417
Uvod - splošni oris stanja
Za socialistični družbeni sistem na splošno velja ugotovitev, da je
bil skoraj v vseh pogledih premalo inovativen. Pomanjkanje inovativnosti
v socialistični industriji in gospodarstvu se navaja kot eden poglavitnih
vzrokov za zaostajanje v tehnološkem razvoju, nižjo ekonomičnost proi-
zvodnje, nižjo produktivnost, nižjo konkurenčnost, nižjo dodano vrednost
in za slabšo kakovost izdelkov v primerjavi s kapitalističnimi, zlasti tistih za
široko potrošnjo, in je zato pripomoglo k propadu socialističnega družbe-
nega sistema. Socialistični družbeni red v Jugoslaviji dejansko na področju
inovativnosti ni mogel preseči svojih protislovij. Po eni strani so se čedalje
bolj zavedali, da je inovativnost eden od osnovnih pogojev za dvig gospo-
darstva in da je zato treba ustvariti zanjo prave razmere, po drugi strani pa
osnovne zakonitosti družbeno političnega sistema tega niso dopuščale ali
pa niso bili dani pogoji za njen resnični kakovostni dvig in širitev.
Ravno protislovnost v razumevanju pomena inovativne dejavnosti
in omogočanju pogojev zanjo postavlja obdobje od leta 1945 do 1991 kot
najbolj zanimivo v celotnem 20. stoletju na tem področju. Presenetljivo je,
na koliko področjih družbenega in strokovnega delovanja se je kritično
razmišljalo o stanju inovativne dejavnosti, iskalo ter ugotavljalo vzroke za
njen vse premajhen obseg, jo skušalo spodbuditi in širiti. V Sloveniji še bolj
kot v drugih republikah, morda še najbolj v Mariboru kot enem največjih
industrijskih mest v tedanji državi. Nikakor ni odveč podati osnovni pre-
gled področij delovanja za dvig in širitev inovativne dejavnosti.
Borivoj Breže
PRIMERI INOVATIVNOSTI V
MARIBORSKI INDUSTRIJI IN
GOSPODARSTVU OD LETA
1945 DO LETA 2000
mesto in gospodarstvo.indb 417 mesto in gospodarstvo.indb 417 6.5.2010 14:06:14 6.5.2010 14:06:14
418
Dnevni tisk in periodika
V Univerzitetni knjižnici Maribor je najti za 17-letno obdobje od leta
1968 do leta 1985 276 ali 48 odstotkov bibliografskih obdelav člankov od
celotnega števila 574, in to predvsem v Večeru in Delu pa tudi v glasilu
Zveze komunistov Komunist in v tovarniških glasilih, na primer v Skozi
TAM, Naša tovarna (Metalna), Razgled MTT, ki obravnavajo inovacijsko
tematiko v Mariboru. Drugi (298) naslovi s tega področja pokrivajo bli-
žnjo okolico Maribora, druge predele Štajerske, Severovzhodno Slovenijo,
Koroško, del celjske regije in tudi del Posavja. Inovacijska dejavnost v tem
obdobju je po številu člankov znatno pogosteje zastopana kot v letih pred
tem obdobjem in za njim.
Časopisi so razen obvestil o uspehih na tem področju (intervjuji izu-
miteljev) čedalje pogosteje kritično ugotavljali vzroke za premalo razširje-
no inovativno dejavnost v podjetjih in nakazovali, kaj bi bilo treba storiti,
da bi se stanje izboljšalo.
Klubi in društva
Ena prvih organiziranih oblik, ki je vključevala tudi inovativno de-
javnost, so bili Elektrostrojni klubi (ESK). Vključeni so bili v Elektrostroj-
no zvezo, ki so jo ustanovili 28. maja 1950 v Ljubljani.
1
Med najbolj znani-
mi ESK klubi v Mariboru so bili ESK TAM,
2
ESK Livarne Maribor in ESK
MTT Maribor.
3
Sledi Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav DIATI Mari-
bor (v nadaljnjem besedilu DIATI), ki je bilo ustanovljeno dne 22. decem-
bra 1957 v prostorih Radio kluba center Maribor na ustanovni skupščini
prvega tovrstnega društva v Sloveniji. Prvi občni zbor DIATI je potekal 21.
decembra 1958 v prostorih Zveze inženirjev in tehnikov ZDIT Maribor (v
nadaljnjem besedilu ZDIT) v Vetrinjski ulici 16.
4
Oktobra 1992 so ustanovili iz DIATI-ja Zvezo inovatorjev Maribor
(ZINOM), ki je prevzela vseh njenih sedem temeljnih nalog. Kot prva med
1
Ljudska tehnika v Mariboru včeraj in danes (ur. Jože Turk) (dalje Ljudska tehnika v Mariboru). Maribor 1979, str. 102.
2
Ustanovljen 8. maja 1950.
3
Ljudska tehnika v Mariboru, str. 112-123.
4
Ljudska tehnika v Mariboru, str. 80-87.
mesto in gospodarstvo.indb 418 mesto in gospodarstvo.indb 418 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
419
njimi je bila spodbujanje in pravilno usmerjanje iznajditeljske dejavnosti v
vseh njenih oblikah.
5
Že pred ustanovitvijo ZINOM-a so v mariborskih tovarnah delovala
tudi Društva inovatorjev (npr. DIN TAM, DIN Livarne Maribor, DIN Elek-
trokovine, DIN T ovarne vozil in toplotne tehnike TVT Maribor, DIN T ovar-
ne stikalnih naprav TSN,…). Društva inovatorjev za posamezna slovenska
mesta, tudi posamezne tovarne (DIN Novo mesto, DIN Save Kranj, DIN Im-
pola) in samostojni inovatorji so se združevali v Zvezo inovatorjev Slovenije
(ZINOS). ZINOM se je kasneje preobrazila v Društvo inovatorjev Maribor
(DINOM),
6
ki je delovalo kot član ZDIT-a Maribor vse do leta 2005, ko so ga
zaradi pomanjkanja fi nančnih sredstev ukinili. Tudi ZINOS ni preživel. Od
celotne zveze deluje kot edini organizirani društveni predstavnik za širjenje
inovativne dejavnosti danes le še
Društvo inovatorjev Ljubljana.
7
Organizirana inovativna dejavnost v mariborski industriji
Inovacijski dejavnosti se je začel opazneje večati pomen razmeroma
pozno, v začetku šestdesetih let, še bolj v drugi polovici šestdesetih let,
vsekakor pa v sedemdesetih letih, ko so ustanavljali tozde. Razvoj na tem
področju je dosegel svoj vrhunec v prvi polovici osemdesetih let.
Medtem ko v petdesetih letih izstopata ustanavljanje klubov ESK in
društev DIATI, je delovanje v šestdesetih letih znatno širše. Tako je cen-
tralni delavski svet Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič«, predhodnice
TVT Maribor, prvi v Mariboru 28. avgusta 1963 sprejel in potrdil pravil-
nik o patentih in tehničnih izboljšavah. T udi uvajanje gospodarske reforme
leta 1966 je pospešilo širjenje in uveljavljanje inovativne dejavnosti.
8
Proti koncu šestdesetih let in v sedemdesetih letih je prišlo v Mari-
boru do večjih kadrovskih sprememb. Stare, preverjene kadre (udeleženci
NOB) so začeli zamenjevati mladi z višješolsko, visokošolsko in univerzi-
tetno izobrazbo, pogosto tudi ambiciozni strokovnjaki, ki so imeli nekate-
5
Alija Keranović: Zveza inovatorjev Maribor. V: Almanah: 50 let Zveza društev inženirjev in tehnikov v Mariboru (ur.
Ivan Lešnik). Maribor 1996, str. 106.
6
Damijan Dinevski, univ. dipl. inž. metalurgije in materialov, dolgoletni vodja TAM-ove kovačnice in zadnji predsednik
DINOM-a, od leta 1993 dalje do konca delovanja društva, v pismu namenjenemu kustosu Borivoju Brežetu (dalje kusto-
su) dne 23. novembra 2009.
7
Alija Keranović, univ. dipl. inž.org. dela, strokovni sodelavec Inovacijske službe bivšega TAM-a in tajnik bivše Zveze
inovatorjev Maribor. Pričevanje kustosu v prostorih Tovarne vozil Maribor (TVM) dne 10. februarja 2010.
8
Ljudska tehnika v Mariboru, str. 82.
mesto in gospodarstvo.indb 419 mesto in gospodarstvo.indb 419 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
420
ra znanja in so se zavedali, da je mogoče nov izdelek s povečano dodano
vrednostjo ustvariti s širše in globlje zastavljenim inovativnim delovanjem.
V tem obdobju se je Jugoslavija politično in gospodarsko odpirala v
svet, tudi v njegov najrazvitejši del, v ZDA.
9
Profesor dr. Božidar Hribernik
je
10
prenesel od TAM-a konec sedemdesetih let metodologijo sistema za
spodbujanje množične inovativne dejavnosti (MID), imenovan »Suggesti-
on System«.
Zanimiva za obdobje sedemdesetih let je primerjava osnovnega me-
rila za MID, pri katerem se navaja število inovacijski predlogov na 100 za-
poslenih za različna mariborska podjetja. Absolutni rekorder za to obdobje
je Tovarna stikalnih naprav (TSN) s 14 predlogi na 100 zaposlenih, sledijo
Strojkoplast z do 10,5 ter Elektrokovina in Strojna z do 3,7. Presenetljivo je,
da je TAM, za katerega se navaja, da je organizirana inovativna dejavnost
v njem začela delovati že leta 1948 in ga je dnevno časopisje proglašalo za
vrh inovativne dejavnosti, dosegal v tem obdobju razmerje 1 predlog na
100 zaposlenih.
11
Primer organiziranosti in delovanja inovativne dejavnosti v TAM-u
12
Organizirano inovacijsko dejavnost so v TAM-u uvedli v prvi po-
lovici osemdesetih let. Do leta 1983 je bil za celotno inovativno dejav-
nost v TAM-u nastavljen samo en referent, ki je sodeloval z inovacijsko
komisijo,
13
takrat pa so ustanovili inovacijsko službo. Ta je delovala v okvi-
ru tozda Razvoj in raziskave (TOZD RR), ki se je kasneje imenoval Razvoj-
no-tehnični inštitut (TAM RTI). Inovacijska služba je najprej evidentirala
prijave, ki so jih oddajali obratni razvojni strokovnjaki (imenovani »ra-
zvojniki«) in drugi zaposleni, tudi neposredni izvajalci. Inovacijski službi je
lahko oddal prijavo vsakdo od zaposlenih v TAM-u. Za ta namen so bili po
obratih nameščeni nabiralniki za oddajo prijav, eden je bil pritrjen nepo-
sredno ob vhodu v tovarno.
14
V TAM-ovo inovacijsko službo so prihajale
tudi prijave iz Društva inovatorjev (DIN) TAM.
