NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC; Jože £)erovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik jg. oktober 1990 • številka 42 • leto XU • cena 10 ilinarlev Spomin na žrtve Nedeljsko Teharje je imelo drugačno podobo, kot so je domačini vajeni. Na stotine avtomobilov in avtobusov z najrazličnejšimi registrskimi ozna- kami je zapolnilo ceste v okolici prireditvenega prostora, na katerem seje 25 tisočglava množica poklonila spominu na žrtve povojnega teharskega taborišča. Več o pogrebni slovesnosti poročamo na straneh 2 in 17. Radio Margarete Aster Novi tednik je odkril lastni- ka ilegalne radijske postaje, ki je vse leto burila duhove. Kdo je, kako je delal, kako so mu v torek končno zase- gli oddajnik! Stran 5. V noči s iponedeljka ina torek je našo radij sHo hišo prižadel požar. Radio Celje ise je oglasil že v torek popoldne, slabih štirinajst ur zatem, ko je zagorao. Na poipoč so takoj priskočili strpkovr^jaki p z laboratori- ja Radia Sldvenija iniob izjemnih naporih celbtne radijske ekipe, predvsem pa radijskih tehnikov ure- dili improviirani Stiipio v sosed- njem traktu. S solidap'nostno gesto seje med prv mizksit il Radio Mari- bor, ki nam je posodil 'eportažni av- tomobil in ne c^ gi|$l>e, kajti ogenj je uničil skor i!| ceVŠtt i glasbeni ar- hiv Radia C^e. Svojo pomoč so nam^takoj ponudfli,tirni kolegi iz Ra- dia Šmaije. Kdaj bo Radio Celje za- čel delati v ncmrtah:^ razmerah, je trenutno še v{ ra^argt. Dotlej pa bo po vsej veijetr osti nei :ohko okrnjen tudi sam prog] tov.O r esreči poroča- mo na zadnji 5 tram; Zapora Babje riti Regijski liberalci zahtevajo AC in odstope. Stran 2, Znan domnevni Ugigalec NT&RC L. S. jz Zagreba ^išče tudi Spet ooria^- bolnišnicai ^ v četrtek zagorelo tudi v no- vem delu'zdravstvenega cen- Papige iz Are prenašajo salmonelo Papige, uvožene iz Singapuija, ki so jih prodajali v trgovini z živalmi Ara v Celju, prenašajo težjo obliko salmonele. To je ugotovila analiza poginu- lih živali in veterinarski inšpektor je takoj zaprl trgovino in prepovedal nadaljnjo prodajo. Stran 11. Zemljevid, ki je razhurii regijo Objava desetih primernih lokacij za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je sjjrožila reakcije tudi na Celjskem. Med ustrezna območja so se namreč uvrstila tudi tri v občinah Žalec, Velenje in Laško. O prvih odzivih na te informacije poročamo na 3. strani. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: AVTO BRANCE SERVIS BRANCE LAŠKO Opel Ida VW - Audi - Tas Chevrolet - tudi staro za novo - prodaja rezervnih delov - rent a čar - vsako soboto dopoldne avtomobilski sejem telefon: (063) 731-282 NAJBOLJŠE HLAČE HLACB 2. STRAN - 18. OKTOBER 1990 Spomin brez želje po maščevanju Na Teharjah le zagorelo na tisoče luči na pogrebni In spominsifi slovesnosti Zgodovinski spomin je ogledalo za naše očiščenje, pravi misel. Kako živ je lah- ko takšen spomin, kljub te- mu, da so sledovi zabrisani, priča nedeljska podoba Te- harij. Na tisoče sveč in ne- pregledna množica, ki je več ur vztrajala na priredi- tvenem prostoru, kljub močnemu jesenskemu son- cu. Za mnoge je bila to pri- ložnost, da si olajšajo težko breme in da se lahko brez bojazni poslovijo od tistih, ki jih prej niso smeli imeno- vati. Prvi obiskovalci so se za- čeli zbirati že v jutranjih urah. Prišli so od vsepovsod: iz bližnje in daljne okolice, govorili so slovensko, itali- jansko in nemško. Organiza- torji govorijo o 25 tisoč glavi množici, ki je zapolnila moč- virnat travnik sredi treh od- lagališč: obeh Cinkarninih in komunalnega. Na prostoru, kjer je potekala nedeljska spominska in pogrebna slo- vesnost, je v prvih mesecih po vojni svojo pot končalo več desettisoe domobrancev in civilnih ujetnikov (natanč- nega števila še vedno ni). Ta- borišče je stalo v dolinici, ob- dano z gozdom, sestavljalo ga je nekaj deset barak. Na njivah okoli taborišča so po- kopavali žrtve, ki jih danes prekrivajo piritni ogorki, ve- Mna pa je našla svoje počiva- lišče v protitankovskih jar- kih v bližnji in daljni okolici. Zanje je bila nedeljska ma- ša, njim so bile namenjene vse velike besede, izrečene z govorniškega odra. Besede o odpuščanju, večnem spo- minu in opominu. Maribor- ski škof, doktor Frac Kram- berger je med mašo takole nagovoril zbrane: »Zbrali smo se na kraju, o katerem se ni smelo govoriti 45 let, na mestu, kamor se ni smelo priti zarati skrivnosti, ki jo zakriva zemlja, odpadni ma- terial in raztaplja voda tehar- skega jezera. Smo pri njih, ki jih nismo smeli imenovati in obiskati, smo na slovenski- štajerski Kalvariji.