75 številka. Ljubljana, v soboto 2. aprila 1904. XXXVII. leto. Iziiaja vsak đan zvečer, izimBi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec I K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 60 h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tuje dežele t-jliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobno vpositjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po 8 h, Gt aa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah Bt. B, in sicer uredništvo v I nadstropju, upravniSt?o pa v pritličju. — DpravniBtvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. n Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. ti Narodna tiskarna" telefon št. 85. Zaradi praznikov izide prihodnji list v torek, 5. aprila 1904. Vstajenje. Zopet je prišel pomembni dan, ko se na različne načine in po različnih obredih praznuje znameniti prirodni dogodek, da je topla pomlad premagala mrzlo zimo in da se je natura prebudila v novo življenje. S pomlajeno močjo se dviga natura iz spanja in mrtvila in praznuje svoje vstajenje. V naturi je vstajenje vedno popolno in sigurno, lahko se kdaj zakasni, pride pa gotovo. Pri posamičnih ljudeh, kakor pri eelih narodih pa ni nikake gotovosti, da napoči dan zmage, da pride vesela ura vstajenja in kaj dostikrat se je že zgodilo, da je bil ves trud in napor brezuspešen in da so bile vse žrtve in vsi boji zaman. Tudi slovenski narod je posvetil vse svoje moči delu, da si zagotovi svoje narodno vstajenje, da bi stal kot samcb tna narodna celota ravno-praven in ravnovreden med drug mi narodi. Pride-li kdaj dan zmage, dan slovenskega prerojenja in vstajenja, dan, ko borne lahko rekli, da nam je zagotovljeno samostalno nsrodno, kulturno in gospodarsko življenje in da imamo vse pogoje za obstanek in sigurno napredovanje kot samosvoja narodna individualnost? Odgovora na to vprašanje ne more nihče dati. Naša dolžnost pa je, da z vsemi močmi delamo na uresničenj« svojega smotra, ker delamo s tem za korist, za srečo in prihedojost svojih otrok in vseh sinov ter hčera slovenskega nar Delo za narodno emancipacijo je težko in trudapGlno in pred nami je še silnih ovir, ki jih moramo premagat! in odstraniti, predno pride zmage dan. Na tri strani meramo voditi neizprosen boj in da v ttm ljutem boju z mogočnimi nasprotniki še nismo omagali, to je najbolje spričevalo za našo Življenjsko moč. Nemoi in Italijani so nas bili kulturno, gospodarsko in politično že popolnoma podjarmili in velik del našega naroda je že propadel in se potopil v nemških in italijanskih valovili Širna in mogočna je bila nekdaj naša domovina, a velik del iste je prišel pod tujo oblast, domačini so postali hlapci tujih gospodarjev in naposled izginir, slovenska zemlja je postala nemška ali italijanska domovina. In vendar se je vzlio tem silnim izgubam narod vendar probudil in ojačil za boj za svojo emancipacijo in v petdesetih letih v znatni meri popravil, kar je bil utrpel v dolgih stoletjih. Daleč Brno še od svojega cilja, dolga in trnjeva jo še pot do njega, ali če vpoštevamo, kaj smo dosegli in računamo, za koliko so se pomnožile nase moči, potem smemo pač brez strahu gledati v prihod -njost. Gotovo bi bili naši uspehi za emancipacijo slovenskega naroda od Nerncev in Italijanov še veliko znat nejši, ko bi v tem boju ne imeli domačega sovražnika, ki bi slovenski narod rad zasužniJ, da bi ga mogel izrabljati za svoje, arodu škodljive in sovražne politične in materijalne namene. Naš domači sovražnik je rimski kltrikalizem Ta preprečuje koncentracijo narodovih eneržij na nacijonalno kulturno in gospodarsko emancipacijo od Nemcev, Italijanov in od srednjeveškega rimskega si-sterr a; ta zadržuje umstveni razvoj naroda in slabi narodovo sposobnost za nacijonaini, politični in gospodarski hoj; ta oškeduje kolikor more razvoj slovenske kulture; ta slabi narod s sistematičnim uničevanjem ravno tistih srednjih stanov, ki so povsod nositelji nacionalne misli; ta klerikalizem izkorišča narod materi jalno in dela namenoma na njega duševno in gospodarsko obubožanje, da bi bil narod potem orodje brez lastne voije in lastnih ciljev v rokah samo po bogastvu in posvetnem go-Bpodstvu hrepeneČega Rima. Treba je največjega napor* vseh moči, če hočemo na tri fronte ta boj srečno dobojevatt. S silo ne opravimo ničesar, o tem ni dvoma, in zato moramo poklicati nravne moči, ki prebivajo v našem narodu, na pomoč in z njimi poživiti in okrepčati odpor proti našim sovražnikom. To se je tudi v veliki meri že posrečilo, v večji nego so si začetniki slovenskega prerojenja kdaj mogli misliti. Narodna zavednost, ta prva nravna Bila vsakega plemena, se mogočno Širi in z njo rase odpor proti naklepam Nemcev, Lahov in Nimoev. Stebri, na katerih sloni gospod-stvo naših narodnih nasprotnikov, se močno podirajo. Sicer je kontrast med našimi nadami in cilji našega hrepenenja ter med doseženimi rezultati še vedno ve: k, ali bolesti t- ur* spo znanja ae ne smemo udati niti tre-notek. Samo če pojdemo pogumno in neustrašno naprej po svoji poti, za sije tudi slovenskemu narodu enkrat dan zmage in bo slovenski narod praznoval svoje vstajenje. Nostra maxima culpa! Naši klerikalci nas kaj radi dolže, da smo sovražniki vere in cerkve in da smo mi krivi, ker med narodom gineva pobožnost in vernost, prav kakor da bi bila pobožnost narodova odvisna od tega, koliko oblasti in premoženja imajo duhovniki. Nam pač ni do tega, da bi to obdolžitev zavračali in dokazovali, kako je neutemeljena, saj ve vsakdo, da je ves naš boj naperjen proti politični prepotenci duhovščine in proti njenim, kulturni, narodni in gospodarski razvoj Slovencev zavirajočim stremljenjem. Naš boj je cerkvi in veri v največjo korist. Mi delamo na to, da naj se duhovnik posveča dolžnostim svojega stanu in naj se ne bavi s stvarmi, ki ga nič ne brigajo; mi delamo na to, da se vrne duhovnik k svojemu poklicu, ki ga sedaj zanemarja, ker se bavi samo s političnimi boji j mi delamo na to, da postane duhovnik vreden svojega poklica tudi v moral-oziru, zato je naš boj plemenit in zato ga spremlja božji blagoslov. Pobožnost in vernost ginevata res, ne samo pri nas, nego tudi drugod, a ne po krivdi tistih, ki hočejo, da naj se duhovnik vrne v cerkev in k svojemu poklicu, nego po krivdi duhovnikov samih. Da, samo duhovščina je kriva, da ginevata pobožnost in vernost in kdor tega neče verjeti, naj vzame v roko knjigo nNostra maxima culpau, ki jo je ravno te dni kot nekako velikonočno darilo objavil slovenski duhovnik. Gospod Anton Vogrinec je župnik v Libeličah pri Velikovcn na Koroškem. Vnet je za vero in cerkev ter prepričan, da je vera najplemenitejši vseh duševnih zakladov in srce njegovo je polno žalosti, da vera in pobožnost tako propadata. Ali župnik Anton Vogrinec je tudi pošten raoi in zato ne prikriva resnice. Njegova, v nemškem jeziku izdana knjiga „Nostra maxima culpau je obudila senzacijo v celi Avstriji in še daleč čez njene meje, kajti v njej je s častivredno odkritosrčnostjo povedano, da duhovniki trgajo narodu vero iz srca. „Nostra maxima culpa!" Die be-driingte Lage der katholischeu Kirche, deren Ursachen und Vorscblage zur Besserungw.Von Ant»n Vogrinec, Pfarrer in L šiling, Karaten. VVien und Leipzig 1904. K. u. k. Hofverlagsbuchhaudlang Kari Fromme. Tako se glasi natančni naslov te znamenite knjige. Župnik Vogrinec priznava, da propada vera po krivdi duhovščine. Hadič tega ne more biti kriv, pravi župnik Vogrinec, saj ga je Kristus premagal; Če morda med izobraženci vladajoče svetovno uaziranje kaj krivo na ginevanju vere, zato se vendar duhovščina na to ne sme ozirati, saj to naziranje ne more imeti vpliva na preprosti narod. Sploh pa naj duhovščina gleda le na to, koliko je sama kriva, ker le če to spozna, se zamorejo razmere zboljšati. Človeška duša, pravi župnik Vogrinec, je po svoji naravi verna, a Če se ljudje odvračajo od vere, potem zamore biti vzrok le to, da je duhovniki ne uče prav inje ne goje. Sijaj in moč duhovščine ne sme nikogar zapeljati, da radi tega taji bedo v cerkvi. Beda tiči v tem, da so se izobraženci odvrnili od cerkva in da se od nje odvrača tudi preprosti narod, tega pa, pravi župnik Vogrinec, ne more nihče tajiti. Krivda duhovščine, da propada vera, je po župniku Vogrincu dvojna, to se pravi, kriv je način, kako hovniki vero oznanjajo in uče iu k. je to, da vere ali 3ploh dejanski ne izvršujejo ali pa le slabo. Veronauku je župnik posvetil dobro polovico svoje knjige. Vsaka stran te knjige priča, kako globoko je župnik Vogrinec to vprašanje preštudiral.Vemo, da so naši duhovniki kot pedagogi utelešena nevednost in nesposobnost, tako da se že otroci v prvih razredih srednjih šol iz njili norca delajo. Med kateheti sploh ni nobenega, ki bi se mogel imenovati pedagoga, največ pa je takih, ki svojo dolžnost skrajno malo marno izvršujejo. Zato pa moremo le pritrjevati župniku Vogrincu, ko obsoja ves veronauk na naših šolah in žir^a tudi brezpomembnost popolnoma mehaničnih škofovih vizitacij. Župnik Vogrinec graja ostro tudi ves poduk v bogoslovuicah, graja, da je v bogo-slovnicah učni jezik latinščina in da so bogoslovci od drugega sveta ločeni in takorekoč zaprti v zavodu. Izvršuje se vera v kultusu in v življenju. Župnik Vogrinec zahteva, da se naj i/ bogočastja odstranijo prazno verske in pohujsljive navade, odpravijo praznoverske pobožnosti in vsi taki spisi, kakršne na pr. naši klerikalci tako radi razširjajo. Ljudstvo se s tem pač poneumuuje, obenem se pa tudi vera ubija. Dalje zahteva Vogrinec, da naj se uvede večinoma petje v narodovem jeziku iu da naj se duhovnik pri molitvah v cerkvi, pri delitvi zakra meutov in sploh pri verskih slovesno- Velikonočni čudež. (Odlomek iz stare kronike.) Anno 1670. sc je v našem samostanu in Valle Jocosa, alias Franiz, ki ga kmetsko ljudstvo imenuje kar na kratko Bistra, zgodil izreden čudež. Veseli so ga bili menihi in kmetje od Vrhnike do Borovnice, samo ljubljanski škof iu njegov mladi kaplan sta se tako čudno smehljala, da sta nama pokvarjla vse veselje. f. J^&4zfifJ Stroge so regule našega samostana. Samotno moramo živeti in vedno molčati; mesa ne smemo vživati, strogo se moramo postiti in noč in dan Boga hvaliti. Samo enkrat na leto pozabimo na smrt in to ie na dan vstajenja. Roditi se, živeti in potem umreti, to je žalostna usoda človeštva, ali da je mogoče premagati smrt in vstati v novo življenje s Stvarnikom, to je ona radostna zavest, ki nas prešinja in nam daje telesno in duševno moč, da živimo po strogih re-gulah kartuzijanskega reda. In zato je dan vstajenja tudi za nas kartuzijance dan veselja. Med letom nam je na ustnih „memento moriw, na dan vstajenja pa kličemo: Hosijana! Aleluja! Anno 1670. je prišel na veliko noč ljubljanski škof s svojim kaplanom v naš samostan in naselila sta se v prelepi celici, ki jo je leta 1609 v Bogu počivajoči ljubljanski škof Tomaž dal sezidati zase in za svoje naslednike v infuli, za kar je izdal 600 srebrnih goldinarjev. Bodi mu to v dobro zapisano pri Bogu! Škofov prihod je bil za nas ne le velika Čast, marveč tudi velika tolažba, zakaj ravno to leto je bil pri nas in sicer 1. januarja o polnoči strašen potres, med katerim je tako pokalo, kakor bi kdo streljal s kartavnami. Sicer je naš premilostni gospod prelat Hugon Mueregger, vredni naslednik prelata Cirijana, nam s knjigo de Philosophia saera, s. Meteo logia Cosmica, ki jo je spisal učeni natnralist Robertus Flud de Fluctibus, dokazoval, da so potres in strahovite poke provzroČili podzemski vetrovi, ali vzlic temu smo bili v strahu, da je bil potres šiba božja. In da bi se utolažili, zato nas je prišel obiskat presvetli škof ljubljanski. Vstajenja dan smo pri nas vedno praznovali z veliko slovesnostjo, to leto pa smo se zaradi Škofa posebno pri- pravili. Že na vse zgodaj so vrveli ljudje z vseh strani skupaj, tako da je bilo pred samostanom kar Črno ljudstva, ko so zapeli zvonovi. Bil je prekrasen dan, samo veter je pihal jako močno. Toplo in prijazno je sijalo solnce, kajti veter je hitro razgnal meglo in marsikdo izmed menihov je odprl svoje okence, da se je ozrl po bo/ji prirodi in z večjo vnemo hvalil milost nebeškega Očeta. Tudi ljubljanski škof se je prikazal na oknu svoje celice, ki je bilo na stežaj odprto, in z vidno slastjo užival sveži jutranji zrak. Za procesijo je bilo kmalu vse pripravljeno, kar je bilo potrebno. Menihi so bili na svojih mestih in zatopljeni v tihe molitve, Čakali, da pride škof. Ljudje so se gnetli in radovali, kakor bi jih bila pomlad prevzela in kar zavriskali so, če je veter komu snel klobuk, ali prinesel suhega listja, ali vzdigoval bandera visoko v zrak. Naenkrat pa je ljudstvo začudenja zakričalo in vsi pogledi so se obrnili na eno stran. Tudi jaz sem se ozrl in zagledal prav blizu okna škofove celice neko daljšo, prozornemu oblačku podobno stvar, ki se je v vetru zibala semintja. Zdaj jo je veter nesel kvišku, zdaj je padala k tlom. Sto rok se je iztegnilo proti nji, a Že jo je veter zopet zanesel navzgor iu jc v divjem vrtincu zbežal ž njo na ravan. Menihi smo morali ostati na svojih mestih, drugi ljudje, otroci in odrasli, pa so ae zapodili za čudežno stvarjo, ki je plavala v zraku in s katero se je veter igral. v Škofa iu njegovega kaplana še vedno ni bilo iz celice. Zaradi tega je milostni gospod prelat mene poslal, naj grem škofa poklicat. Iz škofove celice se je slišal smeh, prav neprimeren tanek smeh, a utihnil je takoj, ko sem potrkal. „Koj pridem, koju, se je na moje naznanilo, da je vse pripravljeno za procesijo, odzval presvetli škof, vrat pa ni odprl. Ko sem prišel zopet doli, je bil tam velik dirindaj Ljudem se je bilo posrečilo vjeti tisto stvar, s katero se je bil veter igral in slovesno so jo prinesli pred milostnega prelata gospoda Hugona Muereggerja. Vse je pritisnilo okrog prelata m tudi menihi smo z grešno radovednostjo — jaz sem se zanjo pokoril z 25 očenaŠi — zrli na tisto tanko, oblačku podobno stvar, ki jo je sedaj razgrnil gospod prelat. In videli smo, da je ta roŽnobojna stvar tiua tkanina, ta&o nežna in tanka in dehteča, kakor jo človeške roke pač niso vstvarile. S tresočo roko je gospod prelat Hugon Mueregger razgrnil to nežno, rožnobojuo tkanino. Videlo se je, da je od svile, kakor jo znajo samo augeljci napresti. „To je ženska srajca* se je oglasil samostanski valpet, ko je razuobojua tkanina bila razgrnena. „Res je! Ženska srajca je to.-Tako in enako so se oglašali zdaj tudi drugi ljudje, ženski svet pa se je pre-ril Še bližje in strme občudoval to tino rožnobojuo tkanino v prelatovih rokah. In soglasna sodba je bila, da kaj tako nežnega še nikdar ni videlo človeško oko. rln kako to duhti", so se zdaj oglasili drugi ljudje in res je imela ta srajčica poseben sladkoopojen vonj, kakršnega ui nihče izmed nas pozual. Tudi jaz se nisem mogel premagati in sem se prepričal o čudovitem vonju te tkanine - za pokoro za svojo grešno radovednost pa sem si naložil novih 25 olenažev. • Priznam pa, da moj kes -— žal — ni bil popoln in da mi kar ni hote stih poslužuje narodovega jezika namesto latinščine. Spovedovanje naj se poveri samo starejšim in izkušenejšini možem in odpravi naj se celibat, zakaj le če bo konec celibatu, bodo duhov niki v nravnem oziru mogli dajati ljudstvu dober zgled. Nečisto življenje premnogih duhovnikov je uajvečji vzrok, da vera propada. Župnik Vogrinec gre pa še dalje. Z možatim pogumom obsoja, da žive cerkveni knezi v izobilju in v sijaju kakor kaki kralji, med tem ko je ljudstvo sestradano; da stanujejo v palačah in se vozijo v sijajnih kočijah, narodu pa pridigujejo: blagor revežem, ker njih je nebeško kraljestvo. O školijskih vi-zitacijah pravi župnik Vogrinec, da so bahato razkazovanje bogastva in ime-nitnosti, sicer pa brez pomena. Vzlic Škofijskim vizitacijam je bil razuzdani kaplan MaŠek, ki je svojega župnika najprej okradel, potem pa ga poskusil zastrupiti, pri cerkveni oblasti visoko v čislih in je veljal za vzornega duhovnika. Ravno tako odkrito in možato graja župnik Vogrinec, da so dohodki duhovnikov tako neenaki — eni imaja na tisočake dohodkov, drugi pa morajo na zvijačen način izvabljati iz ljudstva denar, da se prežive — da so višji duhovniki polni ošabnosti in nadutosti napram nižjim, da se duhovniki med sabo sovražijo, preganjajo in denunci-rajo in da se na nekršeanski način vtikajo v politične boje. Posledica tega je, da raste sovraštvo proti cerkvi in da požene marsikaterega prijatelja med sovražnike, ker imajo ljudje opravičen strah pred končnimi smotri klerikalizma. Sicer pa pravi župnik Vogrinec: Ce bi dobili klerikalci v državi gospodstvo v roke, bi bili škofje gospodarji in to bi bila velika nesreča za vse ljudstvo iu prav posebna nesreča za nižjo duhovščino. To so nazori poštenega slovenskega duhovnika. Kaj bi bil župnik Vogrinec šele pisal, Če bi živel na Kranjskem, kjer imamo veliko eksemplarov tistih ljudi, ki jih je papež imenoval hudiče in smrad iz pekla. Župnik Vogrinec je storil zaslužno delo in vsi pošteni ljudje mu morajo biti zanj hvaležni. Klerikalci — doslej samo nemški — so se mu že zakadili pod noge iu sedaj, ko smo izpregovorili mi, jim bodo sledili tudi slovenski. Mi pa le opozarjamo svoje Čitatelje na pogumni korak župnika Vogrinca, kar kaže, da so tudi med slovenskimi duhovniki še možje, ki ljubijo vero in cerkev, pa tudi božjo hčerko, resnico, in odkrito priznavajo, da je duhovščina kriva, da gineva vera in pobožnost in se podira Petrova skala. Vojna na Daljnem Vztoku. Kako so si mislili Japonci vojno z Rusijo? V Negasaki so ?meli Rusi posebno bolnišnic o, katero je vodil dr. j Elenbogen. Ob začetku vojn« s-o vsi j Rusi odšli iz Nagasakija io se vrnili v domovino. Te dni je dr. Elenboge i ; dospel v Petrograd in triobč 1 v listu »Novce Vremja« svoje doživljaje, ki so vrlo s&nimivi, ker nam dajejo globok vpogled, kako neverjetno sUbo so poučeni Japonci o Rusiji in kako so prepričani, da jo bodo v najkrajšem času docela porazili. V tem mnenju so j h utrjevale zlasti zmagojav-ljajoče vesti o prvem japonskem napadu na Port Ar tur. Iz tt h poročil so sklepali vsi Japonoi, ne samo ljudstvo, atrpik tudi vojaški krogi, da b vojna v najkrajšem času končana. Golo v dobro poučenih krogih se je z vso resnostjo zatrjevalo, pravi dr. Elenbogen, da bo v d veh dneh po pričetku vojne japonska mornarica zavzela Port Ar-tur, da bodo Japonci v dveh tednih že v Moskvi in dabodo od tamkaj svoječasno zasedli tudi Petrograd. Takšne vesti so se š rile dan na dan med ljudstvom in ga fanatiz rale do skrajnosti. Vsak Japonec se že sedaj čuti vzvišenega nad vsakim Evropejcem in ga smatra inferijormm. Izmed Evropejcev so edini Angleži, katere še Japonci upoštevajo, a upoštevajo j>h samo, ker so njihovi zavezniki in ker pričakujejo, da jim bodo v slučaju, da bi jim sreča ne bila mila, dejansko pomagali. Sicer pa smatrajo seb* za prvi narod na svetu, s katerim se ne morejo meriti niti prijatelji Angleži Posledica tega je, da postaja mržnia do tujcev vedno večja in da se je bati, da bi poulični mob dal dejansko iz raza čuti (o m sovraštva do Evrop jcev. Narodni šovinizem je zadnjem času neverjetno narasel, a kriva je temu v prvi vrsti vlada sama, ker ga umetno goji s pretiranimi poročili o japonskih uspehih na bojišču. Takoj po prvih vesteh z bojišča je nastalo opasno gibanje med poulično druh»ljo, naperjeno proti tujcem,in to g- banje sedaj gotovo ni prenehalo marveč je preje še naraslo, ker ni dvoma, da priob-čuie vlada najgorostasnejše vesti o japonskih zmagah na bojnem polju Kakšno r&zpViOŽeaje vlad* med Japonci proti Ru*om, dokazuje dejstvo, da je ruske bolnike in dr. Elenbogna, ko so se odpravljali iz Nagasakija, morala čuvati policija, da jih ni mob napal in insulttral. Te črtice so zelo interesantne, ker nam kažejo, na kakšni megalcmmiji bolehajo sinovi »vzhajajočega soleča« in kako malo kulture in iaobrazbe se še nahaja v