Inovacijska služba je prijave predala v nadaljnjo tehnično in tehnolo-
9
Prof. dr. Božidar Hribernik, univ. dipl. inž. str., upokojeni predavatelj Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko (FERI) Univerze v Mariboru. Elektronsko pismo 1. marca 2010, namenjeno kustosu. Celoten predzadnji
(predhodni) odstavek in prvi stavek zadnjega (naslednjega) sta iz tega pisma.
10
Še ko je delal v Elektrokovini, torej pred svojim prihodom na VTO – Elektrotehniko, predhodnico FERI. Glej opombo
9. Navedba iz elektronskega pisma profesor dr. Matjaža Muleja iz Ekonomsko poslovne fakultete Maribor, namenjenega
kustosu 25. februarja 2010.
11
Prof. dr. Božidar Hribernik. Glej opombo 9.
12
Alija Keranović. Glej opombo 7.
13
Inovacijska komisija ni bila samo posebnost te velike tovarne niti v Mariboru niti širše.
14
Opažanje kustosa med njegovim službovanjem v TAM-u v letih 1975-1979 in 1992–1994.
mesto in gospodarstvo.indb 420 mesto in gospodarstvo.indb 420 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
421
ško obdelavo konstruktorjem, tehnologom, merilcem, nabavi in koopera-
ciji. Na osnovi njihovih mnenj, morebitnih dopolnil in popravkov je služba
izdelala Obvestilo o spremembi konstrukcijske dokumentacije (OSKD) in
Obvestilo o spremembi tehnološke dokumentacije (OSTD), ki ju upora-
bljajo še danes.
15
Pozneje je nastalo Konstrukcijsko tehnološko obvestilo
(KTO) kot nujna potreba po upoštevanju želja kupcev. KTO sta, če je po-
trebno, priloženi tudi omenjeni obvestili.
Inovacijska služba je za vsako spremembo izdelala tudi ekonomsko
analizo za predvideno količino izdelkov. Če sprememba z ekonomskega
vidika ni bila sprejemljiva, so predlog zavrgli, razen ko bi se z realizaci-
jo dvignila kakovost izdelka. Prijava inovacije, obe omenjeni spremembi,
dopisi posameznih služb, ekonomska analiza, v katero je bila vračunana
tudi nagrada za inovatorja, sklep inovacijske komisije in nalog za izplačilo
nagrade so bili sestavni deli dokumentacije, imenovane inovativni predlog.
Inovacijska služba je vsako leto organizirala po posameznih tozdih
mesec inovativnosti z razpisom področij, na katerih bi bile izboljšave naj-
bolj potrebne. Mesci aktivnosti so bili po trije letno, v povprečju eden na
vsako četrtletje.
Inovacijska komisija
16
je sprejemala in potrjevala je inovacijske pre-
dloge, vodila postopek nagrajevanja in spodbujala inovativnost. Inovativni
predlog je glede na vrsto inovacije – profesionalno ali amatersko – ovre-
dnotila kot izum (za priglasitev patenta) ali kot model, kot tehniško izbolj-
šavo ali kot koristni predlog. Izumi in modeli so bili dosežki načrtnega,
profesionalnega delovanja v razvojni dejavnosti, medtem ko so tehnične
izboljšave nastajale pretežno po zamislih neposrednih proizvajalcev, kori-
stni predlogi
17
pa so bili inovacijski predlogi z drugih področij, na primer
organizacije dela, marketinga, okolja in tako dalje.
Zaradi takšne organiziranost se je število izboljšanj v TAM-u dvigni-
lo od 52 leta 1973
18
na 3122 predlogov za inovacije leta 1983 (60 odstotkov
so jih uresničili; 41 inovacijskih predlogov na 100 zaposlenih)
19
in na 2949
predlogov leta 1984 (5 izumov, 1 model, 1878 tehničnih izboljšav in 1065
koristnih predlogov; predlagateljev je bilo 2822).
20
15
V Tovarni vozil Maribor (TVM).
16
Delovala je že pred uvedbo inovacijske službe. Obravnavala in odločala je o uvedbi inovacij in višini nagrad inovator-
jem glede na preloženi izračun.
17
Božidar Hribernik. Glej opombo 9.
18
A. Žunec: Poprečno ena tehnična izboljšava na teden. V: Večer, 10. 1. 1973, str. 7.
19
M. K. (Marjan Kos): TAM: lani 3122 predlogov za inovacije. V: Delo, 12. 6. 1984, str. 2.
20
Marjan Ferš: Lani 2949 predlogov, od tega 5 izumov. V: Delavska enotnost, 27. 6. 1985, str. 12.
mesto in gospodarstvo.indb 421 mesto in gospodarstvo.indb 421 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
422
Za ilustracijo napredka inovacijske dejavnosti: od leta 1949 do leta
1984 je v TAM-u 8103 inovatorjev prijavilo 9010 inovacijskih predlogov
in z njimi ustvarilo 1803,9 milijonov tedanjih dinarjev inovacijskega do-
hodka.
21
V dveh letih zapored, 1983. in 1984., je nastalo 6071 inovacijskih
predlogov, ali praktično 67 odstotkov oziroma dve tretjini inovacijskih
predlogov v obdobju 36 let. Pomembnejši podatek za omenjeni dve zapo-
redni leti je kvocient števila inovacijskih predlogov na 100 zaposlenih. Če
vzamemo srednjo vrednost inovacijskih predlogov 3000 za vsako od obeh
let in število 7000 zaposlenih, dobimo s preprostim računom skoraj en ino-
vacijski predlog na dva zaposlena, po ureditvi kvocienta na 100 zaposlenih
pa vrednost okrog 43 inovacijskih predlogov na 100 zaposlenih, kar je bilo
takrat za jugoslovanske razmere izredno veliko.
Sodelovanje mariborske industrije z mariborsko univerzo
V Mariboru so se podjetja za povečanje obsega in dviga ravni inova-
tivnosti povezovala z mariborskim visokim strokovnim šolstvom, ki je pre-
raslo v univerzo. S tehniškimi fakultetami so izvajala aplikativne raziskave,
s predhodnico Ekonomsko poslovne fakultete (EPF) pa obdelovala zlasti
organizacijsko področje. Osnova programov je temeljila na usmerjeni ino-
vativni dejavnosti (USOMID).
22
V programih za znanstveno teoretično
spodbujanje inovativnosti so v delovnih okoljih ustanavljali krožke po de-
lovni metodi brainstorming, na katerih so predstavljali ideje za izboljšave,
kritično razpravljali o njih in najboljše med njimi realizirali v praksi.
Strokovna posvetovanja in simpoziji
V Mariboru so že v sedemdesetih letih dalje prirejali strokovna po-
svetovanja, imenovana tudi srečanja, seminarji, konference in simpozije o
problematiki inovativnosti v tedanjih razmerah v lokalnem, republiškem
in državnem (zveznem) merilu. Od 24. do 26. februarja 1971 je bilo v Ma-
riboru tridnevno, prvo zvezno posvetovanje o racionalizatorstvu in tehnič-
21
Prav tam.
22
Alija Keranović. Glej opombo 7.
mesto in gospodarstvo.indb 422 mesto in gospodarstvo.indb 422 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
423
nih izboljšavah, ko se je »marsikaj premaknilo z mrtve točke«.
23
Srečanja v
Mariboru so se kar vrstila. Tako so leta 1977 organizirali sindikalni semi-
nar o organiziranju in spodbujanju inovativne dejavnosti na mariborskem
območju,
24
leta 1979 posvet o inovativni dejavnosti, ki ga je organiziral
TAM Maribor ob 16. srečanju mladih kovinarjev Jugoslavije,
25
leta 1985 pa
zvezno konferenco o inovacijah in racionalizaciji.
26
Srečanja (posvete, sim-
pozije…), ki jih je organizirala in pripravila ZINOM, je subvencionirala
mariborska občina.
27
Posebno pozornost zaslužijo posvetovanja tudi z mednarodno ude-
ležbo ob prireditvah ob dnevu inovatorjev
28
v Mariboru (PODIM, ki jih je
organizirala sedanja Ekonomsko poslovna fakulteta – EPF). Na prvih treh
(1978, 1981 in 1982) je bila pozornost namenjena še zgolj množični in-
ventivni dejavnosti kot amaterskemu ustvarjanju in uveljavljanju invencij
29
ter inovacij, pozneje, v naslednjih petih letih, 1983-1987, pa se je težišče
razprav preneslo na obravnavo zasnove invencijsko-inovacijskih procesov
v poklicnem, to je razvojno-raziskovalnem delu in v amaterski inovativni
dejavnost, ter na družbeno ekonomske in poslovne okvirje inovativne de-
javnosti.
30
Deveto posvetovanje v okviru PODIM-a leta 1988 je bil posve-
čeno inovacijski centrom.
31
Glede na navedeno lahko upravičeno zaključimo, da se je v socializ-
mu, zlasti v njegovi zadnji razvojni fazi, v letih 1980-1984 skušalo vendarle
doseči napredek v udejanjanju inovativne dejavnosti in njenem vplivu na
povečanje gospodarske rasti. Vendar tudi oteževalnih, zaviralnih faktor-
jev in okoliščin ni bilo mogoče odstraniti ali vsaj zmanjšati. Ne glede na
dejanski vrstni red njihovega vpliva jih lahko razvrstimo: vse bolj zastare-
la industrija tudi v Mariboru,
32
slabe delovne razmere (oprema, prostori,
23
F(ranc) Dežman: Velik pomen izumiteljstva: V Mariboru končano tridnevno izumiteljsko posvetovanje. V: Večer, 27.
2. 1971, str. 3.
24
S. G. (Sonja Grizila): Seminar naj podpre novatorje. V: Delo, 24. 2. 1977, str. 9.
25
M. K. (Marjan Kos): Posvet o inovativni dejavnosti. V: Delo, 22. 5. 1979, str. 10.
26
Prof. dr. Matjaž Mulej, univ. dipl. oec., Ekonomsko poslovna Fakulteta Univerze v Mariboru. Glej opombo 28.
27
Alija Keranović. Glej opombo.
28
12. oktober je bil uradno proglašen kot dan inovatorjev za celotno SFRJ v spomin na inovativne izdelovalce partizan-
skega orožja v Užički republiki. Matjaž Mulej: Pisana paleta oblik inovacijskega (so)delovanja naj ostane. V: Komunist, 3.
10. 1986, št. 40, str. 8.
29
Razlika med invencijo in inovacijo: invencija je ideja, sugestija, inovacija pa je realizacija te ideje. Božidar Hribernik.
Glej opombo 9.
30
Matjaž Mulej: Ne več zakaj, ampak kako naj preidemo v inovativno družbo. V: Komunist, 7. 10. 1988, št. 40, str. 6.
31
Božidar Hribernik: Mesto inovacijskih centrov v smislu gospodarskega pospeševanja. V: Naše gospodarstvo, 1989, št.
