodi nova vlada. Predvsem predstavniki «demokratične sredine» so pokazali precejšnjo nejevoljo zaradi «tesnega objema» med novim predsednikom republike in golisti, ki je prišel do izraza tudi pri določitvi novega premiera. Tako zbližanje, meni «demokratični center», nikakor ni jamstvo za politično prenovitev, ki jo je D’Estaing obljubljal med volilno kampanjo.
Tudi sestava nove vlade ne kaže na kake posebne reformatorske težnje, čeprav je med novimi ministri mnogo doslej še skoraj neznanih oseb. Novi notranji minister, kot je bilo pričakovati, je Giscar-dov pristaš Michel Poniatowski, zunanji minister pa je tehnokrat, poklicni diplomat in bivši veleposlanik v Bonnu Jean Sauvagnargues. Minister za obrambo je golist Souf-flet, minister za pravosodje je postal voditelj «demokratičnega centra» Lecanuet, medtem ko je bil Jean Jacques Servan Schreiber, voditelj reformističnih radikalcev, postal minister za reforme. Novi minister za ekonomijo in finance je Giscardov prijatelj Jean Pierre Fourcade, ki formalno ne pripada nobeni stranki, ampak velja za tehnokrata.
s protestantskimi silami, vlada nima več tiste ljudske podpore, ki bi ji omogočala delovanje. S tem je posredno priznal tudi, da večina severnoirskega protestantskega pre-bivalstjva podpira politično stavko, ki jo je proglasil «Ulster Workers Couno il».
Padec prve zmerne vlade v severnoirski zgodovini pomeni izredno zaostritev politične, gospodarske in socialne krize, ki že pet let pretresa to pokrajino in ki je terjala nad tisoč človeških žrtev. Odkar je katoliška polvojaška organizacija stopila leta 1969 na plan z orožjem, ni bilo stanje v Ulstru tako napeto. Padec vlade je privedel do neposredne konfrontacije protestantske skrajneže na eni strani in britansko oblast na drugi, saj je dolžnost Londona, da zagotovi varnost in javni red.
Koalicijska vlada med zmernimi protestantskimi in katoliškimi strankami je bila sad dolgoletnega političnega prizadevanja ministra za Ulster Whitelawa, ki je lani prvič uvedel demokratični volilni sistem in s tem omogočil tudi katoliški manjšini (če jo lahko sploh imenujemo’ manjšina, saj predstavlja kar 40 odstotkov prebivalstva), da je bila pravično zastopana v deželnem parlamentu. Zmerne sredinske stranke so dobile na volitvah veliko večino glasov, kar je bil očiten dokaz, dg si severnoirsko prebivalstvo po tolikih letih nasilja in grozote želi mirnega sožitja. Proti vladi, ki so jo sestavili z veliko težavo. saj je bilo treba odstraniti oviro stoletnega sovraštva med katoličani in protestanti, so takoj stopile v boj skrajne sile nasprotujočih si skupin. Odločno pobudo pa so prevzele predvsem protestantske polvojaške organizacije, ki so pred dvema tednoma s sodelovanjem sindikata «Ulster Workers Council» proglasile splošno stavko, ki je pokopala zmerno vlado.
Težko je reči, v kolikšni meri je utemeljena Faulknerjeva trditev, da večina prebivalstva podpira stavkovno gibanje, dejstvo pa je. da je skrajnežem uspelo pripraviti, s prigovarjanjem ali z nasilnimi metodami, skoraj vse protestante, da so se vzdržali dela. Do odločilne zaostritve je prišlo včeraj, ko
so stavkajoči paralizirali vse javne storitv»
Britanski vojaški odred v Ulstru, ki šteje sedaj skoraj dvajset tisoč mož, je včeraj odločneje posegel proti stavkajočim. Ni se omejil le na odstranjevanje cestnih barikad, pač pa je prevzel nadzorstvo nad skladišči goriva in nad bencinskimi črpalkami, da bi preprečil popolno paralizo prevozov, ni pa prevzel v lastno režijo javnih storitev, da ne bi prehudo zaostril spor s protestantskimi skrajneži.
