Največji iloreiuki dnevnik v Združenih državah VeUa za vee leto . .. $6.00 Za pol leta . . . . . $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. I The largest Slovenian Daily bi the United States. a lined every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea No. 293. — Stev. 293. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 16, 1935.—PONEDELJEK, 16. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XL& LAHI NE MOREJO V ABES1N1J1 NIKAMOR NAPREJ V Masaryk odstopil kot predsednik Cehoslovaške 1 GOEMBOES NASPROTUJE MONARHISTOM Pravi, da monarhisti varajo narod s svojimi obljubami. — Časopisje napada Habsburžane. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 13. dee. — "Niti monarhi-s tic n a vlada ne mori* izvesti vrnitve nadvojvode Otona na kraljevi prestol pod sedanjimi razmerami," je pred nekaj dnevi r«'kel notranji minister Nikolaj Kazina tekom hrupne debate med monarhisti in njihovimi nasprotniki. "Monarhisti samo varajo narod," je rekel Kozina," ko mu obljubljajo obnovitev monarhije, takoj ko dobe večino v parlamentu. Sedanje stanje repenstva ni *>amo začasna u-reditev. Madža^ka je v preteklosti imela regent>tvo, kadar prestol ni bil zaseden. Habs-l-uržani so bili vrženi s prestola leta 11)21 po postavi, katero je sprejel parlament. Obstoje-eih postav se je treba držati. V>ledte#a je Oto pravilno nad-1 vojvoda, ne pa kralj." Kozma je tudi povedal, da je nepostavno nazivati Otona kralja, kot uavadno delajo monarhisti, ker še ni bil kronan .s krono sv. Štefana. Monarhistom je bilo do sedaj dovoljeno, da so nemoteno vodili agitacijo za monarhijo, sedaj pa jim ministrski predsednik Julius Goemboe-s ni več tako naklonjen. General Goem-boes, ki je leta 1921 cesarju Otonu pri njegovem drugem poskusu preprečil, da se ni po. lastil madžarskega prestola, ko je ukazal, da so vojaki streljali na cesarjev vlak, ne more od obnovitve habsburške monarhije ničesar pričakovati. — Goemboes ravno tako pobija republikansko, kot monarhisti-eno gibanje. Regentstvo za stalno odsotnega vlada rja smatra za najboljšo rešitev monarliističnega vprašanja. Zadnje volitve so bile zelo neugodne za pristaše Habs-buržanov. Vladna stranka zasleduje protihabsburško politiko in vladno časopisje napada Habsburžane, kadarkoli najde kako priliko. Goemboes je velik prijatelj Nemčije, ki je nasprotna avstrijski monarhiji pod Habs-buržani, ker bi bila največja ovira za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Ko je Avstrija preklicala postavo, ki prepoveduje vrnitev Habsburžanov, se je Goemboes bal, da se bo Oton vrnil in je posvaril kanclerja Schusclinigga, da ne bi dovolil Otonu naseliti se v Avstriji, ker bi madžarski monarhisti bili takoj na nogah. Naprosil je tudi Mussolinija, da v tem oziru posreduje. Vsledtega je bik> Otonu svetovano, da se za sedaj naj še nikar ne vrne v Avstrijo. HAUPTMANN ZOPET OBSOJEN Sporočilo je sprejel mirno. — "Ne bom sel na električni stol," pravi v trdnem prepričanju. NJEGOV NASLEDNIK BO SEDANJI VNANJI MINISTER E. BENES TKENTON, N. J., 15. dec. — Kazilniški paznik je po naročilu ravnatelja Mark O. Kitnberlinga obvestil Bruno Rieharda Hauptmanna, da ga je sodnik Thomas Trenehard zopet obsodil na smrt. Paznik je prišel pred Haupt_ mannovo smrtno celico ter m a je nervozno naznanil: " Sodnik Trenehard je podpisal odredbo, po kateri boste umrli v tednu, ki se prične s 13. januarjem." Hauptmann, ki jt* do tedaj j hodil po celiei, je obstal, prikimal in rekel: "Hvala — pričakoval sem. Toda čutim, tla se bo nekaj zgodilo, da ne l>oin šel na električni stol. Nekaj — ne vem kaj — me bo rešilo." In zopet je pričel hoditi po sobi. Pozneje je Hauptmann molil s svojim pastorjem Johnom' Matthieseom, ki je rekel: "Položaj prenaša zbrano. — Novica nanj ni napravila 11*1-kakega utiša. Prepričan je, da država New Jersey ne misli dovoliti umora." Hauptmann se v svojem prepričanju, da ne bo šel na električni stol, zanaša na preiskavo governerja Hofmana. Glede tega pa je rekel governor : "Ne zanima me bolj, da bi bila dokazana Hauptmannova nedolžnost, kot da je dokazana njegova krivda. Iščem samo popolno resnico. Želim samo, da more New Jersey razsoditi pravično brez sumnje zmote." Edino Hauptinannovo upanje je še pomilostilno sodišče. A ko sodišče, ki sestoji iz osmih sodnikov, zavrže njegovo pomilostilno prošnjo, more go-verner izvršitev smrtne kazni » v preložiti trikrat po 30 dni. Ce do tedaj ni najden kak dokaz za obsojenčevo nedolžnost, mora umreti na električnem stolu. POŽAR V POŠTNEM POSLOPJU WASHINGTON, D. C., 15. decembra. — Požar, ki je sedem ur divjal v novem poštnem poslopju, ki je veljalo $10,000,000, je uničil mnogo važnih vladnih listin in zelo poškodoval razkošni urad generalnega poštarja Jamesa A. Farleva. 18 gasilcev je pri gašenju tako onemoglo, da so morali biti prepeljani v bolnišnico. PRAGA, CeKoslovaška, 15. decembra. — Prvi predsednik cehoslovaške republike, 85 let stari dr. Tomaž G. Masaryk, je naznanil svoj odstop. — Masaryk je bil izvoljen za predsednika v novembru, 1918, ko je po svetovni vojni Cehoslovaška postala neodvisna in je bila proglašena republika. Leta 1920 je narodni zbor v priznanje njegovih zaslug za neodvisnost dežele, sklenil, da ostane predsednik, dokler sam ž<*li in so mu nadeli častni naslov "Osvoboditelj". Njegov naslednik bo izvoljen najbrže 18. deeembra, do tedaj pa bo vodil vladne posle kabinet. Predsedniška zastava je bila razvita na palači ministrskega predsednika. Prcdno se je Masaryk odpovedal svojemu visokemu mestu, je razglasil amnestijo za vse kaznjence, razen za one, ki so bili udeleženi v kaki zaroti proti državi. Masaryk se je od navadnega kovaškega vajenca povzpel do slovitega učenjaka in dr- tajnik Lansing priznal neodvisnost Cehoslovaške in Masaryk je kot prvi predsednik prišel v Prago 12. decembra istega leta. Pod njegovim modrim vladanjem je dobila Cehoslovaška najvišji ugled med evropskimi državami. Masarvkov naslednik bo naj brž vnanji minister dr. Beneš. PO 20 LETIH PRED VOJNIM SODIŠČEM PARIZ, Francija, 12. dec. — :;el: vojak, ki je biLpred dvaj-j P»zieija Širi po celi deželi. Ta sitimi leti zaradi dezertacije iz opozicija je postala tako mo-tVaneosl e armade obsojen na čna, da so se naziji odločili, da HITLER IMA VEDNO VEČ SOVRAŽNIKOV Nasprotnikom vlade nalagajo težke kazni. — Pred sodiščem v Hamburgu 270 obdolžencev. BERLIN, Nemčija, 15. dec. — Sodišče v Hamburgu vodi razpravo proti 270 obtožencem iz okraja Pinneberg zaradi njihovega sovražnega delovanja proti vladi. Zadnje čase je vlada izdala stroge odredbe proti opoziciji. Ali pomeni to naraščanje opozicije, je težko dognati, ker so poročila pod strogo cenzuro. Jasno pa je opažati ostro postopanje policije proti opoziciji. Javni govori nazijskih voditeljev pa dokazujejo, da se o- smrt, bo zopet prišel pred vojno sodišee. Feiix Weismann, čegar oče j«» bil Nemec, mati pa Francos'nja, j«k na prigovarjanje svo-matere v pričetku svetovne vojne odšel iz Nemčije in je stopil v francosko armado. Pozneje je bil ranjen in njegovo narodno mišljenje se je premeni lo. Skrivaj je prišel v Nemčije. kj< r je bil uvrščen v polk, v katerega je bil prvotno poklican. Ko je o tem izvedelo francosko armad no poveljstvo, ga je v njegovi odsotnosti zaradi de-zcrtacijr obsodilo na smrt. Po več letih, ko je Weismann mislil, da je njegova preteklost že pozabljena, je prišel v Francijo. kjer pa ga je nekdo ovadil. Vojaške oblasti sedaj zanj sicer ne zahtevajo smrtne kazni, temveč l.akoršnokoli kazen, da s tem pokažejo, da ne odobru-je.io Weismannovega dejanja, ker je vstopil v francosko armado prostovoljno in iz narodnega čuta. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — S lovensko - .A merikan-ski Koledar. Tomaž G. Masaryk žavnika moderne Evrope. — Avstrijska vlada ga je vsled njegovega političnega delovanja izgnala iz dežele. Ko je bil v izgnanstvu, je bil celo obsojen na smrt, ker je ruval proti Habs-buržanom. Kot vseučili-ški profesor je objavil mnogo znanstvenih del. Masaryk je bil rojen kot sin kočjaža češkega veleposestnika 7. marca 1850. Njegov oče BERLIN, Nemčija, 12. dec.— je bil Slovak, mati pa Čehinja Uradni list "Reich Gazette iz Moravske. Ljudsko šolo je bi at t" raznanja, da je bilo za-obiskoval v Brnu, po šoli pa plen jen) premožen je hčera prose je učil kovaštva. To roko- fesorja Alberta Einsteina, gos-delstvo pa je opustil in je sto- P*1 Marmot Marianoff in gospe pil v gimnazijo. Zaradi svo- Kavser. bodnih načel je bil izključen iz Zaplemba je v soglasju s po-šole v Brnu in je šel na Dunaj, -tavo' kl dolo^'a zaplembo pre-kjer je dokončal gimnazijo in rnošenja vseh onih, ki nasprotu- PREGANJANJF EINSTEINOVIH HČERA vseučilišče. Postal je vseučili-ški profesor modroslovja na Dunaju, pozneje pa je šel v i-sti lastnosti v Prago. Masarvk je protestiral proti aneksiji Bosne in Hercegovine in ravno tako proti agresivni politiki proti Srbiji. To jejo nazijski vladi. Einsteinovi hčeri sta pred dvema letoma pobegnili iz Nemčije, skoro ob istem času, ko je njUn oče profesor Einstein odpotoval v Združene države, kjer je prevzel profesorsko mesto na Princeton vseučilišču. Gospa Kavser je lansko leto mu je nakopalo sovraštvo av- umrla v PariztK Margot je že- strijske vlade in je pobegnil v na Dimitrija Marianoffa, ki ie Švico in pozneje v Anglijo, hil Ejn5teinov sodelavec. Še kjer je med državniki našel predno je Einstein odpotoval v mnogo prijateljev. Ameriko, je bilo tudi njegovo V maju leta 1918 je državni premoženje zaplenjeno. nastopijo proti njej z vso strogostjo. Četudi pa je ta o-pozicija še tako splošna, kar trdijo naziji sami, vendar ni dovolj močna, da bi bila vladi nevarna. Opozicija pa j e razdeljena na veČ skupin, ki se med seboj še mnogo bolj sovražijo, kot pa sovražijo nazije. Tem skupinam pa primanjkuje vodstva, organizacije in denarja. Pole.^ tega niiso dovolj brezobzirni in primanjkuje jim politične .spretnosti, kot jo imajo naziji. Stalno pa jih tudi zasleduje tajna policija. Izgleda pa, da je njih število zelo veliko. Naziji jih cenijo nad polovico nemškega prebivalstva. Opozicija je posebno razširjena med socijalnimi demokrati, komunisti, katoličani, vla-liimi uradniki, bivšimi jeklenimi čeladami, profesorji in viso-košolci trgovci, mdustrijci. bankirji, veleposestniki, prostozidarji in Židi. Po vladnem zatrdilu ti nasprotniki nabirajo bombe, o-rožje in munioijo proti vladi, dejansko napadajo člane strankine organizacije, ščuvajo narod proti vladi in vodijo sabotažo pri javnih delih. Nazijski nasprotniki tudi dolže na-zije, da so sami zažgali državno zbornico ter prerokujejo padec njihove vlade v bližnji bodočnosti. LJENIN0V1 MOŽGANI MOSKVA, Rusija, 15. dec. — Ljeninovi možgani so bili razrezani na 25,000 tankih kosov na proučavanje v sovjetskem možganskem zavodu, ki sedaj raziskuje 180 možgan starejših ljudi, 300 otroških možgan in ■±70 živalskih L jen in je umrl v januarju 1924. Njegovo truplo je ohranjeno v njegovi grobnici na RdeSem trgu v Moskvi, DVANAJST ITALIJANSKIH LETAL JE ZAŠLO V GOST OBLAK PRAHU IN SE RAZBILO OB PEČINAH V SREDO SE BO ODLOČILO V sredo bo posebni odbor Lige narodov razpravljal o angleško-francoskem mirovnem načrtu, ki sta ga sestavila angleški vnanji minister.S.« Hoare in francoski ministrski predsednik Laval. Kakor znano, je povzročil načrt veliko ogorčenje tako med angleškim kot tudi med francoskim prebivalstvom. Posebno ostro kritizirajo angleškega vnanjega ministra, ker je naročil angleškemu poslaniku v Adids Ababi, naj izvede pritisk na abesinskega cesarja, da se bo z načrtom zadovoljil. Istočasno je pa tudi naročil angleškemu poslaniku v Rimu, naj namigne Mussoliniju, da se povsem lahko izogne embargu na petrolej, ako sprejme načrt. Točke, ki jih vsebuje načrt, pa nikakor niso zadovoljile Mussolinija. Italijansko časopisje poroča, da zahteva Italija več ter da je pripravljena na vsak slučaj, tudi na vojno v Evropi. SMOLA ITALIJANSKE ARMADE General Badoglio, novi poveljnik italijanske armade v Abesiniji, je uvedel najstrožjo cenzuro. — Navzlic temu pa pride s fronte marsikatera vest, ki je nadvse značilna. Tako naprimer poročajo, da spremljajo Italijane na slabih gorskih cestah strašne nesreče. Število italijanskih vojakov, ki so se ponesrečili v gorah, je znatno večje nego je število onih, ki so padli v vojni. Dvanajst velikih laških letal, je zašlo v gost oblak prahu, ki ga je veter dvignil s cest, katere grade laški pijonirji. Letalci so izgubili orientacijo, nakar se je vseh dvanajst letal razbilo ob neki gorski pečini. V enem samem dnevu je zagrmelo šest velikih truckov s ceste v prepad. Ob cesti med Asmaro, Adigratom in Adowo je več nego sto razbitih truckov. Počasno italijansko prodiranje ter take in slične nezgode bodo zajamčile Abesincem precej mirne božične praznike. LAHI SE JEZE NA FORDA Italijanski general Rudolfo Graziani je silno jezen na Henry Forda. Nekemu časnikarju je rekel: — Ze zdavnaj bi bili v glavnem mestu Abesinije. če bi Henry Ford ne začel kar na svojo pest izvajati sankcij proti Italiji. Naročili smo osemsto Fordovih truckov ter jih vnaprej plačali, naenkrat se je pa Ford premislil in nam vrnil denar. AMERIŠKI MISIJONAR USMRCEN V četrtek je bil usmrčen v Daggah Bur dr. Robert W. Hockman, mladi ameriški zdravnik in misijonar, ki je igral važno vlogo pri abesinskem Rdečemu križu. Preiskoval je italijansko bombo, ki mu je v rokah eksplodirala. KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE Pred hoteli v Ženevi, v katerih stanujejo anglešk-in francoski delegati, so vprizorili komunisti veliko demonstracijo. Zažgali so angleško zastavo, na kateri je bila obešena kana petroleja in plakat: — Ali naj se za to borimo? V sptrevodu so nosili napise: — Proč z vojno! Policija je demonstrante razgnala. _ 1D25 »2B0D'iM New York, Monday, December 16, 1935 THE L A Tin EST SLOVENE DAILY IN U. 8. 2. — r- ii Glas Naroda if OvMd and PnbUthaA *7 ■LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Oorpormttoa) L BtaaTX Treat. of (bor« officer«: New I«k City. N. I. "SLAB NARODA (Wetm mt Mm M) Day Except ggadmyw —A Holiday POl Ml m m mm •• • • •••«••« Ea New York aa mAo lata «7-00 Za pol leta ................. 