1-2, str. 12.
32
Matjaž Mulej, Magda Tovornik in Majda Kralj: Maribor – območje z zastarelo industrijo: Izkušnje mariborskega ob-
močja z inovacijsko in regionalno razvojno politiko 1980-1990. V: Večer, (v štirih nadaljevanjih) 23. 10. 1990, str 15; 30.
10. 1990, str. 6; 13. 11. 1990, str. 14 in 20. 11, str. 15.
mesto in gospodarstvo.indb 423 mesto in gospodarstvo.indb 423 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
424
energenti), nepripravljenost ali nezmožnost plačevanja nadur za inovativ-
no dejavnost,
33
prenizke nagrade inovatorjem, če sploh, pojmovanje ino-
vativne dejavnosti kot delovne dolžnosti
34
iz več razlogov, strah vodilnih
delavcev in sodelavcev, da bo ugled inovatorjev tako zrasel, da jih bodo
le-ti prej ko slej izpodrinili
35
kot tudi »prekleta zelena zavist«,
36
ki pa je ven-
darle ne gre, vsaj ne v celoti povezovati s socialistično družbeno ureditvijo.
Ob koncu osemdesetih let in v devetdesetih letih je začela inovativ-
nost v Mariboru in drugod po Sloveniji zaradi gospodarske krize ob raz-
padanju države in njenega skupnega tržišča, nato pa v vrtincu tranzicije
– z izjemo nekaterih manjših in srednje velikih podjetij ter na določenih
področjih (informatika) – drastično izgubljati pomen. Propad podjetij tudi
v času gospodarske krize od jeseni leta 2008 dalje dokazuje, da je predsta-
vljala inovativna dejavnost za večino novodobnih lastnikov, zlasti tistih, ki
so prevzeli nekdanje socialistične gigante ali paradne konje zgolj strošek.
Primeri
Od leta 1945 do leta 1990
Vrhunski profesionalni dosežki
V Mariboru so v času socialistične družbene ureditve nastajali v nje-
govi industriji in gospodarstvu dosežki visoke inovativnosti, ki so presene-
tili svetovno strokovno in poslovno javnost. Pri tem ne gre za prvenstvo v
proizvodnji, kot se rado govori in piše, namreč, da so bili v Mariboru po
drugi svetovni vojni izdelani prvi jugoslovanski avtomobil, prvi hladilnik
in prva umetna pljuča. Prva dva izdelka sta bila licenčna, tretji je kopija,
zato jih kaže omenjati bolj v zvezi s primerjavo v razvitosti, znanju in iz-
kušnjah mariborske industrije glede na industrijo v ostalih jugoslovanskih
republikah, manj pa kot večji dosežek inovativne dejavnosti. Pri izdelavi
avtomobilov in hladilnikov je bila prav gotovo prisotna inovativnost pri
popravilu in vzdrževanju strojev ter izdelavi priprav za strojno in toplotno
33
Izjave sodelavcev v času, ko je bil kustos v letih 1975-1979 in 1992-1994 zaposlen v TAM-u. Prim. Vasja Venturini: Pri
inovatorstvu le spoznavamo, da je za malo denarja malo muzike. V: Delo, 15. 11. 1985, str. 9.
34
Marjan Kos: Izumiteljstvo ni dovolj ovrednoteno. V: Delo, 26. 12. 1968, str. 6.
35
Izjave sodelavcev, glej opombo 33.
36
Milan Golob: Skrivnostne operacije v sindikalni sobi: Orodjar konstrukter Jože Globevnik se spominja sodelovanja
kluba TAM z zdravniki Splošne bolnišnice Maribor. V: Večer, 15. 3. 2001, št. 61, str. 30.
mesto in gospodarstvo.indb 424 mesto in gospodarstvo.indb 424 6.5.2010 14:06:15 6.5.2010 14:06:15
425
obdelavo, vendar je Maribor pokazal sčasoma na področju izvirnosti teh-
nično-tehnoloških rešitev veliko več.
Popisovanje
37
tehniške dediščine in naključna srečanja z znanci z glo-
blje razvitim odnosom do tehniške kulture in dediščine so odkrili zanimi-
ve primere predvsem profesionalnih, visoko inovativnih dosežkov. Torej
ne gre za širše zastavljeno in sistematično raziskavo, ampak prej (razen v
primeru TAM-a po njegovem stečaju) za naključja, kar je posledica nedo-
rečenosti zastavljanja smernic za popis tehniške dediščine.
Metalna Maribor
Ustvarjalni dosežki mariborske Metalne so v nasprotju z zakoreni-
njenimi predstavami o socialistični industriji, ki bi naj prevzemala zastare-
le tuje licence. Medtem ko je veljal TAM med zaposlenimi in tudi širše za
»politično tovarno«, je bila Metalna (tudi) »inženirska tovarna«.
38
Slovela
je po izvirnosti zamislih njenih raziskovalcev, drznosti konstrukcij njenih
projektantov in znanju njenih tehnologov. T o velja zlasti za hidromehanske
opreme (tlačni cevovodi, zapornice in tako dalje) in transportnih naprav
(žerjavi), kar nazorno potrjujejo naslednji primeri.
Preizkušanje modela visokotlačnega cevovoda za reverzibilno
39
hidro
elektrarno RHE Bajina Bašta.
40
Avgusta 1977 so v gramoznici pri Kidričevem izvedli preizkus na ve-
likem zaprtem valjastem modelu. Premer valja je bil 4,2m, debelina stene
pa 47 mm. Model je bil v vsakem pogledu – po velikosti, oblikovno in po
načinu izdelave – enak (prototip!) najbolj obremenjenemu delu tlačnega
cevovoda (kolenu) za elektrarno. Na njegovi zunanji površini so napravili
umetne razpoke. Njihovo velikost so določili računsko v skladu z zakoni-
tostmi lomne mehanike.
41
37
Izvajata ga Zveza društev društvo inženirjev in tehnikov (ZDIT) Maribor od leta 1995 in kustos, sprva le kot član
ZDIT-a, od oktobra 1999 dalje pa tudi poklicno v Pokrajinskem muzeju Maribor (PoMuM), od junija 2005 pa v Muzeju
narodne osvoboditve (MNOM).
38
Navedeno izjavo je kustos prvič slišal 18. avgusta 2006, ko je prvič obiskal legendarnega projektanta dvigal in transpor-
tnih naprav v pokoju prof. Ivana Mundo, univ. dipl. inž. strojništva (umrlega marca 2009) na njegovem domu. Najverje-
tneje prof. Munda ni bil ne prvi in ne edini, ki je Metalno tako označil.
39
Novejši izraz je črpalna hidro elektrarna (ČHE). Pri teh elektrarnah prečrpavajo po jeklenih ceveh, premera nekaj me-
trov, imenovanih tlačni cevovodi, vodo iz nižje ležečega vira v višje ležeče akumulacijsko jezero in jo iz njega po potrebi
(v sušnem obdobju) spuščajo za proizvodnjo električne energije po istih ceveh navzdol, op. kustosa.
40
Borivoj Breže: Nekaj primerov ustvarjalnosti Metalne (dalje Borivoj Breže: Nekaj primerov). V: Skozi čas: Zbornik
muzeja narodne osvoboditve za leto 2006 (ur. Marjan Matjašič). Maribor 2006, str. 199-208.
41
V kovinskih konstrukcijah in na zgradbah se pogosto pojavljajo razpoke že pri izdelavi, gradnji ali kasneje med upora-
mesto in gospodarstvo.indb 425 mesto in gospodarstvo.indb 425 6.5.2010 14:06:16 6.5.2010 14:06:16
426
Hermetično zaprt (zavarjen) valj so napolnili z vodo, nato pa so s
črpalko večali hidrostatični tlak v njem. V končni fazi preizkusa so izvedli
eksplozijski (dinamični) preizkus. Za eksplozijski učinek so uporabili vžig
raketnih motorjev na trdo gorivo, razmeščenih v notranjosti modela.
bo. Prisotnost razpok še ne pomeni, da bo kasneje prišlo do večjih poškodb ali celo do porušitve. S proučevanjem razpok
od njihovega nastanka do preloma se ukvarja lomna mehanika. Z lomno mehaniko je mogoče tudi določiti, kolikšna je še
lahko velikost (globina, širina in dolžina) razpoke, ne da bi prišlo do trajnih poškodb konstrukcije ali do njene porušitve,
opomba kustosa.
42
Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru.
43
Upokojeni višji predavatelj Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru.
Slika 1: Model tlačnega cevovoda za elektrarno Bajina Bašta
v gramoznici pri Kidričevem
Vir: Osebni arhiv prof. dr. Vladimirja Glihe;
42
elektronska obdelava sli-
ke: mag. Gerhard Angleitner)
43
mesto in gospodarstvo.indb 426 mesto in gospodarstvo.indb 426 6.5.2010 14:06:16 6.5.2010 14:06:16
427
Zakaj so uporabili raketne motorje? Zakaj ne razstreliva? Vodni tlak
se po vžigu raketnih motorjev ne poveča tako hitro, kot če bi aktivirali ek-
sploziv (na primer TNT)! T orej so se z uporabo raketnih motorjev približa-
lo dejanskim razmeram pri naraščanju vodnega tlaka v tlačnem cevovodu.
V odni tlak v njem namreč ne naraste na svojo končno vrednost hipoma – v
nekaj tisočinkah, ampak v nekaj stotinkah, desetinkah sekunde.
46
Vodni tlak ob eksploziji je dosegel 141 barov, kar je za 50 odstotkov
več od največje delovne obremenitve cevovoda.
44
Univ. dipl. inž str., dolgoletni sodelavec Metalne, zaposlen v podjetju Montavar Metalna Nova.
45
Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru.
46
Dvig tlaka se strokovno imenuje vodni udar. Nastane ob hitrem zapiranju zapornic v predturbinskem delu, opomba
kustosa.
Slika 2: Vzdolžni prerez skozi 6 tulcev z raketnim motorjem na trdno
gorivo v eni izmed 6 etaž, privarjenih na šesterokotni nosilni steber v
notranjosti modela (elektronska izdelava ročno narisane skice Antona
Va u p o t i č a
44
in dr. Tomaž Vuherer
45
)
Legenda:
1 - šesterokotni nosilni steber
2 - tulec za raketni motor na trdno gorivo
3 - raketni motor na trdno gorivo
4 - valj z vzdolžnimi režami
5 - tesnilni pokrov
6 - vžigalni naboj
7 - zvar
mesto in gospodarstvo.indb 427 mesto in gospodarstvo.indb 427 6.5.2010 14:06:16 6.5.2010 14:06:16
428
Valj je kljub umetnim razpokam uspešno prestal vse preizkuse. Na
osnovi rezultatov uspelega preizkusa je Metalna lahko začela izdelovati (in
nato montirati) tlačni cevovod, eno najzahtevnejših tovrstnih konstrukcij
v Evropi (skoraj 600 m višinske razlike med zajemom in izpustom). Ker so
izbirali mikrolegirano
47
japonsko jeklo Sumiten 80, je bilo treba izvrtati (v
živo skalo!) le enega in ne dveh cevovodov, ki bi bila nujna, če bi uporabili
– kot so sicer – jeklo za kotlovsko pločevino.