tem »velekuiturnem« narodu. Nove japonske vojne ladje. Japonci g-ade z veliko hitrostjo nove vojne ladje. Iz Yokozuke se namreč poroča, da je tamkaj v delu več torped^vk, torpednih uničsvaik | in križark. Eni torpedna uničevalka i ■ je že spuščena v morje, druge pa so že v toliko dogotovljena, da bodo že tudi vsak Č*s za porabo. Razen te^a so Jiponci že preje naročili dve novi oklopnici ni Ao^l škem in tudi doma poskušajo ograditi več oki-p-nic, d*3i s* še nobena ta*ca ladja doslej ni z-t radila na Japonskem. Takisto sa čuje, da so Angleži prodali Japoncem deset torpedovk, ki so b»je že zapustile Angleško io od-plule na Vztok. Vprašanje pa je, Če se bo tem ladjam posrečilo, uiti ruski eskadri, ki v Sredozemskem morju preli na japonske Udje, ali take, ki bi imele na krovu vojno kontrebando. Amerikanci proti Rusiji? V Petrogradu se baje širi vest, da nameravaj) Japonoi odstopiti ameriškim Zlružonim državam otok For-mosa, katerega so pridobili v zadnji vojski s Kitajsko, da bi jih na ta način pridobili za-se in da bi jim eventuvelno tudi pomagali. Naklonjenost Japoncem je sicer v Ameriki ttkom vojne že precej ponehala, vendar je prav mjgoče, da se bodo Amerikanci za to ceno dali pridobiti, ker že ttak zdavna hrepene po tem otoku. Indijski podkralj grozi Rus ji. Indijski podkralj lord Curzon se je nedavno, kakor se poroča iz Ca-loutte, v državnem svetu izrazi), da je Lidija enaka trdnjavi z morjem na dveh straneh, na tretji strani pa z gorovjem. Za gorovjem je pokrajina (Tibet), katere Angleži nečajo zasesti, a tudi nečejo dovoliti, da bi jo kdo drugi si osvojil. Ako bi se pa sovražni vplivi po javili, bila bi Anglija primorana, z vso odločnostjo nastopiti proti tisti državi, katera bi si hotela prilastiti odločilno veljavo v oni pokrajini. Za spravo med narodi. Dunaj, 1. aprila. Poslanec dr. C h i a r i je priobčil v »Deutshnat. Korr.u Članek, v katerem razpravlja o sporazumljenju avstrijskih narodov med seboj. Poslanec povdarja, da je vsled narodnostnega boja vsak napredek in vsakršen gospodarski razvoj zadržan. Toda on je mnenja, da se ni treba bati raznarodenja ne na eni ne na drugi strani, češ, »mi Nemci ne bomo germanizovali ne Slovanov, ne Italijanov, zato pa se tudi ne damo ne poslovaniti, ne poitahjaniti«. (To velja morda za tako izomikane iu narodno zavedne ljudi, kakor je pisatelj, nižji slovanski sloji pa padajo trumoma v past ponemčevan.u) Končno pa pisec vendar pride du edino prave rešilne točke pisoć: »Komaj si je mogoče misliti drugo pot kot že opetovano naglašeno, k i vodi od ločitve narodov k! narodnemu federalizmu. Vsak narod bodi v narodnostnih in kuiturelnih zadevah samostojen ter naj j porablja svoja duševna in] gospodarska sredstva za lastne svoie namene. Kak or i m«, vsak narod pravtoo do narodnega razvoja, ima tudi vsak narod dolžnost, da prevzame skrb za razvoj. Naj se napravijo narodni katastri, v katerih se mora vsak priznati k svoji narodnosti, m dalje se naj opusti kak eplošni davek, katerega dohodki odgovarjajo sedanjim izdatkom za narodne in kulturelne namene, ter se naj prepusti vsakemu narodu obdačenje za svoje narodne i« ku(turelne namene č mveč pr pornih narodnostnih vprašanj se na ta način izloči iz kempe-tence deželnih zborov in državnega zbora, da se prepuste novoustanov Ijenim narodnostnim upravam, tem prej je mogoče sporazumljenje, skupno delo in tem prej se bo mogla tudi Avstrija zopet postaviti z modernimi kulturnimi državami v eno vrsto a — Taki nasveti se res prav lepo čitajo, le uresničili se ne bodo. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 1. aprila. Uradno se razglaša, da so vsa poročila turške vlade o prehajanju bolgarskih vsU-šev čez meje in o bojih z vstaši popolnoma izmišljena. Bolgarske meje so tako zasedene s pomnoženim bolgarskem vo|aštvom, da je vsak prestop izključen. Turška vlada si take vesli namenoma izmišlja, da prekrije grozodejstva; ki jih vprizar-jajo njene čete. Sofija, 1 aprila Biizu Primije (okraj Kumanova) so neznani storilci umorili nekega mohamedanšk* g* poljskega čuvaja, ki je bil znan zaradi svoje grozovitosti. Turš*e oblasti so poslale oddelek vojakov ped vodstvom poročnika Alija v Pčinijo. Vojakom so se pridružili bašibozuki. Ta druh.i a celo vas razdjala in oropala, ženske oskrunila, možem pa porezala ušesa, ali no?, ali roke itd. Trinajst vaščanov so odpeljali zve z ne v kumanovske ječe, kjer bo jih na povelje, poročnika pretepali turški jetniki. In vse to, ker se je vaščane sumničilo, da so ubili omenjenega čuvaj«. Carigrad, 1. aprila. Sultanovi najožji svetovalci plašijo sultana, da se bo macedonsko vprašanje v tuji okupaciji ravno ta-o razvozlalo ka kor ono glede Krete, češ. da bo tudi M*cedonija dobila končno avtonomijo. Da bi se tedaj preprečijo, da se macedonsko pokrajine odtrgajo od sultanove držaje, casvetujejo mu, naj imenu.e za Macedcnijo podkralja iz svoje rod b ne, in sicer ali Bvojega sina Burhaneddina Efendija ali pa svojega stričnika Juzufa Izeddina Efendija, ki je 47 let star, maršal ter bivši poveljnik sultanove telesne straže. Ako bo taka nakana le velesilam po volji! Iz Srbije. Beigrad, 1. aprila. Skupščina je sprejela avtonomni carinski tarif v vseh treh branjih ter zakoniki načrt glede državnega posojila iz j »uprave fonda« *a gradnjo železn>c. — Namesto nedavno umrlega 11 podpredsednika ekupščine, Ranko vica, je bil isvoljen neodvisni radikalec Jaša Prodano.! — Za ravnatelja srbske parobrodom družbe je imenovan nedavno vpo-kojeni železniški ravnatelj Josi-m o v i ć Židje na Ruskem. Petrograd, 1. aprila. PoŽi-dovljene evropske in ameriške dr zave se rade znašajo nad rusko kru tostjo proti Židom ter delajo vlado odgovorno, ako kje od Židov isae-sano prebivalstvo vzdigne roko nad svoje izkoriščevalce. Da pa ruska ne stori in tudi ne želi mkake krivice Židom, pokazal je minister notranjih zadev, p). P 1 e h v e , kije nedavno poklical 60 predstojnikov več jih Židovskih občin v Petrograd ter jim naročil, naj predložijo ministrstvu spomenico o židovskih težnjah in kakih reform žele. Židovski zastopniki so se ze dinili za sledeče točke: 1. odpravi se naj procentualna omejitev za Žide glede obiskovanja višjih izobraievališč; 2 razširi se naj pravica za naseljevanje, in 3 uvedejo se naj znova rokodelsko uprave, ki bodo edine imele pravico, izdajati židovskim učencem sprite vala ter nakazovati Židom bivališča v notranjih delih dežele. Minister je obljubil, da se izpolnijo vae upravičene zahteve, toda enakopravnosti z ogromno večino naj ne zahtevajo, ker bi se sicer takoj ponovili dogodki Kišeneva in Homela. Zopet papežev „Motu proprio" Rim, 1. aprila. »Osservatore Romano« priobčuje papežev a Motu proprio«, s katerim se ustanavlja komisija pod papeževim predsed stvom za kcd ficiranjo k&noničreg* prava. Afera ministra Nasija. Rim, 1. aprila. Sodišče je uvedlo preti profesorju Lomhardu, ki je bu za časa Nasijevega ministro Vanja njegov tajnik, preiskavo zaradi goljufije, podkupovanja in ponarejanja. Naši je pozval Lombardija, ki je bi v Tr* piniju, naj pride takoj v Rtro, da mu pojasni nekatere uganke v račumb. Lombardiju pa se je zdelo varneje, da se je odpeljal v Neapolj ter od tam zginil. Bsil( se bo Negotovo izgovarjal le na svo,ega tajnika. Dopi&i. Iz Poljan. »Slovenec« z dne 28. t. m. ima od tu not co »Neodvisna kmečka strank--«, ¥ Kateri no t ci hoče nas napredne kmtt-> ne k-ko osmešiti, Češ, glej njih prepri čanje. Komuj se je poiavrla nova stranka in že so preskočili v novi tabor in zataj'h svoj Uborolal prapor. Le počasi! Mi nismo zatajili svojih načel; Če smo se ok onih ki,t kmet ski vchlci nove »ne >dv*a^e kmeUk** Oalist v Dr»ilo«|i. iz spomina ta sladki, omamljivi vonj, ki je izhajal iz te tkanine. „To ni človeška srajca", se je zdaj z vso odločnostjo oglasil samostanski valpet. rŽe po blagu samem se spozna, da to ni delo človeških rok. Jaz sem videl že različne ženske srajce, tudi najimenitnejših gospa, ali kaj tacega nikdar. In kdo naj bi imel tod okoli kaj tacega?" Ljudje so valptu molče pritrjevali, saj je bilo brez dvoma, da je govoril čisto resnico. ^Ta tkauina je padla z nebes" je zdaj izpregovoril pater Tiburcij. rJaz sem razločno videl, da se je pojavila natančno pred oknom ljubljanskega Škofa. Ravno v trenutku, ko je škof odstopil od okna, se je začela ta stvarca vrteti v zraku. Od kod naj bo ta stvar, ee ne iz nebes V" Milostni gospod prelat, častivredni in v veri trdni gospod ilugon Mueregger, je globoko vzdihnil, na svojib prsib je držal razgmeno srajčioo, ki sojo ljudje spoštljivo poljubovali, ker so bili prepričani, da je padla z nebes, in po kratkem premišljevanju je s povzdigujem ni glasom izjavil: „Preljubi moji v Gospodu! Tudi meni pravi neki notranji glas, da je ta rožnobojna, dubteča tkanina padla z nebes. Gotovo je to srajci ca kake svetnice, ki je naš samosten v tolažbo za prestane hude Čase in za strašni potres hotela osrečiti s posebnim dokazom svoje milosti. In zato si je izbrala ravno današnji slavnostni dan in da bi bila milost toliko vidnejša, je spustila to tkanino ravno na samostan pred oknom našega častitljivega gosta, presvetlega škofa ljubljanskega". Ljudje so popadali na kolena, pre-milostni prelat Ilugon pa je dvignil svoje roke, s katerimi je nebeško srajčko držal pri rokavcih in je ta dokaz izredne milosti pokazal zbranemu vernemu ljudstvu. V ti m trenutku sta prišla presvetli škof ljubljanski in njegov tankoglasi kaplan. Ko sta zagledala nebeško srajčko, sta se začela smejati, škof bolj poti-hem, njecov kaplan pa tako razposajeno, da mi je kar zavrela kri. Milostni prela! g. Uugon Mueregger je preble-del, potem pa nebeško srajčko dvignil še vidje iu na kratko razložil Škofu, kaj se je zgodilo. Škof ga jc mirno poslušal in ni nic ugovarjal, t jaz in tudi drugi menihi smo dobro zapazili, da sc je zdaj 12 zdaj pojavil na njegovih ustnih sarkastičen usmev. Škofov mladi kaplan pa se je večkrat glasno zasmejal s svojim tankim, nemoškim glasom, tako da ga je moral premilostni prelat resno pokarati. Ko je prelat končal, je nastala tišina. Vse je Čakalo, kaj da poreče škot. Ta se je malo zamislil, na njegovem licu se je pojavil zopet sarkastičen usinev, a hitro zopet izginil, potem pa je rekel škof: „Mogoče, da je res tako, kakor pravi milostni gospod prelat. Celo prav verjetno je, da je ta srajčiea padla z nebes. Od kod naj bi sicer prišla? In dozdeva se mi, da bo to najbrž srajčiea sv. Genofeve, ki je toliko trpela, ker jo je preganjal hudobni Golo. Kakor Vi, čestiti bratje kartuzijanskega reda, je sv. Genofeva živela v samoti. Kakor Vi, je bila preganjana, a če je volja božja, bodete tudi vi tako pove-ličaui, kakor sv. Genofeva. Iu zato mislim, da je to srajčiea sv. Genofeve blaženega spomina." Iu Škof je pripognil svoje koleno in je poljubil srajčico sv. Genofeve, med tem ko se je njegov kaplan komaj zdržal smeha. „Lutrsko seme še vedno ni popolnoma zatrto," mi je zaŠepetal pater Tiburcij na uho. „Škof in njegov kaplan sta polna tega duha." In istega mnenja smo bili tudi drugi menihi in globoko nas je žalilo, da celo škof in njegov kaplan nista prav trdna v veri in menda nočeta niti očitnega čudeža verjeti. Milostni prelat gospod llngon Mueregger je zdaj v spremstvu Štirih patrov ponesel srajčico sv. Genofeve v samostan, potem pa se je vršila procesija. Koj po procesiji sta se škof in njegov kaplan odpeljala v Ljubljano, dasi sta nameravala oba velikonočna praznika ostati v samostanu. Iu milostni gospod prelat ju ni zadrževal — zaradi srajčke sv. Genofeve. Ko sem jaz za njima zaprl vrata v kočijo, mi je malopridni kaplan glasno se zasmejaje še zaklical: Le pridno častite srajco sv. Genofeve! Tako sta samostanu ljubljanski škof in njegov kaplan pokvarila veselje nad očividuini čudežem, ki se je zgodil pred našimi lastnimi očaii. Oj, veliko je še hiteranskega semena na Kranjskem celo med najvišjimi duhovniki, pokvarjenost ljudstva je pa tako velika, daje vera res v nevarnosti. Kako strašno je vplivalo obnašanje škofa iu njegovega kaplana na ljudstvo, se je pokazalo Is tisti dan. Samostanski pastir Matiček sc je pri večerji poslom, ki so govorili O dogodivščin se čudežu, hudobno smejal iu v svoji velikanski izj>ridenosu trdil, da se sploh ni zgodil nikak čude/, da najdena srajčiea ni padla z nebes, nego da jo je veter odnesel iz škofove sobe, da te srajčiee ni nikdar nosila ne sv. Genoteva, ne kaka druga svet niča, nego škofov kaplan, in da ta kaplan sploh ni kaplan, nego da je — grajska gospodična z Hokalca, i u^el truda plem. Strobehot. Za to nesramno govorjenje je milostni prelat Ilugon HNMBMr dal pastirju Matičku ii t.v.i rsta laMtati 25 z volovsko žilo — ali vzlic temu ni več kazalo sezidati posebne kapelice na polju proti Borovnici, koder so ljudje srajčico dohiteli in v jeli. Srajčiea je ostala v samostanu iu se hrani v dragoceni, rezljaui skrinjici kot najdražji zaklad kartuzijanskega samostana 111 Valle Joeosa alias lVam/. Skrinjica so odpre vsako leto samo na velikouočna nedeljo in tedaj se tudi praznuje ta edini čudež, katerega je bil bistriški samostan deležen anno domini lt 170. 1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 75, dne 2. aprila 1904. kmet, ki je bil na shodu v Mavčičah v nedeljo. Prebral sem um poročilo v „Slovencu" o shodu in ga praŠal za mnenje! „Pojemajou je rekel in sena maznil. Ali so na shodu govorili kmetje ? ! Ne! Tepeni župnik Kalan iz Zapog, v soboto od dijaškega shoda iztirani Sfcefe, Kregar ta imenitni kmet in luc trgovske zbornice ter vrli kmet, reete zakotni pisač Kit ral t. Druge kapacitete že poznamo ; toda vrlega kmeta Janeza bo treba malo bul j natančno ogledati. Po očetu je res podedoval precejšno premoženje. Glavno navodilo do vseh njegovih del mu je pa sveto pismo starega zakona. Uživel se je popolnoma v nekdanje Židovske ideje in te mu služijo kot navodilo za njegovo delo, ker bi kot pravičen in odkrit človek ne mogel shajati s temi nazori. Njemu je smrteu greh vsaka beseda proti nevrednemu duhovniku. Zdi se mu pa čisto bogoslužno delo če svoji dobri materi žc več kot deset let ni rekel „matiu. Napravil je dobro delo ko je podpiral navadno vlačugo in s tem žalil svojo dobro staro mater. Dobro delo je naredil, da je odtrgal svoji materi nekaj vdo ščine — morda zanj vnebovpijoči grehi ne veljajo. — Svojo bolehno ženo jc zaprl med ozka vrata, kjer je stala in prejokala več ur, v zibelki pa je lačen jokal dojenček. — Kot zakoten pisač dela pobotnice in če računi za tako pobotnico 4 gld. 50 kr. je to bogoslužno delo, Če pri tem opehari notarja ki je morda pravičen liberalec, za zaslužek. Seveda od svoje zakotne pisarne nc plačuje davka, to bi bilo proti njegovim nazorom. Rajši sam zasluži in če pošlje Še kaj za škofove zavode 100 kron kot sad odrtije je njegove delo pred ljudmi opravičeno, Bogu pa dopadljivo. Dobro bi bilo, ko bi se davčna oblast tudi nekoliko bolje pobrigala za njegove napovedi v osebni dohodnini in njegovo katoliško prepričanje s strani pravičnosti preiskala. Vrli posestuik gospod Kuralt, „kdor se ne pusti podučiti, ne bo nikdar moder!" Tako je in nič drugače. Prejšnjega župnika v Mavčičah, osemdesetietnega starčka, šel je tožit k škofa, ker jc bil mož miroljuben in pravičen, češ, da je premalo pobožen! Britko se je nasmehnil stari mož, zrno-lil zanj oČenaš in zdihnil: „Oče odpusti mn, saj ne ve kaj dela!" Kar pa se tiče lova, je bila vsa stvar samo dobro premišljeno hiuavsko delo Janezovo, z namenom, da očrni g. župana Novaka pred kmeti. Pomagal mu je tudi graščak Gaštejski. Njemu ni bilo na tem, da se občinski dohodki zvišajo, temveč, da izpodrine g. Novaka z županskega stolca in se sam vsede nanj. Udeležil se jc dražbe in kazal tisočak, kajti toliko vreden se mu je zdel hinavski napad na g. Novaka. In ta za-vratni napad pripoveduje kmetom na shodu, ker druzega ne more omeniti proti njemu. Kaj takega je pa mogoče le liguorijanško zvitemu pravico in resnico zaničnjočemu »vrlemu posestniku Janezu Kuraltu." Iz Sore pri Medvodah. Tu smo podpisavali sledečo izjavo : „Podpisani župljani Sorski obsojamo z največjo ogorčenostjo nesramni napad na gospoda župnika Antona Berceta v v „Slovencu" z dne 5. marca t. 1. št. 53 ter izjavljamo da je dotični napad skrajno obrekljiv, zloben in od stavka do stavka lažnjiv, ter izjavljamo, da g. župnika Berceta spoštujemo in iz celega srca ljubimo. Njegovo delavnost v cerkvi, pri bolnikih, v šoli in v pisarni, njegovo pravičnost napram vsakemu, ter miroljubnost naravnost občudujemo ker dosedaj tega nismo imeli u Podobna izjava je bila napravljena tudi v nemškem jeziku. Ti dve izjavi je podpisalo 199 občanov in sicer Slovenci slovensko, tovarna pa nemško. Ponudila se je izjava v podpis 219 občanom, izostalo jih je pa le 20. Agitacija zoper podpise je bila grozna. Pritiskalo se je na sorodništvo, strašilo se s škofom, strašilo s tem da kdor podpiše, bo imel grozne stroške s popravilom tarovža itd. itd. Vprašamo Vas: Zakaj napadi zoper g. župnika? Župnik g. Berce spolnoj« v svoji dobi kar je tu, dasi bolebeu, točno svojo dolžnost, kot načelo svojega delovanja nam je pa razglasil v cerkvi: Ljubezen do Boga in do bližnjega. Po tem se tudi ravna. Sam za se pa je vedno strogo moralen, in v očeh vsega našega poštenega občinstva uzor duhovnika. In vendar napadi! Odkod neki so se našli ? Takozvani katoliški možje so zahtevali, da naj g. župnik Berce takoj po prihodu začne svovrailti svoje poštene žup ljane, pa naj malovredne hujskače same Časti. Ali naj bo sovraštvo krščanske načelo? Naš g. župnik se odpravlja proč zaradi neopravičenih napadov „Slovenca" oziroma g. knezo-škota. Mi pa ga ne pustimo is ako se g. knezoškof na glavo postavi. Mi hočemo g. Berceta imeti v svoji sredini, do zadnjega zdihljaja, tudi ako ga nam škof proč spravi. Župljani so zelo razburjeui zaradi nameravanega odhoda, in če se ta odhod uresniči, utegnejo na S ori postati razmere kakršnih Kranjska ne pomne. Pristojni krogi, posebno g. knezoškof in visoka vlada bodita s tem opozorjena. Kakšen je položaj, to se je videlo pretečeno nedeljo, ko je v navzočnosti ogromnega števila mož, dobil sicer stari, a še ne pametni oča Matjaž od velespoštovane gospodinje z metlo po svoji grbi. Prav mu je bilo! Živela taka gospodinja. Neka druga Žena je imela pripravljeno poleno za nekega Golarja, ko pa je ta opazil nevarnost, jo je pa hitro od-kuril. Zloraba cerkve in vere v protinarodne in klerikalne namene. Kar hočemo v naslednjih vrstah poročati, se je zgodilo med Poljaki na Nemškem. Odlašali smo s poro čilom, ker smo se hoteri u ver iti, ali bo o tej aldri kaj zinil tisti »Slovenec«, ki se kar cedi vaeslovanstva ter pravi, da pašno zasleduje vse težnje slovansk h plemen. Toda to pot »Slovenec« ni mogel zapustiti svojega mednarodnega stališča, das se je godila krivica Poljakom. Pravda, ki se je vršila dva dni v Beuthenu v Zgor. Sleziji, je poka zala, da ne le pri nas, temuč povsod zlorablja duhovščina vero v politične namene. Zgor. S ezja, ki je po večini poljska, je dosedaj volila za nemški oentrum, t j. osrednja praska vlada je naroČila duhovščini, ki je po imenih de Ionu poljska, po mišljenju pa vladna, kam mora dirigirati svoje vernike kot vohlce P«i zalnjih državnozbor fekih volitvah pa je posegla v vo- i litve tudi takozvana narodno-poljska stranka ter proti volji duhovščine iztrgala centrumu en mandat. Med I volilnim bojem je katoliška du- trante«. katera smo tako krvavo ^trebovali, to tedaj ni nobena srm pota. Vsak stan se organizira in jj za svoj: m i težnjami; zakaj b _pi ne smel kmet storili ? K«j, .