« Na tej Kalvariji so že pred meseci postavili križ, na ustrezno ureditev v celoti pa bo treba še počakati. V nadaljevanju je škof Kramberger povzel bistvo nedeljske slovesnosti: »Ne želimo odpirati ran na telesu naroda, na nikogar ne želimo pokazati s prstom, tudi obso- janje in maščevanje se krist- janom ne spodobi. Ob resni- ci, ki jo odkrivamo, spozna- vamo in ki jo smemo pove- dati na glas, želimo mohti za vse žrtve in opraviti dostojen pogreb. S tem dejanjem želi- mo preseči vsako sovraštvo, vsak sodni proces; žrtvam hočemo vrniti njihovo pravo ime, priznati njihovo člove- ško dostojanstvo, povedati, da so bili naši, člani našega naroda.« Po končani maši je zado- nela pesem Zabučale gore, ki so jo po pripovedovanju peli taboriščniki. Zbranim je nato spregovoril predsednik slovenske vlade Lojze Peter- le, ki je dejal, da je na Tehar- jah človek postal samo še od- padek in da je odstranitev drugačnih po vojni sodila v načrt stvaritve raja na zem- lji. Ob tem se zastavlja zlasti vprašanje cene revolucije in njenega smisla, je dejal Pe- terle. Poudaril je, da odpor proti okupatorju za obrambo domovine ni vprašljiv, to je bila dolžnost ljudi. Hkrati pa je treba priznati čast tudi ti- stim, ki so iz ljubezni do iste domnovine nastopili proti revolucionarnemu teroiju. Predvsem pa naj bo po nje- govih besedah izkušnja, ko je Slovenec moril Slovenca, za vedno za nami in naj se ne ponovi. Slovesnost, ki je imela na- slov Prižgimo luč, ljudje, je v zadnjem delu izzvenela v upanju na nove čase. Temu se je pridružil tudi dr. Tine Velikonja, preživeh teharski taboriščnik, ki je menil, da je napočil čas, ko si lahko pre- živeli ol^šajo breme, ki jih je težilo vsa leta. Danes lahko govorijo o tistem času, poka- žejo lahko kraje, kjer so se dogajale povojne grozote. Pri tem pa se zavedajo, da so mrtvi našli svoj mir že pred 45 leti in da lahko odpustijo svojim krvnikom, ne morejo pa pozabiti. Preživeli bodo skrbeli, da dogodki ne bodo šli v pozabo, ne v želji po maščevanju, ampak, da se ksO takega ne bo nikdar več ponovilo. T. CVIRN Gorenje še kar živi v soboto so v Lajšah pri Šoštai^u praznovali 40. obletnico delovanja koncer- na Gorenje. Praznovanja so se udeležili delavci podjet- ja, igihove družine, upoko- jenci in štipendisti, slavno- sti pa so prisostvovali tudi nekateri ugledni republiški gostje. Na osrednji proslavi ob okroglem jubileju sta bila slavnostna govornika pred- sednik upravnega odbora koncema Gorenje Herman Rigelnik in predsednik repu- bliškega izvršnega sveta Loj- ze Peterle, praznovanja pa so se udeležili še predsednik re- publiškega predsedstva Mi- lan Kučan, predsednik repu- bliškega zbora združenega dela Jože Zupančič, pred- sednik gospodarske zborni- ce Tomaž Košir in republiški minister za industrijo Izidor Rejc. Herman Rigelnik je v svo- jem nagovoru predstavil do- sedanjo pot Gorenja, uspehe in težave, s katerimi so se srečevali v podjetju, ter načr- te za prihodnost. Poudaril je, da Gorenje v »sedanjem ča- su za razliko od mnogih dru- gih firm še vedno nekako ži- vi«, čeprav so tudi na njiho- vo poslovanje vplivali nena- klonjena ekonomska politi- ka, inflacija, nerealen teč^ dinarja, tržna blokada, preti- rane obresti ter enormni davki in prispevki. Sprego- voril je tudi o povezavi z Ge- neral Electricsom, BSHG in firmo Quelle, saj Gorenje brez takih strateških zavez- nikov v sodobnem svetu ni- ma kaj početi. Lojze Peterle pa je sprego- voril o političnem in gospo- darskem položaju v Sloveni- ji in Jugoslaviji ter pri tem poudaril vlogo izvoza kot razvojnega imperativa. Ustavna dolžnost slovenske vlade je, da prepreči zlom gospodarstva, ki se obeta za- radi nespametne politike zvezne vlade. Peterle je na- povedal, da bo slovenska vlada sama pripravila dodat- ne vzpodbude za čiste izvoz- nike, saj tudi uvedba napo- vedane 10-odstotne stimula- cije ne bo rešila teh pro- blemov. Na sobotni slovesnosti v Lajšah so podelili posebna priznanja devetim delavcem Gorenja, ki so pred 40 leti zanetili plamenico, ki je po- nesla ime podjetja po vsem svetu. Zlato plaketo Gorenja pa so podelili Rudniku ligni- ta Velenje in Termoelektrar- ni Šoštanj za njun prispevek pri začetnem razvoju Go- renja. URŠKA KOLENC SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA, OBČINSKI ODBOR V CELJU in ZDRUŽENJE LASTNIKOV RAZLAŠČENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE VABITA na ustanovni zbor celjske podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja, ki bo v ponedeljek, 22. 