Modelni preizkus je mednarodna strokovna javnost sprejela z veli-
kim zanimanjem. Prvič so za eksperimentalno delo uporabili tako velik
model. In to v Jugoslaviji! S tem preizkusom se je lomna mehanika oboga-
tila z novimi dognanji, tehnologi pa so dobili šele s serijo laboratorijskih
preiskav prvič podatke za krivljenje in varjenje tako debele pločevine iz
omenjenega jekla.
V strokovnih krogih je preizkus vzbudil tudi nemalo presenečenje,
saj so za izvedbo preizkusa s tako velikim modelnim vzorcem potrebna iz-
redno velika fi nančna sredstva, draga eksperimentalna oprema (4 meritve-
ni postopki s tedaj najsodobnejšo opremo!) ter širok, po specializiranosti
raznolik tim sodelavcev z bogatim teoretičnim znanjem in izkušnjami.
Vodja preizkusa: prof. dr. Inoslav Rak, univ. dipl. inž. met. in materi-
alov.
48
Projektant: Janez Raztresen
49
, univ. dipl. inž. gradb.
Visokotlačni cevovod in razdelilnik za hidro elektrarno Chiew Larn
na Tajskem
50
Bila sta največji in bistveni sestavni del naročila, ki ga je Metalna do-
bila leta 1984 za vodno elektrarno Chiew Larn na Tajskem.
Tlačni cevovod, namenjen je za dotok vode od akumulacijskega je-
zera do turbin, in razdelilnik ali distributor, ki razdeli tlačni cevovod na 3
odcepe, imata notranji premer 11,2 m, zato sta bila med največjimi tlačni-
mi cevovodi in razdelilniki na svetu.
Raziskavo za najboljšo hidravlično obliko razdelilnika je opravil Vo-
dogradbeni laboratorij Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
(FAGG) v Ljubljani, dokončni izračun razdelilnika pa Tehnični računski
47
Mikro – tudi nizkolegirana jekla imajo v osnovi takšno kemijsko sestavo sicer kot običajna konstrukcijska jekla, dolo-
čeni legirni elementi v zelo majhnih (neznatnih) količinah: vanadij V 0,04 odstotka, bor B 0,0015 odstotka – pa izredno
povečajo njihove mehanske lastnosti: trdnost in žilavost, opomba kustosa.
48
Pozneje predavatelj na Fakulteti za strojništvo Univerza v Mariboru.
49
Eden najbolj priznanih projektantov Metalne. Po strokovnem ugledu ga je mogoče primerjati s prof. Mundo. Glej
opombo 38.
50
Borivoj Breže: Nekaj primerov, str. 208-212.
mesto in gospodarstvo.indb 428 mesto in gospodarstvo.indb 428 6.5.2010 14:06:17 6.5.2010 14:06:17
429
center (TRC) Metalne z izvirnim računalniškim programom. Razcep po
metodi končnih elementov v Ljubljani. Prav izvirni računalniški programi
po metodi končnih elementov so bistvenega pomena za izgradnjo tako ve-
likih objektov v tem in v naslednjih primerih.
Projektant: Janez Raztresen, univ. dipl. inž. gradb.
Statik: prof. dr. Janez Kramar, univ. dipl. inž. str.
52
Zaklopne zapornice na vodnem zadrževalniku Bou Hanifi a v Alžiriji
53
Metalna je do jeseni 1992 vgradila v preliv objekta Bou Hanifi a na-
mesto dotedanjih 15 dotrajanih zaklopnih zapornic tri nove jeklene: dve
bočni in eno srednjo. Telo zapornic ima obliko »ribjega trebuha« (glej no-
tranjo, izbočeno stranico zapornice na slika 4). Njegova dolžina znaša 25
m, širina 1,3 m, višina pa 6,75 m.
Računsko analizo teles zapornic so opravili v Laboratoriju za analizo
51
Jože Kramar: Računalniško podprto snovanje razdelilnih delov tlačnih cevovodov: Odpravljanje ozkih grl v konstruk-
cijskem procesu. V: Strokovni bilten, 1985, št. 1, str. 34, slika 7.
52
Fakulteta za strojništvo Ljubljana, že upokojen.
53
Borivoj Breže: Nekaj primerov, str. 212-213.
Slika 3: Tloris razcepa (tlačni cevovod – razdelilnik) s ploskovnimi
elementi po metodi končnih elementov
51
mesto in gospodarstvo.indb 429 mesto in gospodarstvo.indb 429 6.5.2010 14:06:17 6.5.2010 14:06:17
430
konstrukcij na oddelku za gradbeništvo takratne Tehniške fakultete, pred-
hodniku sedanje mariborske Fakultete za gradbeništvo, po metodi konč-
nih elementov z računalniškim programom Finel.
Zaklopne zapornice, ki jih je Metalna vgradila v preliv Bou Hanifi a,
so bile v času projektiranja, izdelave in montaže največje zaklopne zapor-
nice na svetu.
Slika 4: Prečni prerez skozi zaklopno zapornico (elektronska obdelava
slike: mag. Gerhard Angleitner)
mesto in gospodarstvo.indb 430 mesto in gospodarstvo.indb 430 6.5.2010 14:06:17 6.5.2010 14:06:17
431
Projektant - Miroslav Križanič, univ. dipl. inž. str.
54
statik: prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. gradb.
55
in prof. dr.
Branko Bedenik, univ. dipl. inž. gradb.
56
Kotalno-drsna izvedba za globinsko zapornico Closure Gate za ira-
ško hidroelektrarno Bekhme v izgradnji
57
Metalna je leta 1987 dobila ponudbo za izdelavo, dobavo in montažo
hidromehanske opreme dveh velikih enakih zapornic Closure Gate v Ira-
ku. Glede na obliko telesa bi ju uvrstili med škatlaste globinske zapornice.
Zapirali bi naj 2 obtoča tunela s premerom 12,0 metra. Izredno visoka hi-
drostatična obremenitev 140.600 kN (14.337 t) je narekovala projektiranje
škatlastih globinskih zapornic, enih največjih na svetu s površino: 14,1 m
(višina) x 6,2 m (širina) = 87,42 m
2
. Telo vsake zapornice je sestavljalo po
6 posameznih elementov, razvrščenih eden nad drugim. Vsak element je
imel po 4 kolesa, torej 6 x 4 = 24, prav toliko je tudi osi in vzmetnih meha-
nizmov.
Princip delovanja obeh zapornic je združeval funkcijo kotalne in dr-
sne zapornice, kar bi bila svetovna novost. Vsaka od njiju bi se dvigovala in
spuščala s kotaljenjem svojih 24 koles – od tod kotalna zapornica. Izvedba
tekalnih koles je bila tako zasnovana, da bi jih vzmetni mehanizem pri za-
piranju odprtine blizu njenega spodnjega roba premaknil v takšno lego, da
bi se naslonila – »vlegla« na drsna vodila – od tod drsna zapornica.
Avtorji označujejo obe zapornici kot štirikratno posebnost:
– zaradi ene najvišjih hidrostatičnih obremenitev na svetu (1,57 MPa
(15,49 atm ali 16 at)),
– zaradi velike tesnilne površine (87,42 m
2
),
– zaradi kotalno-drsne izvedbe (slika 5a),
– zaradi izvedbe kotalnih teles in sistema vzmeti (slika 5b).
Obe zapornici so projektirali in pripravili tehnično ponudbo v so-
delovanju med Tehniško fakulteto Maribor, VTO Gradbeništvo (VTO –
G) in Metalno Maribor, Projektno-prodajni inženiring – Hidromehanska
oprema (PPI – HO), kot glavni sodelavci avtorji prispevka za simpozij,
58
54
Metalna, Tovarna investicijske opreme (TIO).
55
Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
56
Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
57
Stojan Kravanja, Štefan Faith, Branko Bedenik, Zvonko Bratina in Miroslav Križanič: Kotalno-drsna izvedba globinske
zapornice Closure Gate za hidroelektrarno Bekhme v Iraku. V: Zbornik 10. zborovanja gradbenih konstrukterjev Slove-
nije, Bled, 14 - 16. september 1988 (ur. Matej Fischinger, Franci Križič in Franc Saje), str. 262–269.
58
Stojan Kravanja, Štefan Faith, Branko Bedenik, Zvonko Bratina, Miroslav Križanič: Kotalno-drsna izvedba globinske
zapornice Closure Gate za hidroelektrarno Bekhme v Iraku. M. Fischinger, F . Križić, F . Saje (ur.), Zbornik 10. zborovanja
gradbenih konstrukterjev Slovenije, Bled, 14 - 16. september 1988, str. 262-269.
mesto in gospodarstvo.indb 431 mesto in gospodarstvo.indb 431 6.5.2010 14:06:18 6.5.2010 14:06:18
432
59
Prav tam, str. 229.
Slika 5a in b: Vertikalni (5a) in horizontalni (5b) prerez skozi kotalno -
drsno zapornico Closure Gate
59
(fotokopije skic podaril prof. dr.
Stojan Kravanja, elektronska obdelava slik: mag. Gerhard Angleitner)
b) horizontalni prerez
a) vertikalni prerez
mesto in gospodarstvo.indb 432 mesto in gospodarstvo.indb 432 6.5.2010 14:06:18 6.5.2010 14:06:18
433
zaposleni na obeh naslovih. Računalniško obdelavo so izvedli na Tehnolo-
škem razvojnem centru TRC Metalne iz Ljubljane.
Zapornici so v Metalni izdelali, pripeljali so ju v Irak, vendar ju zaradi
prve zalivske vojne niso nikoli vgradili.
Projektant - statik: prof. dr. Stojan Kravanja, univ. dipl. inž. gradb.
Portalni dokovski žerjav nosilnosti 600 kN (60 t).
60
Namenili so ga za velik plavajoči dok za popravilo ladij. Plavajoči dok,
ki ga je zgradila ladjedelnica v Trogirju, je bil v prvi polovici osemdesetih
let med največjimi na svetu. Glavni žerjav na doku je poleg dveh stranskih
tudi izdelek Metalne.
Portalni dokovski žerjav je varjene škatlaste konstrukcije. Njegova
nosilnost znaša je 600 kN (60 ton), višina dviga nad žerjavno progo pa
52,45 m. Žerjav je označen kot posebnež najverjetneje zato, ker vozita po
njem na dveh ravneh 2 dvižna mačka z nosilnostjo po 300 kN (30 ton), od
teh ima eden še mehanizem za pomožni dvig 40 kN (4 tone).