9U0 Ea lnoaeaatvo aa ealo Me «7.00 Zi pol totA ••••••«#••••■«■»»*«« Sabaerlptloa Yearly 16.00 ▲drei tiMiaeat oa AineuieDt "Olaa Naroda" labaja thU dan lrvKmil nedelj in praznikov. bice pod plea In oeetmoetl m ne priobdojejo. Denar naj ae MagovoU MUj»tl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proaimo, de aa aaai tadl prej info bhtllMe nameni, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 211 W. 18th Street. New Vertc. N. X. Telephone: CHelsea I—1874 PRAVIČEN SODNIK -A. OB VRATIH V ERITREJO Angleški časnikar popisuje* težki opremi, kdaj jih bodo od- Nazadnjake v državi Georgiji je zelo presenetil sodnik Hugh M. Dorsey, ki je ugodil prizivu Angela Herndona, kateri je bil obsojen na dvajset let ječe. Oprostil ga je ter proglasil za protiustavno postavo, po kateri je bil obsojen. 8 tem je popravil krivico, ki je bila storjena mlademu zamorskemu organizatorju Angelu Herndonu, ki je skušal ^organizirati nezaposlene, da bi lažje dobili podporo, če podpore ne, pa delo. Sodnik je dal državi Georgiji dvajset dni časa, da se pritoži proti razsodbi. Prihodnja instanca j«* najvišje sodišče države Georgije, in zastopnik državnega pravdništva je že najavil svojo pritožilo ti-r namisiiil. da lio v skrajnem slučaju spravil zadevo pred najvišje sodišče v Washingtoiiu. (><1 vladujočega razreda v državi Georgiji ni bilo ničesar drugega pričakovati. Država. čije gogverner Talmadge jc izjavil, da j«* kazen v verigah — chain iranir — |k»vm']ii človečan>ka, Imi veduo zagovarjala obhode kot je bila izničena v Herndonovem >lučaju. Saj m* je vendar ta mladi inteligentni zamorec > ten. pregrešil, ker si je drznil organizirati delavce. Ko -o organizirani delavci zvedeli za to obsodi*), jin. je bilo jasno, da še vedno prevladujejo plemenski predsodki in da bo treba še dolgega in vztrajnega boja, p redu o bodo od-pravljeni. Z vso odločnostjo se je delavstvo borilo proti tej kri vici in slednjič zmagalo. Sodnik Dorsev je bil toliko pravičen, a suženjstva. Obsodba Herndona je bolj razbistrila duha delavstva kot tisoč zborovanj. S tem, da je vladujoča družba države Georgije nastopila proti oprostilni razsodbi sodnika Dorseva, je dokazala, da bo, neoziraje se na posledice, nadaljevala z razrednim bojem. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v lUGOsumja za 9 1.75....................Din. 100 $ 5.15 --------------- Din. t«0 t 7Jtt______________Din. 300 $11.15________Wn. 500 $23.50 _____________ Din. 1000 $47.00________Din. ▼ ITALIJO Za $ 9.25 .................. Lir 100 $ 18.20 _________________ Ur 200 $ 44.00 ________________ Lir 500 $ 81.50 ____________________ Ur 1000 $114.00 .................. Lir 2000 $200.00 ___________________ Lir 3000 KEE 8E CEN M SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 GOBI ALI DOLI ■a taplaOlo Te&jlh (nteko* kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali Urah doroljalomo flo bolje pofoj«. ClLA T AMKKIlKia DOLASJ1B eeeeeeaeee ^ a a e .......... $2L-^ • • uri . • • • 94LM •••••••••• $SLM Prejemnik doU ▼ starem kraju izplačilo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPKNY »GlCi Narod«1' NBW TORE, N. T. življenje v Massaui, glavni luki ob Rdečem morju, odkoder Italijani preskrbujej osvoje čete v Kri t rej i in Abesiniji. Pravkar sem se vrnil v Port Sudan i7 Massaue, ki glavni etapni kraj italijanskega severnega btjišča. V Massaui sem npa?il, da vlada velik strah pred vohuni in pa zelo stroga cenzura. Italijanske oblasti gledajo postrani vse, kar je angleškega. Zato — vsaj službeno — nobenemu Angležu ni do-volji-no, da bi po Rdečem morju potoval na italijanski ladji. Ni mi bilo dovoljeno, da bi se bil z angleške ladje prokrcal na italijanske ladjo, ki je vozila v Aden. Zato sem se moral z angleško le d jo pripeljati v Port Sudan. Agenture paroplovnih družb mi niso hotele dati pojasnil za potovanje na italijanskih ladjah, niti mi niso hotele povedati, kdaj te ladje odplovejo. Italijanski uradniki so se mi vljudno izmikali, ali pa me brez ovinkov odklanjali. Rekli so mi. da je ena ladja že odplula, čeprav to ni bilo res, in da bo druga odplula šele čez nekaj dni, kai je bila pa tudi neresnica. Ko sem se v silni vročini bližal Massaui, sem videl, da je mala Inka vsa zabasana z ladjami. Dva močno utrjena otoka, zavarovana s topovi in vojnimi lati je mi. straži ta vhod v In ko od severne in južne strani. V !uki sem naštel .Vi ladij, med njimi 4 vojne ladje, izmed katerih je ena pravkar odpravljala proti A-abu v južni Kri t reji. štiri podmornic in dve veliki )»olniški ladi. V-c 'imue ladje pa so bih* trgovske. ]m» večini italijanske. S seboj so pripeljale zlasti •ovonie avtomobile, ln'iK-in, živež, les, železo in asfalt. Toda ;o sr mo tri nies«*c«' uporab ti i. < Vprav Italijani zelo potre-Vujeio blaira. ki je v tej luki nakopičeno in ki ga ladje do-oažajo, vendar morajo včasih peljali na bojišče. Ker ni nikjer vojašnic, da bi mogli pod streho, se italijanski vojaki v Massaui brijejo in preoblačijo kar na cesti. Zdelo se mi je, Iz Slovenije. UBOJ ZARADI KRA VE LJUBLJANA, 30. nov.—Mi- da jim je zelo vroče, da pa pod-}ha 1 avtižar iz Mojstrane je pri-rebje še precej dobro prenašajo. Videl sem, da so dobre volje in zelo samozavestni, saj žive pod vtisom poročil o italijanskih uspehih ter mislijo, da >e A besi nc i izogibljejo boja iz golega strahu pred Italijani. Druga stran podobe pa je četam skrbno prikrita. Italijanski vojpki ne vidijo niti enega ranienea, katere skrivaj in poni či prevažajo na bolniške ladje. Ta prevoz na skrivaj je zelo dobro organiziran. Poročila o boleznih med italijanskimi vojaki na bojišču si zelo nasprotujejo. Domačini pripovedujejo, da umrje po 15 belili vojakov na dan. Uradno pa to odločno zanikajo in trde, da v šestih mesecih ni umrlo več ko 12 Italijanov. Vsekakor bo pa res, da se je umrljivost zaradi eodanjega hladnejšega vremena zmanjšala. Hladne vode jc s^du.i dovolj za pijačo, ni je pa dovolj za kopanje. V luki leži italijanska ladja, ki oddaja silne množine pitne vode, katero na sedaj lahko dobivajo tudi •z donii čili vodnjakov. Dokler traja deževje, voda iz vodnjakov ni pitna. Toda vsa pitna voda je rihranjena h' za Tta-Mjai e. Domačini se pritožujejo. da le s težavo dobe potrebno ndo iu morajo Italijani vse uvažati od drugod. s«» mi vojne cene v Ma-sani za evropske pojme /de sillM» llizke. Negi de na propagando. katero »zvišujejo Italijani med šel '/. Amerike domov in obde lova: svoje čedno posestvo. Mož je pa p»"cej hude krvi, čeprav je star če 51 let, in je imel že večkrat sitnosti zaradi prepira in boja. Dne 2.*». oktobra proti večeru j«* prišel z Janezom Kržt no'i. v JV-senŠkovo gostilno na Dovj.». Pil je seveda in tuli ve zrejil na Lojzeta Koširja. <)čital mn je, da je njegov oče, ki .i'1 va.^ki pastir kriv, da je ob teletenjn poginila Koširjeva krava. Togotno ga je Lavtižar tiahnil, .la je padel na hrbet. Ko je Kosi'- vstal, je jezen metal kozarce v L»avtižarja, vendar so jih pa znanci spet pobotali. Eržen i'» Lavtižarja vabil, da gresta domov, vendar je pa Lavrižar Eržena v Mojstrani spravil še v znano gostilno k Smercu. Spila sta pol litra vina, vendar se je pa spet pričelo. Tam je trezni Janez Vilfan Lnvnžai ;a vprašal, kaj je imel s Koširjem a Lavtižar se je razburi^ češ, kaj bi pripovedoval smrkovc-u. Že po polnoči je Eržen Lavtižarja spravil iz gostilne in spremljal proti domu. Eržen se je poslovil pred hišo, toda tedaj je prišel za njima iz gostilne tudi Vilfan z Lojzetom Koširjem in poklical Lavtižaria: "Miha!" Ilote! ga V* vprašati, zakaj ira dolži. da je Lojcta Koširja naliuj>kal, i1:! sta -k oči hi v lase. Komaj pa - • i«> Vilfan približal !