Politika popuščanja izsiljevalcem je privedla britansko vlado do neposredne konfrontacije s protestantskimi skrajneži. Kot pišeta londonska lista «Times» in «Daily Mail» je stanje tako, da je v dvomu sam odnos med Severno Irsko in Veliko Britanijo. Ugledni «Times» spodbuja vlado, naj jasno pove protestantom, da bodo morali prevzeti nase vso odgovornost morebitnega pretrganja vezi med Ulstrom in VB ter se soočiti s hudimi posledicami tgkega ravnanja. «Daily Mail» gre v svojem izvajanju še dlje in trdi, da če verski skupnosti ne moreta in nočeta živeti skupaj, naj ju britanska vojska loči. Katoliško prebivalstvo naj se naseli v krajih, ki so pretežno katoliški in te pokrajine naj vlada izroči v upravo republiki Irski, predele, naseljene s protestantskim nrebivalstvom, pa naj obdrži pod lastno unravo.
Oba lista nadalje poudarjata, da vlada ne sme popustiti izsiljevanju skrajnežev, saj bi s tem spravila v dvom dolžnost demokratične vlade, da ne popusti politični prevratniški stavki.
Spričo krize v Ulstru je britanski premier Wilson prekinil počitnice ter se vrnil v London ter sklical -arlament na izredno sejo. Kako bo ukrepal ni še znano, dejstvo pa je, da je kriza še omaiala krhke temelje, na katerih je bila osnovana njegova manjšinska vlada.
LIZBONA, 28. — Medtem ko se v Londonu nadaljujejo pogajanja med portugalskim zunanjim ministrom Soaresom in predstavniki osvobodilnega gibanja Gvineje - Bissau, v Angoli in Mozambiku pa se vzpostavljajo stiki med odposlanci lizbonske vlade, in gverilo, je vojaška junta danes prvič uradno izrazila svojo zaskrbljenost zaradi vala stavk in demonstracij, ki je zajel tako Portugalsko kot kolonije, član vojaške junte general De Melo je po televiziji izrazil «začudenje» o-blasti zaradi zlorabe svobode s strani nekaterih ljudi in dejal, da demonstracije in stavke niso v interesu portugalskega ljudstva.
Po drugi strani pa je tudi sam general De Melo priznal, da bi u-tegnili biti sedanji neredi samo znak «burnega prebujenja nekega naroda, ki se prvič podaja po še neznani poti» ter dodal, da bodo oborožene sile v celoti izvedle program demokratizacije, ki so si ga zastavile.
Kot smo omenili, se londonska pogajanja o neodvisnosti Gvineje -Bissau nadaljujejo v ugodnem o-zračju, čeprav še ni mogoče predvideti, kdaj se bodo lahko zaključila. Sam zunanji minister Soares je danes priznal, da na pogajanjih ne govorijo samo o Gvineji, ampak tudi o Mozambiku in Angoli, se pravi o globalnem vprašanju dekolonizacije, da pa bo v Londonu mogoče rešiti samo vprašanja Gvineje, saj se pogajanj ne udeležujejo predstavniki osvobodilnih gibanj Mozambika in Angole.
SYDNEY. 28. - Vse kaže, da je laburistična stranka dokončno zmagala na političnih volitvah v Avstraliji, čeprav manjkajo dokončni rezultati petih volilnih o-krožij.
pulluli...n................................>■■■■■■■■....
PRIMER NEZASLIŠANEGA SADIZMA V_ NEW YORKU
ZAPIRAL JE DEČKA V RAZBELJENO PEČ KER GA JE OTROŠKI JOK MOTIL
NEW YORK. 28. — Policija a-meriškega velemesta je čisto slučajno odkrila grozoten primer sadizma v neki stari hiši v Bronxu, eni najrevnejših mestnih četrti. Ko so agenti vdrli v stanovanje niso mogli verjeti svojim očem: debele verige na vseh oknih, okovana vrata zaprta s trdnimi ključavnicami. neverjetna umazanija, dušeč smrad.
V stanovanju štirje otroci, suhi, prestrašeni, s podplutbami in opeklinami po vsem telesu. Skrili so se. komaj so videli neznance v hiši. očiten dokaz terorja, v katerem so živeli.
Poseg policije je izzvala mati štirih otrok. Ko je na komisariatu pripovedovala o grozotah, ki iim je bila priča, ji agentje skoraj niso verjeli, a prepričali so se na last-
ne oči, da je govorila golo resnico. Okrutni sadist je očim nesrečnih malčkov. 33-letni Sotero Vasquez, ki so ga policisti aretirali in prijavili sodišču zaradi poskusa u-mora. posesti nevarnega orožja, nasilja nad otroki. Gre le za del obtožb, ki jih vsebuje obtožnica, a ki povsem ustrezajo njegovim zločinom.