10. 1990 ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Ustanovni zbor celjske podružnice bodo vsebinsko vodili funkcionarji in izvedenci Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije iz Ljubljane. Poleg Celjanov so na ustanovni zbor vabljeni tudi lastniki razlaščenega premoženja iz občin Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Velenje in Mozirje, ki bodo ob tej priliki lahko ustanovili iniciativne odbore za ustanovitev podružnic Združenja lastnikov razlaščenega _premoženja po posameznih občinah._ Socialdemokratski prenovitelji v torek je celjska ZKS-Stranka demokratične prenove prvič sklicala zbor članov, na katerem so začrtali strate- gijo delovanja stranke v prihodnje, izvolili Željka Ciglerja za novega predsednika in se seznanili z doku- menti za kongres stranke, ki bo 27. oktobra v Novi Go- rici. Poleg klubov stranke, njenih poslancev ter podjetnikov pripravljajo celjski prenovitelji tudi neodvisno skupino strokovnjakov, je bilo rečeno na zboru. Ti naj bi nudili pomoč drobnemu gospodarstvu in podjetništvu, pripravili predlog odloka o ekološki sanaciji Celja, socialdemokrat- sko obarvane osnove za socialno varstvo in skrbstvo, zav- zeli pa naij bi se tudi za uveljavitev strankinega pogleda na dokončanje slovenskega cestnega križa. Z zbora so v torek prenovitelji poslali tudi protestno pismo celjski skupščini, v katerem opozarjajo na pojave politične diskriminacije v občini. Tako v njem menijo, da je protiustavno zahtevati ob evidentiranju sodnikov porot- nikov, da navedejo tudi svojo politično opredelitev, podobne težnje pa se kažejo tudi pri zaposlovanju v šol- stvu, zdravstvu... Za novega predsednika stranke v Celju so na zboru izvolili Željka Ciglerja, dosedanjega sekretarja ZKS-Stranke demokratične prenove v občini. BRANE PIANO TRAČI niče ■ Med nagrajenimi konji- škimi inovatorji tudi letos ni župana Jožeta Barage, čeprav bi njegov patent lahko bistveno vplival na ohranitev slovenskega na- roda. Sicer pa Baraga skrivnost, kako se delajo slovenske hčere (ima jih pet) zaupa le na štiri oči. Gorenje je pred svojim praznikom storilo zelo modro, da je izplačalo osebne dohodke. Tako so se v Lajšah zavarovali pred transparenti Nočemo krače, hočemo plače! Organizatorji bodočih Peterletovih govorov naj poskrbe še za mizo pred mikrofonom. Da bo lahko po njej udaril. Občinstvo v L^šah je ob dolgem go- voričenju o uspehih Gore- nja namreč začelo hudo klepetati. Mozirski izvršni svet naj preneha s samohvalami ob izdaji občinskega Infor- matorja. Zanj razen bese- dice NE niso ničesar pri- spevali. Za sprejem v slovensko skupščino, kjer je bil po so- botni predstavi Hlapcev v ljubljanski Drami gosti- telj zeleni Vane Gošnik, je moški del celjskega ansam- bla nataknil kravate z zele- nimi in modrimi odtenki. Nikoli se ne ve, so se muza- h ob kavijarjevih sendvič- kih. Tudi soka ni manj- kalo ... Miran^ Koren, dopisnik Radia Šmarje, je na pri- pombico o svoji osebi v Novem tedniku odgovo- ril kar po Radiu Šmarje. S tem je potrdil našo kle- veto, da ima tam vsa poo- blastila in bo navkljub na- sprotova^u kolektiva kmalu njihov direktor. Si- cer je pa ob zadnji spovedi Koren dobil za pokoro tri Zdravemarije. Sel je pred oltar in zavpil: Trikrat zdravo za Marijo - zdravo, zdravo, zdravo! Odkar so v Kozjem uki h Postno milice, predvs^'' pa njenega komandirj^ '^ prometna varnost na f"'^ območju bistveno boij^^'^ Pero Kavalar, še verj« neregistrirani član celjsL vlade, se prejšnji teden 1 udeležil tiskovne koJ' renče v štorski Že/ezaJ Bal se je, da mu koi^J zaplenijo za staro železo V Lajšah se je bih naj bolj bati, da je Herman fl, gelnik zato sklical vse de lavcena proslavo, da bi ju pod to pretvezo razdelil de lovne knjižice. Mirko Krajnc, celjshj vladar, je na predzadnjo sejo zamudil tri minutez^. radi malice. Prav, da sej^ pred dolgovezenjem mak podprl, ampak potem je pa le predolgo trajalo in^^ je bilo bati, da se bo motni še pred koncem iti olajšat Bori Župančič in sopro ga mu Miša sta v petek v svoji rezidenci priredila tradicionalni Salon. Pri- sotni so vedeli naslednji dan povedati, da jih moti- jo le lastne glave. Vsaki steklenica vina (ni pa jih bilo malo) je bila namrei druge znamke. Robert Polnar je prvič po preimenovanju iz mladinci v Liberalca v četrtek na Trojanah službeno podal varnosti svoje generalije. Ker se je boril za celjsko cestO' bo moral na sodišče v Zasavje ali Domžale. Ekološki dinar TEŠ Večino republiškega eko- loškega