ODGOVORINA DELEGATSKA VPRAŠANJA
O Božni in Črnovrški cesti
Delegat KS Črni vrh je zahteval pojasni-lo o gradnji zadrževalnika Božna in glede ceste Polhov Gradec - Črni vrh.
Odgovor: postopki v zvezi s sprejemom lokacijskega načrta za suhi zadrževalnik Božna trenutno mirujejo. O njihovem eventualnem nadaljevanju se bo izvršni svet odločil na eni izmed jesenskih sej, je pojasnil sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Služba za ceste pri mest-nem sekretariatu za komunalo pa je glede ceste odgovorila, da bi se vzdrževalna dela opravljalo v okviru razpoložljivih finanč-nih sredstev. Ta sredstva pa pokrivajo le 40 odstotkov normativov za izvajanje red-nega vzdrževanja, vsled česar trpi kvaliteta del. Sicer pa je v teku priprava tehnične dokumentacije za sanacijo plazu na odseku Zalog-Črni vrh. Sanacijo je prevzela ob-močna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in dala pooblastila Podjetju za urejanje hudo-urnikov.
M pogojev za mestni avtobus do Notranjih Goric
Delegatka KS Vnanje Gorice je sprožila pobudo o razširitvi postajališča pri Moder-ni galeriji na Cesti VII. korpusa za avtobu-se primestnega prometa. V odgovoru mestni sekretariat za komunalno gospo-darstvo, promet in zveze odgovarja, da je pobudo sprejel. Za njeno realizacijo pa zadolžil svojo službo za komunalne zade-ve. V zvezi z uvedbo proge mestnega pro-meta do Notranjih Goric odnosno Vnanjih pa je odgovoril, da po mnenju Mestnega potniškega prometa ni nobenih pogojev za uvedbo te proge, predvsem zaradi renta-bilnosti proge.
O celodnevni šoti
Kaj bo s celodnevno šolo je vprašal dele-gat Tine Malovrh. Sekretarka občinskega sekretariata za družbene dejavnosti pa je podala odgovor, da bodo koncept celo-dnevne osnovne šole skupaj z Zavodom za šolstvo ponovno preverili predvsem glede stroškov in učinkovitosti, in pri odločitvi o uvedbi ali ukinitvi celodnevne šole upo-števali tudi stališča in argumente krajanov (družina, okolje). Na vsak način pa se zavezujejo za
—   podaljšano bivanje oziroma varstvo (le-ta namreč omogoča tudi prehod na evropski delovni čas),
—   eksperimentalno delo v osnovnih šo-lah in načinov dela v osnovnih šolah
—   diferencirano delo v šolah, vendar s povsem enotnim programskim koncep-tom, oziroma šolskim programom v skladu z zakonotn o osnovnem šolstvu.
O popisu krajevnih in lokalnih poti
Kaj je z popisom in prekategorizacijo krajevnih in lokalnih poti je vprašal dele-gat KS Tomišelj?
Odgovor mestnega sekretariata za ko-munalno gospodarstvo je:
Gospodarjenje z javnimi potmi s kateri-mi gospodarijo krajevne skupnosti ureja Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi. Javne poti v krajevni skupnosti določa ko-misija sestavljena iz predstavnikov KS in pristojnih služb. Evidenco krajevnih poti vodi krajevna skupnost ali pa jo ta poveri
organizaciji za vzdrževanje cest. Evidenco javnih poti mora krajevna skupnost dosta-viti službi za komunalne zadeve pri mest-nem sekretariatu, pristojnim občinskim upravnim organom, službi za ceste in mestnemu sekretariatu za komunalno go-spodarstvo, promet in zveze. Evidenca ob-sega podatke o oznakih javne poti, o voziš-ču, o objektih, ob prehodih preko železni-ške proge ... Delež sredstev po kilometru javne poti za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo javnih poti iz sredstev službe za komunalne zadeve za leto 1991 bo znan s sprejemom programa službe za naslednje leto.
Ali bodo vrtičkarji obdelovali zemljo ob Gradaščici?
Delegat KS Kolezija je podal pobudo, da se vrtičkarjem ob Gradaščici pod Finž-garjevo ulico dovoli obdelava, saj je grad-nja muzeja in ceste odložena. Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja odgovoril da sta za območje, kjer naj bi se gradil Muzej revolucije in nova Kardeljeva cesta v veljavi prostorsko iz-vedbena načrta, ki sta bila tudi osnova za pridobivanje zemljišč za predvideni na-men. Aktivnosti za gradnjo Kardeljeve ce-ste še vedno tečejo v okviru mestne službe za ceste, medtem ko postopki za gradnjo Muzeja revolucije mirujejo. Občinski iz-vršni svet je na svoji redni seji julija letos sprejel zahtevo po izvedbi natečaja s kate-rim bi pridobil izhodišča za posege v pro-stor ob celotni Kardeljevi cesti do Ašker-čeve do južne obvoznice AC. Razpis nate-čaja bo predvidoma opravljen do letošnje jeseni.
Ker bo ponovno preverjerio tudi območ-je, kjer trenutno predvidena gradnja Mu-zeja revolucije in bo natečaj verjetno dal nova izhodišča za posege v ta prostor je nesmotrno, da bi začasno oddajali to zem-ljišče v obdelavo vrtičkarjem, predvsem tudi iz razloga, da se z aktivnostmi za gradnjo nove Kardeljeve ceste nadaljuje. Izvršni svet bo pobudo ponovno obravna-val, če do februarja 1991 ne bo odločeno, kaj bo s to lokacijo.
Melioracije na Brezovici
Delegat KS Brezovica je prejel odgovor Merkatorjeve kmetijske zadruge Ljubljana na postavljeno vprašanje o melioracijah na Brezovici. KZ Ljubljana je konec marca pričela izvajati hidromelioracijo na objek-tu Brezovica po projektu, ki ga je izdelal VGP Maribor. Tehnična izvedba hidrome-lioracije in sam projekt sta bila obravnava-na z lastniki zemljišč v lokacijskem postop-ku in nanj ni bilo pripomb.
KS Brezovica je tudi v ta namen sklicala sestanek koristnikov zemljišč, na katerem je bila podana strokovna obrazložitev sa-me izvedbe hidromelioracije. S strani inve-stitorja je bilo tudi pojasnjeno, da bo mo-tena letošnja proizvodnja, ker se povečana proizvodnja po tako obsežnih delih pokaže približno po dveh do treh letih. Riziko za izpad proizvodnje gre v breme kmetov, ker investitor za ta namen nima nobenih sredstev.
Samo izvedbo melioracije spremlja v ta namen izvoljen melioracijski odbor in nad-zorni organ M-investa. Z izvajalcem pa sodelujejo tudi ostali uporabniki zemljišč in skušajo najti najboljše možne rešitve izvedbe. Trditev da se mnenja kmetov ne upošteva, torej ne drži. Ni pa možna zara-di omejenih finančnih sredstev upoštevati vseh želja posameznikov, ki v večini pri-merov vidijo samo tiste površine, ki jih sami koristijo, ne vidijo pa objekta v ce-loti.