Agenti so ugotovili, kako je o-krutnež kaznoval najstarejšega dečka, 7-letnega Stepsona, ko je jokal. Slekel ga je in ga s silo potisnil v razbeljeno peč ter ga zaprl za deset do petnajst minut, dokler ni nesrečnež utihnil. In vse to. le ker ga je jok motil. Sadist pa se ni omejil le na tako počet je: prisilil je otroke, da so stopali na stolice ter jim zadrgnil okrog vratu zanko privezano za kuhinj-
ski lestenec. Nato je tresel stolice, dokler niso malčki umolknili. Dokazov za ta grozodejstva ni manjkalo: mršava telesca nesrečnih o-trok so bila dobesedno prekrita s podplutbami in opeklinami, okrog vratu pa jim je zijala rdeča pega. Vasquez jih je opekel z vrelim voskom in jih zapiral v kovinsko omaro, da bi jih kaznoval zaradi njihovega «porednega vedenja».
Policija je nemudoma odpeljala malčke v bolnišnico, da jim zdravniki razkužijo rane. nato pa jih je zaupala stari materi v upanju, da bodo prestali šok. Po mnenju ^ravnikov pa je le malo možnosti, da bi malčki preboleli brez nosledic šest tednov terorja, v katerih so bili prepuščeni na milost in nemilost sadistu. V njihovi psihi bo ostal madež, ki ga ne bo
mogoče nikoli zbrisati, spomin na okrutnega očima.
Primer nezaslišanega nasilja je prišel na dan povsem slučajno. Vasquez, ki je skrbno zaklepal ženo in otroke v stanovanje, ko se je odpravljal zdoma, je danes slučajno pozabil zavrteti ključ v ključavnici. Žena je izkoristila priložnost in stekla do najbližje policijske postaje.
Zakaj je moški nepričakovano poblaznel pred poldrugim mesecem ni bilo še ugotovljeno, zlasti še, ker se je v družbi vedel povsem normalno, ko je doma že dal duška svoji sadistični naravi. Izbruhu blaznosti pa je brez dvoma pripomogel težaven gmotni položaj družine Vasquez: mož je bil brezposeln in je moral z borno podporo skrbeti za številno družino.
GENOVSKI SODNIK JE NA POČITNICAH V BflRDONECCHII
Sossijeva stališča o političnem položaju
Sodnik se ne namerava posvetiti politiki, ker nobena stranka ne ustreza njegovim prepričanjem ■ Idealna stranka je po njegovem peronistična - Aretiran v Firencah domnevni član «rdečih brigad»
ke izjave, kot smo omenili, so že sprožile nekatere reakcije. Tako je neki liberalni poslanec vložil poslansko vprašanje pravosodnemu ministru, ki ga sprašuje,, ali sme neki sodnik žaliti parlament in u-stavo ter predlagati novo ureditev, ki spominja na salojsko republiko.
Po vsej verjetnosti bo moral Sossi že jutri za kratek čas prekiniti svoje počitnice: predvidevajo namreč, da ga bodo preiskovalci poklicali v Milan, da bi jim pomagal najti točen kraj, kjer je bil izpuščen na svobodo. Nadaljuje se tudi iskanje taksista, ki naj bi peljal sodnika s periferije mesta na železniško postajo; doslej pa je bilo iskanje še neuspešno.
V zvezi z «rdečimi brigadami» beležimo danes aretacijo nekega domnevnega pripadnika te teroristične organizacije, ki ga je policija že dolgo iskala in katerega sumijo, da se je udeležil ugrabitve sindikalista CISNAL Bruna Labateja. Gre za 29-letnega Paola Maurizia Ferrari-ja, ki so ga zasačili v Firencah v stanovanju neke njegove prijateljice, ki je bila prav tako na spisku policije zaradi simpatiziranja s skrajno levičarskimi organizacijami. Ferrari je bil v preteklosti že enkrat aretiran, prav v zvezi z u-grabitvijo. neofašističnega sindikalista, vendar je bil kmalu nato izpuščen na svobodo. Kmalu po osvoboditvi pa so preiskovalci našli na furgonu, s katerim je bil Labate u-grabljen, Ferrarijeve prstne odtise. Takrat je turinsko sodstvo izdalo proti njemu zaporni nalog, toda o Ferrariju ni bilo več seveda nobene sledi.