dinarja bo prejela šoštanjska Termoelektrar- na, ki bo na ta način lažje uredila čistilne naprave in uresničila ekološko sanaci- jo največjega slovenskega onesnaževalca zraka. V republiki so jim nameni- li 113 milijonov dinaijev, ki jih bodo porabili za odžvep- Ijevanje dimnih plinov na če- trtem bloku. To n^ bi bil si- cer pomemben prispevek k njihovim prizadevanjem, še vedno pa le majhen delež k celotnemu potrebnemu znesku. Načrt namreč pred- videva, da bi morali do kon- ca leta urediti prvo fazo sa- nacije, to je uvedba tako imenovane aditivne metode z vpihovanjem apnenčeve moke v kurišča. Ta pos' poskusno že deluje na tem bloku, v petem t j h koncu montažna deia^^ ostalih treh pa naj bi | dili do konca leta. S tei"^, zmanjšali koncentracij® . plovega dioksida za 30 o odstotkov. Končni ci« ^ cije pa je namestitev c^ i naprave, s katero bi 90 odstotni učinek čisc^ ^ Celoten načrt razžveP" < nja bo veljal 180 miW% ekujev, kar pomeni, daJj^ pubhški prispevek z^e j le manjši delež potr^.% denarja. Od tega, koUKJ ^ do v prihodnje še doD'^ej odvisna tudi uspešnost ^ ničevanja sanacijskem črta. 18. OKTOBER 1990 - STRAN 3 Regija primerna za radioaictivne odpadice Med desetimi primernimi območji v Sloveniji, kjer bi Ijjlo mogoče zpaditi odla- galiSče nizko- in srednjera- jioaktivnih odpadkov, so (fi tudi na našem območju, dre za Breze v laški občini, ^rnače na meji med velenj- jjto in žalsko občino ter za območje vzhodno od Vele- nja. Takšne so namreč ugo- tovitve študije, ki je opravi- la prvo stopnjo izbora lo- kacij. Večina območij, ki bi bila po dosedanjih ocenah pri- merna za gradnjo odlagališ- ča radioaktivnih odpadkov, je v severovzhodni Sloveniji. Kriteriji, ki so bili pri prvi stopnji izbora odločilni, pa so: izločili so območja, ki so narodni parki, naselja z več Icot pet tisoč prebivalci, po- dročja s pitno vodo, poplav- na območja, področja, kjer so aktivni prelomi, geoter- malna in potresna področja ter območja, kjer so rudnine, minerali, nafta in plin. Upo- števali so tudi geološko in li- tološko strukturo tal. V na- slednjih stopnjah izbora bo- do območja ovrednotili gle- de na prostorske kriterije, na tretji stopnji naj bi prišli do izbora treh ali več primernih lokacij. Temu bi sledile po- drobne terenske raziskave. Iskanje ustrezne lokacije za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih od- padkov se vleče že od leta 1986. Informacije o iskanju lokacij vseskozi zbujajo ne- zadovoljstvo med ljudmi in njihovo nasprotovanje. Naj- bolj množičnim protestom smo bili priča pred leti v Ve- lenju, ko so se razširile prve vesti o možnih lokacijah. Ta- krat so pristojni ljudem za- gotovili, da se ne bo delalo brez soglasja prizadetih ob- čin. Vse kaže, da dosedanje aktivnosti pri iskanju lokacij nimajo dosti zveze z dogovo- ri na terenu. Gre predvsem za strokovne odločitve, ki jih po navadi obelodanijo šele sredstva obveščanja, zato so reakcije toliko burnejše. Na našem območju so na petkovo informacijo v časo- pisih najhitreje reagirali v Laškem. Izvršni svet je re- publiškemu sekretariatu za energetiko poslal dopis, v katerem izraža začudenje nad objavljeno informacijo o možnih lokacijah. Ugotav- lja namreč, da so lahko Breze uvrstili med možne lo- kacije le na osnovi geoloških kriterjev, niso pa upoštevali vseh možnih negativnih vplivov postavitve takšnega objekta v prostor, njegov možni negativni vpliv na kmetijstvo, turizem in pre- hrambeno industrijo v bliži- ni. Laščani zlasti opozarjajo na poplavnost območja, ki gotovo ni bila upoštevana, lanski dogodki v Brezah in okolici pa -dokazujejo, da je območje tudi plazovito. Opo- zarjajo še na bližino zdravi- lišč v Laškem in Rimskih Toplicah in Pivovarne Laško in menijo, da ob navedenih kriterijih lokacija ni možna nikjer v občini. O vsem tem so pristojni republiški komi- te obvestili že v začetku me- seca, ko so slišali za prve go- vorice o možni lokaciji v Brezah, sedaj pa ugotavlja- jo, da njihovih pripomb pri izbiri lokacij niso upoštevali. Še zlasti pa pristojnim očita- jo, da so postopki obvešča- nja prizadetih občin neu- strezni. V žalski občini je izvršni svet informaciji prav tako nasprotoval in sklenil, da predloga, o katerem je izve- del iz časopisa, ne bo podprl. Verjetno pa bodo podobni tudi sklepi v Velenju, kjer pričakujejo, da bo svoje sta- lišče oblikovala skupščina na zasedanju prihodnji teden. T.CVIRN Zapora Baliie riti Člani ZSMS-LIberalne stranke so v četrtek pod Trojanami zahtevali avtocesto in odstop Krajnca in