Največji problem pri prevozu plavajočega žerjava po 2700 km dolgi
morski poti do Novorossyska v tedanji Sovjetski zvezi je predstavljal pre-
hod pod visečim mostom čez Bospor, čigar višina nad morsko gladino je
60 m. Ker je bil žerjav previsok, da bi lahko stal na svojih tirnicah, vsaka
od njiju je vgrajena na vrh svoje stranice doka, ga je bilo treba za prevoz
prestaviti tako, da je ena od obeh nog žerjava slonela na ploščadi izven
doka, druga pa je stala na njegovi delovni ploščadi. Razen tega je bilo treba
plavajoči dok pred prehodom pod mostom delno potopiti.
Projektant: prof. Ivan Munda, univ. dipl. inž.
61
Statik: prof. dr. Štefan Fatih, univ. dipl. inž. gradb.
62
Plovni vrtljivi žerjav nosilnosti 12.000 kN (1.200 ton) na dvotrupni
ladji.
63
Metalna je za Sovjetsko zvezo prevzela konec osemdesetih let (1987-
1989) projektiranje vrtljivega žerjava za dvotrupno ladjo (kataraman), ki
ga je izdelala ladjedelnica 3. maj na Reki. Namenjen je bil za montažo,
popravilo in vzdrževanje sovjetskih vrtalnih ploščadi v Kaspijskem morju
(matična luka Baku).
60
Borivoj Breže: Nekaj primerov, str. 214-215.
61
Ivan Munda, tudi profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kot upokojenec je sodeloval tudi z maribor-
skim podjetjem Gopla. Glej opombo 38.
62
Že pokojni. Mentalna, sledil je VTO – G, nato Geološki zavod Ljubljana, enota Maribor.
63
Borivoj Breže: Nekaj primerov, str. 215–219.
mesto in gospodarstvo.indb 433 mesto in gospodarstvo.indb 433 6.5.2010 14:06:20 6.5.2010 14:06:20
434
Kratek opis: Na levem trupu kataramana stoji poveljniški most, za
njim je vležajen vrtljivi žerjav, desni trup plovila pa v celoti pokriva delov-
na, nosilna ploščad. Ko je ročica žerjava v mirovni, tj. vodoravni legi, se
opira na škatlasti nosilec, privarjen med obema trupoma.
Skupna masa žerjava je 26.300 kN (2630 ton). Višina žerjavovega no-
silnega stolpa meri 53 m, dolžina ročice pa 80 m. Za dvig najtežjih bremen
ima žerjav drugega ob drugem 2 glavna kavlja, ki lahko dvigneta vsak po
6000 kN (600 ton). Skupno torej 12.000 kN (1200 ton). Obešenje bremena
je 40 kratno, kar pomeni, da je dvižna vrv premera 54 mm za vsak kavelj
posebej ovita na boben dvižnega mehanizma po 20 krat.
Žerjav, stoječ na valjčnem kotalnem ležaju Rothe Erde, se lahko vrti
64
Maks Edelbaher in Štefan Faith: Portalni dokovski žerjav nosilnosti 600 kN. V: Strokovni bilten, 1986, št. 3, str. 78,
slika 2.
Slika 6: Portalni dokovski žerjav nosilnosti 600 kN z upoštevanjem
višine mostu čez Bospor
64
(računalniška obdelava: Gerhard
Angleitner)
mesto in gospodarstvo.indb 434 mesto in gospodarstvo.indb 434 6.5.2010 14:06:20 6.5.2010 14:06:20
435
v krogu 360 . S premerom 13 m je bil ležaj v času izgradnje žerjava in dvo-
trupne ladje (med) največji(mi) na svetu.
Žerjav ima naslednje posebnosti:
– vleče tiste plovne dele ploščadi, ki so težji od 12.000 kN,
– ob zmanjšani nosilnosti lahko dviguje bremena tudi na nemirnem
morju,
– ima mehanizem za stabilizacijo nihanja bremena na nemirnem morju,
– v viharju breme naglo spusti na določeno globino pod morsko gladi-
no, s čemer se zaradi vzgona, ki ga pridobi breme, zmanjša njegova
teža.
Projektant: prof. Ivan Munda, univ. dipl. inž.
Statik: prof. dr. Štefan Fatih, univ. dipl. inž. gradb.
TAM Maribor
To največje mariborsko podjetje med strokovnjaki v osnovnem pro-
izvodnem programu ni doseglo tolikšne veljave (referenc) svojih inženir-
skih uspehov kot Mentalna, čeprav je v eri socializma inovativni dejavnosti
posvečalo precejšnjo pozornost
65
in je bilo med prvimi tovarni v Mariboru,
v katerih so začeli o tem razmišljati in delovati razmeroma zgodaj, še pred
začetkom petdesetih let.
66
Ob pregledu TAM-ovih listin za varovanje intelektualne lastnine pri
popisu tehniške dediščine
67
se je pokazalo, če so te listine edine in je v njih
vsa TAM-ova intelektualna lastnina, kako majhna je intelektualna lastni-
na tovarne: 5 patentov (pod A.), 2 znamki (značka zaščitnega znaka dveh
družb pod B.) in 4 modeli, med katerimi je kot največji predmet karoserija
avtobusa (pod C).
68
Skupno 11 objav in prijav
69
za obdobje od 1978 do 1994.
Sodeč po dnevnem časopisju,
70
predstavlja odmeven TAM-ov izum
aktivno zračno vzmetenje za sedež voznika v tovornjaku ali avtobusu, za
65
Primer organiziranosti in delovanja inovativne dejavnosti v TAM-u.
66
V treh mesecih več kamionov kot 1948. V: Ljudska pravica, 9. 3. 1951, št. 58, str. 1.
67
TAM-ove listine za varovanje intelektualne lastnine. Priloga k popisnemu listu št. 001100, 26. februar 1996, stran 1-3,
hrani ZDIT Maribor.
68
Avtor: Slobodan Milanković, u.d.i.a., naslov: Karoserija avtobusa, št. modela: 9250114, datum prijave: 10. november
1992. TAM-ove listine.
69
Za varovanje intelektualne lastnine za znamke in za modele se uporablja izraz prijava.
70
TAM-ove listine (glej opombo 67). Avtor: Borut Horvat: Naprava za aktivno blažitev navpičnih tresljajev vzmetene
mase, zlasti delov vozila, voznikov in potnikov, št. patenta: za SFRJ: YU 1704 - 76, 39276, za ZRN: DE 2729095 C2, datum
objave: za SFRJ: 12. junij 1984, za ZRN: 26. januar 1978, str. 1.
mesto in gospodarstvo.indb 435 mesto in gospodarstvo.indb 435 6.5.2010 14:06:21 6.5.2010 14:06:21
436
vzmetenje kabine tovornjaka
71
in posebnih tovorov. Izumitelj dr. Borut
Horvat, univ. dipl. inž. elektronike, tudi sicer priznan na področju izu-
miteljstva, npr. elektronskih merilnikov, je namesto običajnega pasivnega
sistema vzmetenja z dušilnikom uporabil tako imenovani aktivni sistem
vzmetenja
72
brez dušilnika – z vpihavanjem in izpihavanjem zraka v elastič-
ni zračni element
73
in iz njega. Uspešnost izuma dr. Boruta Horvata potrjuje
do neke mere tudi TAM-ova prodaja licenčnih pravic podjetju za proizvo-
dnjo vzmetnih sistemov Carl Freudenberg iz Weinheima v Zvezni republiki
Nemčiji
74
, vendar Horvatov izum ni zaživel v praksi, čeprav je preizkušanje
aktivnega vzmetenja na prototipnem vozilu s trambus kabino za tovornjake,
izdelano po novem programu B, dalo spodbudne rezultate, a ga zaradi vse
večjega pomanjkanja denarja za razvoj
75
niso mogli nadalje razvijati.
V navedeni listini je najti še 2 objavi
76
za patentiranje izdelave kombi-
niranega jedra
77
za litje po Croningovem postopku s področja livarstva (2
patenta istih dveh avtorjev), objavo za grelno pripravo na izpušne pline
78
in objavo za hlajenje delovnega valja avtomobilskega motorja,
79
imenova-
no tudi dodatno oljno hlajenje (DOH). Vse te objave so dokazale svojo
uporabnost, čeprav so bile medijsko znatno manj predstavljene. Tako je z
oljem dodatno hlajeni motor, izdelan na osnovi skupnega raziskovalnega
dela
80
- npr. za povečanje izkoristka
81
v TAM-u in na obeh slovenskih stroj-
nih fakultetah začel proizvajati nosilec licence KHD, ker je bil za proizvo-
dnjo v TAM-u predrag.
82
Po ustnih izjavah
83
bi naj bilo intelektualne lastnine nekoliko več,
skupno 18 objav in prijav. Med objavami naj bi bila tudi metodologija in
program za izračunanje mejnih vrednosti, ki ju je uspelo prodati v ZDA.
Zanimiv primer predstavlja izum nove vrste štiritaktnega motorja v
71
Aktivno zračno vzmetenje kabine za tovornjak TAM 130T 11B, 1983, prospekt, inv. št. 25064/1, signatura XI - 1, Mrb.
v Zbirki drobnih tiskov Domoznanskega oddelka UKM.
72
Licenca v Zahodno Nemčijo: Aktivni pnevmatski vzmetni sistem dr. B. Horvata iz TAM-a. V: Večer, 29. 5. 1982, str. 24.
73
Sklop zračnega elementa z regulatorji se imenuje aktivna pnevmatska noga.
74
M. Kos: Horvatov patent za Nemce. V: Gospodarski vestnik, 2. 4. 1982, str. 18.
75
Martin Prašnički: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomo-
bilov Maribor: Sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor: 60 let: spominski
zbornik (ur. Slavica Tovšak). Maribor 2007, str. 30.
76
TAM-ove listine, str. 1.
77
Vstavek v livni votlini, ki omogoča litje votlih ulitkov na primer avtomobilskega delovnega valja.
78
TAM-ove listine, str. 2.
79
TAM-ove listine, str. 2.
80
Popisni list št. 001094, 12. april 1996, hrani ZDIT Maribor.
81
Motor TAM BF4L 515 v katerem je motorno olje iz karterja hladilo tudi delovne valje motorja. Šlo je torej za dvojni
učinek istega olja: mazanje in hlajenje.
82
Pričevanje Valterja Volfa, upokojenega univ. inž. str., vodje oddelka za razvoj motorjev v TAM-u in asistenta na VTO
– Strojništvo, dne 23. marca 2010.