Po aretaciji so Ferrarija odpeljali v Turin, kjer ga zaslišujejo. Aretirali so ga čisto po naključju, ko sta agenta političnega oddelka florentinske kvesture obiskala stanovanje njegove prijateljice, študentke Lucie Odorizzi. Dekleta ni bilo doma. nač pa je bil tam mladenič, ki je_ ob pogledu na policaje skušal zbežati. Ko so ga prijeli, ni' hotel povedati svojega imena, tako da so ga identificirali šele pozneje na osnov) prstnih odtisov. Preiskovalci so za sedaj demantirali, da bi imel Ferrari kakršnokoli zvezo s Sossijevo ugrabitvijo, vendar pa pričakujejo, da bo aretiranec lahko povedal marsikaj zanimivega o «rdečih brigadah».
Fašistični pokol v Brescii
TURIN. 28. — Genovski sodnik Mario Sossi je odšel z družino na predčasne počitnice v Bardonecchio, znani turistični center Piemonta, da bi se odpočil in si opomogel od 35-dnevnega jetništva v rokah pripadnikov tako imenovanih «rdečih brigad». Sossi je odpotoval iz Genove že sinoči, ne da bi sporočil, kam je namenjen. Toda časnikarji so ga že danes zjutraj našli. Sossi ni bil videti nič kaj prizadet, da so ga tako kmalu odkrili, saj je dejal, da si je to pričakoval. Zelo rad je privolil v razgovor s predstavniki tiska, ki pa jih je prosil samo, naj ne objavijo točnega naslova njegovega stanovanja v Bar-donecchii.
Sodnik, ki ga stalno spremljata o-borožena finančna stražnika v ci-vilu, je povedal, da je izbral za svoje počitnice ta kraj, ker ga pozna iz prejšnjih počitnic in ker je tu sedaj velik mir, kakršnega potrebuje, saj se ni še začela turistična sezona. Sossi je tudi rad spregovoril o splošnem političnem položaju v Italiji in potrdil nekatera svoja stališča, ki jih je obrazloži! včeraj v dveh intervjujih in ki so že sprožila nekatere negativne reakcije. V Genovi se je namreč govorilo, da bi se sodnik utegnil odslej posvetiti politiki in da naj bi ga neka stranka že vprašala, ali bi bil pripravljen kandidirati na njeni listi. Sossi je v tej zvezi dejal, da se ne namerava vpisati v nobeno stranko, ker prav nobena stranka ne ustreza njegovim političnim prepričanjem. Dodal je, da bi se edinole utegnil vpisati v stranko. kakršna je peronistična v Argentini, da pa take stranke v Italiji žal ni. Glede italijanskega političnega položaja pa je dejal, da napetost narašča, ker so politične sile vedno bolj odmaknjene od realnosti ter ne znajo tolmačiti dejanskih zahtev in potreb državljanov. Po drugi strani je Sossi izrazil prepričanje, da je nemogoče, da bi v Italiji prišlo do avtoritarnega preokreta z morebitnim vojaškim udarom ter da so predvidevanja tako skrajne desnice kot skrajne levice «povsem utopistična-.
Glede načinov izhoda iz sedanjega položaja je sodnik dejal, da bi prvi korak za izboljšanje položaja lahko bil ukinitev parlamentarne imunitete ter bolj pogosto seganje po referendumu kot sredstvu za neposredno odločanje državljanov. Ta-
Odločna
obsodba
(Nadaljevanje z 2. strani)
Prizora z brescianskega trga, kjer jo eksplodiral fašistični peklenski stroj. Na zgornji sliki trupla žrtev prekrita z belimi rjuhami, spodaj manifestanti pokrivajo truplo žrtve fašističnega zločina s transparentom, ki je nekaj minut prej plapolal sredi trga
v državi demokracijo, mir in svobodo; vabi v tem smislu vsedržavne stranke naj čimprej začnejo postopek za razpust neofašistične stranke MSI - DN in poziva vse državne stranke, naj takoj odvzamejo MSI javno finansiranje.»
POKRAJINSKO TAJNIŠTVO PS Dl v svoji izjavi vabi vso demokratično javnost, da izrazi ogorčenje nad zločinom in obsodi tiste, ki hočejo uničiti demokracijo in odpraviti svobodo, ki so si jo priborili delavci.