^00 kmet naj bode na vse strani ^visen predvsem od farovŽa in mla-:jj neizkušenih kaplanov, ki nimajo rUZega opravila, kakor čas za prav sti, hujskati proti bližnjemu in zadevati ljudstvo v gospodarsko ne rečo. Vsak količkaj misleč kmet e mora le veseliti nastopa od se-gnjih strank bodisi liberalne ali lerikalne, neodvisnih kmetov, ki tonejo, da se v resnici kmetu po-naga. D* ie stranka s/obodna, da ametuje in odklanja vsako jerob tvo, to vam ni všeč in vpijete, češ o ni druzega kakor liberalna stranka. ii, je liberalna, a sama za se iu svoj ilagor. No, potem je pa tudi klerikalna stranka isto, da damo primer, iaj je bil nje vodja svoj čas tudi za-rrizen liberalec in povrh še nem Da se pa oklenemo nove tranke, daje pa nam tudi to povod, [Bi spoznamo, da vsak najprej za se fcrbi in nazadnje šele za soseda. Vsak je sam svoje sreče kovač« in o velja tudi za kmeta. Če si kmet tam ne bo pomagal, tedaj mu bodo irii^i prokleto p čio kruh rezali. In ak*i za kmeta klerika'ci skrbe; za o imamo ravno v naši dolini pre laiostno skušnjo. Kdo je oropal nas za tisoče in tisoče ter povrh napravil ■nezmerno jeze in sovraštva? Vi ste to storili, pohtikujoči duhovniki in prijatelji kot pravi sovražniki ljud itva. Tu imamo zgled, kako je po treba, da se tudi kmet postavi na Btoje nege in se za vsako nadvlado lepo zahvali advokatom, duhovnom in predvsem volkovom v ovčji koži, klerikalcem. In nazadnje, da sa povrnemo k »Slovencu« in ga vprašamo: Kaj je pa liberalizem druzega, ko neodvisnost od drugih v gospodarskih in tudi osebnih zadevah'.' To hočemo tudi mi biti in tako si tudi razlagamo liberalizem in mirnim srcem preskočimo v novi tabor. Naj izpade le velitev kakor hoče, mi od tega programa več ne odnehamo; če ne mi, naši potomci ga gotovo do sežejo. Sploh pa, če bi vi ne zlorabljali svojega svetega poklica v svoje sebične namene in tako ne teptali najsvetejšega v blato, imeli bi presneto malo opraviti že zdaj. Rojaki, ne dajte se tudi s tem in z »zadnjo uro« plašiti. Volitev je popolnoma posvetna zadeva in nima z vero nič opraviti; kajti da bi to rešil Čočov iz Selc ali odpravil kdo drugi, no, potem bi ne stala naša cerkev na skali, ampak na močvirju. In če ti kaplan grozi z »zadnjo ure«, ne daj se pregovoriti, kajti ni cd tega zavisno tvoje zveličanje, ampak od tvoje čiste vesti in dobre volje. Dosti slabo in dovolj Žalostno za duhovnika, Če mu je tako malo ležeče na naših dušah. Kdor tako dela in grozi z »zadnjo uro«, pokaže, da mu je poklic nekaka trgo vina, »gšeft«. Brez skrbi tedaj, imejte Čisto vest in dobro voljo in ne dajte fii od nikogar v teh zadevah zapovedovati, kajti pomagaj si sam in B)g ti pomore! Tedaj oddajmo vsi v četrtek glasovnico na ime mirne vesti v naše prav in srečo: Jožefu Novaku, posestniku na Jami. Iz kranjskega okraja. Pojemajo! To značilno besedo je izustil m~r-i-m- t m..... —sias * Izza temnih dni. (Slifiice iz življenja raznih papežev ) (Dajje.) Meseca maja 1081 je prišel Henrik IV. pred Rim ali zavzel je to mesto šele čez tri leta, ko so se Rimljani naveličali svojeglavnega in nepopustljivega papeža. Henrik je imel silno težavno stališče, ali omahoval ni niti za trenotek. Rimsko ljudstvo samo mu je pomagalo. Ljudstvo je spoznalo, da je neumno, krvaveti zato, da bodo imeli papeži čim večjo oblast, kar bi ljudstvo samo najbridkeje občutilo; rimsko ljudstvo, da se reši papeža, jc poklicalo Henrika. Dne 21. marca 1084. je prišel Henrik s protipapežem v Rim in se naselil v Lateranu. Sklical je rimske škofe in velikaše in ti so Gregorja odstavili kot papeža in slovesno pripoznali ravenskega škofa kot papeža --mena III. Lombardski škofje so Klemena blagoslovili, Klemen pa je potem 31. marca v cerkvi Sv. Petra kronal Henrika. Gregor VII. je bil skrit v Angelskem gradu in rimsko prebivalstvo je samo oblegalo papeževo pribežališče. Gregorju je prihitel na pomoč norman-ski vodja Robert Guiscard. Cesar je miel premajhno armado, da bi se mu ustavil, zato se je s papežem Kleme-menom III umaknil iz Rima. Robert Guiscard je papeža Gregorja osvobojil, uormanska armada pa je plenila Rim. Vandalitva, ki so jih papeževi rešitelji uganjali, so bila strahovita. Rimljani so se obupno branili ali papeževi prijatelji so odpor zadušili z mečem in ognjem. Divji zveri v človeški podobi, ki so rešile ,. Kristusovega namestnika" , so užgale Rim. Ko je bil konec boju in so ugasnili plameni, je bil Rim kup razvalin, med katerimi je ležalo na tisoče in na tisoče ubitih ljudi. Guiscar-dovi vojaki, ki jih je kristjanski papež poklical na pomoč, so bili večinoma Mohamedauci. Onečastili so na tisoče žena in deklet in rim3kc senatorje, meščane, žene, mladeniče in dekleta povezane kakor Živino prodali v suž-nost. Iu vsega tega je bil kriv edinole papež Gregor. Papež Leon Veliki je bil sveto mesto obvaroval pred Atilo, papež Gregor pa je živalskim barbarom žrtvoval sveto mesto in njega prebivalstvo, da bi le obvaroval sebe in si obranil papeško krono. Papež se je popolnoma zavedal, da je on kriv te strahovite nesreče, ki je zadela Rim; Čutil je tudi, da bi ga Rimljani živega zažgali, Čim odidejo njegovi barbarski prijatelji. In zato je zapustil Rim in z morilci in požigalci večnega mesta odšel v Salerno kjer je umrl 25. maja 1085. Zadnje besede njegove so bile: Ker sem ljubil pravičnost in sovražil krivico, umrjem v eksilu. Opravičene te besede niso. Papež Gregor ni ljubil pravičnosti. Bil je eden najženijalnejših vladarjev, kar jih je kdaj svet videl, pravi politični ženij, nravno čist, značaj velikega stila, mož poln velikanskih idej, revolncijonar brez primere drznosti, ali krut, neizprosen, nečloveški in popolnoma nekrist-janski značaj. Neodpastljivo in nekrist-jansko hudodelstvo je bilo, da je Rim prepustil barbarom, samo da si ohrani papeško krono in njegov politični ideal je bil vseskoz nekristjanski in očitno nasprotje Zvcličarjevih naukov. Gregor je prej edino cerkev razkosal na dva dela, v vsegamogočno duhovništvo in v brezpravne vernike. Gregor je uničil zadnji ostanek staro-kristjanske cerkve in je versko obšče stvo, imenovano rimska cerkev, spremenil v navadno politično institucijo. S tem, da je vso oblast osredotočil v duhovski kasti, je provzroČil duhovsko svoje-voljstvo in tiranstvo in duhovsko izpri-denost, iz česar se je rodila velika reformacija. Izak je rodil Jakoba, stoji menda v sv. pismu; lahko se reče: Gregor je rodil Lutra. Gregor je bil samo reformator in politik. Njegovo truplo je ostalo v eksilu v Salernu. Rimljani niso nikdar hoteli, da bi med njimi počival mož, ki je spravil sveto mesto v tako strašno nesrečo. Ideali, za kaUrih uresničenje je delal Gregor, pa so dandanes fikcija, za katere ima kulturni svet samo smehljaj. hovščina s priinice in v spo-vednici agitirala proti n arod ni m Poljakom; rasupila jih je sa socialne demokrate in brezbožneže. Klerikalno sovraštvo je bilo toliko, da je vratialavski nadškof, kardinal Ko p p, vsem duhovnikom pre povedal, da ne smejo poročiti novoizvoljenega poljskega poslanca Korfantvja ter se je moral isti k eerkveni poroki peljati v Krško?. Vsled take brezmejna nestrpnosti je narodno-poljski list »Gorno-slszsk« (Zgornji Šlezijec) prinesel zelo oster članek proti kardinalu in njegovi duhovščini. V članku se je reklo, da duhovščina poljske katolike psuje ter jih vsled tega goni med sooialne de mokra te in brezverce. Nastopanje kardinala in njegove duhovščine proti poljskemu narodu je moralna lopovščina. Kardinalu se nadalje očita, da je pred volitvami sklical duhovno konferenco, pri ka teri pa se j* samo politikovalo. Kardinal Kopp je v svo em in v imenu svoje duhovščine vložil tožbo zoper urednika »Gornosla-zsks«, pl. V o Isk eg a Toženi urednik je izjavi), da nastopi dokaz resnice. Sodišče pa je odklonilo poklicati zahtevane priče, tako da si jih je moral toženi povabiti na lastne stroške. Iipovedbe prič so naravnost kla sični dokazi, kako po c-i.-rn svetu katoliški duhovniki enako demora lizujejo ljudstvo, izrabljajo vero v svoje umazane namene ter se sploh drle jezuitskega načela, da je vsako sredstvo dobro v dosego namena. Prva priči, župnik Kronschmidt, je priznal, du je pisal kočarju Mi-hareku pismo, v katerem pravi žup nik, da ga ne smatra več za pripadnika katoii š k e cerkve ter mu odreka svete zakramente, ker občuje z narodnimi Poljaki. Tudi je ovadil poštni upravi Miharekovega sina, ki je pismonoša, naj pazijo nanj Dslaveo Langer je izpovedal da je župnik Kosiellek v Rodenu s prižnioe prepovedal čitanje »G or nosi a z a k a« (ta list mora biti pravcati »Slovenski Narod«!), a njemu je rekel: »Ti si socialni demokrat! Ne pridi mi k spovedi!« Zavarovalnemu nadzorniku Le-vaszinskemu se je reklo pri spovedi, naj se pobere is spovednice. Šele, ko je obljubil, da ne bo več naročen na imenovani list, je dobil odvezo. Ob'jube pozneje seveda ni držal. II šni posestnik Mainka je izpovedal: »Jaz sem tudi moral obljubiti, da ne bom več čitai poljskega lista«. — Predsednik: »Ali pa tudi niste več naročeni na list?« — Priti: »Ne, sedaj je moja žena naro čena nanj« (Viharna veselost) Druge priče so izpovedale, da niso dobile odveze, ker se niso ho tele odpovedati listu. Delavec Kurecko je priznal, da je pri spovedi rekel, da ne b?re »Gornoslazaka«, dasi ga je čital Predsednik: »Zakaj st 3 lagali v spo vednici?« Priča: Pri velikinočni spovedi sem vendar moral imeti odvezo!« (Velika veselost) Nadalje je rekel njpgov župnik e prižnice, kdor čita socialno de mokratične ali poliske liste, ni več katoličan Župnik je v cerkvi tako psoval Poljake in socialne demokrate, d t so postali ljudje nem mi; nekateri so se jezili, drugi se smejali. Agent Kobus je izpoved*!, da mu je rekel kaplan Woitek: • Ljudje, ki čitajo »G irnoslazak« na} ne hodijo k spovedi. Ker pa je priča vkljob temu prišel, zavpil je kaplan nadenj: »Da se mi takoj poberete! Ako ne greste, dam vas vreči ven!« Rudar Mai je izpovedal, da ga župni k Jauer n ig ni hotel prej poročiti, kakor da se je od po vedal imenovanemu listu. Posl. Korfaatv je izpovedal, da se je zahtevalo od njega izjavo, da obžaluje napade na cerkev (reete aprideno duhovščino) ter obljubi, da kaj takega ne 6ton ved, sicer ga cerkveno ne poroče. Pritožil se je pri papežu, toda rešitve šd ni (a je najbrže tudi niko i ne bo ) Priča Pcšek je izpovedal, da je kaplan v Soravi med pridigo ostro obsodil volitev pol)skih poslancev v Zgornji Sleziji ter na koneu svoje pridige razjarjeno zaklicsl: »Prekolnem kstoliško ljudstvo v Zgornji Sleziji!« Ljudje so nato zapustili jokaj e cerkev. VeČina prič je iapovedala, da so pri spovedi stoer obljubili, da ne bodo ved naročeni na radikalne poljske liste, da pa obljube niso držali. Predsednik je neki pr»či ostro očital, da je potemtakem vendar župnika na lagal, nakar je okarani odgovoril: »O tem se bova že a Bogom pobo- tala! Tega niti ne smatramo za greh. Jas vendar moram dobiti odvezo sa svoje grehe!« 751etnega invalida P e 1 k o je višji duhovnik Kobus z grdimi psovkami nagnal iz spovednice, ker je bil baje poljaki agitator. V cerkvi v Rvniku je imenoval ksplsn Š mikala poljaka kandidata Kovaloavka in Korfantvja »smr< kovea«. Pred dopolnilno volitvijo je imel ta kaplan v cerkvi zopet politični govor. Vernike je to tako razburilo, ds so začeli glasno kričati: •Nočemo politike v cerkvi!« Vse je vrelo iz cerkve (Vse ka kor pri nas, le naše »dubro kstoliško ljudstvo« nma razuma in odločnosti narodnihJPoljakov) Ko je potem zepet predsednik neki priči očital, da je župnika na lagala pri spovedi, ker je obljubila, da ne bo več čitala poljskega lista, je žena odgovorila kratko: »T o j e vendar moja stvar!« Predsednik (razdraženo): »Seveda je to vaša stvar. S svojo vestjo boste obračunih, ako svojega spovednika nal&žste!« (Za duhovniško predrznost, ki izvršuje nasilatva v spovednic: ni imel sodnik grajalne besede, saj dela duhovščina v znvslu slavofobske pruske vlade ) Delavec Majnuš je izpovedal, da je njegov župnik njega in druge delavce pismeno ovadil posestniku ondotne cukrarne, da čitajo poljske liste. V cerkvi je molil javno za vladne volilce in potem tudi za nasprotnike, naj bi jih sveti Duh razsvetlil, da bi volili z vlado. Tudi ženem hčeram, da, celo šolskim otrokom takih mož, ki so čitali poljske liste, so duhovniki odrekli odvezo. Otroci so se prijokali demov. V B^gošiču je prišel župnik pre-videt 651etnega bulo bolnega moža. Ker je zagledal v hiši pohskt list, ga je raztrgal ter bolnika prisilil, da je prisegel, da ne bo več čital poljskih listov. Potem mu je šele dal odvezo grehov. Zaslišanih je bilo še več prič, ki so izpovedale pedobne nasilnosti duhovnikov. Nekaterim se je tudi grozilo, da se ne pokopljejo na blagoslovljeno pokopališče, ako ne puste poljskih listov ter se za vselej odpovedo poljskemu narod nemu delovanju. Zaslišale bi se bile še nadaljne priče, ki bi b le izpovedale Še groz-nojše stvari. Toda kardinalu Koppu je bilo že tega dovolj ter je brzojavi! sodišču, da umakne tožbo. Vsled tega je bil poslanec Korfantv oproščen, kardinal s svojo duhovščino vred pa moralno obsojen ter mora tudi stroške plačati. Za nas Slovence na Kranjskem ki imamo istotako strupene, nasilne in nestrpna duhovnike, ni omenjena pravda nikaka senzacija. Sij bi b<9 pri nas razkrivale p^dobue reči, ako bi imela duhovščina pogum tožiti. Razlika je le, da se je kardinal Kopp ustrašil prevelikih škandalov, vilevši, da je vsa Nemčija ogorčeca ter zle-z *1 ped klop, naši klerikalc pa žene p znajo več dostojnosti in snmu, t.muč še a pečatom častikraje in obrekovanja na čelu fanatizujejo lju istv o, kiker da mora prenašati versko in narodno mučeniŠtvo. Pšice iz ribniške doline. § 96. Marijini otroci. Ako premic ljamo in zasledujemo bolj Jvztrajuo raz lične bratovščine iu družbe, moramo priti do prepričanja, da sc ravuo v teh družbah v velikem obsegu neguje nt kaj dražega, kakor pošteno iu moralno življenje. Dukovščiua ne rlfdl čisto nič na kvaliteto, ampak le na kvantiteto, več ko jih je vpisanih, boljše jc, ne glede kakšni so mlje in ako se sploh spodobi, da so v društvu. OotOVO je, da ima od vsega tega duhovščina lepe dohodke, kajti svetinj iee in druga taka pobožna znamenja stanejo denar iu udom se najdražje prodajo. Svetinjee so sicer vredne, ker so v zvezi z odpustki različno vredni, tega še naša Ca stita dubovŠčina ne ve, ako sploh v nje veruje. Z odpustki oboroženi se udje ne boje greha. Dobro oboroženi vojskovodja se nc boji sovražuika, zakaj bi se Marijin otrok bal greha, ko jc vendar oborožen s tisoči in tisoči odpustki, a da ti odpustki kaj zaležejo, treba je grešiti. Kako m greši je po stranska stvar, saj je enkrat nek srborit kaplan iu častilec žeuske^a spola Ma rijinim otrokom govoril, ker se v zadostnem številu niso hoteli priglasiti : „Če padate — saj je spovedniea." Torej greši, da si le ud — to je mo rala! Kako lepo se neguje potuhujenost in vohunstvo v teh društvih! Dekleta se ne upajo pogledati pošteno v oči, ker se jim prepoveduje očitno občevati z drugim spolom zato se pa ua skrivnem marsikaj zgodi, kar se ni nikdar poprej godilo v toliki meri. FarovŠki gospodje imajo v svoji službi cel roj detektivov in ti ovaduhi zasledujejo ude na vsak korak iu to je neka stra- hovlada, kajti teb vodnic, ki imajo neomejeno farovško zaupanje, se vse boji in ako se kdo tem zameri, farovški si ga dobro zapomnijo. Da taka kontrola zelo demoralizujoče deluje, je gotovo, kajti nikjer ne vidijo radi teh farovških zaupnic, katere se štejejo med bolj popolna bitja, a so bolj satansko hudobna. Menimo, da nam ne bodote mogli tega spodbiti, ker navedli vam bodemo suhih taktov. Ako zaženete pa zopet hu-ronski krik, nič ne de, uverjeni smo popolnoma, da je ljudstvo našega mišljenja in ne odobrava vašega tiranstva in početja akoravno si ne upa izraziti lastnega mišljenja, češ, „imamo otroke". Pride pa čas, ko tudi to neha, kajti naše ljudstvo je verno a ne neumno; vi hočete ljudstvo poneumiti, pa je prepozno. § 97. Vi poizvedujete, od kod izvemo različne nepravilnosti. — „Vse iz ljudstva za ljudstvo". — Bratovščina sv. Uršule vas peče. To je vendar javna tajnost, da ni vse v redu. Kaj se Če — denarja ni. § 98. Smešno jc, da hočete z gledališkimi predstavami dvigniti moralni nivo našega ženskega ljudstva. Pač Čuden okus morata imeti režiserja Traven et Skubic, da spravita kaj takega na oder, kakor je igra „Skušnjave" ali kako se Že ta kolobocija imenuje. Neodpustljivo pa je, da se je vprizarjalo na praznik Marijinega ozna-nenja, kateri je tudi obenem praznik žalostne Matere božje in na tiho nedeljo, ko so Marijini otroci nastopili kot pijanke in šnofarce. Kateriizmed sedmih mečev je to z a M a r i j i n o srce? Ako že hočete pijance uprizoriti, povabite vaše sosede „antalkoholikeu. R. K. K. § 99. Igralci in igralke se shajajo v gledaliških prostorih ter na korajžo pijejo, namesto da bi šli ti Marijini otroci h križevem potu. Pa saj tam ni prilike grešiti, in režiserja, v katerega so tudi nekatere zaljubljene, ni zraven. § 100. Vsak večer so predstave (ali vaje) in sicer ob poznih urah, (popoldan ko je Že tema. Kako lahko je mogoče, da se kaka nesreča pripeti, le ena iskra naj odleti in srce Marijinega otroka je v plamenu grešne ljubezni. Škofova zavarovalna pa na tem polju Še ne deluje; za to je treba — babice. ^ 101. V sodražkein konzumu se bo kmalo pelo rmomento mori". Ta konsum ima na svojem grbu sveder pa kravjek. Zadnji znak se je kar tako mimogrede vsedel poleg svedra, pa saj dobro „paše" i le škoda, da samo ob redkih prilikah izobesijo svoj častitljivi grb. Morda se boje, če bi večkrat kazali ta svederski grb, da bodo zaceli kmetje spregledovati, kako bode enkrat ta sveder klal njih mosnjiČke. Tedaj namreč, ko pride polom, ki je neizogiben, vzlic vsakoletnim na papirju izkazanim „dobičkom". Tudi dolenje-vaški in naš ribniški konzum z bratcem na Blokah so izkazali vsako leto zna-ton dobiček. A končno lepe tisočake izgube. Sojeno je tako: Kjer Bog ne da blagoslova, pa vzame vse hudič. V sodraškem konzumu imajo „fletkacega" komija v ženskem krilu. To bolj vleče . .. Mali Traven ki straši sedaj pri nas po Ribnici in kašlja gnojnico iz svojih posvečenih ust po predalih „Slovenca" na njemu neljube osebe, se je kaj rad slinil po žeguanih prostorih konzuma dokler je bil tam. Sedaj se pa Krum-pestar, ta stari sovražnik in konfiskator vseh „dekoltiranih" razglednic, kaj rad in pogosto splaši in zbezla po rebri slemenski proti Eldoraldu svojega kom-pana malega Travna. Vipavski torbar. U s t a n a v 1 j aj m o narodna društva' — Bližajo se resni časi. Rimeka oblaBt steguje svoje grabež ljive roke po naši lepi deželi, da jo pridobi svoji oblasti. Naši duhovniki prestopajo meje svojega pravega delovanja, povscd, v vsako vasico zasejali so in še Bejejo prepir in sovraštvo. Hlinijo se kmetu, češ, da delajo v njegovo korist, v resnici pa ga vcdijo ti sebičneži vedno bliže in bliže — propadu. — Krepka obramba le prodirajoče sile bo — narodna društva. Ustanovila naj bi se povsod, kjer jih še ni! Pri nas so že v večini krajev, tako v Šentvidu, v Podragi, na Gočah, na Slapu, v Vipavi in Podkraju in najnovejše na Vrabčah. — Ni pa dovolj, da društvo le eksistira, delovati mora tudi v prospeh in napredek ljudstva. B*š sedaj je čas, da se naša društva okrepe, zato naj bi se jih oklepal vsak, ki misli napredno — Kjer je katoliško izobraževalno društvo — naj je v obrambo tudi — narodno bralno društvo. — Časi miru so minuli, pripravljajmo se čvrsto na bo», katerega nam napovedujejo rim ski hlapci. f Na Golu se snuje »narodno bralno društvo«. — Iskreno pozdravljamo to idejo s prisrčno željo, da sledijo Colčanom tu d i druge vasi, ki nimajo še nikakega naprednega društva. Štirideset let bode letos minulo, kar eksiatira vipavaka čitalnica. Merod»jni faktorji na delo — k proslavitvi! C o 1 s k i klerikalni občinski odborniki so izjavo g. Andreja Rovana, v kateri se jim je očitalo lažnjivo zavijanje resniee — molče vtaknili v žep. — To so vam — »možakarji«! Občinske volitve v Št. Vidu. V sc hotnem »Slovencu« razlaga UŠič na dolgo in široko, kako je bilo pri zadnjih občinskih volitvah. Med drugim pravi tudi, koliko so popili — liberalni voliloi. — Mi slili- smo pustiti vso zadevo do končne odločitve v miru, a ker se očita naprednjakom kozarec vin*, in formirali smo se tudi mi in zvedeli sm.3 od verodostojnega vira, da so dobili klerikalni voldoi pri UrŠtču vse, kar jim je srce pcželelo. Žganja in smodk je preostajalo in zavedni Uršifevi volilci so popili nad 8 hektolitrov vina (bržkone petjota! Opomba stavčeva ) — Torej prav nič čudnega, daje p rcčal »Slovenec« o nekaki vroči bitki. Pod stekleno streho (t. j vipavska farovŠka palača) ni »vipavskega torbičarj*« — pravi zadnji »Domoljub«, pa grozi, da bode povedal precej »lepih in resničnih zgodbic«, ako ne opustimo svojih poročil. — Seveda, gospodom v Črnih suknjah ni prav, da poročamo in bi silno radi videli, da obmolknemo, ko se j h skoraj še dotaknili nismo Preljubi, to ne gre kar tako! Vi ste zaSeli — vi nehajte — potem bodemo mirovali tudi mi. — S cer pa le ven z zgodbicami, pa podpiši se pope, razumeš — podpiši. Mi storimo potem isto, bodemo videli, kdo po roča verodostojneje — mi ali — »smradovi iz pekla«. »Lukamatija je skočil iz tira«, tako se tolaži župnik Koller v zadnjem »Domoljubu«, ker se zave d?, da ne bode nikdar »mašin firer« podraškega županskega stolca. — D-», d«, gospod župnik, tudi nam je znana ona. basen o lisici in — kislem grozdju Sad izobraževalnega društva na Slapu. Pred krat kim časom ustanovil je nunček Mar Čič izobraževalno društvo. Danes pa že lahko poročamo o prvem njego vem vspehu. Pevovodja in cerkveni pevec Ivan Miška je kmalu po ustanovitvi hotel pokazati vpliv katol ške izobrazbe na njegovo dušo. Napadel je svojega očeta ter ga znatno telesno poškodoval. Vzgled v izpolnjevanju četrte božje zapovedi mu je bil gotovo Marčič sam, ki je pred kratkim spodil svoje stariŠe iz farovža. — M ška se bode zagovarjal pred c. kr. sod-nijo. Častitamo g MarČiču nad sadovi — take izobrazbe. Dan Sv. Matija je za Sla-pence takorekoč zapovedani praznik. Vsi občani se takrat vzdržujejo dela, saj je s?eti Matija njih farni patron Le Marčiču, župniku MarčiČu je to postranska stvar, ker poslal je isti dan svojega mežnarja na Gra d šče na »žrnado«, kjer je baje celi dan prav pridno kopal. — Kaj pa Če so to nasledki zdražbe pri taroku z vipavskim Matijem! Slapenci so zelo radovedni, kam je neki poslal župnik Marčič svojo lepo popadijo Elizabeto. Mogoče je Šla v — Vatikan? Nas sicer to ne b.