List 22.
Opomin kmetovavcam
za   živino   o   poletinskim   času.
Komaj nas je mraz zapustil, je nastopila že huda vročina.    Vročina je pa grozijo hud sovražnik živine.
Kakor smo v Novicah vsako leto storili, de smo kmetovavce opomnili za živino skerbeti, de po vročini ne zboli, jih opomnimo tudi letaš, de naj skerbe o pravim času, de jim živina ne zboli. Ze smo imeli ta teden nekiga konja v Ljubljanski živinski zdravilnici, ki je prejahan, na naglim černim prisadu zbolel.
Treh reči tedaj posebno opomnimo kmetovavce:
1)  Naj napravijo, de so hlevi o hudi vročini, kar koli je moč, hladni. V soparčnih in vročih hlevih teči veliko bolezin.
2)  Naj se živina o hudi vročini v delu ali teku preveč ne prežene. Bolje je, če s živino eno uro zamudiš ali če si kakšne groše menj zaslužiš, kakor če ti pogine.
3)  Vode, vode, dobre čiste vode naj nikdar poleti pomanjkanja ne terpi. Hladna voda o hudi vro-^ čini je neprecenljiva dobrota za živino. Zatorej še enkrat rečemo: le vode, vode, vode!
Huda vročina dela gosto, černo, prisadno kri, iz ktere izvirajo pri živini vsaciga plemena mnogoverstne bolezni, — hladna voda pa z obilnim kislicam, ki ga v sebi ima, redkuje, čisti in oživlja kri in krepča živino.
De se pa hudo vroči in potni živini ne sme berž hladne vode piti dati, ali spoteno kopati, to vsak umen kmetovavec sam ve.    Shladiti se mora poprej.