83
Alija Keranović. Glej opombo 7.
mesto in gospodarstvo.indb 436 mesto in gospodarstvo.indb 436 6.5.2010 14:06:21 6.5.2010 14:06:21
437
TAM-u. Gre za medijsko pogosto predstavljen (Večer, glasilo Skozi TAM)
izum, ki je vzbudil med širšo javnostjo vsaj tolikšno pozornost kot aktivno
pnevmatsko vzmetenje. Medtem ko je mogoče aktivno pnevmatsko vzme-
tenje in DOH opredeliti kot potencialni inovaciji,
84
je izum Franja Golo-
ba
85
za nov štiritaktni motor za Dieslov prototip, pri katerem opravi bat
v oblikovno nekoliko spremenjenem delovnem valju v enem pomiku od
spodnje do zgornje mrtve točke vse štiri takte klasičnega motorja hkrati in
ne posebej,
86
le invencija. Bistvena prednost tega motorja, ki sta ga časopis-
je in tovarniško glasilo imenovala »revolucionarna novost«, »zares na vsem
svetu edinstven motor« in da »ni podoben nobenemu izmed doslej znanih
motorjev«
87
, je v tem, da nima odmične gredi, ventilov in povratne vzmeti.
S to poenostavitvijo bi se število sestavnih delov klasičnega motorja z več
kot 1000 sestavnimi deli zmanjšalo na »zgolj nekaj deset«. Zvezni patentni
urad je sicer predloženo dokumentacijo registriral kot patent pod zapore-
dno številko 7290 - P 1004/69,
88
vendar do izdelave prototipa s prostornino
delovnih valjev 1500 cm
3
ni nikoli ni prišlo.
Primerov, ki jih je vodilo hotenje, da bi v TAM-u v okviru danih fi -
nančnih in materialnih možnosti ustvarili svoj samostojen, lasten proi-
zvod, ki po svojem konstrukcijskem konceptu ne bi bil več licenčni izdelek,
je bilo nekaj. Da jih ni bilo še več, je treba iskati vzroke v zaviralnem, če že
ne odklonilnem delovanju zveznih oblasti. Med tovrstnimi primeri kaže
navesti štiri, od katerih kažeta dva izmed njih (od prvega dalje) tragiko
razvojne dejavnosti v TAM-u.
Prvi je Luka 53
89
,
kamion, poimenovan po ministru za industrijo in
rudarstvo v tedanji zvezni vladi Francu Leskošku - Luki, ki je bil zelo na-
klonjen razvoju slovenske industrije. Tovornjak je imel sicer šasijo Pionir-
ja, vendar je bil motor nameščen znotraj šoferjeve kabine, tako kot pri za
petdeseta leta lepo oblikovanih TAM-ovih avtobusih. Razen tega je imel
Luka 53 za razliko od Pionirja petstopenjski menjalnik.
90
84
„ Najprej nastane invencija (nov domislek, ki bo morda kdaj postal uporaben in koristen), potem potencialna inovacija
(uporaben, a ne še nujno donosen ali kako drugače koristen nov domislek), potem inovacija (vsaka dokazano koristna
novost)”. Prenos defi nicije doc. dr. Marjana Leberja, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, ki jo je v besedilu pod
naslovom Inovacijski menedžment poslal kustosu v elektronskem pismu dne 11. februarja 2010.
85
Tehnolog v tehnološkem oddelku statistične kontrole v TAM. Na svojem izumu je skupaj s sodelavci delal 10 let.
86
F. Dežman: Motorna industrija postavljena na glavo? V: Večer, 26. 2. 1970, str. 8.
87
Svet je prisluhnil TAM-ovcu izumitelju. V: Skozi TAM, 14. 2. 1970, str. 11.
88
TAM-ove listine, str. 2.
89
Kustos se spominja iz svojih zgodnjih otroških let, kako so imenovani tovornjak ponosno razkazovali, vselej poleg
Pionirja na vsakoletnih razstavnih sejmih, imenovanih Mariborski teden.
90
Mira Grašič in Marjan Matjašič: TAM. V: Ko so ljudje gradili domovino: Severovzhodna Slovenija 1945-55: razstavni
katalog MNOM (ur. Marjan Žnidarič). Maribor 1997, str. 20.
mesto in gospodarstvo.indb 437 mesto in gospodarstvo.indb 437 6.5.2010 14:06:21 6.5.2010 14:06:21
438
TAM je izdelal za jugoslovanski trg, ki je potreboval manjši, vzdržljiv,
za vzdrževanje preprost in cenovno dostopen tovornjak, ustrezno vozilo,
v jeziku jugoslovanskih narodov popularno imenovan „tamić” (prvotna
oznaka TAM 2000). Ta tovornjak lahkega programa se je obdržal od začet-
ka proizvodnje leta 1961
91
vse do stečaja tovarne leta 1996. V tovarni so se
zavedali, da bi morali ta konstrukcijski koncept, ki je dobil svojo potrditev
v prodaji,
92
sicer obdržati, vendar v skladu z razvojem v svetu izdelati po-
polnoma novo vozilo. Sredstev za razvoj pa niso dobili nikoli, še najmanj
po TAM-ovi krivdi.
Tragična je tudi usoda TAM-ovega šolskega avtobusa, ki so ga v
TAM-u prednostno razvijali za izvoz v ZDA.
93
Vozilo z odličnimi voznimi
lastnostmi je ustrezalo tudi zahtevnim ameriškim varnostnim predpisom,
vendar do proizvodnje ni prišlo, ker je bilo za ameriški trg predrago.
Lastno nadaljevanje razvoja sesalnega
94
(klasičnega) motorja TAM
F 4L 413 R, sicer izdelek TAM-ovega glavnega licenčnega partnerja, za-
hodnonemškega KHD, je privedlo do vgraditve sistema za nadpolnjenje
s turbokompresorskim polnilnikom. V matični tovarni so bili prepričani,
da turbopolnilnik ne bi pomembneje izboljšal lastnosti motorja, v TAM-u
pa so dokazali na 5 prototipih motorjev za turboagregate, da se je prav z
nadpolnjenjem povečala njihova moč. S tem razvojnim dosežkom je TAM
dosegel, da je lahko začel s proizvodnjo teh motorjev, ki je tekla vse do
stečaja tovarne in da je začel KHD gledati na TAM kot na enakovrednega
partnerja. Družino motorjev 515 so razvijali skupno in enakopravno. Po
predložitvi projektne dokumentacije je prejel TAM kredit od Mednarodne
banke za razvoj.
Elektrostrojni klub (ESK) TAM Maribor
Nastanek ESK-ov je pripisati med drugim tudi želji, da bi se dvignila
inovativnost. V mariborskih tovarnah jih zaposleni
95
niso pretirano ob-
čudovali. Med nečlani je bilo pogosto zaslediti mnenje, da ESK-i jemljejo
91
Martin Prašnički: Oris glavnih razvojnih mejnikov in proizvodov Tovarne avtomobilov Maribor. V: Tovarna avtomo-
bilov Maribor, str. 22.
92
Po tedanjih govoricah v javnosti so kmetje iz vojvodinskih polj prihajali v TAM z nabito polnimi aktovkami denarja,
da bi čimprej kupili vozilo, ki so ga potrebovali.
93
Martin Prašnički: „School Bus” . V: Tovarna avtomobilov Maribor, str. 29-30.
94
Valter Volf, glej opombo 82.
95
Izjave sodelavcev med prvim službovanjem kustosa, glej opombo 33.
mesto in gospodarstvo.indb 438 mesto in gospodarstvo.indb 438 6.5.2010 14:06:21 6.5.2010 14:06:21
439
energijo matični tovarni, se okoriščajo s polizdelki, potrebnimi za redno
proizvodnjo, in da uporabljajo tovarniško strojno opremo za klubske inte-
rese, ki niso v neposredni zvezi s tovarno. Tudi kakšnega večjega sodelo-
vanja med ESK-om in društva inovatorjev (DIN) vsaj v Mariboru po pri-
povedovanju bivših zaposlenih naj ne bi bilo. Za osnovno predstavo velja,
da so bili ESK-i elita nadarjenih, ki so izumljali stroje, naprave in priprave,
pogosto tudi zunaj delovnega programa tovarn, po katerih so nosili ime,
medtem ko so DIN-i delovala bolj za potrebe neposredne proizvodnje.
Širše raziskave delovanja enih in drugih bi pokazale, da je resnica o
pomenu ESK-ov vendarle drugačna in da pa so oboji, ESK-i in DIN-i, pri-
spevali razmeroma veliko k dvigu inovativne dejavnosti.
O delovanju ESK-a TAM obstoja razmeroma veliko časopisnega in
tudi periodičnega gradiva, ki najpogosteje navaja izdelavo »prvega umetne-
ga srca« z imenom »Pulmocor«, ki predstavlja dejansko umetno srce, pljuča
in ledvice na istem premičnem nosilnem ogrodju.
96
Izdelava tega aparata dokazuje, da je bila raven strokovnega znanja v
TAM-ovem ESK-u visoka, čeprav so pri proučevanju, izumljanju, izdelavi
in preizkušanju v glavnem sodelovali strokovnjaki z srednješolsko tehni-
ško izobrazbo. Tudi izkušenj s tega področja jim ni manjkalo. Pred »Pul-
mocorjem« so izdelali aparat za narkozo »Alenka«, nato pa kopirali danska
umetna pljuča (respirator) »Lundia«. Sodelovanje srednješolsko izobraže-
nih članov tega ESK-a z zdravniki mariborske bolnišnice v drugi polovici
petdesetih let, v šestdesetih letih in še tja v sedemdeseta leta predstavlja
fenomen, ki bi mu v svetu najverjetneje težko našli podobnega. Pri prak-
tičnem preizkušanju »Pulmocorja« so sodelovali skupaj, drug ob drugem,
pogosto pozno v nočnih urah, zjutraj pa so člani ESK-a TAM odhajali na
svoje redno delo v tovarno. Ena takšnih noči se je vtisnila udeležencem
nočnega preizkušanja »Pulmocorja« še prav posebno v spomin. Kot po-
skusno žival so na »Pulmocor« priključili psička. Oddahnili so se, ko so
videli, da je ob priključitvi na aparat pričelo njegovo srce zopet utripati.
S »Pulmocorjem« je bila ustvarjen eden od osnovnih pogojev za izvaja-
nje operacij pri odprtem srcu v Mariboru. Med izdelavo »Pulmocorja« je
preraslo v legendo sodelovanje med priznanim mariborskim inovatorjem
Jožetom Globevnikom, orodjarjem, nosilcem občinskih, republiških in
državnih nagrad in plaket in dr. Stojanom Jeretinom
97
, dr. med., anestezi-
96
Milan Golob: Skrivnostne operacije, str. 30. Primerjaj tudi Ljudska tehnika v Mariboru, str. 102-106.
97
Stojan Jeretin: Mariborska „Alenka” in ljubljanski „Matjaž” . V: Naša bolnišnica, časopis Splošne bolnišnice Maribor,
mesto in gospodarstvo.indb 439 mesto in gospodarstvo.indb 439 6.5.2010 14:06:22 6.5.2010 14:06:22
440
stom, po odhodu iz Jugoslavije leta 1968 univerzitetnim profesorjem sve-
tovnega slovesa. Dr. Jeretin je bil idejni oče izdelave »Pulmocorja«. Po te-
meljitem proučevanju tujih dosežkov je predlagal kolutne črpalke za kri in
oksigenerator, delujoč po načelu rotirajočih diskov Kay-Cross, poglabljal
se je tudi v nasprotitočne izmenjalnike toplote, medtem ko je bil Globev-
nik vodja izdelave.