-iga dosti, a ker ljudstvo želi — prosimo blagohotnega pojasnila. P. n. slovenskim pravnikom! V dneh 21., 22. in 23. majnika letos, torej o binkoštnih praznikih, se bo vršil v kraljevem mestu Pragi prvi znanstveni shod čeških pravnikov. Ta shod naj bo manifestacija napredka, ki ga je dosegel češki narod po svojem probujenju osobito zadnjih petdeset let na polju pravnih in državnih ved. Češko pravništvo poizkusi tu prvič v svoji celokupnosti rešiti vrsto važnih vprašanj iz posa meznih strok praktičnih pravn h in državnih ved; sad tega dela ima biti dostojna literarna publikacija. Zunanji povod k prireditvi tega shoda je dala Štiridesetletni ca, katero praznuje znanstveno društvo „Pravnička Jed no ta". Kakor to društvo, tako tudi njega organ „Pravnik" sta si pridobila za gojitev pravnih in dr žavnik ved v češkem jeziku velikih zaslug, ki so posebno velevažne v dobi, ko še ni bilo samostojnega Češkega vseučilišča. Pripravljajoč se na ta svoj praznik, se spominja Češko pravništvo ozkih od-nošajev, ki združujejo v kulturnem oziru vse Slovanstvo, iu slavnostni odbor, kateremu predseduje gospod dr. Anton vitez Ran da, c. kr. vseuČi-liŠČni profesor, dvorni svetnik itd. v Pragi, zagotavlja, da mu bo v veliko čast iu veselje, če bi mogel pri teb slavnostih in na shodu pozdraviti v svoji sredi tudi zastopnike slovenskega pravništva. To vabilo, katero sem podpisani kot urednik „Slov. Pravnika" te dni prejel, si u šojam tem potom kar najhitreje priobčiti p. n. slovenskim pravnikom, ker slavnostni odbor v Pragi želi prav v kratkem zvedeti udeležbo z naše strani, „da bi — kakor pravi — mogel storiti potrebne korake za sprejem redkega obiska." Brez dvojbe slovensko pravništvo porabi to izvenredno priliko, da po večji deputaciji stopi v osebno dotiko s sorodnim, na višini znanstva stoječim češkim pravništvom. Cas je ugoden in program shoda, h katemu se je že sedaj priglasilo nad 700 Čeških pravnikov, je tako zanimiv, da gotovo ne bo nobenemu pravniku iz naših krajev žal, Če stori o Binkoštih to pot v zlato Prago. Udeležniki naj bi se Čimpreje oglasili, če drago, pri podpisanem, ki lahko dam eno ali drugo pojasnilo. V Ljubljani, 31. marca 1904. Dr. D. Mejaron. Dnevne vesti. V Ljubljam, 2. aprila. — Osebna vest. Gozdarski eleve g. Karol Tavčar je imenovan gosd. asistentom. — Hitri K&rber. Kadar hoče goap. dr. Ernest pl. Kdrber avstrijskim narodom prav živo pokazati, da je nenadomestljiv, tedaj obelodani kak ukaz, ki priča o njegovem ne-utrudljivem stremljenju, modernizi rati Avstrijo. Posebno pogostoma de-kretuje, kako mora birokracija hitro, točno in kulantno reševati vse za deve njenega delokroga. Kdcr bi po teh ukazih sklep al na funkcioniranje uradniškega stroja, bi utegnil misliti, da se je Avstrija že otresla svojih turških običajev in da gre zdaj vsa tako hitro, točno in zanesljivo, kakor v kaki moderni državi. Pa ni tako hudo. Tempo je vzlic Korberjev m ukazom Še vedno precej tisti, kakor v Carigradu. Korberjevi ukazi so same besede, druzega nič, in tisti, ki se za te ukaze najmanj zmeni, je Kdrber sam. Evo dokaza! Že dve leti je tega, kar leži pri ministrstiu, torej pri Korberju, reku rs »Dramatičnega druitva« glede Halbejeve igre »Mladost«. To igro igrajo po vsem svetu, igrajo jo v Avstriji ne samo na večjih odrih, nego že na vseh čmirab, samo »Dram. društvu« se je vprisoritev te igre prepovedala. Proti tej prepovedi se je vložil rekurz na ministrstvo in dr. Kdrber sedi Že dve leti na tem rekurzu in pusti »Dramatično društvo« čakati na rešitev. Tako dela v praksi tisti dr. Kurber, ki na papirju tako korenito modernizuje Avstrijo in uničuje avstrijski birokra-tični »šlendrijan«. — Tragikomičen prizor. Shod v Stari Loki ostane klerikalcem vedno v spominu, kajti tako bridko se jim že dolgo ni kje godilo, kakor tisti dan. Shod so sklicali klerikalci, a velikanska večina na shodu sbranih voliloev ni hotela ničesar sliiati o klerikalnem kandidatu. Klerikalei so morali bežati s svojega lastnegs shoda. Zbrali so se potem v farovžu in tu na blagoslovljenih tleh so kmetski volilci s a vrgli klerikalnega ksndidata in proglasili župana Novaka za kandidata. To je psč hudo in če je duhovnikom vipričo tega krvavelo sroe, se temu prav nič ne čudimo. Škofjeloškemu fajmoštru Šinkovcu sicer ni krvavelo srce, a primerilo se mu je nekaj drugega. Šinkovec je d* bel, kakor da se je vzr< dii v Predovičevem pitaliiču. Ko je s drugimi klerikalei vred od shoda bežal v farovž, je moral napeti vse svoje moči. In ker je zraven fte kričal: »Mej duh, danes sem jaz stare-loški tehant«, je bil seveda ves upehan, ko je pričel pred farovi. Tsm so ga dotekli neodvisni kmetski volilci in ga prijazno vseli medse. Pred vratmi so se nekoliko pozabavali s Šinkovcem na ta način, da so ga malo »6unesli«, sam in tam prav rahlo in nelno. Šinkovce se je potil, kakor tisti svetopisemski fantje, ki so bili v peči S »gel je zsto v lep, potegnil iz njega obiirno plavo ruto, na kateri je naslikan oče Kadeekv, in •i hotel s obraza obrissti pot. Toda neki perednež je bil fajmoštru položil v žep gnilo jajce. Tedsj, ko so možje Šinkovca »guncsli«, se je to gnilo jsjee strlo in ko je idsj fajmošter potegnil robeo is žepa, da si obriše pot s čels, se je razmazala rumena smradljiva župa po njegovem blago slov'j »nem cbličju in po njegovi obleki. Ljudje so kar odskočili, kajti zazdelo se jim je, kakor bi se bil fajmošter spremenil v dihurja, potem pa so vdsrili v smeh in se tako smejali, da so jim kar sohe tekle po licih Škofjeloški fajmošter pa ni ta dan nič več klical: »Mej duh, danes sem jaz starološki tehant!« — Shod v Šenčurju. Piše se nam: Sijajen shod imenuje „Slove-nec" shod v Šenčurju in pravi, da se je vršil ob ogromni udeležbi. Dr. Krek je opravljal pri nas velikonočno spoved. V soboto popoldne in nedeljo dopoldne je dr. Krek spovedoval: Vpraševal je: ali si volilec? Če je bil volilec, pestil je reveža, da so ga kolena bolela, če pa ni bil, dobil je takoj odvezo. Mladina je to takoj opazila in tesno so pričeli fantje oblegati spovednico dr. Kreka, češ, danes poceni pridem do „ta rdečega". Norčevali so se potem iz Kreka, češ, tako lahko še nikdar nisem spovedi opravil. Krek je bil popolnoma nervozen, ker ni bilo volilcev k njemu. Toda zavozil jo je sam. Vsak volilec, ko je prišel k spovedi in videl oblegano spovednico je šel, k drugi spovednici. Fantje so pa pravili: „Oh, da bi bila vsaj vsako leto volitev za Veliko noč. Toda na sijajni shod! V kaplanijo, v malo sobico, prišlo je 37 ljudi, med temi tudi šestnajst letni cerkveni pevci z organistom. Sred-ujevaŠki Ivan, ki je že večkrat očitno lagal, predoseljski Zabret, oni ki je zapeljano sestrično spodil od hiše, da se je lahko z drugo oženil, in še nekaj drugih ubogih na duhu je zijalo, ko je dr. Krek razvijal svoja demokratiška načela! Razumeli so ga prav dobro, ko jim je pravil o odločilnih faktorjih, ki so se iz absolutistov razvijali v liberalce, nekako tako, kakor po Darwi-novi teoriji njegovovi pradedje iz opic v ljudi. Naši somišljeniki niso šli na shod, ker se jim je škoda zdelo časa, da bi poslušali zmedeno filozofijo Krekovo. Župnik Kukelj, ki je prodal cun-jarju trideset križev s pokopališča za nekaj manj kakor 5 gld. in stem povzročil, da so ljudje gledali, kako je cunjar podobe križanega razbijal na sesti in jih tlačil v žaklje, je zavrŠil z „živio klici* na cesarja ta lepi shod. Purmana pa zborovalci kakor zadnjič niso jedli! .le bil pač dr. Krek tukaj! — Značilna sodba. Katoli-Škega kandidata Demšarja vulgo Cočo-vega Franceta hvalijo sedaj klerikalci na vse pretege. V „Slovencu" in v a Domoljubu" ga popisujejo kakor da bi bil nekak kmetski odrešenik in duhovniki ga hvalijo po „shodihu tako, da se kar tema dela. Med tistimi, ki Demšarja v zvezde kuje, je tudi dr. Krek. Ni čuda, saj je prav dr. Krek postavil Demšarja za kandidata, ne da bi se mu bilo vredno zdelo, kmetske vo-lilce kaj vprašati. Očitno hvali dr. Krek svojega kandidata, skrivaj pa se dela norca iz njega. Kako sodbo ima Krek o Demšarju, kaže njegov izrek : „Če bi neumnost bolela, potem bi Co-čov France tako tulil, kakor pes, kadar muziko sliši." Tako mnenje ima dr. Krek o katoliškem kandidatu Demšarju in gotovo se ue motimo, če rečemo, da je izbral Demšarja prav zaradi te njegove lastnosti, ki je izvrstno jamstvo, da bo ČoČov France vedno tako plesal, kakor mu bo dr. Krek žvižgal. — Katoliška nestrpnost. Iz Škofje L>ke se nam piše: V kamenolomu v škofji Loki dela okoli 300 delavcev r&zoib narodnosti in ver. Ti drugoverci seveda ne poznajo pobožnih navad, ki so še v cvetu pri nas ns prosvitljem Kranjskem, in ne vedo, da je še med nami vedno neomejen gospod — katoliški pop. V ponedeljek 14. t. m. zjutraj so lli trije delavoi na delo v kame nolom. Na spodnjem trgu jih je sre čal župnik Šinkovec, ki je šel bai obhajat nekega bolnika. Dasi so vsi ti delavci — Ž i d j e , so se navalio temu spoštljivo odkrili, niso pa pokleknili, deloma ker niso vedeli, da je to — seveda samo katoličanom — baje predpisano, deloma pa ker je bilo na cesti preveliko blato. Ko je župnik to opazi), je jel nad de lavci kr čat*, kakor da bi bil zbesnel, in jim ukazal, da naj pekleknejo Ker so bili delavoi Ogri in ga niso razumeli, se za njegovo kričanje niso zmenili ter ao mirno nadaljevali svojo pet. Župniku seved* ta dogo drk ni dal mirovati, hotel se je ni v*ak način maščevati. Poizvedoval je za imeni dotičnih delavce* in ko je zvedel, da se eden izmed njih zove Geza Suhwarz ga je takoj ova dil radi motenja vere. V kamenolomu so se seveda takoj zglaaili orožniki z nasajenimi bajoneti in odpeljali nič hud*ga slutečega Ž da v zapor, kakor kakega hudodelca. Mož je sedel dva dni v preiskovalnem zaporu, potem pa je bil izpuščen, ker ni zakrivil ničesar kaznjivega. Vprašamo s daj župnika Šinkovca, s kakšnim pravom je on zahteval, da mu naj Ž d skaže večjo čast, kakor jo je zavezan mu dajati ob taki priliki — katoličan, in kako se strinja s kr ščanskimi načeli njfgova maščevalnost, da je dal ubogega delavca odvesti na sramoten način v zapor, daai je vedel, da ni ničesar kasnji vega zakrivil? O, ti krščanska atrp l,ivcsl naših popov kje s ? — Velikonočno spoved so tudi lelos katoliški duhovniki na Kranjskem prav piidio izkoriščali za gonjo zoper naš list. Vrati slavskega nadškefa in kardinala Koppa je bilo v dno duae sram, ko je pr Šlo na dan, kaj so počenjali duhovniki v spovednici Naii duhovniki pa ao še ponosni na to, da zlorabljajo spovednioo. L*tos bo tudi dijake obdelavah zaradi »Slov.Naroda«, da, izpraševali jih o razmerah staršev ter kdo in kaj da je oče in kako ae piše, ter fantičem priporo čali, naj na atarše vplivajo, da opuste »Slov. Naro4« in se nareče na »Slovenca«, češ, »Slovenec« je izvrsten list in bi moral biti v vsaki katolški hiši. Grje zlorabe spoved niče si pač ne mo-emo misliti. — Tabaena tovarna. Ta le den je na dnevnem redu tobačna tovarna Uspehi anarhističnegaičuvsnja klerikalnih prvskov so javno pozornost cb.-nili na ta zavod. Sinoči so klerikalci priredili v bivšem »Kato iiškem domu« shod. V tem času, ko so ljudje obiskavali gr.be, na veliki petek, ko še reveži v »pratru« niso igrali na svoje orgije in prišli vsled tega ob zaslužek, v tem času so katoličke cigararice pod voJ8tvorn katoliških prvakov tulile v »Katoliikeni domu« kakor d i vje z verine Raz-sajale in upile so tako, da ao ljudje z vseh strani drveli gledat, kaj se godi. Tulenje se je slišalo do fran čiškanskega mostu. Vsa Ljubljana je bila ogorčena nad tem početjem, in splošno se je čulo, da je zadnji ča« da se te ljudi nekoliko ukroti. St danjih razmer v tovsrai je vodstvo samo krivo. To vodstvo se boji kler.kaloih laži, obrekovanj in denun c'jacij in zato pušča, d a klerikalci v tovarni počenjajo kar hočejo. Pri klerikalcih se pozabi na vse veljavne predpise in sad trga vednega odjenjavanja so sedanje r»z-mere. Mi smo doslej to presirsli, v prihodnje ps bomo tabačni tovarai posvečevali zasluženo pozornoat Tekom ssdnjib dni smo dobili tudi nekaj anonimnih pisem, v katerih je rečeno, da bi morali mi cigararice podpirati. H s ne vemo, s čim so ai to zaslužile; morda s svojo fanatično klerikalno agitacijo? Kdor boče b t deležen podpore različnih strank, se mora tako vesti, da to podporo sa služi Klerikalci se ne savzemsjo is cgararioe zaradi nj h položajs, mar več iz ozirov na avojo korist. Naj le kdo pogleda, kako alabo ae v primeri s cigrrarioami godi delavkam v pre dilnioi in v drugih tovarnah, a če nikdar se ni nohen klerikalni prvak za te iin-nil, daai so podpore dosti bolj potrebne, kskor delavke tabačne tovarne. Kako demagogično delajo klerikalci, se vidi iz tega, da sj na ščuvali delavke proti novemu atriju HT Daljo v prilogi. ~fM 2. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 75, dne g. aprila 1904. bi to stališče obveljalo, potem bi fcrojaČi lahko zahtevali, da ee morajo prepovedati šivalni stroji, furmani pa j)i mogli zahtevati, da se marajo ra« 3reti vs-» železnice. Agitacija proti novemu stroju jo neumna, in če se bo vsled novih strojev nekoliko rcanj novih delavk spreje -malo — stare ostanejo vse — ne feo tega nihče občutil, pomagana pa bo vsaj nekim kmetom, *i zdaj ne piorejo dobiti dekel, ker vsaka dekla le sili v tobačno tovarno. Sploh pa bi kazalo, da 8e vodstvo pri sprejemanju delavk v prvi vrsti ozira na delavke iz mesta in da sprejema . > t * i se v T3«*h ralosjah rninor.ilmti v o l;i in T lekurnt!«, k ik »r tinli n.ir ivn ■ t p i franaovo-varskt razpoiil^alnici mne aim.i voda. _-rPut»fcu-eni zavitki po 20 h, originalni lončki vs^ke barve a 70 h (črno in viftnjevo tegetthof-blao) lu h več). Poakuanl zavitki ao ae-atonj, ker sa za to založenih 2o h pri na-_kupu originalnega lončka odšteje_ oF li ola> ^J-13 podjetje barvil za, h I h* o Dunaj, VI., Wallgasse 34. klg Hos stranka jejdo/devno vzlic ban-kerota „Sully" Se močna — seveda podpirajo trdnejšo tendenco nezadostni dovozi iz Brazilije. Vendar pa se smatra nadaljno dviganje vsled izkazov o svetovni zalogi za nemogoče — seveda pa se ne da prorokovati, kaj bo spekulacija napravila s kavo. Milo. Najboljše in najcenejše milo se dobiva v prid družbe sv. Cirila in Metoda povsod ter opozarjamo na današnji inserat. Posezite vsesplošno po njem! Za prabivalca mest, uradnika I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „MolJ-ov Heidlitjc- prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem I povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a " lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'j. ■ na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na j deželi je izrecno zahtevati MOLJ4-0v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in I podpisom. 3 8—5 ^ Forman ikloro-jfj vani methy!ovi eter mentola», na klinikah preizkusen, ki ao ga zdravniki že pogosto označili kot naravnost idealno sredstvo proti na* hodu. Za lahek nahod zadostuje wPormanovaJ bata (pušice po 40 vin.) t a hujdi nahod pa naj se — po zdravnikovem nasvetu — rabijo „For- manove pastile (75 vin.) za duhanje s pomočjo inhalaciiske steklenice, učinek je čudovit, spočetka nahoda domala nezmotljiv. Forman se dobiva v vsaki lekarni. H 508—9 Surovo bast-sviio od gld. 990 do gld 4326 za blago za popolno obleko. Pošilja se poštnine prosto in že ocarinjeno na dom Bogata izbera vzorcev obratom poŠte. ToviirnH za »vilo Hennrberf, Ziirlrh. 5 76-2 Pri zdravljenju različnih ran ae mora paziti, da se rana SeTe takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako ne-snago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro složi, je najbolj znano „praško domače mazilo* iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a Klobuki za oame. — Moj bogato llustrovani cenik 1904 za damske klobuke — — razpošiljam — — brezplačno in franko. Naroćlla in popravljanja toono — — in po nizki ceni. — — Jttodni salon klobukov — — za dame — — HENRIK KENDA — v Ljubljani. — *L>1 i Edino čistilo za zobe b res klalhi ki so ga zdravniki preizkusili iu pripor je pristni Anatherin J c in kr. dvornega zobnega zdravnika dr. J. Poppa, Dunaj, XIII 6. Pristen le v gori vpodobljeni steklei. z višnjevo franc. etiketo zlat tisk) in m firmo po K 2 80, K 2 in KI „Že več let rabim samo Vafto ustno in zobno vodo „Anatherin'1 in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me zaCno \> zobje, ali da jih celo izgubim. Ijo Vaša usti t voda mi hrani zobe »veze in zdrave." ^pltalHa>. veleposestnik. Anatherin" creni« ia zobe v lonCkih je kaj prijetna in bodo temelji: Cisti, jih ohranjuje zdrave in sveUobel Komad po 60 vin. Dobiva se v lekarnah in boljših trgov:-nah. kakor tudi pri F. WL Wenmltt % IJunlJanl. 29H6-11 i a ms r Priznano najbolji« sredstvo proti kur 806 Jim očesom, žuljem Ud. 2 Glavna zaloga : L H-in lekarni Dunaj-Meidling. 5 Luser-je? obli« za turiste pcKl 20. Dobiva ae v vaeh lekarnah. I Zdravilski konjak zajamčeno pristni viuski destilat pod stalnim kemiškini nadzorstvom. Destilerija Camis II Stack Trst-Barkovlje. 1 \ steklenica IS'—, 1, ste hlenicfl K 260. — Ra prodaj v Boljši* trgovinah. Proti zobobolu in gnilobi zob Izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera nt rdi dimno in odstranjuj«* neprijetno napo Iz um. 1 eteklenlca z navodom t k Melusine zobni prašek t ekatljlea OO vin. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ===== Edina zaloga. ■ Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medlolnalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglćnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d. Dež. lekarna ILlanaLeusteka v Ljubljani. Resljera cesta it 1 p c leg novozgrajenega Pran Joželovega lubil. mostu 13 Umrli so v Ljubljani: Dne 31. marca: Marija Skobe, paam-kova hči, 7 men., Hrenove ulice ftt 1H. Bronchitia. V hiralnici: Dne 31 marca: Ivan lugelj, kajžarjtv sin, 18 iet, jetika. Meteorolcgično poročilo. ■g o. Čas opazo vanja Stan;j baro-metra v mm. is Vetrov* Nebo «1 9. zv. 7J8 5 53 sr. jvznod skoro jas a . 