Levičnika Ob deseti uri in dvajset minut so minuli četrtek predstavniki občinskih or- ganizacij ZSMS-Liberalne stranke iz vse celjske regije zaustavili ves promet na magistralni cesti pod Troja- nami. Zahtevali so dejan- sko prioriteto gradnje avto- ceste med Celjem in Ljub- ljano ter odstopa republi- škega ministra za promet in zveze Marjana Krajnca ter direktorja republiške upra- ve za ceste Andreja Levič- nika. Dvesto metrov od največ- jega podtrojanskega promet- nega zamaška, zloglasne Babje riti v Zajesovniku, te dni mariborski Gradiš in celjski Ingrad gradita vi- adukt mimo Babe in pri- pravljata teren za gradnjo "^anj kot kilometer dolgega t'dseka tretjega voznega pa- su. Zakaj so liberalci protest- zaprli magistralno cesto ^a tem odseku? Robert Pol- eden organizatorjev protesta: »Dogaja se natanč- tisto, kar smo vseskozi slutili, pa so nas prejšnji in Sedanji oblastniki kategorič- prepričevali, da se sploh J^e more zgoditi. Izgradnja 'etjega odstavnega pasu naj bi vplivala na terminsko Podaljševanje začetka iz- ^''adnje avtoceste. Služila bi kot začasen razbreme- ^Jevalni element na prenatr- pni obstoječi cesti, torej kot atkotrajna rešitev, ki je Prašljiva tudi s stališča pov- ^^^tne dnevne obremenje- vati. Stvarnost pa kaže či- drugačno sliko. V novem |^'"edlogu prioritetnega reda I^Sradnje avtocestnih odse- v Sloveniji je odsek čez jpane uvrščen na 27. me- ali, drugače povedano, u ^sovno nedoločeno pri- j^^dnost. Poleg zahteve, da . Avtocesta tudi resnično ^'^ne takoj graditi, zahteva- jo ^udi odstopa republiške- '^inistra za ceste Marjana Krajnca in direktorja uprave za ceste Andreja Levičnika. Oba sta bila v cestariji že dol- ga leta pred spomladanskimi volitvami, vendar sta na po- govorih s predstavniki vzhodne Slovenije o tej avto- cesti vedno le leporečila, to počneta tudi zdaj...« Po približno dvajsetih mi- nutah so liberalci promet mi- mo Zajesovnika spet sprosti- li, poprej pa z deljenjem leta- kov v treh jezikih in protest- nim razvitjem transparentov voznike seznanila z razlogi za svojo odločitev. Vozniki, ki so potrpežljivo čakali v nekajkilometrskih kolo- nah na obeh straneh zapore, so večinoma s hupanjem in mahanjem podprli zahteve liberalcev. Deset minut kas- neje so se na prizorišču poja- vili prometni miličniki. Kas- neje smo izvedeli, da so za v tajnosti pripravljano zapo- ro očitno vedeli že prej, saj so že okoli desete ure na obeh straneh Trojan promet preusmerjali na obvozne ceste. BRANE PIANO, Foto: EDI MASNEC Skupščina proti Vodstvo velenjske skupšči- ne ni sprejelo predloga občin- skih strank, da bi na nasled- nji seji skupščine najprej brez razprave sprejeli nepreklicni odstop predsednika izvršnega sveta. Po krajšem odmoru naj bi nato takoj pričeli s četrto sejo skupščine, kjer bi izvolili no- vega mandatarja IS. Nova vla- da naj bi bila koalicijska, nove- ga mandatarja pa naj bi podpr- le vse stranke. Pobudo za dve seji v enem dnevu je dala velenjska ZSMS - Liberalna stranka, to pobudo pa so podprle vse stranke z iz- jemo Zelenih Velenja. Vendar pa vodstvo predloga strank ni sprejelo. U.K. Konjičani so praznovali Praznik občine Slovenske Konjice je (morda letos zad- njič) 12. oktober. Nianj so se spomnili le na slavnostnem zaseda^u zborov občinske skupščine. Tudi to je bilo drugačno kot v preteklosti. Res so ko- njiški poslanci slavnostno skupšino pričeli s pesmijo Moškega pevskega zbora Ivo Štruc in z recitacijami Irene Vrečko, preostali del pa je bil resen, deloven. Temu je dajal ton pogovor z republi- škim sekretarjem za pravo- sodje in upravo dr.Rajkom Prinatom, ki so mu namenili večino časa. Dr. Pirnat je po- slance vzpodbudil k vpraša- njem z nekaterimi mislimi, povezanimi s slovensko su- verenostjo. Na slavnostni skupščini so poslanci podprli tudi odprto pismo republiški skupščini, ki ga je pripravil občinski iz- vršni svet. V njem utemelju- jejo, kako so v občini naredi- li vse za zmanjšanje obreme- nitev gospodarstva in terja- jo, da tudi republika nemu- doma zmanjša vse davke in prispevke ter stori vse za zmanjšanje zveznih dajatev. Na tako resnem slavnost- nem zasedanju občinske skupščine je bila tako še z najbolj veselim in sponta- nim aplavzom pospremljena podelitev plakete skupščine občine. Prejel jo je konjiški športnik Jure Zdovc. Podeh li pa so tudi prve tri nagrade inovatorjem leta 1990. Prve nagrado je prejel izumitelj Jože Kamenšek iz Konusa drugo inovatorja Ivica Gale in Mladen Pučnik iz IMP tretjo nagrado pa inovatoricc posodabljanja pouka v začet nih