-ivti-žar»:i. j- ta že imel odprt no/' \ tere Marije ni mnogo zmenil ter je venomer zahajal tjakaj vaso-vat. Nedavno je tudi odvedel t,a svoj dom v Policc izvoljen-ko, ki ni imela več obstanka pri materi. Zaradi takega samovoljnega ravnanja hčerke je gojila mati do vsiljivega zeta še večje sovraštvo. Ko se je V o grin preteklo nedeljo ponovno zglasil na domu Marije Ge ratičeve v ('rešujevcih, je ]>ri šlo meu njim in Geratičko do • ud. ga prepira, v katerem je .-ege* Vogrin po samokresu, s katerim je bil vedno oborožen, ter sprožil proti nasprotnici. Zadeta v prsi se je Marija Ge-ratičeva zgrudila in obležala^na mestu mrtva. Po strehu se je Vogrin zglasil sosedu Rauterju. Bil je nekoliko okrvavljen in je zatrjeval, da ^a je najprej napadla Marija Geratičeva s sekiro. Vendar pa takoj nato po ogledu ni bilo sekire poleg nje. Vo-srriu je Rauterju samo še prerokoval o sebi sodbo: "Zdaj sem za deset let dober ..." Potem je mora? z orožniki. Trup'o pokojnice, ki je bila stara okrog 43 let, je bilo po oglr-ilu preneseno v mrtvašnico Sv. Petra v Gornji Radgoni ter tamkaj obducirano. Vogrin pa je bil odveden v zapore okrožnega sodišča v Mariboru, kjer bo "akal uresničenja svo-ie i rerokbe. MASARYK DRZEN VLOM V CERKEV KAJHKXBLRG, dec. — nedeljo je bila temna in im-ir- Vn: In- ner, (Kidal je dež in žive ni bilo na prostem. To IM'. I* 1 .1" III .........1 ^»"J11* ril /l|H inilll* t* III l.Silil Itt'll ■ ' " ...... | ' D« 11 tri začetek .i«* Italijane zel<;|r..|M rno mreno, dn j«- Vilfanu v; vlomila v rajheiiburšk« 'ipognmil. vsi.-d česar lic verja nekaj m'nutah odtekla kri. ; kev l.n. -ke Matere l>ožj»% Ob vratih 2 mejo. da bi sankeije mogle kaj prida Škodovati. Vsekakor pa rnajo Italijani v Eritreji sm' .»latere Ih»/J»'. ki je . • i-i i • znana arhitektonska umetnina Miha Lavtižar je oil ol»sojcii|. , . . .v . . . - ,v-(1 .n I:»itero je s pri>pevki •loma- na 2 leti n 1 ' Din |M>!rrcbnih stroškov ter l"jti pa ameriških Slo-vencev zgradila fara pod vodstvom svojega župnika dr. .Josipa Tmtnika. Vlonrica sta z vlomilskim o-rodj- in odprla najprvo vrata v zakristiji, odtod sta prišla v r-t rkev. kjer sta izropala irlav-ni oitar. Odnesla sta zlato mon^traaco, velik zlat križ in zlat ciborij Xato sta izginila temno noč. K«> je zjutraj prišel zvonit cerkovnik, je ves osupel opazil, da so vrata v cerkev vlomljena. Poklical je župnika in sosed« , k; so obvestili o drznem vlartiu postajenačelnika in o-rožnike. Orožniki so v vlaku, ki odhaja zjutraj v Zagreb, našli oba vlomilca, ki sta imela še pri sebi dragocen plen, katerega pa sta stolk]a v kose in kepe. Vlomilca sia brezposelna delavca Anton Komik in Blažič Anton iz Studencev. Pri sebi sta ime-'a š? celotno vlomilsko orodje. Izročili so ju sodišču v Sevnici, odkoder odpeljana v zapore c-lj keg9 sodišča. Za Božič... NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STBEET : : NEW YORK Tomaž Masaryk je odstopil kot predseanik čehoslovaške republike. Petinosenide.-et let je star možak; sedemdeset jih je nesebično posvetil svoji domovini. Sedemdeset let trdega in napornega dela. On je bil eden prvih, ki je začel sistematično iušiti srednje veški nestvor — avstroogr. sko državo. Pomagače si je vzgojil vse-povscxl, kjerkoli so prebivali v Avstroogrski Slovani: med Čeli i, Slovaki, Poljaki, Slovenci, Srbi in Hrvati. Iz njegove šole so pri nas izšli Žerjav, Kramer, Lončar, Pivko, Krivic in nešteto drugih, katere je dobro pripravil na usodno dobo, ki se je začela leta 191*4. Že v prvih praskah s Srbi in Rusi, je dunajska gospoda v svoje največje zaprepaščenje spoznala, da se ne more zanesti na Slovane, ki so tvorili y dro avstroogrske monarhije. Čehi, Slovaki, Slovenci in Hrvati so v masah dezertirali k Srbom in Rusom — ne iz straliopetstva, pač pa zato, da dvignejo orožje proti vsiljenemu jim gospodarju, ki jim j" do-ledno zanikoval pravico dc narodnega obstoja, svol»ode in >amohitno>ti. I,e t a 1D14 jt. Ma-ayrk pra-v»M*'a>no odpotoval v inozemstvo, vedoč, »la Iti v domovini ne »n»gvl domovini |M»masrati. Ki> jt« prvič oglasil iz inozemstva, lt;i jc ol^wlila av--Trij-ka vlada na >mrt. ne za v»«lajiH- ^e dej>tva. da je i-to-ča-in» podpisala tndi >el»» »11 Av>triji smrtno ob-odbo. Iz inozemstva je začel spretno presti mrežo okrog Avstrije, ki je z napovedjo vojne Sr biji na>topila pot v svojo propast. Vsepovsod so .-e začeli dra-miti Slovani: v Severni in .Južni Ameriki, v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Kakor čurov-niška beseda je delovalo Ma-sarykovo geslo: — Zbudite se! Sedaj je čas! Zdaj ali nikoli. Sličen je bil angeljn-mašče-valcu, ki je bil zdaj tukaj zdaj tam, pozivajoč k osveti. Trkal je na domove in srca slovanskih majnerjev v Penn-»svlvaniji, posečal je slovanske farmer je v Minnesoti , AVis-cousinu in obeh Dakotah, zdaj je bil med slovanskimi plan-tažniki v Južni Ameriki, zdaj na Downing Streetu v Londonu, zdaj pri Clemenceauju v Parizu, par tednov nato v Beli hiši pri velikemu idealistu Wilsonu, iz čigar ust sta slišala" nemški Viljem in avstrijski Karol usodno povelje. Masarvka sem videl, ko je dosegel cilj svojega življenja. Bilo je meseca oktobra 1018 v veliki newyorski Carnegie Hall. Tik pred odrom sem sedel med časnikarji; na odru so pa stali: Hinko Hinkovič na levi, Ignac Paderevski na desni, sredi pa Tomaž Masaryk. Že takrat je bil star in utrujen. Toda govoril je z mladostnim ognjem. Ali ste že opazovali kdaj blesk zadovoljstva v očeh skrb« nega očeta, ki je spravil k do. bremu in poštenemu kruhu svoje otroke? Tak blesk je bil v njegovih očeh, ko je vrnil svojemu narodu svobodo. ( f "GLAS NARODA" New York, Monday, December 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. Tt. MAURICE DECOBRA: Prečital sem v noviiiah o^las: — Princesa D., upropašeena po ruski revoluciji, izjemoma •želi prodaji srebrn čajni servis velike zgodovinske vrednosti. Redka prilika. Obrnite .vor z izgnano princeso me začne zanimati. Ponudim i egiptsko cigareto. Ona mi i o mi d i ^vedsko vžigalico. Xato pozvoni. Pojavi se sobarica. — Vodke! — zapove prince-odločno. Služkinja so vrne s taso, na kateri j«- stala steklenica mine-ral'i" vode z dvema čašama. Princesa se razljuti. Zažene nroti ta.-i galalitni obteževalec papirja in klikne: — Vi torej ničesar no razumete. kača! Naročila sem vodko Rusko žganje ... v obedovale«. . . . črna steklenica . . Idi-f«»! I;i ko sobarica odide poparjena, uadaVjuje princesa: — Rekla sem vam, da sedanja eniancipirana služinčad za-s'nž. šibe, da bi sa naučila živeti . . Vstan . Odide v svoj budoar in so vrne s servisom za čaj. Nedvomno lep srebrn servis! — Vidite, dragi gospod . . . tega nredmeta se hočem iznobi-r«. Cajnik, posoda za mleko, . kodela za sladkor in šest sko-lolie. Ni mi treba vseera hva-1'ti. Ako bi poznali to stvari, bi v.-.m servis govoril sam. Težko srebro . . . 