1 z] 739 2 27 ar. jvzhod dež • 2 pop 7408 fra a.jvzhod dež Rrednia vCerajanja temperatura: 5 5» iormale: o 9 4jwbs w 94 urah : 0*0 mm 3. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 75, dne 2. aprila 1904. Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Alberta Robide sobnega slikarskega mojstra osobito gospodu dušnemu pastirja, mestnemu kaplanu sv. Jakoba, Fer-janfrču, za večkraten ob sk in tolažbo. Ča štitim gg. bogoslovcem-pevcem za ganljivo petje, za mnogobrojno in častno spremstvo pri pogrebu predragega pokojnika k zadnjemu počitku kakor tudi za poklonjene krasne vence, izrekamo tem potem vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejSo zahvalo. Ljubljana, 1. aprila 1904. 951 Žalujoči ostali. 6-3 Priporoča se, paziti na to znamenje, uzdano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-jeve Giesshubler slatine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, vetjih ipecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah. i Reke Kava direktno Reke naj boljše blago, franko, carine prosto, po povzttju za 5 kiL Santos, zelena........ gld Domingo, labka Salva ior, močna..... Java zlat, rumenkasta . Kuba, jako fina..... Perl, velefina....... Cejlon, žiahtna...... Java, modrozelena O 4 O 6-60 6 50 T — t — 7 35 8- — 850 Colonial-Ituport-Comp. postni predal 1^3, Reka 621-4 Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prlv. Srhuanrn-Apotheke Frankfurt a. VI. 541—6 Kompanjon s 10.000 K gotovine se išče za prevzetje stare renomirane trgovine. Ponudbe pod „12.000" tiprav- ništvu „Slov. Naroda". 931 Prodajalka katera mora biti nemškega in slovenskega jezika zmožna, se sprejme na deželo. Prednost imajo tiste, ki znajo šivati ali kaka druga mala lahka dela opravliati. Nastop takoj. Ponudbe sprejema Ivan Jakša v Loki pri Zidanem mostu. 958 Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amenkanskega sestava, kakor tudi KHMiitlrJe. planine in pisalne stroje* — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevan je 48 brezplačno. 1294 Na Bregu št. 20 se odda takoj stanovanje s 4 sobami in kuhinjo, s 1. majem pa meblovana soba >. prodajalniški prostor. Natančneje pri gdč. LESJAK rav-notam, III. nadstropje. 929 Več tesarjev 859-2 se sprejme pri firmi Filip Supančič, Ljubljana Rimska cesta »t. 20. Oglasila ustmeno ali pismeno. Hotel Točilo ae bo slovito monakovsko pivo „Salvator". Za obilen obisk prosi z odličnim spoštovanjem Nastavilo se bode c. x.ž«er. 2. aprila 1904 .b e 948 uri zvečer. zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče primerne službe. Ponudbe pod „Kontorlstlnja" na upravniŠtvo „S1. Naroda746—« Sprejme se dober zidarski polir v trajno službo. Ponudbe na F. Supančič, Rimska cesta štev. 20. 891—3 Stanovanje v bližini justične palače z 1 sobo in kuhinjo se odda v najem. Več se izve v Cigaletovih ulicah št. 3 pri hiškniku. 676-6 Uradu- ćLo-volIoan-e* najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj m služeb G.FLUX Gosposke uhce^ št. 6 « priporoča In namešča le boljše službe iskajoče vsake vrste za LJubljano In drugod. Potni na tukaj. — \atniiene|e v pisarni. — Vestna In kolikor možno hitra postrežba zasotovjena. za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 9 13 Pred škofijo žt. 20, Zunan a naroČila se točno izvršujejo. Vozniki za odvažanje prsti od gradnje hotela ..Union- se takoj sprejmejo. Prijave pri stavbnem podjetniku Viljemu Treo, na Marije Terezije cesti štev. IO. 925—2 Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni izpeljavi. Ze 30 tet so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-ruefcnejši izdelek Največja prihranitev t.riva. Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani namki. 543— il Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" Goldschmid t Ac Min TTT«1» IG, Q-oxeaa.3» -A-ttsi trljale©- 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-ohilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami posili a diskretno za 90 h v avatr. znamkah gospa A. Ii.au p a, Berlin S.W. 220Linden-atrasse 50 Klg Klg 150.000 J -j 00 prve in druge košnje domačih travnikov se proda. Več se izve pri Iliji Predoviću v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7. Pekarija v zakupu v neKem provinčnem mestu na Kranjskem (Kočevje) se zaradi odpotovanja ceno odda do 15 aprila 1904. Matija Pirntitz 890-3 pekarski mojster v Kočevju. s kožo 1 gld, brez kože 96 kr, brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr, slanina 82 kr, prešičevi jeziki 1 gld. goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame 80 kr, prave boljše 1 gld, iz Sunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila Vel ke klobase po 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 6 kil naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranja. 3381—8 Ob Latermanovem[drevoredu. Od sobote, dne 19. marca dalje le malo časa t69 orientalski dresurni športni cirkus MT 100 žl*alljt ~V« ponije", opic, psov, oslov i. t. d. Movo! Movo! Smejal se boš in moraš se smejati! Zaradi udobnosti p. n. občinstva so ob nedeljah in praznikih tri predstave, in sicer prva ob 3. uri popoldne, druga ob 5. uri popoldne in tretja ob 7 uri zvečer — Ob delavnikih samo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer Za mnogobrojen poset prosi z vele-spoštovanjem H- ppecht|. Cena vžigalic: B«7i-n 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48.— franko Ljubljana2 ■ , popusta, VŽIGALICE u ž b •? &v Cirila in Metoc^ Zalooa on Jv P-srdana vlmbljani ~T Te viigalics^TT^ so v prid družbiav. Cirila in Me kodi II i 2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52-— franko Ljubljana, 2% popusta Iv. Perdan, Ljubljana. Silanca POSOJILNICE v ČRNOMLJU, registrovane zadruge z neomejeno zavezo za leto 1903. št. 10 Št w 1 K Inventar .................. Posojila........"!!!!!!!!! Zaostale obresti od posojil ! . . ...... Pri drugih denarnih zavodih naloženi denar. Nevzdignene obresti od naloženega denarja za leto 19)3.............. Vrednost efektov............. Nevzdignene obresti efektov za 1. 1903 . . . Prehodni zneski .............. Vrednost hiše v Črnomlju 8tev. 64 leta 1903 60500 K — v in po odpisu iz čistega dobička leta 1902 pr . . . 2375 . 73 „ Gotovina koncem leta 1903......... 890 -60H4B6 84 13727 27 679634 9 20044 40 601SHU4 740 214 29 68124 27 19962 *7 Skupaj 1349961 07 Deleži : 1854 a 4 K............. Nevzdignene obresti od deležsv....... Hranilne vloge........ 1221493 34 K Kapi alizovane obresti . . . jflgjjfl Og „ Predplačane obresti od posojil za leto 1904 Dolga na nisi koncem L 1902 pr 44554 66 K ostalo je po odbitka iz dobička plačanih..... ^375 73 ., še . . in vsled prodanega posestva na Mavrlu plačanih .... Rezervni zaklad koncem 1. 1902* Po pripisu vstopnine iz 1. 19«--* čisti dobiček.......... 42178 9;* K 5-ir9 75 2< 685 35 K 248 - 7416 -1788 15 1268343 42 4463 S3 36969 17 20933 :*5 9 -1615 Dohodki: 707468'iT K. Račun zadružnikov: Koncem leta 19*2 bilo je zadružnikov........1280 Izdatki: 687495 79 K. V letu 19 3 jih je izstopilo 34 in ostalo . 1246 Leta 1903 jih je pristopilo............. 62 Število zadružnikov koncem leta 1903 ........ 1308 Stupaj . . . Promet: 1394954 06 K. Račun deleiev: ima k. 19 8 1800 deležev a 4K = 1^08 zadružnikov 34 1 19o3 izatnpivsih zadruž. ima 34 20 v prejšnjih letih izstopivsih zadruž ima Se nevzdignenih 20 i 4 a 4 i34yyoi 07 7200 K 136 „ - «1 m Skupaj . . . 1854 deležev UK marca 1904 potrdil. 7416 K Občni zbor je to bilanco In ves račun v seji 27 Anton Jeršinovio 1. r. ravnatelj. Martin Malnerič 1. r. Avgust Kune 1 r. odbornik. odbornik. Z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjala in v soglasju našla: Janko Puhek 1. r. Franc Šetina 1. r. računskega pregledovale« namestnik. računski pregledovale. Karel MUlIer 1. odbornik r. 932 Lepo stanovanje se odda sa 1 maj. 5742 J. J Naglts, Tunaški trg St 7. dobe takoj delo na Bledu pri J osip -UoJTOiPU mizarju na Rečici. 874—3 Učenca sprejme takoj 963- l A. S u s n 1 k trgovina ftpecerije in železnine Ljubljana, Zaloška cesta. Na prodaj je nekoliko 911—1 pohištva, kuhinjska oprava, slike, ure itd. Učencai ki razume nekoliko nemški, sprejme takoj Lenart D I-Linx trgovec z mešanim blagom v Razdrtem pri Postojni Pianino Je po ceni naprodaj v Ljubljani, Slomškove ulice 13 I. nadstr., levo. 002—2 Za čebele najboljša paša sta phacella in et-parsetta, katerih seme se dobiva pri PETKI LASSMKU. Zaloga velikanske pese, vrtnih in trevnth semen* 9j7~i Stanovanje v L nadstropju, obstoječe iz 2 soh, predsobe, kuhinje in drvarnice, se odda ali takoj ali za 1. maj. Povpraša naj se pri lastniku, Hradeekega vas žt. 1, pri dolenjski mitnici. 942-1 Za 2 se sprejmeta zakonska brez otrok. Oni, ki so že opravljali enako službo, imajo prednost. Pojasnila daje Friderik Stark, Bleivveisova oesta 20, III., na levi. Mladenič ki je dovršil G gimnazijskih razredov in trgovski tečaj želi vstopiti v kak komptoar ali v kako hranilnico kot uradnik. Blagohotne ponudbe blagovolijo naj se doposlati upravništvu „S1. Nar.* pod šifro , A. M. R." 906-2 V novi hiši v Smledniku št. 34 se odda takoj s porabo velikega vrta okoli hiše in hleva — v lepi legi, pripravno za pen-zijoniste in prijatelje mirne okolice. — Eventualno se hiša da tudi v najem. Povpraša naj se pri lastnici Mariji Jeras v Smledniku. 887-3 Ljudevit Borovnik pualtar % Borovljah (IVrlaeh) naj Koro m k c m se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusak za lovce m strelce po nainovejsih sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pra-deluje stare samokresnice, vsprt jema vsakovrstna popravila, ter jih toćno in dobro izvršuje. Vse puftke so na c. kr. preskuse-valnici m od mene preskuseue. — iiustro- 82 vani conml zastonj. 13 GW 3$%D 36 C13A Samo kron 5*50 stane, dokler bo kaj zaloge, 41 > kg pri prešanju poškodovanega najboljšega toaletnega mila najfinejšega vonja. — Pošilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej M. Frank, Dunaj, 950—1 II., Rueppgasse 29. Poskusite Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, ,Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik B-75 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Dvoje Stanovanj? Prodajalka v I. nadstropju, obstoječih iz 3 sob, kuhinje in piitiklin, se za 1. maj-nika t. I. odda. Vpraša se Sv. Petra nasip Št. 37, I. nadstr. (popoldne). za ženske obleke se takoj sprejme. Mestni trg št. 25, I. nadstropje. Ženifna ponudba. Samec, 34 let star, trezen, čej 3000 Jf gotovine, se želi Sejna niti j deklico, staro do 30 let Prednost imajo posest-nice ali prevjemnice kake gostilne j nekaj premoženjem ali pa denarjem. 917—2 Natančnejša pojasnila sledijo pismeno. Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravnistvo „SŽ- zaroda" pod šifro J500n S slikQ do 15* aprila, Za tajnost se jami L Vodno zdravilišče Kopališče Kamnik na Kranjskem. *^;g^%S5£a^ Popolno vodno zdravljenje, iolnenr kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr. zdravljenje. Zmerne cene. Začetek sezlje 15. maja. Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča. 912—1 Zdravniški vodja: I/. VI. Ur. Rudolf Kanbr. es. Kr, avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavod ia voamaga, rada. veljaven od dne l. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PrtOGA ĆEZ TRBI2. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobnt Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzec-f a te, In o most, Monako vo, Ljubno, čez Selzthal v AnBsee, Solnograd, čez K'Q.in-Reiflinfe v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni via*. v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipako, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in H. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, Isi, Aussee, Ljubno, Celovec. Beljak (direktni vozovi I. in n. razreda Monakovo-Trat). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osoDni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago {direktni vozovi I in H. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči Bamo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri tj m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer Bamo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejakem času, ki je za 8 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Danes, v soboto, potem velikonočno nedeljo in ponedeljek se toči dobro znano in priljubljeno SALVATOR-PIVO. Za mnogobrojen obisk »e priparoča , $40 Josip Schrey, restavrater. Zadnja novost! Zelo lepe, najmodernejše obleke, z zlatimi nitmi pretkane, so ravnokar došle v Angleško skladišče oblek v Ljubljani, Mestni trg št. 5. x ki tudi lahko vstopi kot trankantiuja, želi s 15. junijem svojo sedanjo službo premeniti. 932—1 RIV1ER/1-VIJOLICE PRAVI VIJOLIČNI DUH AM0TSCHAC2. PCI NAJ 13-7 I I I I I I I Škrat rr 1 edini slovenski humoristično-sati-rični tednik* Ki prinaša izključno originalne slite- hhaja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina 3a vse leto 6 Jf, $a pol leta 3 Jf. Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink* Zahtevajte brezplačne številke na ogled! !□■□■□■□■□■□■□! Ljubljana, Latermanov drevored. V nalašč za to projektirani z največjim komfor to m opremljeni projekcijski lopi z električno razsvetljavo. Prvo in največje podjetje tt vrste, ki ima lastno napravo za električno razsvetljavo ; parni dinamo-lokomobill za 20 konjskih sil. Edisone Ideal Elektro-bioskopsko gledališče za žive senzacijake predstave v največji popolnosti. 3(aže]o se same novosti. Med njimi najsenzaclonelnejše vseh živih predstav. Dogodki iz rusko-japonske vojne Grozovitosti v Macedoniji. Kraljevski umor v Belgradu. Viak dan predatsve. Ob delavnikih ob 5., 6., 7. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih dopoldne ob 10. in 11. uri; popoldne pa od 3. ure naprej vsako uro. Vstopnina: 1. prostor 40 kr., II. prostor 30 kr. III. prostor 20 kr., IV. prostor 15 kr. Na I, II. in III. prostoru plačajo otroci pod 10 let v spremstvu odraslih polovico, na IV. prostoru 10 kr. Vojaki od narednika nizdol na IV. prostoru 10 kr. Ker se slike na večjo razdaljo vidijo lepše, zatorej so holjSi, namreč prvi prostori nameščeni zadaj. 943 Karel F. Lifka. Svjetlaj samo sa Pariz 1900: Najvišje edlikovinje „Grad PnV. Tovarna za aA| fine likerje punšne esence Hfp sadne sokove E. Lichtvvitz & Cie. c. In kr. dvorni dobavi I Opava, Avstr Sleziji. podruž. Birdeaiu priporočaj«: Agriot HramU, alal, iitni kumiuo-▼ec, Eckau (»0, Chartrenee, ineniakl liker, janeie-rac, Cacao a la Vanitle, Curaeao, L'ur»yao triple hc, Mocca, 1'eppertiitnt, Hharj Itrindv. Vanille Ebereachea, Curagao blanche triple «ec , Chinoie tripla »ec , |lor<1eaux - puni, reaki (Arak), puni-creine, Anaaa-puni. Uroz fraa. konjaka, jam al k a ruma, angleakega in ameriikaga Whiakyja itd. Naprodaj t naei aalogi na Iftunaju, I cratrnaae H, iu boljiih ih in dtlikataauih Tovarna za usnjarijo in posestvo sa proda ali daje v najem z dnem 16. aprila 1904. Hiša zadostuje za vso družino. Več ae izve v tipravniitvu „Slov. Naroda". 910-t Pijte Klauerjev Triglav najzdra/ejši vseh likerjev. U zanesljiv in dober prodajalec, vsprejme se v Špecerijsko prodajalno. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 901-a Prav lep in dober prostor za braiijarijo se odda. Pojasnila med 12. in 2. aro na Starem trgu štev. 20, v trgovini i konfekcijo. 92/-2 stanovanje z najmanj štirimi sobami za avgust Ponudbe naj se pošiljajo uprav nižtvu „Slov. Naroda". 933—2 Linolej in povoščeno blago I prodajajo im debelo unjeenrje Josip Pfeningberger-ja sinovi Vzorci in ceniki franko L avstr. tovarna zrusnjatoinpontfjliigi nmiHj I., \ n I« t r!i o I Letovišče „LAVERCA". -^S Gostilna n Laverei je zopet odprta! Za družbe najmanj 10 oseb pošljemo na pravočasno naročilo do c. kr. vojaškega streljišča naproti omnibus za brezplačno vožnjo do Laverce. 9l4 TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT 957 na Štajerskem obstoječe iz SO oralov travnikov, njiv, gozda, vinograda, velike gostilne, mesarije pekarije, kovaČnice, iS glav goveje živine, 4 konj, 30 prašičev itd. itd., se radi smrti z vsem orodjem takoj za zmerno ceno proda. Posestvo bi se tudi lahko parceliralo. Vprašanja naj se naslovijo na Antona Priboschitza v Ljubljani, Franca Jožefa cesta št. 7. Zavarovalna banka naživljenje v Gohti Novo pravilo od I. januarja 1904: Nezapadnost od pričetka zavarovanja naprej, neizpodbitnoat in svetoma polica po dveh letib. Dividendo se na izbero porabi ali za znižanje premije ali brez nove zdravniške preiskave za zvišanje zavarovane vsote letno zvišanje zavarovane vsote, celo s pravico do dividende). Zastopnik v Ljubljani: Židovske ulice štev. 4. iro-4 Sedaj gld. 70. Zelo znižane vozne cene v Preje feM. 105. Kavno ista volnja m postrežba kakor preje. Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld, s prosto dobro hrano v Hamburgu T dežele: Penusylvanija, Ohio, Illinois, Miunesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški Železnici; i priznano naj boljšimi paruiki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 K aro na moj naslov: Jr. Seitnig, Cjubljana, Dunajska cesta št. 31. 7 F Orez 3000 letnih nagelnov >e dobi po nizki ceni v mnogih vrstah jo barvah, ponajveč nasailuih (doppelt) in z močnimi koreninami. — Dobi se uuli vec vrst močnih, visokih in lepih vrtnic (gartrož). pove upravniStvo Kje t Naroda-. „Sl0V« 836-2 Virst. znamka: Sidro. Liniment Caps. Comp. iz Klfliierjeip lekarne v Prag-! priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. 2663—31 Rleliterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, L, EliSčina c. 5. Mi! lf-Yi samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Jr&DCflSig prekomorske družbe". —*» Edina direktna in najkrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino 236—6 oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne ,.pri Figovcu". Tovarna pečij ustanovljena 188 8. Založnik ^ScAjSiA avstrjiskih zveze ^JP^^ngaR državnih c. kr. J^^-^^^šKL uradnikov Alojzij Večaj Ljublj ama Trnovo. Opekarska cesta. «Ucli Veliki stradon 9. priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpripro stejsih prstenih pečij različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske rsecesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-1 Ceniki brezplačno in poštnine prosto. od tiskarja, če ae kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tlaka: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na uhode itd. Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane 65 črkami fl. —'7 O 90 ,, -'85 127 „ „ I-20 1*0 „ I-60 211 2- — z vso opremo: 253 354 468 640 800 črk fl »1 m 2- 40 3'— 3- 60 e-— J. LE WlNSON, tovarna štampilj in lunUievlk tip. graverska dela. D^U\ktadi2.mT 7 "n KuMlopnikl t»e IseeJ« IVeuajaJoee se> vxame nazaj. vamfjte cenovnik o vsakovrstnih štampilijah Najnovejši stroji sa numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke a vsbocenim tiskom Prese sa vabočeni Usek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci aa perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, PaSkinakaja 16. tenavnlkl aaslanj. 76-13 1900 „Grand Prix". Najvišje odlikovanje. Singer-jevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji»° * konstrukciji m mh, Original Singer šivalni stroji *° m^nunn za obrt m domačo rabo. Original Singer šivalni stroji - * m« ob«« Original Singer šivalni stroji - »ep«« »* m« ——t Original Singer šivalni stroji ***** z* moder„0 umetno ,ezenje Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posam- zne stroje za domačo porabo. Singer Co- šivalni stroji, deln. družba Ljubljana, Sv. Petra eesta Štev. 6. 