razredih osnovnih šol konjiške učiteljice Marta Herlah-Šelih, Pranja Mla- kar in Majda Makovšek. Ostale nagrade so inova torjem podelili v ponedeljek na tradicionalnem srečanju inovatorjev občine. MILENA B. POKLIC Kaboislca televizija v zvezdali Zapleti v zvezi s kabelsko televizijo v Celju se nada- ljujejo. Zametki porajanja kabelske televizije v našem mestu segajo v leto 1987, da- nes pa je le okoli 500 srečne- žev, ki so je že delženi. Po- razno je tudi število skle- njenih pogodb, 1069 jih je. Ker je negodovanje obča- nov vse večje, so to proble- matiko v sredo uvrstili tudi na dnevni red seje celjskega izvršnega sveta. Ustanovili so tudi posebno komisijo, ki je ugotovila, da se zadeva vleče v nedogled, vodstvu Skupnosti za izgradnjo ob- jektov posebnega pomena, v okviru katere deluje odbor za izgranjo kabelsko razdelil- nega sistema, pa so očitali volunterski pristop. Na seji je bilo veliko izre- čenega in malo povedanega, veliko je bilo navzkrižnega obtoževanja, še vedno pa ni znano, kdaj bo kabelska tele- vizija na voljo čim večjemu številu občanov. Marjan Žu- raj, predsednik celjskega odbora je dejal, da dela za- vlačujejo tako dolgo zato, ker so se odločili, da bodo kable speljali pod zemljo. Predstavniki Gorenja Servis pa so zagrozili, da bodo svojo sprejemno postajo, ki so jo že postavili, odmontirali. Eni in drugi so ogorčeno reagira- li nad očitki, daje njihov pri- stop volunterski. Marjan Žuraj je na seji tudi vzkipel nad novinarji, ki da s svojim kritizerstvom ovira- mo njihova prizadevanja in izrazil upanje, da se bomo v prihodnje poboljšali (ter se pri tem zmotil). Po uri in pol brezplodnega razpravljanja so na Izvršnem svetu sklenili, da mora skup- nost pripraviti fmačno-teh- nično poročilo, v katerem bo natančno opredeljeno, kakš- na je trenutno situacija na področju izgradnje kabel- ,sko-razdelilnega sistema, re- alizira pa naj tudi prvo etapo projekta, za katerega so že sklenjene pogodbe z občani, ki da poiščejo novega izva- jalca del na podlagi razpisa. Proučili naj bi tudi možnost, da se projekt kabelsko raz- delilnega sistema vključi v občinski komunalni si- stem. NATAŠA GERKEŠ Na seji so člani Izvršnega sveta podprli tudi Novi ted- nik in Radio Celje kot nosil- ca gradnje kabelsko razde- lilnega sistema z lokalnim studiom, s čimer so se na- čelno strinjali tudi ostali, čeprav je bilo slišati boja- zen, da bi naše uredništvo s tem, ko bi dobilo v roke ta projekt, postalo neke vrste monopolist, kot na primer RTV Sovenija. iščejo notranje učinke o programu šmarske viade in upravni reorganizaciji Odborniki šmarske občin- ske skupščine so na prvi je- senski seji sprejeli program smernic občinske vlade in odlok o vsebinski reorgani- zaciji občinske uprave, pred sprejetjem letošnjega programa družbenih dejav- nosti pa so skušali ugotav- ljati vzroke nerazumljivo visokega porasta bolniških. To naj bi konec leta povzro- čilo v šmarskem zdravstvu izgubo 1.779.043 dinarjev. Občinska vlada mora spre- jeti program smernic dela konkretizirati zlasti na soci- alnem in izobraževalnem po- dročju. Po sprejetem odloku o reorganizaciji občinske uprave bodo to poslej sestav- ljali sekretariat za gospodar- stvo in urejanje prostora ter sekretariat za splošne zadeve in družbene dejavnosti, uprava za družbene prihod- ke in geodetska uprava, stro- kovna služba skupščine ob- čine in izvršnega sveta ter in- špekcijske službe. Krajevni uradi bodo v sklopu sekreta- riata za splošne zadeve in družbene dejavnosti. Pred- sednik občinske vlade Mar- jan Aralica je na vprašanje o pocenitvi občinske uprave pojasnil, da bodo po tej vse- binski fazi nastopili s predlo- gi sekretarjev, nato pa bi se v času notranje organizacije pokazali notranji učinki. Ko so razpravljali o predvi- deni izgubi v zdravstvu, kije posledica nerazumljivo viso- kega porasta izostankov z dela zaradi nege družinske- ga člana (delovnim organiza- cijam se refundira iz občin- skega proračuna) in delav- cev zaposlenih pri obrtnikih. so opozorili na pomanjklji- vosti. Precej pozornosti so na se- ji namenili prošnji podpred- sednice občinskega izvršne- ga sveta, predsednice komi- teja za družbenoekonomski razvoj in odbornici prenovi- teljev Marti Vahčič, da jo skupščina razreši funkcij. Vzrokov ni navedla. Pred- sednika skupščine in izvrš- nega sveta ter predstavniki različnih strank so pohvalili njeno delo in odbornikom predlagaU, da je ne razrešijo. Vahčičeva, ki naj bi želela oditi v združeno delo, je po- vedala da bo sklep skupšči- ne