18G5. Ti grobi, ki so nahajajo na vsakem komada, pripadajo princem Ob-—•vskim, daljnim sorodnikom DAN PREMIRJA V LONDONU Na dan premirja so se vršile v Londonu velike svečanosti ob grob Neznanega vojaka. Medtem, ko so se govornik: spominjali žrtev svetovne vojne, je angleška vlada koncentrirala. svoje brodovje v Sredozemskem morju. moje rodbine. — Vam so znani Obrcivsk; f Na svojo veliko sramoto priznam princesi, da so mi Obrov-?ki vrlo malo znani. Ona se potrudi da bi vse pojasni. — • Čud ste o Aleksandru II? — Naravno! Sin Aleksandra I. — Ne, sin Nikolaja . . . — Ah. res! Sin Nikolaja II. -,— N", no. Nikolaja I., carja od 1825 do 1885. — To sem ravno hotel reči. Moje nepoznanje ruske zgodovino mi je bilo neprijetno. Prekinem torej razgovor: — A ta servis za čaj? — P« časi! Govorila sva o Obrovskih. — Res. —Ko je Aleksander IT. — Sin Nikolaja I. — Točno . . . zasedel prestol, je ri-zdeli I šest prinčevskih na-dov v za dar radostnega ustoličen ja. — Razumem. — Tako so to-lvj Obrovski . . . — Niti najmanj. Eden izmed šesterih prince v je prav i.eohusu', pobegnil z neko cari-čino dvorno damo. I)a mašču-jo carico jo Aleksej Obrovski vbil princa, ki so jo pregrešil. V z~:ak hvaležnosti mu jo Alok- KAKO NASTAJA ZIMA Menjava letnih časov nasta ja, kakur znano, zavoljo tega, ker je zemeljska os napram ravnini, v kateri se suče zemlja o-krog sor.ca, nagnjena. Kadar je južna polovica zemlje nagnjena proti soncu, ima ta polovica poletni čas, severna polobla, ki je odmaknjena soncu in leži v srnčni strani, pa ima zimo. Ker ostaja zemeljska os vedno sporedna do same sebe, se čez pol leta položaj spremeni zemlja se vrti tedaj na nasprotni strani svoje poti, južna polovica ima zimo, severna pa poletje. Pomlad in jesen sta v tem pogledu prehodni dobi. Temu pa ni bilo vedno tako. Tudi letni časi so se v teku zemeljskega razvoja izobličili, čeprav jo bila zemljska os brž-one od vsega početka na opisani način nagnjena. Poglejmo v prvi čas nastanka naše premičnice, ko je ta še kot žariva plinska obla krožila okrog sonca. Takrat je vladala po \soj njeni površini zelo visoka In prilično enakomerna temper, tura. Bistveno večje izžarevanje sonca se ob velikanski lastni toploti zemeljske krogle takrat gotovo ni moglo posebno uveljavljati. Z neprestano oddajo te toplote v svetovni prostor pa se je zemlja v milijonletjih polagoma obla-jevela. Na njeni površini so se žareče tekoče mase zgostile, dekier s«: ni stvorila razmeroma tenka, "oda trda skorja okrog žareče notranjosti kakor lupina okrog jajca. Uranov svinec, ki ga dobimo v uranovih wilder II. poklonil plemstvo in kristaii,1 v Iia.jstarejših zemelj grb. ki ga vidite na servisu. Zgodovina Obrovskih me je navdušila — Vendar se povrnem k stvarnosti in bojazljivo vprašam princeso: — Za kakšno ceno pa bi prodali servis? — Oh, malenkost: 38,000 . . . — Mnogo. — Kje neki, ako pomislite, kak.: nizko stoji frank. Prod vojno jr ta servis bil vreden liOOO zlatih rabljev. — .'{8.000 . . . Dovolite, vendar je mnogo. Redka prilika. Za .°>0,000 jo čistega srebra. Tedaj razumele. gospod, da preostaja samo ■S,000 za zgodovinsko dragocenost. Za edinstveni servis, ki so panški muzeji pred vojno 7fini ponujali (»000 zlatih rabljev. — No nasprotujem, gospa. Vi imate gotovo prav. Toda jaz S'»m van: hotel ponuditi 20.000. — Al? hočete 25.000? Razmišljam. Ogledujem zares lep; servis. Že hočem izvleči snopič s čeki, ko vstopi ^-ob. iiea v salon. Z izrazom presenečenja na licu in vsa začudena reče: — Gospa, gospa! Sluga iz trgovine z zlatnino v Marejevi u-!;ci ;V prinesel še en servis. Ali naj mu dam čašo vina? . . . JEDI IZ VSEGA SVETA Obed, ki ga je pripravil kuhar Herbodeau ob priliki zadnjega hotelirskega kongresa v Londonu v hotelu Carltonu, menda nima enakega na svetu. Za to obed so naročil izbrane sestavine iz vseh delov sveta in jih predelali v najbolj okusne jedi. Predjedi so pripravili večinoma švedsko ploščo, v kakšnih sto skledah je bilo več nego sto hors d' oeuvresov. * Ostrige so naročili Colchestra, gosjo jetrno pašteto je prinesel neki francoski aeroplan iz Strasbourg. kaviar je dala Romunska, hrbet jagnjeta angleški kraj Somerset. Glavna jed je bda japonski zlati fazan in njegovo perje je krasilo mizo Žganje so naročili iz Berlina, Stock hclma, Leningrada, ananase iz Kalifornije, drage eksotične «?doie iz Indije in Južne Amerik ° in seveda ni manjkalo niti slaščic od vsepovsod. skill plasteh in ki je nastal z radioaktivni im razpadanjem, nam kaže, da se je prva trda zemeljska skorja naredila pred kakšno poldrugo milijardo let. So dolgo so žarele toplote in skrbele za to. da jo bilo podnebje na vsej premičnici enakomerno vroče. Ker je zelo gosto ozračje ustavljalo sončno žarke, sonc-" m- temperaturne razmere na naši premičnici tudi takrat še ni moglo imeti posebnega vpliva. Č:m debelejša pa je postajala trda zemeljska skorja, tomboli je izgubljala notranja zemeljska toplota svoj pomen za podnebje V tem obdobju zemeljske zgodovine so se moglo po vsej oriliki v ozračju zaposliti tudi večje množine vode in i-:o zbirati na skorji. Tako so so ustvarjali pogoji za življenje na zemlji. Sonce je postajalo kot darovat"lj toplote čedalje pomembnejše in s tem so se v zvezi z nagnjenostjo zemeljske osi, ki smo jo že omenili, začeli oblikovati letni časi. Iz lahko u-mevnih razlogov je nova ureditev temperaturnih razmer prisad,jala posebno okolico zemelj-skih_ tečajev. Tropska temperatura, ki jo prej prevladovala fudi tu, se je v zimskem času torej tedaj, ko je bil tečaj od-vrnien od sonca, umaknila hladnejšemu podnebju, končno se je z nadaljnjo ohladitvijo zemeljske oble ob tečajih, vprav v zimskem času, pozneje pa tudi v poletnem začelo tvoriti le-.'ovje. ki je v lednih dobah, ka-Kor domneva Arrhenius, morda zavoljo sprememb v sestavi zemeljskega ozračja, zavzelo o-gromne površine. Za življenje na zemlji je na--taianje teh razmer imelo ogromen pomen. Posebno hladne dobe so zahtevale s svojimi tršimi l-ivljenskimi pogoji posebno prilagoditev in ostrejša izbrra, ki je bila zvezana s tem, je pospeševala razvoj življenjih oblik v Višje oblike. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 17. o TOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI Fotografije, ki predstavljajo "nase najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine. Knjigarna "G. N." 110 "Bodi miren, bodi miren," je rekel nesrečnemu Rodrigu rabelj, ki ga je pritiskal na posteljo. In obrnivši se nato z obrazom k onima dvema, ki sta plenila, je za vpil: "Opravita vse kot poštenjaka!" "TiJ Ti!" je tulil don Rodrigo proti Sivcu, videč, s kakšno vnemo ta vse razbija, jemlje ven denar in blago in meri deleže. 