365 5 Bratje NOVAKOVIC Ljubljana lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg Št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in na drobno in na debel olj; 769-6 > © cs o C? 00 C "> o co cz E cz o o o. (0 o cz N •aa C cs IZ* 3 O C JQ O v. "O co C cz C a O Perilno milo v prid ,Druž. sv. Girila in Metoda' v Ljubljani SV je najboljše sedanjih kakovosti. Dobiva se v Ljubljani v sledečih tvrdkah na drobno in na debelo: BabiČ F., Cantoni V., J. A. Hartmanu, Holzer C. C, JebaČin Ivan, Jebaein Josip, Jeran Leopold, KavČir F]dmund, Korbar Anton, Krisper Anton, Lilleg Alojzij, Mencinger T., Murnik Josip, Perdan Ivan, Planinšek Karol, Schiffer V., Spreitzer ML, Sterk Peter, Zorman Janez. Dalje se dobiva na deželi v špecerijskih prodajalnicah: Ajdovščina, Beršlin pri Novem mestu, Bizeljsko. Bled, Bočna pri Rečici, Bob. Bistrica, Brežice, Celje, Cerknica, Čatež, Črnomelj, DobrniČe, Dolenja vas pri Ribnici, Domžale, Gradac pri Novem mestu, Idrija, Ilir. Bistrica, Št. Jernej, Jesenice, St. Jurij ob Taboru, Kamnik, Kandija, Klanjec, Kostanjevica, Kranj, Sv. Križ, "Krušnjec, Lesce, Litija, Ljubno pri Celju, Logatec, Lokve pri Divači, Mar. Nazaret pri Rečici, Matenja vas, Metlika^ Novo mesto, Nova Štifta (Kamnik), Št. Peter pri Kraljevcu, št. Peter na Krasu, St. Peter v Savinjski dolini, Pišece, Podgrad (Istra), Poličane, Ponikva. Postojna, Radeče pri Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Rečica pri Colju, Rečica ob Paki, Ribnica, St. Rupert, Senožeče, Sevnica, Slov. Bistrica, Slovenji Gradec, Sodražica, Stari trg pri Rakeku. Subor pri Metliki. Šenčur, Skofja Loka. Toplice. Trebnje, Trnovo, Velike Lašče, Vipava, Vransko. Zagorje na Krasu. 918-1 Cena nadrobno v Ljubljani za kos pol kilograma 36 vin. (18 krajcarjev). kupujte tedaj izborno perilno milo v prid ,Jrni. iv. Cirila in Jffetoda'. o o 3 9 3 S) a -« o cr 3 o C »" 3 N O JC O 0» •o o o CQ 3 » O) 00 & O *■ < v vseh strokah odvetniškega in notarskega poslovanja izvežban, sprejme v tej lastnosti stalno ali pa tudi začasno službo, eventualno le za par ur na dan. Vstopi tadi v trgovsko, zavarovalno ali slično podjetje, kjer bi bil v navedeui stroki poraben. 830 —3 Ponudbe oprav. „Slov. Naroda". PSST Q<3. leta, 1868. se JMj Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlkm zdravniki, skoro v v*«h evropskih državah s odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim lisaiem in paraš, izpuščajem, dalj. proti rdečici nanosu, ozeblinam. j>otenui nog, liinltim.ui na glavi in t bradi. Rorg*rJ**o kotranovo mito ima -sebi 40 odstotkov t»nega kotrnitn in se raslikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto ko-tranoveg* mila a uspehom uporablja Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot biamje kotranovo milo za odpravljanj« nesnage s polti, proti spusčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo kosmetično milo »a umivanje in kopanj« za vsakdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v kateram je 16 odat. glicerina in ki j« fino parfum o v a no C«na komada vsaka vrsta z navodilom onporaci 70 v. Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah iaključno Hrrgrrjvva kotrauov* mila in pazite na poleg stoječo varstveno znamko in na predstojeći rtrinin podpis (7. 11»II A b32in z zlato svetinjo na uvet. razstavi v Parizu Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga no morejo prenašati, izdelujemo iz brezbirvnoga sčiičenega ko-trana antruzftlita mila, ki jih prodajamo pod uzuatue-nilom Mvllora antrazoliia mila (ilavue vrsta so Antrazolito milo po .7 in tO oit>-t- t. antrazolno t*e rok noro milo. lntra:ohto :»>•;>/ milo. antraz. žwjih-namireno milo. ontrti7. tjlicrr. to*t-Irtno milo. Antrazolna mila so se vsled zdravniške \»ti polti. Vsak kos stane hO vin Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah. Glavna razpošiljalnica: C. Hali A Comp.« Dunaj, I., Starngassa 8. V IJulkJaiil se dobiva v lekarnah : Vlllun sLeimlek, 1M. .VlardetarlilU-arrr, J. n«>i', Pleroll, l. Trnkofzj in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—3 Dr. Friderika Lengiel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatna luskine od polti, ki postane vsled lega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnoati na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. 895—1 Dr. Trlderika Lengiel-a NajmilejSe in najdobrodejnej&e milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X. ###### i Za DANSKE TOALETE se slavnemu p. n. občinstvu najtopleje priporoča v velikem slogu urejeni slavnoznane trgovske zaloge blaga 616 4 Dunaj VI., Mariahilferstr. 81-83. Zajamčeno brezhibna s izvršitev! = LESSNER Modno volnato blago od 24 krajcarjev do goldinarjev 4a30 Modno svilnato blago 95 4'— Modno perilno blago „ 12 2-50 1.ifii>1s^ — 4ŽČL»e^l^e^lSU^e^fe^ Krasni, ilustrovani žurnali z zaznamkom cen in popisom vzorcev volnatega, svilnatega in perilnatega blaga na zahtev anje trW zastonj in franko. Ttul Pri naročit«! se sklicujte na ta časopis! 92 Lepa domačija pri Zagorju ob Savi, v bližini premogokopa (rudnika) se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. To posestvo obsega: hišo, v kateri se izvršuje gostilniška obrt in prodaja z mešanim blagom, gospodarska poslopja, 14 oralov njiv in travnikov, 14 oralov s hrastom in smrekami zarastlega gozda in 8 oralov pašnikov. Vse v prav dobrem stanu. Proda se tudi gospodarsko orodje in živina, ako želi kupec to prevzeti. Natančna pojasnila v pisarni gosp. dr. Kapuaa, odvetnika v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 1. 817—3 Prva kranjska z lodno silo na turbino delujoča tovarna stolov u na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoCa Bi. obCinstVU, prečast. duhovSCini, imeteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd itd. I9i3—19 Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine. Na željo posije tvrdka najnoveiae obširne cenike z nad 8u slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust Razpis mizarskih del. za hotel s 60 sobami, za kavarno, 4° 4= # 4= 4° za restavracijo razpisuje Tržaška hranilnica in posojilnica v Trstu n za svojo novo hišo „Narodni dom", z 907—2 fl4 Prijaviti se je do 10. aprila 1904 pri omenjenem denarnem zavodu ulica Sv. Frančiška št. 2, kjer se dobe nadaljni podatki. Motorji = Patent Adam so najcenejša gonilna moč za kmetjstvo in obrt pa tudi za mline in žage ki jim včasi primanjkuje vode, ker stane ena konjska moč za 1 uro samo 4 6 vinarjev in ni treba ne kurjača ne koncesije, ker ni nobene nevarnosti. Nm ■ redilna štupa za konje, krave in svinje. Živina po njem |ITK|n hlIr'~' debeli in postane krej.kejsa in zatorej tudi zdravejsa. ~" 5 kil stane K 6 — za kose, s katenmi tudi ženske in otroci pravilno lahko klepljej kose. fiV Cena K 8.— Klepalni stroj Ti stroji so na ogled in naprodaj v zalogi 753-3 Fran Zemana, Ljubljana == Poljanska cesta Ntev. 24. = Veliki požar zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi brizgalnicami nove sestave, kojc od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave R. A. SMEKAL skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev. m/l* W* W» *t* *T* «J* *f* *¥• «J* *T» *¥• *¥• •¥* *r* *r* *¥* *¥• *¥• *t* *r* «f* «f» M\» AVGUST REPIC sodni* 14 Ljubljana, Kolezijske ulice 16 (v Trnovem) izdeluje, prodaj« in popravlja vsakovrstne po najnižjih teaaa. Prodaja stare vinske sode. J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu)* Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. Mlake csojno. Prodaja na drobno In debelo r Ceuikl breip>lH<-no <>; * m i m m tr3 Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna J. ZALAZNIK Tilijalke: Glavni trg 6 in Sv. Petra cesta 26 cai m p ž* m s i* m k* «* Ivg. Ajnola1 Ljubljana 1 Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga I. stektenine, porce-i lana, svetilk, zrcal, » H šip itd. itd. H Steklenice, kozarci, vrčki itd. po najnižjih cenah. Zgodovinska povest m tVanponkih £uso' (ponatis iz „Slov. Naroda") mr je izšla! Ta povest je, izba jaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi ee edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Iztis po K I-60, po pošti K I-80. Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek ta 40.000kon Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali. "^M C. in kr. avstr.-ogr. dvorni dobavitelji. »C«ut; h*i E. Remy Martin & G° Cognac 936 Ustanovljeno 1724. mmAH, VOP, VjiiOP. Starorenomirana konjakova znamKa.^ KAROL REBEK od c. kr. vlade potrjeni zastopnik 1626-42 ,Rdeča zvezda' Ljubljana, Kolodvorske ulice41 od južnega kolodvora druga hiša na desno. Najkrajša, naj cenej &a in najboljša vožnja v Ameriko je na brzoparnikih te linije. Potniki bodo edino pri men g brezplačno zdravniško pre- : ___: _ i___: _ 1 ned ctar r —i . iskani. Veljavne vozne listke in natančni pouk | izseljencem dobi se v moji pisarni: j Kolodvorske ulice Št. 41. ' Karol Rebeki i Mr? Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani „ pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temn izdelku priznanje vsega občinstva. Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje Izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163.24 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 .6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo. ^7 ■ -h JI - ;1 Pozor! Pozor! Priporočam svojo bogato zalogo puik nuj no« «*Ji»lli nl«trmo% in najao-vrjie vrate, revolverjev i. t. d., vseh pripadajočih rekvizitov in ■m« 11 arij*-, posebno pa opozarjam na oartrocevne puške tb« katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in prirocnoa»ti vsakemu najbolje priporočajo. Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občmsttu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo <*tro k i spadaioče tanror t. r in poprove točno, solidno m najceneje. Z velespostovaojem Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. lluslro%nn e«-nlla\ ase poalljo nm aoHtevo aoatonj. 4-14 JT M 26 NtaJemUo tlezrlno adruvllliee kopališče Doberna * Celju splošno znane akratoterme 37° C in jeklenaati vrelci za pitje. 307 m nad morjem; železniška postaja Celje. 8 ur od Dunaja in Budimpešte, 41/, ure od Za sreba. 51 , are od Trsta. Termalne kopeli, zdravljenje s pitjem, etektrlške kopeli, hidroterapija in termoterapija, masaže, švedska zdravilna gimnastika, elektroterapija itd. £MF" Izvrstni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, revmatlzem, bolezni v mehurju itd. — Vsakovrstna razvedrila in zabave n. pr. zdraviliška godba, bralne, igralne in biljardne sube, Lawn-Tennis, Ping-Pong kegljišče. Izvrstni restavranti, reunioni, plesi, koncerti, lov, ribarjenje, krasen park, poStiia in brzojavna postaja Zmerne cene. KaTiintolj |«a kopn IfdhJ ar.tli'ti v u IU i nežev, lakov in steklarskega kleja. Mehanik Ivan Škerl Opekarska cesta st. 38. Šivalni stroji po naj mlaji ernl. III filmih in v to stroko spadajoča popravila izvršuje prav dobro In eenoi Pnenmailli g I cM. 4«dO. 4 4 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa« ► A. KUNST LJubljana ^ ŽldoveJtc© vilice ^t. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka ca dame, gospoda In otroke Je vedno na lzb.ro. VaakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenojejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj 86 vzorec vpoalati. ?f?fffffff??ftTTffffftfff n Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo ; Poljanski nasip it. 8 (Raichtva blsa) * priporoča svojo bogato zalogo jj ateđilnib ognjtdb najprlprostajilh kakor tudi n.Jfln.Jtlh, z zoltc medjo ali mesingom montiranih za obklada z pečnicami ah' kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrše* si n m n n n n m n n m n u m n n 8 a a s: A.KRACZMER klavirjev Ljubljana Sv. Petra cesta 6. priporoča popolno zalogo Ff kratkih k!avifjev, w nVgnonor in p«anin najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Proigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi. Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. 8tlngl, c. kr dvorca zalaga-telja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje sa podlaganje z usnjen strokovnjaško io pre-skrbno in zaračunavaj« najcenejša Ur* .oy Ostani za polovico cene SltKII lP za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana 11 I Špitalske ulice štev. 5. Si Preobleke. Pojaravla. ___^.^-j " L. Mikuscl) •tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni tre Za lesne splave na Zalci (Stajereko) na vezanih splavih te iaće podjetnik, ki je Ukih del popolnoma vajen in ki bi za poizkusnjo mogel letos spiaviti večjo množino iz Zalce v Donavo, če bi delo letos dobro opravil, bi se množina ■/.•»■ naprej zvišala. — Takojšnje ponudbe p<*d , SalzaflOsse - prodaji čaao- pisov v Pragi Fiikopy 33. uh i {Tovarna pohištva J. J. NAGLAS * 1 r> 00 Ljubljana, Turjaški trg št. 7. Največja zaloga pohištva 166—15 za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modroci na vzmeti, limnatl modroci, otroški vozički Itd. .\»J*«ll«ln«-J»ie r»li«c<». Preselitev prodaje. S tem vljudno naznanjam, da se preselim s svojo trgovino na štantu s pomarančami in limonami i/ Vodnikovega trga na pogaćarjev trg za cerkvijo ter se priporočam za nadaljni obisk. Obenem naznanjam, da se nahaja 924—3 moja trgovina na debelo na Sv. Jakoba trgu št. 8 - {lal&ia Paln.a). Z odličnim spoštovanjem Alberto Bartioliello trgovec z južnim sadjem. Velika prodaja spomladanskega blaga tirme A. Primožič na Mestnem trgu (prej Goričnik & Ledenik) se prične v sredo, dne 6. aprila I. 1. Posebno opozarjamo na 926-1 dražestno svilnato blago v bogati izberi od 59 kr. do gld 4-—; lično blago za obleke 120 cm široko, meter od 36 kr. naprej; najfinejše francoske robe 120 cm široko, meter od gld. 2*— do gld. 4*—; Svilnati foulardi, imit. 78 cm Široki, od 36 kr. naprej; Voile de Laines, imit. 78 cm široko, od 35 kr. naprej; pralno blago, batistl, bosensko blago meter od 16 kr. naprej ; pralno blago, batisti, prve vrste fabrikati meter od 30 kr. naprej; moško modno blago za cele obleke od gld. 5- - naprej. Moške srajce, ovratniki, kravate, žepni robci itd. ceno« Velika zaloga narejenih bluz, Juponov, srajc. — — — — — — — Poceni čipke, Čipkasto blago, svilnato blago za lišp. Vsakovrstne preproge, posteljne garniture, platneno blago. Solnčniki ae raiprodado za vsako možuo ceno. i Priporočamo vsakomur, da si ogleda zalogo, ne da bi se ga sililo, da kaj kupi. LF 743-3 a Tovarna kemiških izdelkov v Hrastnika priporoča umetna gnojila. Uspehi pri različnih vrstah nasadov so presenetljivi, posebno pri hmelju, ki je zanj kal jevo-amoniakov superfosfat posebno pripraven. Prospekti zastonj in poštnine prosto. 766- 8 St. 301 931 Razpis učiteljske službe. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani razpisuje službo stalnega učitelja na II. mestni deški ljudski šoli na kateri se z začetkom šolskega leta 1904 5 otvori VIII. razred. Prošnje je predlagati predpisanim potom najkasneje do 28. aprila t. 1. Prosilci 1 meščanskimi izpiti imajo prednost. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 28. marca 1904. iti i t ti it' tI Velika čevljev za gospode, dame, otroke častnike. Prešernove ulice St. 5 Ljubljana. Gamaše, galoše. Solidno blago. Nizke cene. Zaloga ^ obuval D. SERAVALLI £jub!jana x Slomškove ulice štev. 19 •■ CJubljana Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi. Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 250—11 Cevi iz portlandsfcegra cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ia cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita z& svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi. Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela ^ Delo okusno in solidno z garancijo, # Cene po dogovora nizke. Postrežba točna. drago™ pučli^ive ribe **Wft (postrvi, karpe) J. C. Praunseiss ima vedno v zalogi trgovina delikates Vlliama, GlaVfli trg. tapetnik in preprogir Dunajska cesta fttev. 18 izvršuje vsa l»|»etnl«fci» drla* ter ima v zalogi vse v to m t rok o upadaj o£e predmete last-nega Izdelka. Vedja ljubljanske podružnice aahištva prva kranjski mizarske zadruge v Št. Vidu aad Ljubljana. 111«i!! i) i: i' • iiiiiii 1111! ttb Hiilii Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznenjam, da sem ae preselil s svojo trgovino z Dolenjske ceste St. 6 v lastno hišo na Dolenjski cesti St. 16 kjer bom imel tudi gostilno. T- čil bom naravna dolenjska vina, skrbel za dobro kuhinjo z gerkimi in mrzlimi jedili, kakor tudi točno postrežbo. Na razpolago je vrt in prostori za balincanje. Iatotam se odda s 1. majnifcom stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pritikl«oami. Z velespoštovanjem Jernej Sovec trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v EJubljani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta stev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz- Ilenega papirja, trgroi- ali Iti in poslovnih atnjlg. Moliiliili zvezkov, blljez- iilr, ernlla Itd. lllmtilfe, A\*»irljwl*a z|?4»- dolina za IJiadaa«.e »ole. \ u * t t»n U *» table za i reso rariinleo. Solalte ItnJIge za ljudske šole. Molitvenike v rasnih vezeh. Tlako % Ine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. 14lpe slovenski!! Ilteraiov. Kazno galanter. blago itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. JOSIP STTJPICA Jerntenar in seiiiar v Ljubljani, Prešernove ulice ste*. 5. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine. m ■ Cene nizke. • #> ogaslvo las z lasnim cvetom in po« mado .Linge Long' po I K; _ isernaii zobje z |MenihoM-ova ustno vodo in zobnim praskom po i K 60 h; epota polti in telesa ' iiAMa"- ILlgda milom: cvetlično 60 h, creain l K. Dobiva se le v lovi lekarni Mr, Pii. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg Jurčičev trg v lij !* !il j a n L Razpošilja so proti vposiljatvi zneska ali r poštnim povzetjem. 3v. Seunig trgovec z usnjem na drobno In debelo 16 v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča prah Jurij Marenče. dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po ama f ve lafe I ftla cenah: t It*. M» h, 50 It*, tt IO h, prt nakupu večje množine Se ceneje. Jfovo! Patentirano Jfovo! nepremočljivo mazilo za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. fef i i 1 j d ti 1 ki Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovstne garderobe za gospode po najnovejših joumalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. D31 - I J- Restauracija „Jlarodni dom" V nedeljo, 3. aprila t. I. 9:5 društvene godbe spojen z vinsko poskušnjo. Vstopnina 20 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi IVftll Hciltllt« ne?to»roeqa p'^lati ribi* lastnica Marija Rozman. Dobro znana restavracija pri „Zlati ribi" vhod iz Ribjih ulic in Špitalshih ulic priporoča {{bOHia Vht3 iz Dolenjske, Istre in Štajerske. Vsak dan večkrat sveže, priznano dobra 580-6 puntigamsko marčno pivo. Na razpolago imam vedno sveža sorliii In mrla Jedila za zajtrk, opoldan in zvečer. Marija Rozman, restavraterka. •s* M „cunard-line" Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih, in tovorov 833—5 „trst-newy0rk" Prvo in edino vkrcavanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta izborna hrana in pijača Sedaj najnižje cene. Vsak potnik naj se obrne prej bi podrobneji poduk na oblastveno po--.......verjeni.......- Biivii zastoj p3robrodne družba „CUNARD-LINE" Lunina, Marijin trg stav. 1 SPECIALNA IZVRŠITEV stropov In streh, vernih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe železnih opor. Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM! FALESCHINI & SCHUPPLER o o INŽENIR IN MESTNI STAVB1NSK1 MOJSTER r:.;j# stopnica, raser C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in ceiiilec. v'ri#* moatov«. vodn* ,n w kanalizacijske naprave, 235—11 čistilna naprave za kap-nlco, utrjevanja klati Izvršitev nadremeljskih TTTTDT HM jI I^TiT. in podzemeljskih zgradb t«wiiwuiui cementna dela vsake - vrsta. - NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. Kako ste pač dosegli tako lepe, zdrave zobe? 89C—2 nagrajeno Seveda le ker rabim O. SEIDL-ovo kosmetiško ustno vodo ki higijensko deluje u a zobe in ki je naprodaj po vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K. RUDOLF KIRBISCH -rt slaščlČArna - Ljubljana ■ Kongresni trg - Ljubljana I priporoča za velikonočne praznike bogato aalogo prctinih goriških pino, mandljevih, orehovih, rozinovih, Čokoladnih, makovih in lešnikovih potic, najfinejše presnice, tituli, različni velikonočni konfekt (bon-I boni); dalje veliko izbero prekrasnih pirhov iz svile, žameta, slame I itd. — Velikonočni zajci za napolnjevanje z bonboni in zajci iz čokolade in sladkorja. Vsa tukajšnja in zunanja naročila se točno in skrbno izvršujejo. 894-n S tanje hran. vlog 3L marca 1904 K 5,628,04118 ♦*« & ^ ^ ^ -*T /^ks^/z^j^. /r< >tx >c\ sz\si\ [) ■ 1 V» trn 185 barni zaklad 1. januarja 100 K 82.838*41 Kmetska__ l posojilnica ljubljanske okolice c registrovana zadruga z neomejeno zavezo l v novi lastni hiii l na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 4,|20|0 ^ brez odbitka rentnega davkn. katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. w l Posojila po 5%, in po 5 W * \ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ^ jj ali pa v krajšem času po dogovoru. * / URADNE TJBiE: razau nedelj iu praznikov vsak dan od * 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4 ure popoldne. Poštnega hranilničnega urada št 828.408. 905 -1 t S New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna Brebrnine priBiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnik inoCi, Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSUjam torej vsakomur Bledeče predmete le proti tema, da se mi povrne gl . Jedilnih žlic; 12 komadov „ „ kavnih žlic; 1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho; 1 komad amerikanska patentirana Biten zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria caaic za podklado: 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10 14 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov sknpa) samo gici. 6*60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AineriCansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje, V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšal sleparl|l zavezujem se s tem javno, vsakemu, kaieremu ne bi bilo blago vfieč, povrniti brez zadržka 2nesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je poBebno prikladna kot prekrasno ženitovanjsko In priložnostno davilo kakor tudi za vsako bolj«« ^OHpodarnlio. — Dobiva se edino le v A. n i n s c n is £ it & - n eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga na Dunaju II.! Rembrandstrasse 19 M. Telefon 14597. PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpo&lje. sm%H Čistilni prošek za njo itane lO kr. ^4 Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem kG zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pesp. Tomaž Bosanc, dekan v Mariboru. Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se dno. — S t. Pavel pri Prebolda. Dr. Eamilo Bdhza, okrožni in tovarniški zdravnik. Največji, najhitrejši in najvarnejši brzoparniki, kakor „Kaiser VVilhelm II.", „Kronprinz VVilhelm", „Kaiser VVilhelm der Grosse" IU M VOBlfO Bremen New-York. Vozne liste za vse razrede in po amerikanskih železnicab prodaja po predpisanih najnižjih cenah in da brezplačno poročila konces. glasni zastopnik za Kranjsko m* & Edvard Tavčar v Ljubljani, Kolodvorske lulice štev.135 = nasproti stari „Tišlerjevi" gostilni. =^= 183—10 Največja zaleu navadnih do najfinijiih otroških vozičkov in navadne do najfinejša žime. M. Pakič v Ljubljani. Imala aaročaikaa m Milji i avzitj«. I «a@Ca- -=3®0- <3|gg> I I Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska cesta 17 |irl|ioi'ueHlM svojo bogato zalogo * i • M! C i voznih koles, glasbenih avtomatov in pisalnih , strojev.1 prašno izbero ^©nfc^cijc za dame m deklice kakor tudi manufakturno blago vsakovrstne preproge i. t. dL-§» rlporora Anton Sektor Ljubljana Špitalske ulice atev. 7. rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx < Solidno blago. ? Nizke cene. XXXXXXXXXXXXXXKXKXXXXX> : 4*) iz H. volilnega razreda: Ivan Hribar, dr. Josip Ku^ar, dr* Itanllo Hajaron, Ivan Šublc, dr* Ivan Tavčar; c) iz I. volilnega razreda: Josip Lcnce, Ill|a Prcdevlc, dr. Karel Trlller, pl* I btild Trnkoczr. Voliti bo torej v tretjem razredu dvoje, v drugem petero iu v prvem čvs-tero občinskih svetovalcev. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 12. marca 1^04. Prva kranjska mizarska zadruga v šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naroČitev raznovrstne temne in Ukane sebne opravo iz suhega lesa solidno izgo-tovij ene po lastnih in predloženih vzorcih. Velllta zalega raznovrstne izdelane oprave sa salone • spalno In Jedilno sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladiSča tik kolodvora v ViŽmarjih. V prav obilno naročitev ae priporoča Josip Arhar načelnik. 96—13 fc> aTaHKIafj jp Jlx "p. J S mnUUUUUUUUUHUUUUUUUUUUKUUHKU n k i Avgust Zabkar n v Cjubljani. Dunajska cesta S 85^--2 strojna in ključavničarska delavnica se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajoČih predmetov: napravo in popravo različnih strojev izdelovanj© raznovrstnih mlinskih in žagflnih naprav, napravo turbin po naj no vej dih konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe, kotle* peči, vrtne klopi* mize, stebre, trombe ca vodo Itd* Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer; železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbiuskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. INti«>i'tt In proračuni so na setthte vanje aa i*a%i>ol»4po, vse pa po primernih tuvarulikik c»oiih1i. n K n n n i n 31 26 Zastonj razpošiljam! navodilo za vsejone, ki trpe na ■ kili, zaprtju telesa in zlati žili. """"" 711—7 Dr. HI« llciiuuiiiiN, IfMaa štrleli t (Hlzozeui§ko). Poštnina za pisma 25 vin., za dopisnice IO vin. Kdor hoče ohraniti s ojo obutev elegantno in stanovitno naj rabi les GLOBIN najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev. Naprodaj povsod Z Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt-Gas., Eger i. B. u Leipzig 855-3 ff APSDROPOGON (IznaJdilclJ P. Herrmann, Zgornja Polakava) . i. V. g* 28 7^^ar» je najboljše, vsa pričakovanja prekaSa^ ! i joče sredstvo zr rast las, katero ni ■ nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-im&nS Cena neškodljiva tekočina, kl zabrani "SS| Izpadanje las In odstrani |ira-^« haje. j Značilno je, da se pri pravilni rabi 2e čez 4 do 5 tednov opazi močna ra9t . las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zalosa In razpošiljate* v EJublJaul pri gospodu Vaso Petričić-u, ■Si^Sfe^^*1^^- "*?/S&h* Dobiva se tudi O ^'V^^ifeaS^®^^^ lekarni i - V /alojil imata tudi gg. lT. pl. Trn-kor/>. A. liane, E. §ark v tijuh-1 ijanl in g. A. Kant v Kranju. V \o>em mestu v pri „Ana-elJo'<. Preprodajalci popust. 12—14 £o!eriia naklada cesarice Elizabete pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANOA FERDINANDA. Glavni dobitek v vrednosti 915—1 kron, dalje dobitki po lO.OOO. 5000. 3000, 3, 1600, lOOO li. itd., vsega skupaj 7000 dobitkov. Ena srečka velja 1 krono. Sreckanje nepreklicno 28- maja 1904 pod uradnim nadzorstvom. Srečke 8e predaja v 1 jullljaiti — v ljubljanski kredi *fll banki in v bančnem podjetju C ,Hayer|u. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni. 03obito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol UCinkujejo nedosegljivo in Bpasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri m čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Jflentna lekarna, Za-srr«*b. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 916-1 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se poSilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstoru a se ne pošilja. — Ona Je naulednja in Biccr franko dostavljena na vsako pošto; • ducat (19 atekJtiile) 4 k. I 4 ducate (48 Mteklenle) 14*80 K« * ducata («4 steklenic) « H. I 5 ducatov («0 Mteklenle) M. 9 Uueate (36 Mteklenle) 11 14. j Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam Ustanovljena I. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo! FR. P. ZAJEC urar ===== Ljubljana Stari trg št. 28. Nikelnasta remontoar ura od gld. !•»©. Srebrna cilinder rem. ura od gld. 4-—. Ceniki zastonj in fianko. ■m pa! I i Milostiva gospa Blagovolite zahtevati moje najnovejše vzorce svilnatega blaga franko. Henrik Kenda v LJubljani Mestni trg št. 17. i Važno! Vasno! gospodinje, Igra in iimjcs. Najbolji: in najcenejša postrežbe za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustna vode in zobni prašek, ribje olje, re-dllne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrrafične aparate in potrebščine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov. Wtst ilvlnorejce posebno priporočljivo: grenka sol, y dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, g krmilno apno itd. — Vcanja naročiia se izvršujejo točno in solidno. -*i Drogerija *<- {Anton Kanci I Ljubljana. Selenburgove ulice 3. M H N H Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg II Zadnje novosti vsakovrstnih klobukov cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno hit(£o. nizke cene. f Anton Presker krojač in dobavite!] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv, Petra cesta IG priporoma svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iopio in plaščev za gospe, nepre- 14 močljivih ha velokov i. t. d* Oblek* po nitrl se po najnovejših asorcin in najnižjih cenah -zvrsujejo. i i Na velikonočno nedeljo 3. t. m. in na velikonočni ponedeljek 4. t. m. se bo točilo naravnost iz soda znamenito pivo -*f- ,Franziskaner Leistbratf iz pivovarne Jos. Sedlmaver v Monakovem. 939 Jric Jfovak« restavrater. Slav. p. n. občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem prevzel od g. O. 8 ch mi d ta trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, na Turjaškem trgu št 1 XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX m XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXx xX>. XXX _ , XXXXAAXXaXX| in da jo bom sedaj osebno vodil. Povodom navedenega se slav. občinstvu najtopleje priporočam z zagotovilom najboljše, cene in točne postrežbe z veleapoštoranjem m\*mA tt.^a 944—1 Ana. Veroič. i xxxxxxxxxxxxxx> X -XXXXXXXXXXXXXX xxx xxxxxxxxxxx XXXXXX 1 kxxxx)f xj xxxxxxx: xxxxxxw^ Oeteelegantni moški in ženski prstani pristno 14 karatno zlato, c. kr. punoirano. 852 -1 Št. 1?. Pristen 14 kar. zlat prstan s Bimili-br.ljantom gld. 3-90. Št. 191 Pristen 14 kar. zlat prstan a Bimili-bri-Ijantom gld. 3-90. Št 22. Pristen 14 kar. zlat prstan „Allianz" 8 safir-jem in simili-briijanti samo gld 3 90. Št. 810 Najnovejši damski prdtan. Pristno 14kar. zlato s safirjem in simili-briijanti samo gld. 3*90. Št. 176. Pristen 14k*r. zlat prstan s Bimili-^ri-ljantom gld. 3-90. Št. 22«), Pristen 14 kar zlat damski prstan n aa-lirjem in simili-briijanti samo gld 3*00. Št. 420. Najnovejši damski prstan. Pristno 14kar. zlato s simili-bri;janti ali prist. barv. kameni samo gld- 2-75 Poročni prstani, pravo srebro, zlato platiran* gld. l*20\ iz novega zlata gld 2*30f iz prist. 14 kar. z ata gid 375 za kos. Št. 42. Najnovejii damski prstan, pristno 14 kar. zlato s simili-briijanti in biserom samo gld. 2 90. Kamni v teh prstanih so najboljša imitacija na svetu, prekrasnega bleska (naravno brušeni,1 in jih torej od pristnih briljantov nI moči ločiti. Zi mero zadostuj«" papirnat trak. Razpošilja po povzetju a'i Ce se denar naprej pes > centralni depot ALFRED LFISPH.TR Dunaj, l.f Adlergasse IO nkailfcll ■ l«3PVlEbll Cenik zasLonj in pofitnine pr.r r Kaj je in kaj obsega ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: I Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse »v* al* ^ W w -A* Avstrijsko obsega v 10. os. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske In obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182 i V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblast va! šole, poštne. Železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: Zv. I.DUNAJ.....K 13' — Zv. VI. PRIM. I. DALM. .K 8 60 Zv. I«. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TiR. I PREDARL . ,f 12 -Zv. III. O.AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. VIII. CESKO (dva dela) , 32 -Zv. IV. ŠTAJERSKO . . fl 10. - Zv. IX. MOR I. s>LEZUA „ 26 -Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8.- il Zv. X. GAL I. BUKOV. . 27- Naro£a ue v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v VBaki Knjigotržnici tukaj in>t inozemstvu. Izdelovatelj vozov FRANC VISJAN LJubljana, Rimska cesta št II -iporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—11 r-4 ZOV pre$elitcL> modnega $alona in trgouine **i>fj-u3tM> naznanjam, da vem ovojo to^ovino pfl—fifa o mnogo oččje pio^torč 719—B pod trene©, til< grad«else vtote- cvetlic 94} natanfio po naiOČi{\i co\\\a i&dduj&jo. m%mm ^ — Oba W* cv ton Aškerc 3^B 2-39 atorog. To krasno narodno pravljico o Z .-orogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, > ja bila znana doslej po Fimtko-prevodu nemško Baurabactiove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravliiSke snovi tako kakor jo je bil . ;sal rajni Deschmann ter pridržal demona „Zelenega lovcatt. Tuko je ustvaril ASkerc iz narodne prav- Cisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med cami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog44. Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani velja broširan 1 K 80 h, po pošti *> 1 K 70 h. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujoCimi se vplačili. Vsak C7an ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna Toanka **-r Pra^l, j Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačano odškodnino in kapitalije; 75,000 000 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države se vseikozl »io> »n«ko - nnrodnu uprti) o« 3-38 Getteft*alffti ZSmtop V Ljubljani, Aeijrar pisarne so v lnstn<*j r.- •'•r.^j hiSi Zavaruje poalopia in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder.posluje Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatke podpore v narodne in obCnokoriatne namene. Dobra kuharica IA i^f^lrt spisala ■ ^_ ■ vi J© IZSIH Mlnka ¥asićeva J© IZSIfl v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Obse za na 576 straneh veC nego 1200 receptov za pripravljanje najoknsr-ejših jedi domaČe in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, tina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konećno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni niC dražja, nego znane nemftke kuharske knjige. 282—20 Naročajte izborno 13S4-91 ljubljansko delniško pivo iz pivoirstirezi v Žalcu in Laškem trsu. •j Naročila sprejema j- C prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgarja, vseh 6pi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen. 719 - 4 Zanesljivi Specialni recepti. Ceniki In prospekti gratis in franko. arci Filip Pollak tovarna za esence v Pragi. (Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.) Centralna pisarna ¥ Ljubljani, Sođnijske ulice št. 4. m Najnovejši in najboljši za gospode in dečke Izdelki prvili »\atrij eMJb, 2t« iJ»nHk!li In an^letiklh tovarn. Priporoča jih v najbogatejši izberi in po najnižjih cenah C JT# Hamann Zaloga klobukov 833~5 ces. kr. privilegovanih dvor. tovarn klobukov Sclilauer a lgmanderBitterwasser (Igmandska/grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles, zaprtju in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žili, napenjanju, pritisku krvi, polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah iu trgovinah s prirodninii vodami v celih in polovičnih steklenicah. — Navodilo je pridejano. G3S-5 nton m9 morajo ukrbno ruro* VAti pred > si««, o i. aj i» 9) 9 9 J* v v • a aj Za mnogobrojni obisk prosi z odličnim spoštovanjem JpSIftM&6Sa^O SKtflHtSfcK OOft6#C Kapamacsija & Bondy. OrosEav gernatovič, poslovodja. Ljubljana, Mestni trg št. s. 99 99 99 91 99 99 99 99 99 99 99 99 99 iiiiiimaiiiiiUru;iiwiiiiuii:»:il|hiiiiuimtiiitiiUii»uit!;;; ■ ^aituuuiiuiiUiiuuuuiiitHiiiiuujiiuiuuuuuttUiiiiUii TMuiillli MIIIIUU lUlimiilHHUMIlilllltllill aiUUMttlUMUlUMUiUillH, ■ >l|UUIiHHUIUIIUUUUIUni(l|UlBlaiP je iz naloženih, nepribitih desk. In tu notri so nastanili 30 (beri: trideseti ljudi, ki so člani 7 družin. Tu je nekaj „babu-šek", nekaj žen, ki so ravnokar povile in celi kupi otrok. Vsi so iz sela Ba-čevo, ki mi je znano iz prejšnjih časov. Kaka razlika! Prišli so k meni s prošnjami, prosil sem zanje, no storiti ni bilo kaj. Nihče me ni hotel slišati. Pustil sem jih v njih „stanovanju". Mordi imate že odveč teh žalostnih podrobnosti. No, hotel sera podati jasno sliko o razmerah teh nesrečnih ljudi, s katerimi gotovo Vi in Vaš bratski *rai d čutite in jim pomagate. Plati Bog! Splošno so povsod zapuščeni, pozabljeni in Čakajo v tem groznem stanju odločilnega dne. Na drugih krajih jc morda boljše, morda še slabše, kot tn. IzveČine je povsod nepopisna beoa in žalost in pomlad se bliža. Sredstev (900.000 fr.) je sobranje izdalo do današnjega dne in reforme — ta brezsrčna tragikomedija — se nikakor ne izvrše. Govori se, da se Čez tri mesece rporcio begunci vrniti domov. Naveličali so |6 že tako vsega, da se trudijo spraviti jih zopet domov, naj stane, kar hoče. Turčija se upira reformam zaradi nesrečne rusko-japonske vojne. In ravno ob tem času popravlja posebno pota k turško bolgarski granici in vedno po-množuje svoje vojaštvo. Podpore se več ne zbirajo. Vse je zapustilo Macedonijo, zanimanje vseh se je obrnilo daleč od naših nesrečnih Macedoncev, daleč tja na daljni vztok. Tako bomo obhajali Veliko noč — in kje je rešitev — vstajenje tega nesrečnega naroda. Pomlad je tu, mi smo pripravljeni in vendar sreča ni hotela • • . Klanja se Vam z globokim spoštovanjem in udanostjo Vladimir Kanazirjev. Tolstoj o pametni vzgoji/ //rts^&raga S., bil sem zelo vesel, da sem se z L (soprogom prejem-nice; resno razgovarjal o otroški vzgoji. Strinjala sva se v tem, da se mora otroke čim manj poučavati. Da bi otroci zrasli, ne da bi se gotovih stvari učili, ni z daleka tako hudo, kakor kar se pripeti skoraj vsem otrokom, posebno takim, kojih vzgojo vodijo matere, ki ne poznajo predmetov, katerib učijo svoje otroke: otroci dobijo slabost učne neprebavljivosti ter dospejo tako daleč, da zaničujejo pouk. Otrok se more učiti, ako Čuti zahtevo po tem, kar počenja. Brez tega je pouk zlo, strašno zlo, ki vod do duševnega oh romijenja. Za božjo voljo, draga S., ako se i menoj ne strinjate popolno, zadam Vam svojo besedo, da bi Vam ne pisal, ako bi ne bila stvar tako velikanske važnosti. Predvsem verujte svojemu soprogu, ki motri stvar povsem trezno. In sedaj sledi pač navadni odgovor: Ako se otrok ne poučuje, kakšno opravilo pa naj bi se jim dalo? Ali naj z vaškimi otroci svinjko bi jejo in se nančijo vsakovrstnih neumnosti in malopridnosti? — Pri naših „gospo-skih" življenskih navadah je tak odgovor pač upravičen. Toda ali je res potrebno, da privadimo svoje otroke gosposkega življenja ter jim damo občutiti, da vse njihove potrebe kdo na katerikoli način izpolnuje, ne da bi se sami kakorkoli udeležili dela? Jaz menim, da je prvi pogoj dobre vzgoje, da mora otrok zvedeti, da vse kar potrebuje, ne pade izgotovljeno z neba, terauČ se izvršuje z delom drugih ljudi. Da bi razumel, da vse, od Česar živi, pride od dela drugih ljudi, ki ga ne poznajo, niti ljubijo, je preveč za otroka (Bog daj, da bi to razumaj, ko bo odrasel); toda razumeti, da posodo, ki jo rabi, dekla ali varihinja ne iz praznuje in snaži z veseljem, in da se tudi Čevlji, ki jih vedno obuva snažne, ne snažijo iz ljubezni do njega, temuč iz povsem