Izdelava zahtevnih aparatov ni bila edino področje sodelovanja TAM-
ovega ESK-a z mariborsko bolnišnico. Izdelali so veliko jeklenih umetnih
kolkov
98
in drugih ortopedskih vstavkov, in to iz kakovostnejšega jekla,
99
kot so ga imeli tuji tovrstni izdelki. Kot posebnost pri izdelavi umetnih
kolkov velja omeniti, da so krogelno površino umetnega kolka stružili na
gotovo mero, čeprav bi s tehnološkega vidika pričakovali brušenje. Z bru-
šenjem
100
bi namreč kaj lahko nastale jamice in izbokline, ki bi poškodova-
le medenično skledico.
V TAM-ovem ESK se je že v šestdesetih letih oblikoval predlog, da
bi med TAM-om in Metalno zgradili tovarno fi nomehanskih elementov.
Ostalo je le pri predlogu.
101
ESK Maribor je s posredovanjem Nuklearnega Inštituta Jožef Šte-
fan
102
izdelal krmilno dihalni sistem za vesoljsko agencijo NASA.
Na videz banalen, dejansko pa pomemben dosežek kluba je bil po-
daljšanje rezilne sposobnosti skalpelov za plastično kirurgijo, ki morajo
čim dlje ohraniti svojo ostrino, ker bi sicer natrgali kožo. Problem ostrenja
skalpelov so rešili tako, da so poslušali zven skalpela ob potegu po brusnem
pasu. Pri določenem številu potegov rezila po brusnem pasu je skalpel za-
zvenel drugače. Prav ta zvok je napovedal, koliko potegov je potrebno, da
bo rezilo po skalpela najdlje obdržalo svojo ostrino.
Prejšnji odstavki se nanašajo na sodelovanje ESK-a TAM s tedaj
Splošno bolnišnico Maribor, danes z Univerzitetnim kliničnim centrom
(UKC), vendar je delovanje ESK-a TAM znatno širše in bi moralo, morda z
marec 2001, št. 1, str. 22-26.
Spomini na druženje pred štirimi desetletji. V: Naša bolnišnica, časopis Splošne bolnišnice Maribor, marec 2001, št. 1,
str. 3.
98
Smail Festić: Frančiška spet hodi. V: 7 dni, tedenska priloga Večera, letnik 2, 29. 3. 1973, št. 13, stran 34.
99
Legirano jeklo kemijsko in korozijsko odporno jekel jeklo, izdelek Železarne Ravne ŽR, s trgovskim imenom Prokron
12 (iz širše družine jekel z imenom „Prokron”)
100
Iz neobjavljenih zapiskov kustosa, nastalih ob pričevanjih Jožeta Globevnika v njegovem stanovanju jeseni leta 1998.
101
Prav tam.
102
Omenjeni inštitut je predal ameriško ponudbo takratnemu direktorju mariborske Splošne bolnišnice dr. Zmagu Slo-
kanu - izjava J. Globevnika kustosu po telefonu dne 12. marca 2010. Po njegovem mnenju ni prišlo do nadaljnjega sode-
lovanja z Naso zaradi prihoda ameriškega predsednika Nixona na oblast. Sistem je izdelal po svojih zamislih J. Globevnik.
Njegova izjava po GSM 12. marca 2010.
mesto in gospodarstvo.indb 440 mesto in gospodarstvo.indb 440 6.5.2010 14:06:22 6.5.2010 14:06:22
441
opisom delovanja drugih mariborskih ESK-ov, dobiti svoje mesto v ustre-
zni monografi ji.
Podjetje Lestro Ledinek
V obdobju jugoslovanske inačice socializma so se v mariborskem ob-
močju uveljavili in uspešno delovali nadarjeni izumitelji – zasebni podje-
tniki. Ivo Arčan (strojegradnja in orodjarstvo), Vlado Pandur (metalurške
peči za toplotno obdelavo), še najbolj pa Pavel Ledinek so dokazali, da lah-
ko ustvarjalno nadarjen zasebnik uspe tudi v socialistični družbeni uredi-
tvi, ki nedvomno zasebnemu podjetništvu ni bila najbolj naklonjena. Stro-
ji, ki jih je zasnoval in izdelal Pavel Ledinek v svojem podjetju, so prejemali
prve nagrade na mednarodnih razstavah in visoka strokovna priznanja.
Ne glede na poreklo lastnine predstavlja podjetje Lestro Ledinek, zlasti če
upoštevamo njegovo velikost, eno najbolj inovativnih, če že ne najbolj ino-
vativno mariborsko podjetje.
Pavel Ledinek je leta 1967 prekinil
103
s tradicijo svojih predhodnikov,
ki so se ukvarjali s sodarstvom. Za domači trg je izdelal enega prvih več
vretenskih mizarskih skobeljnih strojev in že v sedemdesetih letih je svoje
stroje, izdelane na osnovi svojih patentnih prijav razstavljal na industrij-
skih sejmih v Milanu in Hannovru.
Na mednarodnem lesenem sejmu maja 1976 v Milanu je Pavel Le-
dinek vzbudil pozornost z avtomatskim strojem za izdelavo parketnih de-
ščic; v eni uri jih je lahko izdelal približno 2500.
104
Leta 1990 so v proizvodni hali delavnici v Hočah pri Mariboru izde-
lali nov tip lesno obdelovalnega stroja „Superles” z veliko zmogljivostjo in
točnostjo obdelave.
Kljub gospodarsko skrajno neugodnim razmeram v letih 1991-1994
je sledil nov izum: horizontalni krožni princip odrezovanja lesa. Patentira-
ni stroj z imenom „Rotoles” je obdeloval leseno površino, ne da bi pri tem
trgal grče iz lesne osnove, česar vsi drugi stroji dotlej niso bili sposobni.
105
Izum je leta 1994 na sejmu »Innovative Woodworking Fair IWF« v ZDA
103
Jože Hlebanja: Sto let tradicije in štirje rodovi. V: Informator ZSIS, glasilo Zveze strojnih inženirjev Slovenije, maj
2008, št. 26, str. 4-7.
104
Mip: Strojegradnja - moj konjiček« Avtomatski stroj za izdelovanje parketa, nov uspeh mariborskega konstruktorja.
V: Večer, 5. 8. 1976, str. 8.
105
Razlaga Pavla Ledineka kustosu 12. februarja 2010 na sedežu podjetja Lestro Ledinek.
mesto in gospodarstvo.indb 441 mesto in gospodarstvo.indb 441 6.5.2010 14:06:22 6.5.2010 14:06:22
442
prejel najvišje priznanje. Stroj je uporaben tudi za površinsko obdelavo ve-
likih, več metrov dolgih težkih polimernih blokov, ki morajo za nadaljnjo
obdelavo imeti popolnoma ravno površino.
Inovacija na področju robustnih in visokozmogljivih skobeljnih stro-
jev za industrijsko obdelavo lesa poljubnih profi lov za stavbeno pohištvo
iz leta 1999 je „Stratoplan” , katerega podajalna hitrost dosega 750
106
m na
minuto ob najvišji natančnosti in kvaliteti površine. Je najhitrejši tovrstni
stroj na svetu, namenjen izdelavi lamel za lepljene nosilce ali drugih vrst
skobljanega lesa. Obdelava poteka tako hitro, da lahko les, ki ga je stroj
skobljal, neposredno natovorimo na ladjo brez vmesnega skladiščenja.
106
Besedilo na osnovi članka prof. Hlebanje. Simon Tihec, zadolžen za ekonomsko propagando v podjetju Lestro Ledi-
nek, je pregledal, popravil, dopolnil, dodal barvne fotografi je s podnapisi in poslal kustosu po elektronski pošti 17. marca
2010.
Slika 7: Najhitrejši skobeljni stroj Stratoplan,
hitrost 750 m na minuto, masa 55 t
Vir: Fototeka Ledinek.
mesto in gospodarstvo.indb 442 mesto in gospodarstvo.indb 442 6.5.2010 14:06:22 6.5.2010 14:06:22
443
Leta 2000 je bila predstavljena prva avtomatska stiskalnica »Hiper-
press«, namenjena izdelavi lepljenih lesenih nosilcev za strehe velikih raz-
ponov (športne dvorane, proizvodne hale in drugi veliki objekti). Vpenjal-
ne enote stiskalnice so računalniško vodene in se v skladu s programom
pomaknejo na določeno pozicijo, kar omogoča izdelavo različno ukrivlje-
nih nosilcev (z različnim krivinskim polmerom). Vsaka vpenjalna enota
nato stisne
107
paket desk s silo 290 kN (29 ton), dokler se lepilo na posuši,
čemur sledi hitro izpenjanje, ki je novost na tem področju. S to stiskalnico
lahko izdelujejo nosilce dolžine več kot 50 m. V strokovni oddaji nemške
televizije leta 2008 so Ledinekov „Hipepress” proglasili za največjo tovrstno
stiskalnico na svetu.
Ostala podjetja
EM Hidromontaža
Inovativnosti na področju montažne in logistične dejavnosti za naj-
težje in največje konstrukcijske dele in sklope ne bi smeli odrekati EM Hi-
dromontaži, ki je podobno kot Metalna, sodelovala na številnih gradbiščih
v Jugoslaviji in po svetu. Znana je sicer tudi kot proizvajalka na področju
bele tehnike že od konca petdesetih let naprej, vendar je bila v svetu bolj
prepoznavna in priznana s svojo osnovno dejavnostjo. Zanimiv primerek
inovativnosti v tem podjetju je tudi njen računalniško krmiljen sistem za
preizkušanje tesnosti hidravličnih spojev pri različno visokih tlakih TEHO
– tester hidravlične opreme,
108
izdelan po zamislih Vita Cergolja, inž. str.
109
Po njegovi izjavi je bil TEHO, zmogljivejši od podobnega stroja v Ljubljani.
Tekstilna industrija
Kar zadeva strojno opremo, je prav inovativnost neposredno zaposle-
nih in tistih s srednješolsko strokovno izobrazbo igrala pomembno vlogo
pri večanju, doseganju višje kakovosti in vzdrževanju redne proizvodnje.
Tako so v Tekstilno tovarno Tabor so v osemdesetih letih uvozili v Poljski
izdelane rotorske predilne stroje WIFAMA po licenci nemškega proizva-
107
Med stiskanjem dosega tlak med lamelami nosilca po vsej njegovi dolžino 8-10 N/cm
2
.
108
Hidromontaža je pri svojem delu - prevozu, premeščanju in montaži najtežjih bremen uporabljala tudi hidravlične
sisteme.