spoštovala, odborniki pa so ji z večino glasov zaupali nadaljnje opravljanje funkcij. BRANE JERANKO 4. STRAN - 18. OKTOBER 1990 Našli so skupno pot V Uniorju delavci In vodstvo končno skupaj rešujejo sporna vprašanja Po dolgotrajnih sporih, ki so svoj vrhunec dosegli ob generalni stavki Uniorjevih delavcev, so se končno v tem zreškem kolektivu odločili za trezno pot. Sicer še zatikajoč, pa vendar so našli delavci, sindikati in vodstvo skupen jezik in se o odprtih problemih pričeli odkrito pogovarjati. Niso še vseh rešili, a že spoznanje, da je to mogoče, je veliko vredno. Predstavniki obeh sindi- katov in vodstva so se sestali pred tednom dni in se lotili temeljitega pretresa s stavko izsiljenih obljub. Dogovorili so se za spoštovanje splošne kolektivne pogodbe. Oseb- nih dohodkov v višini naj- manj 4200 dinarjev ne bo mogoče izplačati, zato so se dogovorili za povečanje sep- tembrskih osnov za 10 od- stotkov in za tisoč dinarjev draginjskega dodatka. Na zboru delavcev v petek tega dogovora delavci niso spre- jeli in so terjali k september- skim plačam vsem enako 1500 dinarjev dodatka. Tako so se potem tudi odločili. Ob tem pa so zahtevali nevtral- no komisijo, ki bo pregledala poslovanje Uniorja in ugoto- vila, če prvotnim zahtevam delavcev res ni mogoče ugo- diti, kot zatrjuje vodstvo. Dogovorili so se o obliko- vanju tako imenovanega to- varniškega odbora, ki bi naj bil povezovalno telo obeh sindikatov z vodstvom, ne bo pa se mešal v poslovne funkcije. Za delavski svet so se dogovorili, da ostane v stari sestavi, takoj pa se sproži zakonit postopek za imenovanje novih članov. Pričakujejo, da bodo to opra- vili do 15. decembra. O 40 urnem tednu se bodo odlo- čali po novem letu. Planske- ga nadurnega dela ni več, če pa bo potrebno, hočejo biti o tem obveščeni delavci vsaj dva dni prej. Do ukinitve tretje izmene bo lahko prišlo z odpravo ozkih grl v proiz- vodnji. Interna banka ostaja, o njenem poslovanju pa se bodo še pogovarjali. O teh- noloških viških bodo odloča- li v skladu s splošno kolek- tivno pogodbo. O ustanovi- tvi dveh podjetij - enega za proizvodnjo in drugega za turizem se bodo odločali ob reorganizaciji v letu 1991. Že sedaj pa bi naj bil konec pre- livanja denarja od ene dejav- nosti k drugi. Avtobusna po- staja pri novi coni bo urejena še letos. Zapleti so bili s pri- dobitvijo zemljišča. Občina obljublja pomoč. Za boljšo malico bodo pri sestavi jedil- nikov sodelovali predstavni- ki obeh sindikatov, ki se bo- do vključili tudi v kontrolo bolniškega staleža. Pritiska na delavce zaradi organizira- nja stavke in sindikalne de- javnosti ni in ga ne bo. Nerešeno in najbolj občut- ljivo je ostalo zaenkrat vpra- šanje zahtevanega odstopa šestih vodilnih delavcev. Družbeni pravobranilec sa- moupravljanja, ki je sodelo- val na pogovorih, je pojasnil, da te delavce izbira direktor sam. Delavci v nekaterih de- lih Uniorja vseeno vztrajeuo pri zahtevi za odstope, saj vodilnim očitajo nestrokov- nost in neustrezen odnos do njih. Predlagah so, da se di- rektor sam v pogovorih z de- lavci prepriča o razlogih, ki terjajo odstop. To bi naj na- redil do 25. oktobra, ko pote- če zahtevan enomesečen rok za njihov odstop. Ogorčenje delavcev nad delom in "rav- nanjem njihovih vodilnih delavcev je še vedno veliko in pri tej točki so še vedno možni zapleti. Pa bi bilo ško- da, če bo do njih prišlo. MILENA B.POKLIČ REKLI SO: Niko Kač, direktor LB, Splošne banke Celje o usiha- nju denarja v bankah: »V Sloveniji je celotna akumulacija manjša od izgub. Banke so doslej živele s pri- hranki občanov. Zadnji poli- tični dogodki pa so sprožili resne težave. Namesto dodat- ne akumulacije iz tujine, odha- ja denar v tišino in v nogavice. Vsi prosti dinarji se selijo v de- vize, te pa občani množično dvigujejo. V Splošni banki Ce- lje so imeli varčevalci 91 mili- jonov US dolarjev. Vsota je na- četa, v banki pa smo trdno od- ločeni, da bodo v vsakem pri- meru denar najprej dobili var- čevalci. Ker pa prostih sred- stev zmanjkuje, bo banka, da bo lahko ustregla občanom, po potrebi odpoklicala kratkoroč- na posojila podjetjem. Če bi iz- igr^i občana, bi bilo vsega ko- nec. V 14 dneh bi bila regija blokirana. Zato mora republi- ška vlada v najkr^šem, mož- nem času pripraviti odgovor oziroma izjavo o tem, kdo jam- či za prihranke občanov.