nerazumljivega wzroka, — to je nekaj, kar otrok more in mora razumeti, in Česar bi se moral sramovati. Ako se otrok tega ne sramuje, in vse nadalje rabi brez lastnega dela, je to hud začetek vzgoje in zapusti globoke sledove za vse življenje. Temu se je pa prav lahko izogniti, in baš to storite za svoje otroke, Vas prosim jaz, ki da rabim pesniški izraz* stojim na pragu smrti. Pustite otrokom vse zase storiti, kar morejo: svojo lastno posodo ven nositi, svoje vrče polniti, pomiti, svoje sobe pospraviti, svoje čevlje in obleke snažiti, mizo pregrinjati itd. Verujte mi, ako se zde te stvari še tako malo važne, so vendar za srečo Vaših otrok važnejše, kakor znanje francoščine ali zgodovine. Res je, da se pri tem pokaže glavna težkoča. Otroci store le to ra-dovoljno, kar store njih starši, iu zato Vas prosim, storite to i sami! To bo takoj provzroČilo dve glavni stvari: Omogočite, manj učenje, ako se porabi čas na koristen in naraven način ter vzgoji otroke k preprostosti, delu in neodvisnosti. Prosim Vas, storite tako! S prvim mesecem bodete zadovoljni in otroci še bolj. Ako dodate k temu še delo na prostem, in Če tudi le na vrtu, bo to dobro, Čeravno je večkrat samo za kratek čas. Dolžnost, da skrbijo otroci za svoje potrebe ter sami iznašajo svojo posodo v izprazuenje, priznavajo najboljše šole, kakor n. pr. Bedales, kjer se je Šolski vodja sam udeleževal takih opravil. Verujte mi, brez onega pogoja ni mogoče doseči nravne vzgoje ali one zavesti, da so si vsi ljudje bratje in enakoveljavni. Otrok že more razumeti, da odrasel mož, bankir, strugar, umetnik ali paznik, ki s svojim delom preživlja vso hišo, se poslov oprosti, ki ga zadržujejo, da bi ves svoj čas posvetil svojemu dobičkonosnemu delu. Toda kako more otrok — ki je neizkušen in nesposoben, kaj storiti — si tolmačiti, da storijo drugi kaj zanj, kar bi moral naravno sam storiti ? Edina razlaga za otroka je, da so ljudje razdeljeni v razrede — v gospode in hlapce; in govorimo mu še toliko v besedah o e nakoveljavnosti in bratstvu ljudi, vsi njegovi življenski pogoji od tedaj, ko vstane pa do večera mu kažejo nasprotno. Ne neha le verjeti, kar mu pravijo starejši o nravnosti, temuč vidi tudi v globoČini svoje duše, da so vgi nauki lažnivi; neha verjeti svojim staršem in učiteljem ter končno sploh ne veruje več v potrebo nravnosti. In še nekaj je vpoštevati: Ako se tudi ne more vsega storiti, kar sem omenil, mora se pustiti otrokom vsaj opraviti posle, pri kakršnih takoj občutijo škodo, ako niso storjeni. N. pr. ako obleka in čevlji niso osnaženi, ko bi imeli iti na izprehod, naj ne gredo na izprehod; ako niso prinesli vode in ter ni posoda pomita, ni treba, da bi bilo kaj za piti. Pred vsem se ne bojte pri tem, da bi se osmešili! Devet desetin vseh slabih rečij na svetu se stori, ker se smatra za smešno, ako bi se ne storile. *) To pismo je pisal Tolstoj neki svoji so-rodiiiei iz višjih ruskih krogov. Ali živali govore? ajprvo si moramo razložiti besedo, govoriti. Navadno mislimo, da Človek govori. Kdaj torej Človek govori, kaj dela tedaj ko govori? — Izraža z govorenjem na eni strani to, kar čuti, kakor n. pr. jezo, strah, žalost, veselje itd.; na drugi pa tudi to, kar misli, t. j. on izraža svoje mnenje o kaki stvari, svoje sodbe in sklepe. To torej Človek dela, če govori in radi tega govori, da se razume z bližnjimi. Seveda običajno pač niti ne mislimo kaj se pravi govoriti, ampak menimo krat-komalo, da samo oni govori, komur prihaja glas iz grla in nst. To pa vendar še ni vse govorenje. Dejali smo, da se pravi govoriti: izražati Čuvstva in misli. Vsakdo pa ve, da n. pr. otrok tudi izraža svoja čuvstva, ne da bi govoril o tem, da recimo: se smeje v veselju, joka v žalosti itd. Mutec ima tudi gotovo misli, katerih ne more z glasom izraziti, pač pa z rokami, obrazom, očmi itd. Zatorej lahko rečemo, da govori vsakdo, kdor tako izraža svoje čute in misli, da ga je mogoče razumeti, pa naj se torej pri tem poslužuje iz grla pri hajočih glasov, ali naj se izraža z obrazom, z rokami ali na kak drugi način. Potemtakem moramo pripozuati, da ne govorijo samo ljudje, ampak tudi živali; kajti opazovanja so dokazala, da se tudi živali med seboj razumejo. Naj navedemo samo nekaj dokazov za svojo trditev. Dujardin n. pr. pripoveduje med drugim sledeče: Postavil sem nekoč nedaleč od ulujako v razpoklino zidu skledico sladkorja. Samo ena čebelica ga je iztaknila. Letela je nato okoli roba dotične raz pokline in se vanj zaletavala, kakor da bi si hotela na ta načiu prostor bolje zapomniti. Nato je odfrčala pa se Čez kratek čas vrnila z večjo množico to-varišie, ki so se vse spravile na sladkor. Kirby pripoveduje o ternitih t. j. neki posebni vrsti mravljincev, da se isti tudi prav dobro razumejo. Ce jih namreč kdo napade, se takoj neoboro-žeui delavci skrijejo in narede prostor za vojake. Naenkrat nastane velik nemir v njihovi hiši in vsi vojaki nekako skupno in s posebno jezo napadejo sovražnika. A tudi delavci se med seboj dobro razumejo in si dajejo oČividno pogum pri delu. Eden se zdi kot bi bil za paznika. Kadar isti na steno potrka in spusti posebne vrste glas, mu odgovarjajo enako vsi delavei. Nato se začne hitreje delati; vsi hitreje tekajo in tudi delajo s podvojeno hitrostjo. A ne samo male živali se razumejo, marveč tudi pri večjih opažamo, dajati znamenja. Znano je, da imajo konjske črede, ki žive v juŽ. američ. planotah običajno le po enega žrebca. Isti pa je za varuha določen. In res, kakor hitro se iz daljave bliža kaka nevarnost, se žrebec tekoj oglasi, nakar se vse kobile in mladiči zbero in narede kolobar. Glave imajo skupaj v sredi, zadnji del je obrnjen ven. Žrebec galopira nato proti nevarnosti, kakor, da bi hotel izvedeti, kaj da je. Če se prepriča, da so mirno prihajajoči popotniki, se zopet oglasi. Sedanji glas pa se razlikuje od prvega. Tega več kobil ponovi, na kar se zopet vsa čreda brezskrbno razide po planoti. Zanimivo je pripovedovanje Par-kyna o potovanju po Abesiuiji. On pravi, da imajo tamkaj opice poveljnike, katerim se druge bolj pokoravajo kot je n. pr. pri ljudeh navada. Če gredo ropat, si narede oČividno popreje načrt. Če gre le ne na polje krast, tedaj je vse na nogah staro in mlado, samci in samice. Najstarejše pošljejo naprej kot predstražo. Isti preiščejo skrbno vsako kotlino predno stopijo na piano. Tudi splezajo na vse skalnate vršičke, da si Ogledajo tamkaj planoto. Druge opice se postavijo v ozadje ali pa na strani, da tam opazujejo. Pazljivost je menda nepopisna. Večkrat se mej seboj pokličejo, da si povedo je-li vse v redu ali kaj ni prav varno. Glasovi so jako različni in različen je njihov pomen. Tako n. pr. imajo glas za naš „alamu. Tedaj obstoji vsa četa in pazljivo posluša, dokler jim zopetno povelje ne ukaže nadaljevati poti. Zč s temi dokazi, ki jih navajajo veliki možje, je jasno potrjeno dejstvo, da se živali pomenkujejo, da si med seboj izražajo Čustva, da torej med seboj govore. Poglejmo pa nekoliko načine in sredstva s katerimi živali govore in se izražajo. Tako kot Človek? Tudi! Ne kot odrasel, pač pa kot dete ali mutec. Dejali smo že, da dete tudi izraža svoje čute in sicer največ z rokami, očmi, sploh z vedenjem. Slišimo od njega tudi glasove, ki mu izražajo čustva, kakor poželjenje po hrani, jezo itd. Na popolnoma sličen način označujejo tudi živali svoje čute. Največ živali označuje čustva le s pomočjo obnašanja ali gibanja telesa. Udje, s katerimi n pr. žuželke izražajo čute ali govore, so največ tipalnice. Kakor trdi Huber, se čebele razumejo s tipalnieami. Ce se n. pr. priplazi v panj kak molj, nastane v celem čebeljnaku naenkrat velika zmešnjava. Čebelice so namreč položile svoje tipalnice navskriž in tako ž njimi okoli sebe tolčejo, vsled česar je vznemirjen cel panj. Tipalnice so zanje tako važne, da n. pr. panj ne more rojiti, ako smo matici postrigli tipalnice. Ta živalca oČividno ž njimi obvešča tovarišiee o svojem namenu. Ker smo ji pa odvzeli tip, tega ne more povedati, vsled Česar panj ne more rojiti. Tudi mravlje si dajejo znamenja, bodisi da iščejo pomoči v nevarnosti, bodisi da se hočejo obveščati o slaščicah. Franklin je postavil lonec sirupa na omaro v sobi, kjer so bili mravljinci. Seveda so bili isti takoj v loncu in se čutili srečne. l/tresel je nato iz lonca mravlje, samo ena je še ostala v njem. Obesil je lonec na vrv, pritrjeno na strop. Ko se je mravlja v njem prav dobro nažrla, ubrala jo je po vrvici na strop in po steni v svoj kotiček. Popreje pa kakor v pol uri je prišla cela tropa mravelj iz luknje, jo vdarila na strop in po vrvi v — lonec. Ene so jo potem sekale v lonec, druge iz njega in to toliko Časa, dokler je bilo še kaj v loncu. Tudi večje živali se razumejo z obnašanjem. Darvin trdi n. pr. da velikokrat konja na takem mestu srbi, kjer si ne more sam pomagati. A kaj naj ukrene? Vgrizne svojega tovariša na enako mesto in ga s tem opozori na svoje gorje. Tovariš ga nato vgrizne nazaj in mu na ta način pomaga. Veliko živali se poslužuje poleg takega mutastega jezika tudi še glasov. Navadno nastanejo glasovi na ta način, da se drgnejo posamezni udje, posebno peroti. Pri hroščih n. pr. slišimo različne glasove. S pomočjo raznih udov se oglašajo tudi druge živali. Naj omenim samo mrtvoglavca. Ta metulj ima namreč navado iti krast k Čebelam v panj. Če ga čebele zalotijo, ga napadejo in on beži, kar more, medtem pa neznansko piska. Tudi ribe so, glasovite. Neka plemenita morska riba „Alosaw imenovana, dela, kot bi hotela oponašati pre-šiča. Druge zarenČe, ako se jih prime itd. Ako se ustavimo še nekoliko pri bolj popolnih živalih, vidimo, da so dvoživke tudi glasne. Žabe reglajo, kače piskajo, krokodili pihajo. Zelo razviti so že glasovi pri ptičih. In res: neverjetno je, kaj te živaiice zmorejo, vzlic temu, da nimajo tako popolnih govoril, kakor mi. S pomočjo govoril mi lahko izgovarjamo različne vrste glasov. Ptiči pa brez govoril skoro isto dosežejo. Zakaj ni misliti, da imajo ptiči samo ene vrste glas, vsled Česar bi si mogli izražati sam o eno reč. Ne, nikakor ne! Če tudi race samo racajo in štorklje le štrkljajo, vendar pa ne delajo to vedno na isti način. Vsak ve, da izražajo živali pred vsem čuvstva, želje; slišimo glasove v veselju, bolesti, jezi, strahu, lakoti itd. A n. pr. glas sile ali klicanja na pomoč se prebito dobro loči od veselega glasu. Tak glas vsi ptiči dobro poznajo. And ob on pripoveduje, da začno ptiči, katerim so kače napadle gnezdo, tako kričati, da pridejo na pomoč vse druge ptice, da nato skupno tako po njih kljujejo, da jih skupno umore. Sicer pa lahko vsak dan slišimo, da imajo živali za drugačna čuvstva, drugačne izraze. Pes drugače laja v jezi, drugače, kadar teče za zajcem, drugače, kadar zagleda gospodarja ali znanca in zopet drugače, kadar se hoče prikupiti, da kaj dobi. — Kokoš kokodaka, kadar nese jajca, drugače kliče piščeta, čc je našla zrno in kako bojazljiv je oni glas, ki se razlega, kadar vidi jastreba nad seboj pa skriva pod se piščeta! In ni čudno, da piščeta razumejo starko. Saj se pa tudi skoraj vedno med seboj pogovarjajo. Mi jih ne razumemo. Govore pač po svoje. In je mar čudno, da jih ne razumemo? Saj tndi n. pr. Angleža ali Francoza ne razumemo docela, ampak kvečjemu le tupatam kak glas — ako se nismo teh jezikov učili. Dokazano pa je, da nimajo samo psi ali piske za različne stvari različne izraze. In ravno vsledtega trdimo, da ima živalsko „pogo varj a nje" neverjetno sličnost s človeškim jezikom. Glasove jeze, strahu, žalosti ali veselja, smo dejali, živali ravno tako izražajo kot človek. Ne! Žival Vam utegne Čustvo še boljše izraziti kot mi. Ali more človek izraziti veselje na tak način kot n. pr. škrjanček, ki se žvrgole kakor raketa vzdigne pod sinje nebo? Kdo se more tako v jezi raz-kačiti kot rjoveča, krvoločna zver? In mar glas trpečega konja ne pretrese vsakega in Še tako mrzlega zdravnika? Čudno pa je, da čim popolnejše so živali, tem slabše izražajo svoja Čustva. Med opicami, ki so vendar najpopolnejše živali, zna menda samo neki gibon peti tudi oktavo in ta je, kakor trdi Darvin, edini pevec med sesalci. Velika razlika med živalskim govorjenjem in človeškim jezikom obstoja pač v tem, da živali izražajo le čustva, ne pa tudi pojmove! Podobne so v tem oziru malim otrokom in onim ljudem, ki nič ne mislijo, ki nimajo nobenega pojma, ki izražajo torej le to, kar čutijo. Živalsko govorjenje pa je za žival ravno tako potrebno, kot naš jezik za nas! Kako hudo bi bilo za živali, ako bi se ne razumele v nevarnosti, v veselju i. t. d. In mar ni, recimo, za psa velika dobrota, da nam more z gleda njem, miganjem repa, z ušesi, z glasom itd. veliko povedati, skoraj z nami govoriti? Jasno pa je, da živalsko govorjenje ni govorjenje v našem navadnem zmislu in ni govor, ker isti nastane šele s stavkom! Človeški jezik je obično bolj pregibljiv, urejen, živ, blagoglasen itd. Tudi imajo ljudje navadno več izrazov kot živali. Vendar pa tudi vsak človeški jezik ni tako razvit kot n. pr. naš, ki vendar ni še najbogatejši. Prvotni narodi namreč, Avstralci in polineski Papui nimajo menda niti izraza za žival, rastlino, glas, barvo. Noben avstralskih jezikov ne šteje čez štiri; kar je več, je zanje čreda. V tem oziru poznamo vendar živali, ki jih daleč nadkriljujejo. Sraka n. pr. zna šteti do 3, naučeni psi pa celo do 60. Ako pomislimo svoje napake, bomo izprevideli — vzlic temu, da se po pravici čutimo nekaj boljšega, nekaj večjega od živali — da niso živali le radi nas tukaj, da bi jih mi poljudno trpinčili in morili in ravnali ž njimi kakor s kosom lesa. Splošno so živali veliko bolj nepopolne kot Človek. A da bi živali narava obdarila s tako popolnim jezikom kot je nas ljudi, bi gotovo tudi živali lažje napredovale. Jezik je pač največja dobrota človeška, kajti le z njim se je mogel človeški rod izpopolniti, le z njim so narodi dosegli to, kar so. Le jeziku se ima Človek zahvaliti, da je postal človek! Veterinarius. „V c. in kr. službi." ^^j^Jiahoma, rekel bi, kar preko noči ££fnYlEj Je Za8-ove-° *me poročnika S^^^ Bilseja v najširši javnosti. Zaslovel pa ni morda raditega, ker je spisal kako duhovito, z izredno nadarjenostjo se odlikujoČo knjigo, ampak ker je s smelo roko odgrnil košček onega zastora, s katerim je bilo javnosti doslej prikrito dejanje in nehaoje onega stanu, ki se smatra v Nemčiji za prvi in najodliČnejši stan v človeški družbi, deloma pač radi tega, ker je že v preteklosti največ pripomogel, da je Nemčija rasla in se širila in ki si je tadi v sedanjosti stekel največjih za slug, da se je s „krvjo in železom" zvarila sedanja moderna nemška država. Bilsejev roman „Iz malih garnizij" nima, kakor smo že naglašali, literarne vrednosti, znamenit pa je radi tega, ker jasno kaže, da tudi v hvalisani nemški armadi, ki se tolikokrat povzdiguje kot prva na svetu, ni vse zlato kar se sveti, in da je tudi v njej dosti gnilega. Te Bilsejeve slike iz Forbacha niso povzročile samo velikansko ogorčenje v nemških takozvanih patriotskih, zlasti vojaških krogih, marveč so zbudile tudi veliko pozornost v inozemstvu. Sosebno Francozi so posvetili tej knjigi posebno pozornost, jo komentirali in izvajali iz nje zaključke, ki niso bili baš laskavi za „zmagovito nemško armado". No, pa tudi naši avstrijski vojaški krogi so o Bilsejevih razkritjih razpravljali, dasi je Nemčija naša zaveznica, z neko prikrito škodoželjnostjo in prav iz srca so privoščili svojim nemškim „kameradom" to blamažo že zbog tega, ker so jih ti kameradi že čestokrat uprav prezirljivo gledali preko ramen. In končni refren v izvajanjih teh krogov o forbaški aferi je bil: „Wir Oesterreicher sind doeh bessere Menschen, pardon, Soldaten." V tej sladki zavesti so se zibali naši patriotje ter se ponosno bili na prsi, češ, pri nas je kaj takega nemogoče. Kakor strela z jasnega neba je zadela te ljudi vest, da je pruski Bilse dobil antipoda, ki v svoji knjigi „V c. in kr. službi"* z največjo brezobzirnostjo slika škandalozne razmere pri nekaterih trenskih polkih v Pragi, Krakovu in Przemislu. In reci se mora, ako je vse to, kar navaja pisatelj, resnično, potem se Forbach niti z daleka ne da primerjati z garnizijami, opisanimi v knjigi VY c. in kr. službi", zaviti v črno-rumeni ovoj. Pisatelj te knjige je bivši častnik, ki pa je dal slovo častniški karijeri; mož pravi, da se mu je pristudilo življenje v takšnem miljeju, v katerem je moral živeti. Njegov inkognito je docela prozoren in vojaški upravi pač ne bo težko, dognati njegovo pravo ime. Njegovi orisi so popolnoma neumetniški in niso niti spisani v običajni obliki romana, marveč se nam predstavljajo kot iz življenja iztrgane portretne črtice. V teh skicah se ne slikajo samo razni pikantni rodbinski škandali ampak zlasti nečuvena korupcija, ki se je šopirila v častniškem koru dotičnih gar-nizij, o katerih govori pisatelj. Knjiga nam daje globok vpogled za kuli>e. Človeku, čita jočem u te „ vojaške nravstvene slike iz avstrijskih garnizij", kjer nastopajo sami lopovi, poveljnik, ki krade, ljubeča njegova soproga, propali poročniki, podčastniki, ki ne poznajo razločka med svojim in tujim blagom, lepa podpolnikova žena, ki ima nalogo vzdržavati „dobro razmerje med gene nalnim štabom in trensko divizijo" itd., se nehote vsiljuje vprašanje, ali so take škandalozne razmere sploh mogoče v naši armadi? Dasi ni dvoma, da so dogodki, opisani v imenovani knjigi, zelo pretirani in naslikani s preveč črnimi barvami, vendar pa mora biti jedro kolikor toliko resnično. Nimamo namena, da bi se bavili podrobneje z raznimi pikantnostmi, ka tere navaja pisatelj „vojaških nravstvenih slik", da bi pripovedovali razne galantne zgodbice in doživljaje različnih častniških Don Juanov, komandes, pol kovnic in drugih častivrednih dam, ker se nam zdi, da se slične stvari gode tudi drugod, da so poznate m da jih ni treba šele opisovati. Obsojati se se veda morajo z vso brezobzirnostjo, s čemer pa ni prav nič pomagano, ker ono zlo tiči tako globoko, da bi se jedva z najskrajnejšimi sredstvi dal. izruvati. A kje je takšen zdravnik, ki bi si to upal? Torej ta stran knjige „V c. in kr. službi** nas ni presenetila, pač pa je nas presenetila ona stran, v kateri se brezobzirno in morda ne popolnoma neutemeljeno slika strahovita korupcija in ignoranca, ki vlada baje v nekih delih oficirskega kora. Skoro neverjetno zveni vse to in zdi se nam, kakor da bi v teh slikah gledali oficirske karikature v „Simplicis8imu". Ako so podobe „Iz c. in kr. službe" le deloma resnične in verodostojne, mora v istini biti dosti gnjilega v krogih, v katerih ^taboru je vsa Avstrija", kakor je rekel svoje dni Grillparzer! Nečemo trditi, da bi vla dale v vseh garnizijah take razmere, kakor so ovekovečene v knjigi m\ e. in kr. službi", da, trdi se lahko, da so take garnizije s takšno lopovsko posadko izjeme, bele vrane, a vendar so dokaz, da že razjeda avstrijsko armado opasna rak-rana in da seje nevaren bak-cil že globoko vsesal v sicer še zdrav«' meso naše vojske. Tu bo treba opera cijskega noža in radikalnih profilaktič nih sredstev, da se izreže ta gnojeČa se rana iz sicer še zdravega telesa, h to bo treba skoro storiti, da se zlo, da se ta kuga še bolj ne razširi in da ne okuži še drugega telesa! Vojna uprava naj krepko nastavi nož in z ostrim rezalom izreze rak-rano iz mesa, za kar ji bo hvaležno ne samo vse treznomisleče častništvo, ampak tudi vse prebivalstvo, ki mora biti molčeč svedok takih in enakih dogodkov, ki so v vsi svoji nagoti opisani v knjigi „V c. in kr. službi.*4 Čuje se, da je vojno ministrstvo že uvedlo v tej zadevi obširno preis kavo. Pričakujemo samo, da preiskava te zadeve ne bo potlačila, kakor se čc stokrat rado dogodi, ampak dognah čisto in neizkaljeno resnico in nič ka kor resnico! Knjiga „Y c. in kr. službi- mi konfiscirana, kakor se govori po Ljub Ijani in se dobi v vsaki knjigarni.