44Ti T Pozneje... ! Ali, peklenski hudič! Jaz še lahko ozdravim! Lahko ozdravim!" Sivec ni črhnil in dasi mu je bilo prav lahko mogoče, se niti okrenil ni tja, odkoder so prihajale besede. "Krepko ga drži," je dejal drugi p orna ga e. "Ves je iz sebe." In to je bilo zdaj resnica. Še enkrat je močno zarjul, še zadnjič se je silno uprl, da bi se osvobodil, nato pa je hipoma omahnil iznemogel in nor; vendar pa je kakor učaran še vedno gledal in zdaj pa zdaj se jo stresal in tožil. Eden izmed "monattov" ga je prijel za no. ge, drugi za ramena in položila sta ga na noti lnieo, ki sta jo bila pustila v sobi tik poleg te; eden se je še vrnil po plen, nato sta dvignila klavrno breme ter ga odnesla. Sivec je ostal, da si v naglici izbere še kaj več, kar bi moglo biti zanj; stlačil je vse v sveženj in odšel. Res je prej pazil, da se nikdar ne dotakne "monattov" in se ga tudi onadva ne do; takneta; toda v tej poslednji naglici iskanja je nato pobral poleg postelje gospodovo obleko ter jo brez druge misli stresel, da vidi, ali jokaj denarja v njej. Razmišljati pa je moral o tem drugi dan, ko je popival v neki beznici: nenadoma ga jo stresel mraz, oči so se mu zatem-nile in zmanjkalo mu je moči, da se je zgrudil. Tovariši so ga zapustili in prišel je v roke "monattom", ki so ga oropali vsega, kar je i-mol še dobrega na sebi, ter ga vrgli na voz; tu je izdihnil, še preden j«' dospel v lazaret, ka mor so bili prenesli njegovega gospodarja. Zdaj pa zapustimo tega v bivališču gorja in poiščimo nekoga drugega, čigar zgodba se no bi bila nikdar zapletla z njegovo, da ni oni sam šiloma toga hotel' celo to lahko rečemo, da bi ne ta ne oni sploh ne imela nikake zgodbe; misli- mo namreč Renza, ki smo ga bili pustili v i) predilnici z imenom Anton Rivolta. Bil jo tam pet ali šest mesecev, če se ne ml tirno. Ko pa so se nato začele sovražnosti me! republiko in španskim kraljem in je torej pre-j nehal vsak strah pred poizvedovanji in skrb-^ nim iskanjem s te strani, se jo Bortolo požuril iti ponj ter ga je obdržal pri sebi, ker ga mel rad in ker je bil Renzo kot midarjen svojem poklicu spreten mladenič >.^faki tvorni-ci velika opora opravniku; da bi pa sam postal kdaj op ravni k, ni bilo nobenega upanja radi one ljube neprilike, da ni znal držati peresa v roki. Ker je prijatelj pri tem upošteval tudi ta razlog, smo ga morali omeniti. Vi bi morda radi imeli bolj idealnega Bortola; ne vem, kaj bi rekel — ustvarite si ga. Ta je bil pač takšen. Renzo je nato delal vedno pri njem. Večkrat, slasti ko je prejel katero tistih preljubih Neži-nih pisem, mu je šinilo v glavo, da bi se dal za vojaka in pravil vsemu konec. Prilik se ni manjkalo, kajti baš v tistem razdobju je republika potrebovala ljudi. Izkušnjava je bila vča-tih za Renza tem močnejša, ker se je govorilo, da vojska napada Milansko; njemu se je seveda zdelo, da bi bilo nekaj lepega, ko bi se vrnil kot zmagovalec na svoj dom, se srečal spet z Lucijo ter se z njo končno temeljito pomenil. Toda Bortolo ga je znal vedno zlepa odvrniti od tega sklepa. "Če morajo iti," mu je govoril, "pojdejo tudi brez tebe in ti lahko pojdeš lepo mirno za njimi. Co se pa vrnejo z razbitimi glavami, aH J se ti ne bo zdelo bolje, da si ostal doma! Obu-pancev, ki pojdejo na tako pot, se ne bo manjkalo. A kdaj še le jim bo mogoče priti tja...! Kar so mene tiče, ne verujem. Ti ljudje lajajo, kako pa: milanska država ni grižljaj, ki bi ga bilo mogoče tako zlahka požreti. Tu bi šlo proti Španiji, sinko. Ali pa veš, kaj je Španije? (Dalje prihodnjič.) 1 ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti**? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 s Irani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Na_r Cen« ........................1.50 KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 698 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri šamarih; Med Jezidi Cena ---------------.....L50 PO DIVJEM KTTRDISTANU 4 knjige, 594 rtrani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjem« Cena ........................1J> Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena _____________________3.5« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani PO DEŽELI SKIPETABJEV 4 knjige, • šiframi, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cam ________________L5# SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, a slikami, 1794 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma ietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena ........................L59 WINFTOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanCi in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cmm -----------------.3.59 Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: , Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena ---------------------L59 "Glas Naroda" New York, N. Y. VLTLB VZBUDI* New York, Monday, December 16, 1935 THE LARGEST 8LVVEN& ITA1LT IN V. "8. GREHI OČETOV -Roman v dveh zvezkih Z* Olii Naroda priredil I. H. DEŽELA METUZALEMOV 109 , Težko mi je bilo najti odgovora. Pričel sem govoriti o sem, kar bi ji moglo napraviti veselje. O sreči njene mlajše ore, o Martinih uspehih, o kratki zimi in lepi pomladi, o ravem zraku na jugu, o Napol ju in njegovem morju, o Sor-ntu in njegovih gozdovih pin i j. Potrpežljivo posluša, se dno nasmeje in prikima. To napravi na mene tako mu-i utis, da mi poide nit govora. Naglo se obrne in gre iz sobe. Komaj pa se za njo zapro vrata, ko se Kronekova la z vročimi prsti oklene moje roke. Ko tako proseče gle(ua v me, šepeče z boječo bojaznijo: — Ali ne bo nikdar več prišel! Je vse končano? Ali iiikakega upanja za mojega otroka? Nisem mogel govoriti. V mojem pogledu je brala od-ovor, izpusti mojo roko in vzdih se ji izvije iz bolnih prsi. - Moj ubogi otrok! In tako sem se veselila moje Mar-tele, kako se je vse lepo pričelo! Tudi mene je zbegal s svojimi dobrimi očmi. In sedaj! Poznani svojega otroka. Tega ne bo nikdar prenesla! Marta stopi v sobo. — Mati, kaj ti je! -- Xič> nič, — mati se skuša smejati. — Veš, govorila sva o obeh mladih ljudeh, kako težko sta šla od nas in kako smo morali vsi pomagati, jaz, ti in dobri doktor, da smo jima izbili iz glave skrbi. — Ponudi mi roko. — In kaj ne, da se še vidimo! Molče se sklonim čez belo, ovelo roko in jo poljubim. Ko prideva z Marto v salon, pravi Marta z ugasnjenim glasom: — Ali je mati vprašala po njem! Molčim. — Kaj si ji rekel? — Kaj naj bi ji povedal? Marta prikima. In pritisne roke na svoje čelo. Nato pa sede poleg mene. — Daj, povej mi! Vse! Ko pripovedujem, sedi poleg mene, ne tla bi se premaknila, z rokami v naročju. Kadarkoli sem jo pogledal, mi je bilo, kot bi se železna roka oklenila mojega srca. Nikdar nisem imel poguma svojih oči dvigniti k njej. Ko pripovedujem in popisujem prijateljevo življenje, se moj pogled izgubi v sobo in obvisi na neki rizbi s svinčnikom, na kateri je bila Marta kot Ofelija. Ta podoba je vedno spodbujajoče vplivala na meno, nikdar nisem na njej videl kaj žaljivega. Sedaj pa me zaboli pri pogledu na to podobo, ki bi jo najrajši strgal s sten in jo raztrgal. Ko je vedela vse, sediva nekaj časa molče. V sosednji sobi bije ura. — Pozno je že! — pravi Marta. — Hvala ti! — Hoče se smejati. — Učenjaki vedno pravijo: "Znanje je tolažba!