109
Popisni list, št. 056009, 13. junij 1996, hrani ZDIT Maribor.
mesto in gospodarstvo.indb 443 mesto in gospodarstvo.indb 443 6.5.2010 14:06:22 6.5.2010 14:06:22
444
jalca Novbira, Süssen, Zahodna Nemčija.
110
Po ustnih izjavah zaposlenih,
je bila kakovost strojev tako slaba, da so jih že hoteli izločiti iz proizvo-
dnje.
111
In vendar so v tovarniški predilnici stroje naredili zanesljive, na-
tančne in produktivne. Ni izključeno, da je pri tem odigrala bistveno vlogo
inovativnost zaposlenih, tudi tistih z nižjo strokovno izobrazbo od štirile-
tne srednje tehniške šole.
Sicer se je ustvarjalnost v mariborski tekstilni industriji bolj odmev-
no odražala drugače, z oblikovanjem tekstilnih vzorcev in krojev. Dva pri-
mera: vzorci v kolekciji Tina
112
iz mariborske Tekstilne tovarne Svila in ko-
lekcije oblačil iz Tovarne pletenin in konfekcije PIK.
113
Zlatorog
Po pripovedovanju bivših in sedaj zaposlenih bi naj bil središče kre-
ativnosti v tej tovarni njen kemijski laboratorij, v katerem so nastajali re-
cepti za domače pralne praške, čistila in kozmetične kolekcije. Po ustnih
pričevanjih je novi lastnik po razglasitvi stečaja odpeljal vso sodobno opre-
mo kemijskega laboratorija v svoje centralne laboratorije v Nemčiji (Köln),
najverjetneje z njo vred tudi recepture in zapise tehnoloških postopkov. V
širši javnosti je manj znano, da je Zlatorog proizvajal kot »Zlatorog oprema«
tudi stroje za embaliranje in pakiranje,
114
za katere je dobil tudi priznanje.
115
Da je Zlatorog imel v svojem širšem proizvodnem programu tudi kovinsko
predelovalno dejavnost, ki je sicer popolnoma zunaj področja, po katerem
je bil najbolj prepoznaven, ni osamljen primer. Za številna mariborska in
okoliška podjetja lahko trdimo na osnovi pregledovanja prospektov,
116
da
so imela zelo razvejan proizvodni program. Prav to dokazuje hotenje po
večji gospodarski uspešnosti in ga lahko enačimo z inovativnostjo na po-
dročju inženiringa in trženja.
110
Popisni list, št. 035014, 5. maj 1999, hrani ZDIT Maribor.
111
Po pričevanju Izidorja Čižiča, inž. tekstilne stroke, delovodje v bivši predilnici te tovarne.
112
Ime po oblikovalki Tini Pavšič. Katalog hranijo Muzej narodne osvoboditve Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor
(AŠ 569).
113
Delovna mapa, oblikovana kot prospekt. Shranjevanje pod opombo 110.
114
Prospekt za avtomatski ovijalnik paletiziranega blaga AOP161 kot priloga v popisnem listu št. 082017, 20. junij 1997.
Hrani ZDIT Maribor. V popisnem listu so tudi navedeni tudi polavtomatski ovijalnik OP 131avtomatski ovijalnik pale-
tiziranega blaga AOP 151.
115
Jugoslovanski Oskar za embalažo 1988 za Ovijalnik palet (stroj za kokonizacijo paletnih enot) Tovarna. Zlatorog. Ma-
ribor 5/1, Gospodarska zbornica Slovenije, Strokovna žirija natečaja za „Jugoslovanski Oskar za embalažo” , PE Pomurski
sejem Gornja Radgona, priloga. Glej opombo 122.
116
Borivoj Breže: Prospekti mariborske industrije (1945-2005): Razstavišče UKM, 27. september - 19. oktober 2006 in
(gostovanje) Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki, 28. februar - 18. april 2008 in članek Borivoj Breže: Ekonomsko
propagandno gradivo mariborske industrije in gospodarstva v obdobju od 1945 do 2005. V: Arhivi, 2006, št. 2, str. 353-
359.
mesto in gospodarstvo.indb 444 mesto in gospodarstvo.indb 444 6.5.2010 14:06:23 6.5.2010 14:06:23
445
Podjetje za akumulatorsko dejavnost Vesna
Popisovanje tehniške dediščine mariborske industrije
117
je odkrilo
tudi primer ki zdaleč presega okvir tako imenovane amaterske inovativ-
ne dejavnosti, po kateri bi naj neposredni izvajalci prijavljali le izboljšave
delovanja strojev, ob katerih so delali, ali pa oddajali skice priprav, ki bi
naj olajšale fi zično delo. V Vesni je leta 1995 delavec Jakob Selšak z dokon-
čano osnovno šolo zasnoval in izdelal stroj
118
za izdelavo akumulatorskih
celic (stavkov), čeprav ni imel zato potrebnega osnovnega teoretičnega teh-
ničnega znanja. Ti stroji bi naj zahtevali tri izvrševalce na izmeno, njegov
stroj pa je potreboval samo enega. Njegov dosežek ni odraz aktivnosti pri
vzpodbujanju MID-a, temveč ga je treba razumeti kot poizkus za ohranitev
delovnega mesta.
Po letu 1990
V uvodu je bilo omenjeno, da se je v samostojni Sloveniji zaradi pro-
pada večjega dela mariborske industrije inovativnost po obsegu zmanjšala.
Z nastajanjem novih podjetij po letu 1990, po velikosti znatno manjših
od industrijskih velikanov, pa je inovativnost začela dobivati večji pomen.
Postala je osnovni pogoj za ekonomsko preživetje podjetja in za njegov
nadaljnji razvoj.
Eno najbolj prepoznavnih podjetij, ki je prejelo za svojo inovativnost
priznanja domače in tuje strokovne javnosti, je Ponting.
Ponting
Inženirski biro Ponting sta ustanovila leta 1990 Viktor Markelj
119
in
M a r j an Pip e nb a h e r ,
120
oba univ. dipl. inž. gradbeništva. Osnovna dejavnost
tega biroja je projektiranje premostitvenih objektov: mostov, viaduktov,
nadvozov, podvozov in mostov za pešce in kolesarje (brvi), galerij in dru-
gega. Podjetje je že od vsega začetka kazalo veliko inovativnost tako na
117
Izvajata ga ZDIT Maribor od leta 1995 in kustos, sprva le kot član ZDIT Maribor. Glej opombo 37.
118
Naprava za razrez mikroporoznih separatorjev in sestavljanje HB (hermetična baterija) stavkov, popisni list št. 062007,
24. maj 1996, hrani ZDIT Maribor.
119
Glorija Marinovič: Ali je kaj trden most? V: 7 dni, 25. 7. 2007, št. 30, str. 14-16.
120
Lidija Ferk: Svobodo potrebujem, da lahko diham. V: Večer, 10. 3. 2010, str. 18.
mesto in gospodarstvo.indb 445 mesto in gospodarstvo.indb 445 6.5.2010 14:06:23 6.5.2010 14:06:23
446
tehnološkem kot na projektantskem področju. Na tehnološkem področju
so prodrli z narivanjem
121
elementov pri izgradnji mostov, viaduktov in
nadvozov. Že v prvem desetletju svojega delovanja je biro prejel za svojo
projektno dokumentacijo številna priznanja in nagrade. Najbolj pomemb-
na v mednarodnem merilu je nagrada Evropske konvencije za jeklene kon-
strukcije (ECCS) za najboljšo jekleno konstrukcijo (European Award for
Steel Structure), ki je bila leta 1999 dodeljena mostu za pešce in kolesarje
v Ptuju, zgrajenem sicer že leta 1997. Istega leta so podelili prvo nagrado
tudi projektni dokumentaciji na javnem državnem natečaju za idejno reši-
tev viadukta Črni Kal in na mednarodnem natečaju v močni mednarodni
konkurenci za zasnovo bodočega mostu Verige čez zaliv Boke Kotorske v
Črni gori. Vse tri objekte je projektiral Marjan Pipenbaher.
Osnovna značilnost mostov tega biroja »o katerem se danes govori od
Tel Aviva preko Ankare in Dunaja, saj deluje na ravni najboljših, kapitalsko
neprimerljivo močnejših evropskih in celo svetovnih birojev«,
122
je izredna
121
Narivanje je posebna tehnologija grajenja mostov in viaduktov pri kateri najprej izdelajo nosilne stebre objekta, nato
na enem njegovem koncu (mostu ali nadvoza) zgradijo tako imenovano „delavnico” v kateri izdelujejo segmente (kom-
pletni deli mostu določene dolžine), jih enega za drugim s hidravličnim sistemom pomikajo, „potiskajo” do mesta vgra-
dnje v most, kjer jih povežejo s predhodnim elementom. Povzeto po razlagi Roka Mlakarja, univ. dipl. inž. gradbeništva,
zadolženega za stike Pontinga s kustosom, poslani z elektronsko pošto kustosu Borivoju Brežetu dne 12. marca 2010.
122 Lidija Ferk: Svobodo potrebujem, da lahko diham. V: Večer, 10. 3. 2010, str. 18.
Slika 8: Viadukt Črni Kal
Vir: Spletni portal Pointing mostovi, www.ponting.si., pridobljeno 12. marca 2010.
mesto in gospodarstvo.indb 446 mesto in gospodarstvo.indb 446 6.5.2010 14:06:23 6.5.2010 14:06:23
447
estetika konstrukcije – projektanti dajejo matematičnim zakonitostim sta-
tike nadih umetniške stvaritve.
Zaključek
O nekaterih inovativnih dosežkih v mariborski industriji in gospo-
darstvu pa tudi širše, po celotni Sloveniji in Jugoslaviji, se je veliko govorilo
in pisalo, še več pa o vzrokih za premajhno inovativnost in o predlogih,
kako jo povečati.
Navedeni primeri dokazujejo, da je bilo mogoče tudi v socialističnem
obdobju inovativno ustvarjati, na glede na raven strokovne izobrazbe, viši-
no vloženih sredstev in na pogoje za inovativno delo. Nekaterim dosežkom
je svetovna strokovna javnost izrekla vse priznanje.
Toda to je domena posvečenih v stroki, ki vedno stremi za dosega-
njem novega. Staro se lahko slej ko prej pozabi.
Da bi veliki domači inovacijski dosežki iz tega obdobja ostali znani
tudi prihodnjim rodovom, bi morali omogočiti raziskave za vsako stroko
posebej, izdelati izbor najpomembnejših, ga obdelati in ga izdati v primer-
no poljudni monografi ji.
Morda bi prav na osnovi takšnega dela spoznali, da intelektualna vre-
dnost inovativnih dosežkov v dobi socializma ni bila tako majhna, kot bi
bilo mogoče sklepati ob propadu te industrije na prehodu v kapitalizem.
mesto in gospodarstvo.indb 447 mesto in gospodarstvo.indb 447 6.5.2010 14:06:23 6.5.2010 14:06:23
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si