Organizacija LOTTA CONTINUA ugotavlja, da so fašisti ponovno prišli na površje in obsoja poskus, da se napade boj delavskega razreda v obrambo mezd in delovnih mest. Zato poziva k množični mobilizaciji, ki je edino jamstvo, da se prepreči nadaljnje rovarjenje zločincev. Tudi skupina MANIFESTO - PDUP poudarja, da je tre*)8 odločno odgovoriti tej provokaciji-
Podli atentat so obsodile tudi številne druge organizacije. Tako je odbor ZDRUŽENJA NOVINARJEV JULIJSKE KRAJINE na izredni seji pristal na izjavo vsedržavnega sindikata novinarjev in ogorčeno obsodil podli atentat v Brescii.
VOJAKI oddelkov, ki imajo sedež v našem mestu, so poslali izjavo, v kateri ugotavljajo tudi v vojaški hierarhiji sodelavce fašističnih zločincev. Zato izražajo trdno voljo, da bodo tudi v vojašnicah izzvali odločen antifašistični odpor in boj za demokratske svoboščine.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE se pridružuje protestom sindikalnih delavskih konfederacij zaradi ponovnega zločinskega atentata, ki so ga zakrivile mračne desničarske tolpe proti demokratičnim množicam v Brescii.
Zahteva, da oblasti končno izsledijo te zločince in njihove navdihoval-ce ter končno obračunajo s kršilci, ki ogrožajo varnost in življenje demokratičnih množic, ter spodkopavajo obstoj demokratičnih u-stanov.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE se pridružuje splošnemu protestu zaradi ostudnega atentata v Brescii in vabi vse svoje člane, da se udeležijo splošne jutranje stavke od 8. do 12. ure.
Pokrajinski odbor ZDRUŽENJA ITALIJANSKIH ŽENA izraža ogorčenje nad včerajšnjim pokolom in ugotavlja, da ni nobenega dvoma o atentatorijh, ki nadaljujejo s povzročanjem strategije napetosti, ki se je fašisti poslužujejo, da se rešijo izolacije, v katero so jih prisilile demokratične in antifašistične sile. Zato združenje žena zahteva, da vlada zagotovi svobodo in brez odlašanja obsodi vsako porajanja fašizma.
Protestno resolucijo je sprejela tudi RAJONSKA KONZULTA ZA VALMAURO IN NASELJE SV. SERGIJA, ki je pozvala prebivalce tega področja, naj se množično u-deležijo današnje manifestacije.
Odločna seja deželnega sveta
Zaradi zločinskega atentata v Brescii je predsednik deželnega sveta dr. Alfredo Berzanti sklenil odložiti sejo, ki je bila napovedana za danes zjutraj. Svet se bo sestal jutri ob 9.30 z istim dnevnim redom.
Včeraj v Tržaški knjigarni
Predstavitev dveh novih literarnih stvaritev
Včeraj smo bili priča novemu pomembnemu kulturnemu dogodku. V Tržaški knjigarni je bila kratka, a prijetna slovesnost ob predstavitvi dveh notnh leposlovnih stvaritev ter njunih avtorjev. Gre za prozno delo Ivanke Hergold *Dido» ter «Pesniške liste» Jaka Renka. Mlada avtorja je občinstvu, med katerim so bili nekateri literarni ustvarjalci, predstavil predstavnik ZTT ter pesnik Marko Kravos, ki je obenem predstavil še tretjo knjižno pridobitev v zadnjem času, to je knjiga v italijanščini prof. Marije Pirjavec, ki je posvečena Srečku Kosovelu ob 70-letnici njegovega rojstva.
Kravosovo predstavitev sta dopolnila člana Slovenskega amaterskega gledališča Sergij Verč ter Boris Kobal, ki sta prebrala poglavje iz knjige «Dido» ter nekaj Renicovih pesmi, nakar sta se avtorja zadržala v prisrčnem pomenku z občinstvom.
• Jutri, ob 20. uri, se bo v žavelj-ski osnovni šoli sestal rajonski svet za Ž avl je in štramar.
Slovensko planinsko društvo Trst
Odbor
za proslavo 70-letnice ustanovitve društva
vabi v soboto. 1. junija 1974, ob 20. uri v glavno dvorano Kulturnega doma na
OSREDNJO PROSLAVO
Proslava bo potekala v povsem originalnem programu, prepleten z zabavnimi skeči, igrami, z glasbo in plesom.
Med drugim bo na ogled:
—	razstava fotografij
Janka Furlana
—	razstava fotografij iz društvenega življenja od povojnih časov do danes
—	razstava del raznih natečajev