** Njen glas se zopet trese. — In svojemu prijatelju moreš povedati, da mu želim vse najboljše. Sreče jc vreden. In vem, mir sreče bo v njeni zbudil vse lepo. Svetu bo še napravil veselje. Četudi je šla njegova pot v višine preko mene, v meni ni nikakega grenkega občutka. Da sem mogla upati, je bilo lepo. Preveč pa človek ne sme zahtevati. In tla sem bila jaz, ki je pripeljala tvojega pri jatelja nazaj na pot lepega vstvarjanju, to mi bo v tolažbo v mojem samotnem življenju. — Ne, Marta, tako ne smeš govoriti, ne ti! — jecljam in se oklenem njenih rok. — Ti? In sama? AJi te ne obožujejo vsi, ki te poznajo? Ali nimaš svoje umetnosti, ki te dviguje nad tisoče tvojega spola? Ali nimaš matere? V strahu pred to neprevidno besedo mi zamre glas. — Moja mati! — Marta prikima. — Da! Moja mati je sedaj moje življenje. Bog daj, da bi jo jug zopet pozdravil. Ako pa pride drugače, je tudi moje ži\ Ijenje skončano. Potem pa bom poslušala nasvet, ki sta mi ga dala dva človeka. Eden, katerega sem od svoje mladosti z navdušenjem svoje duše občudovala. Počasi dvigne pogled k oni krasni sliki Ofelije. — In eden, ki sem ga ljubila iz vsega srca. Pomena teh besed nisem mogel razumeti, čutil sem same, da me je obšel občutek nepopisnega strahu. — Marta! — Primem jo za roko in jo potegnem k sebi. Marta pa zmaje z glavo in trudna vstane. — Pusti me! In niti besede mi več ne govori o moji umetnosti. Od nje ne pričakujem nikake tolažbe. Zapustila me je, odkar sem jo zlorabila v sebičnosti svojega srca. Kako bridko se je že maščevala nad menoj. Ali še veš? Takrat, oni prvi večer? Kar sem tedaj vstvarila, tega ni vstva-rila umetnica, samo ljubeča žena,, ki se je borila za posest svojega ljubimca. Tedaj niti z eno mislijo nisem mislila na umetnost. In ko sem, ne da bi drugi vedeli, za kulisami iz ust tvojega prijatelja morala slišati, kar je razbilo vsa moja upanja kot steklo — in ko sem se kot blazna opotekala na oder, tedaj me je tudi umetnost zapustila. In pozneje — ko smo igrali novi konce, katerega šele sedaj razumem po vsem, kar sem od tebe izvedela — tedaj v meni ni gorel čisti ogenj umetnosti, samo uničujoča žeja po oni sreči, ki mi je bila za vedno izgubljena. Vsi, ki so tedaj videli, so bili prevarani norci. — Toda Marta!' — Mislili so, da sem oni večer dala svoje najboljše, naj višje. Ne! Kar sem dala, je bilo moje zadnje. Ko sem imela drugič igrati, sem bila trudna, brez želje in ponosa. In vse je bilo samo zunanje rokodelstvo, ki se mi pričenja gražati. Prej tega nisem nikdar občutila. Sedaj pa vem: med kulisami se vse stvari postavijo na glavo. Pregrešni najbolj prepričevalno igrajo nedolžnost, in pošteni more biti najverjet-varno sami sebe. Ko so nedavno ljudje o meni govorili, da varno same sebe. Ko so nedavno ljudje o meni govorili, da sem dala svojo najpopolnejše, sem jim v zmedi svoje samo-prevare ostudno laž svoje duše vrgla pred nos. Umetnost, pri kateri mora biti tako, za mene ne more biti vec življensko veselje. Čim učinkovitejše se pokaže igralec, tem večji revež je človek v njem. Samo popolnoma veliki ostanejo tudi človeški na višini, ostanejo spoštovanja vredni. Med te pa se jaz ne prištevam. — Marta! Toda Marta! (Dalje prihodnjič.i V Turčiji se je pred kratkim kal Jor srno poročali, po dolgem času izvršilo prvo ljudsko štetje. Dva dni niso smeli Turki nikamor iz svojib hiš, da so jih fc je moral izkazati s posebnim dovoljenjem. Na ta način so oblasti končno dobile točnejši pregled o številu prebivalstva v državi. Poverjeniki pa so 'ahko utadni poverjeniki popi-1 strogo pregledovali tudi rojstne s?.li. Kogar so dobili na cesti,! liste vsakega posameznika in ZBIRKA_ zanimivih povesti !ako so lahko ugotovili, da ima Turčija v svojih mejah, kakor so Že prej domnevali, najstarejše ljudi na svetu. Najstarejši Turek oziroma Turkinja je Carigrajčanka Fat-ma Harum, ki je lahko dokazali, da šteje nič manj nego 161 let Pod sultanom Abdulom Hairidom I se je prvič poročila 'a silt..u pa je vladal med 1. 1774 in 1789 Rodila se je prav zaprav na Bolgarskem, v Tirno-vi, ki je bila tedaj še pod turško oblastjo. Kakšnih sto let svojega življenja pa je stara dama prebila v Carigradu. Po zneje je odšla k neki vnukinji v Angoro in ko ji je ta vnukinja. kakor drugi otroci in vnuki umrla, se je vrnila ponovno v SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU m WIST ltth STRUT WW YOU. N. I nftrra mam za cm voznih lmiof, kb- ekrvacuo kabin. in pojasnila sa fo-tc'vanjx FINANČNA ODPORNOST ITALIJE PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — mesto ob Bosporu. Tu živi se VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-1'*! Pri sv°Jem SKA ^BAVNA, POUČNA. VEČINA JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cona ........................ -33 ANDREJ HOFER --------------------------------------------------50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA ...............................35e BEIX>RAJSKI BISER -------------------------------------------35t BOŽIČNI DAROVI ...................................................35e BOJ IN ZMAGA ------------------------------------------------------«0e CVETINA BOROG RAJSKA ....................................45e CVETKE (pravi j ire za stare in mlade)---------------30c ČAROVNIC A S STAREGA GRADA ___________________25« DEVICA ORLEANSKA ___________________________________________50e DEDEK JE PRAVIL (pravljiee) ........................40e ELIZABETA. Ilf I SIBIRSKEGA JETNIKA-------35« PRAN BARON TRENK _______________________________________35« PRA DIAVOLO _________________________________________________50« GOSPOD PRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Milanski. resclomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA .................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtire o misijonarjih v Koreji) _____________________________________________30« KRAUEVlf IN BERAČ ...............-.....................30« KRVNA OS VETA (povest iz abruskih gora* _____30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO _______________________25« LJLDEVIT IIRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Sinil) ............................._..30e MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON. krščanski defek iz Libanona _____________25« MrsOLINO. ropar Kalabrije .............................40« MRTVI GOSTAČ ...................................................35« MALI KI.ATEŽ (spisal Mark Twain) ..............70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) .........................................................251 NA RAZLIČNIH POTIH _____________________________________40« NA INDIJSKIH OTOKIH ____________________________________50« PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal J.»s. Spillman. Cena ........ JO PRISEGA HI RONSKEGA GLWARJA. Povest iz sturcjš- misijonske z;r<"l«»vine kamniški*. Spisal Aut. HuoikIit. Cena .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa <*1 kritja Ameriko. Cena ................... PRISEGA HI RONSKEGA GLAVARJA _________ PABERKI IZ ROŽA _________________________________________ JO JO a* 25« PARIŠKI ZLATAR ..............................-.................35c 25« 30« 35c 30« 1,— 30c POŽIGALEC .................................................... PRSTI BOŽJI ______________________________________________________ PRAPREČANOVE ZGODBE ................................ PO VODEN J (spisal Krištof &mit) _____________________ PRIGODBEČEBEL1CE MAJE. trd. vez. ............ PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................ PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L zv------------------- 40« II. zv____________ PRAVLJICA. Spisal II. Majar. Mirani ir. prostega naroda. Cena ..................... PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir I^-vstik. Roman za mladino. Cena .......................... PRAŠKI JLDEK ............................................. PATRI A (povest iz irske zgodovine) ___________________ POSLEDNJI MOIIIKANEC .................................. PRAVLJICE, Košutuik. II. zvezek. Cena...... PRAVU ICE, H. Mayer. Cena ................ RDEČA IN BELA VRTNICA _______________________________ REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ------------- RINALDO RINALDINI. Cena .............. 40« .40 .70 25« 30c 30« .75 JO 30« 30« .50 ROBINZON KOSlTNIK ...................................... JO RINALDO RINALDINI. Zanimiva notarska povest. Cena .............................. JO STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ......................... JO SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji kroti tel j. nevarnosti in nezgode s potovanja dveh murna rje v. Cena ............................ .00 SUEŠKI INVALID _____________________________________________35« S ISTO IN SIESTO (povest oz Abrnrcv) __________30« SVETA NOTBURGA ___________________________________35« STEZOSLEDEC ______________________________________________________ 30« SVETA NOČ (pripovedke) _______________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI _______________________________30« TURKI PRED DUNAJEM __________________________________30« TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja .................... L— TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda ve«) I. z v. $1.30; II. sv. $1.40; IIL zv. S1J0 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja. trdo vezano 1.— VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ JSO VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; a slikami) ....................................................$1.00 Trda ves.......L20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po _______________________________________50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ______60« ZLATOKOPI (povest iz Alaake) _________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ----------- 40e II. del ___________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gaagl), v 1 zvezku •...... JO VINSKI BRAT. (V. zv.). Cangl .............. JO 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JO 13 POVESTI. (III. xv.), Gangl .............. JO Šehsadeh&šiju. Ohranila si je .b ea čudovit način svojo duševno svežost, živi pa za en sam smoter: da hi živela dlje nego njena ha h i ca, ki je učaka-la baje 163 let. Dosti ji do te-ga ne manjka. B^š te dni je staro damo po-seti1 star gospod, s katerim sta se lahko pomenila marsikaj o starih dobrih časih. To je bil lol-letni Kurd Zaro. ki je do-slej me' il da je najstarejši člo-vel: na svetu, a je zvedel iz listov, da mora prvenstvo prepustiti eai'grajski Metuzalemki. Ta obisk je b:l nekaj boljšega. Zaro ni hotel verjeti, da je Fat-ma starejša od njega, pa je zahteval, naj mu pokaže svoje pa-pirj". Fatma pa ni prišla v zadrego. Dejala mu je *4 moj sin'* »n mu je pokazala listine, iz katerih se ~e moral prepričati, da ;e deset let starejša od njega. Leta 1808 je prišel iz svoje gor>ke domovine v tedanjo turško prestolnico in je stopil v službo na dvora Mahmuda II. 1'deležil se je več bitk, bil je večkrat ranjen in še ob koncu •►retekleira stoletja se je boril pro* i bolgarskim vstašem. Zaro je vedno trdil, da je v Turčiji še kopiea drugih mož, ki niso dosti mlajši od njega, * il zadnje ljudsko štetje mu je laic nn v. V neki vasi v okrožju trapecuntskem so odkrili kar dve ženi in tri može, ki so se rodili v Napoleonovem času. Tu živita Molah Murtezaoglu Hnmid in njegova žena, ki štejeta sieer "samo" 107 ozir, 105 ■f-t. a sta poročena že 87 pomladi. In lo je tudi rekord. Stari par se v^jemoma ni dosti prepiral da sta se najhuje sprla tedaj ko ie Iltimid svoj Džavidani povedal, da je videl v Angori'* vola" ki puha dim in ki teče hitreje od zajca. Presneti lažnivec! mu je dejala žena in mu prej ni verjela dokler ni tedaj, ko sta proslavila zlato poroko, sama se.lela v vlaku. Iz pariške "L'lnt'orination" posnemamo: Dne 20. oktobra je Banca d' Jtal'a je zadnjikrat objavila izkaz svojega stanja, po katerem je njena zlata podlaga obsegala z i 4. 315 milj. lir zlata in deviz. Od tedaj je vsled velikih plačil za blago v inozemstvu zgubila sigurno svojih 300 do 400 milj. tako, da znaša sedaj ca. 4 milijarde. V tej rezervi o ride še zlato, ki se je oziroma se bo zbralo vsled centralizaci- 28. decembra: Conte di Savoia v Genoa 2. januarja: Majestic v Cherbourg 3. januarja: Bremen v Bremen Manhattan v Havre 4. januarja: Cliamplain v Havre 5. januarja: Aquitania v Cliebuorg je po privatnikih tezavriranega j10- januarja: zlata. Oblasti cenijo, da bo tega 2 milijarde, kar pa je pre-i •ptimistično. Iz tega vira se' more pričakovali največ 1 milijardo. Iz italijanskih dohro-" met i j v inozemstvu je pričakovati 3 milijarde, tako, da bodo >kupne zaloge zlata in deviz znašale Q milijard lir. Te zalo-sre bo Italija potrebovala za kritje deficita v plačilni bilanei ki m povečujejo obenem večje potrebe za svrlio vojske. Aktivne plačilne bilance bodo tvorila nakazila izseljencev (2 milijardi) in doma iz tujsk. prometa, ki je znašal tudi 2 milijardi, pa zna vsled notranjih razmer pasti r.a 1 milijardo. Izvoz pa je prinašal 5 milijard, zna pa radi sankcij pasti na 500 milj. Plačilna bilanca Italije bi torej imela 3 in pol mili-j jarde aktiv Ku ropa v B remen 11. januarja: lie tie France v Havre Vuleanina v Trst 1T». januarja: Washington v Havre IS. januarja: Lafayette v Havre Ilex v Genoa 22. januarja : Majestic v Cherbourg 24. januarja: Bremen v Bremen 25. januarja: Cliamplain v Havre 20. januarja: I le de France v Havre ol. januarja: Pasiva so znatno večja, uvoz .le presegal 7 milijard. Italijani so sicer začeli varčevati s surovinami. toda vprašanje je, če h od o s tem izravnali večje potreba nastale radi vojne z Ahe-siniio. Napram aktivi od 3.5 milijard-' stopi pasiva od najmanj fi "i; deficit torej tri milijarde. Pri tem deficitu bi bile torej zlate zaloire, ki znašajo 8 milijard, v dveh letih in pol izčrpane. Odpornost Italije torej 2. februarja: Conte di Savoia v Genoa 5. februarja: Majestic v Cherbourg S. februarja: It« v Genoa 12. februarja: Washington v Havre Bremen v Bremen 14. februarja: Iterensaria v Cherbourg '13. frhrua rja: Cliamplain v Havre If), februarja : Kuropa v Bremen 1!>. februarja: Kur«»pa v Bremen L1I. februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja: He tie France v Havre 2<». februarja : Manhattan v Ilavre Atpiitania v CherlMmrg 21». februarja : Conte <1 i Savoia v Genoa dvoma več, kakor pa je treba ne bo presegala treh let- To j»*|/a <" a kar. je mednarodne pomi-veliko je malo; je pa brezjritve. VAŽNO ZA RADI ZAUŠNICE Pied kratkim je začela pred Kazenskim sodiščem v Boulog-nesu razprava proti zdravniku Fosoitu radi zaušnice, ki jo je bil prisolil bivšemu notranjemu ministru Frottu. Pod tem ministrom so se odigrali krvavi dogodki G. februarja lanskega leta v Parizu. Letos 11. novembra je del občinskega odbora v Boulognesu priredil sprevod levičarjev. Bivši bojevniki pa se sprevoda niso udeležili. Več dni na to pa so priredili v Boulcgneu levičarski shod, ki se ga je u-"^eležil tudi bivši notranji minister Eugen Frott. Stotnik , For>oi, ki po poklicu zdrav-' nik in k; je dobil kot bivši bojevnik več ran, je prišel na ta ;hod in ko jc opazil bivšega ministra Frotta, mu je prisolil zaušnico. Obtoženec je izjavil pri raziiravi, da je to storil, ker je hotel na ta način maščevati bi\