« Delnice Štajerske banke že v prodaji Od ponedeljka, 15. okto- bra, so že v prodaji delnice Štajerske banke obrti in po- djetništva. Prodajajo jih na vseh glavnih enotah PTT na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem, v Posavju, v Beli krtini ter tudi na sedežih triindvajsetih obrt- nih združenj na teh ob- močjih. Ustanovitelji so dali v pro- dajo 12 tisoč navadnih delnic po nominalni, vrednosti 500 DEM in 20 tisoč prednostnih delnic, ki pa ne bodo dajale možnosti odločanja. Z razpi- som bi radi pridobili 6 mili- jonov DEM ustanovitvenega kapitala. Štajerska banka obrti se bo ob običegnih depozitno kreditnih poslih ukvarjala tudi z investicijskimi posli, proučevala bo boniteto kre- ditojemalcev ter svetova- njem, kam usmerjati sren stva in kako zagotoviti dena za dolgoročno investiranj v obrtne in podjetniške prjf grame in kako reševati pr"' bleme pri poslovanju. Banu bo v prvi vrsti pomagaj! obrtnikom in podjetnikoi^ zagotavljati denar za norrtiai no poslovanje ter sodelovala pri iskanju virov financira nja obetavnih proizvodnih Programov. Ustanovni zbor tajerske banke obrti in po, djetništva bo predvidoma že 15. decembra. Taxi sekcija - stalna številka uslug Telefon: 25-800 (noč in dan) Ne v premogu, v znanju je bodočnost »z osamosvajanjem Slo- venije in njeno suverenost- jo morajo biti naši pogledi uprti vnaprej. Nimamo rud- nin in ostalega naravnega bogastva, ki bi ga lahko iz- koriščali v proizvodnji, za- to se moramo opirati na na- še ljudi in njihovo znanje,« je v pozdrav Inovatorjem Celja 1990 dejal celjski žu- pan Anton Roječ. Da je to resnično skoraj edina možnost za razvoj, je potrdil predsednik odbora za raziskovalno in inovacij- sko dejavnost pri Občin- skem komiteju za družbene dejavnosti Zvone Hudej, ki je zbrane inovatorje še opo- zoril, da je inovativna dejav- nost potrebna na vseh po- dročjih. Precej je bilo v pre- teklih letih že narejenega v samem proizvodnem pro- cesu, skoraj povsem odprte pa ostajajo še možnosti na področju marketinga, orga- nizacije dela in financ. Letos se je v zgodovini akcije Ino- vator Celja tudi prvič zgodi- lo, da je diplomo z nagrado dobila raziskovalna naloga (oziroma njeni mentorici) iz družboslovja. Sicer pa se je na februarja objavljen razpis za Inovator- ja Celja 1990 prijavilo 13 sku- pin oziroma inovatorjev iz Gradisa, Cinkarne, Komuna- le, Ema, Libele in Ingrada. Prejšnji teden pa so na slo- vesnosti v celjski poročni dvorani podelili 6 diplom z nagradami (po 2 tisoč 100 dinarjev) ter 3 plakete z na- gradami (po 7 tisoč dinarjev). Plakete Inovator Celja 1990 so prejeli: skupina razvojnih delavcev iz Libele (Bojan Knafelj, Črtomir Rojnik, Pe- ter Cerkvenik, Mišo Sreš, Jo- že Berlan in Anton Mirnik) za razvoj elektronske dozir- ne naprave DPA 1000, skupi- na avtorjev iz Ingrada (Franc Skok, Radko Dobrajc, To- maž Klančnik in Vlado Olen- šek) za pomembne dosežke pn razvijanju in uvajanju no- ve tehnologije armirano be- tonskih panelnih lokov za podgrajevanje jamskih prog in Alojz Drofenik (Emo Ce- lje) za življenjsko delo na po- dročju inovacijske in razi- skovalne dejavosti. Diplome Inovator Celja 1990 pa so letos prejeli: sku- pina avtogev iz Ingrada (Eli- zabeta Crepinšek, Rafko Funkl in pokojni Adolf Kre- gar) za raziskovalno delo pri uvajanju proizvodnega pro- grama izdelave lesnih nosil- cev J - Lino, Franc Witmajer (Emo) za deset različnih ino- vacij, Jože Bratkovič (Gra- diš) za tehnične izboljšave pri uporabi pogonskega ba- gra, Boris Pišek in Gorazd Majcen (oba Libela) za teh- nološke izboljšave uporabe PC računalnika v proizvod- ne namene, Andrej Lubej in Matjaž Kosi (oba Cinkarna) za izboljšave v pridobivanju sredstev Cuprablau-Z in Cu- pramix ter Olga Petrak in Milena Smisl (COŠ Frana Roša) za tržno inovacijo v pripravi družboslovne razi- skovalne naloge »Prazniki v družini - Velika noč.« IVANA STAMEJČIČ Neodvisno sindikalno gibanje Na drugi seji iniciativnega odbora Neodvisnih sindika tov Slovenije za celjsko območje so člani izvolili koordi nacijski odbor Neodvisnosti, v okviru katerega delujeta tudi začasni sindikalni svet in statutarna komisija. V sindikalni svet so vključeni Marjan Ravnjak (predsed nik) iz celjskega Železniškega gospodarstva, Milan Leveč iz štorske Železarne, Stane Pešec iz Remonta in predstavnik velenjskega Gorenja, statutarno komisijo, ki bo sčasoma pripravila in oblikovala tudi vso potrebno dokumentacijo za sindikalno delo, pa sestavljajo Vlado Stojnšek (predsednii?) iz celjskega Železniškega gospodarstva. Brane Jokanovičiz Cinkarne in Franc Golež iz Aera. Pobudnikom neodvisnega sindikalnega gibanja na celjskem območju so se ob delavcih Železniškega gospodarstva, Aera, Cinkarne, Remonta in velenjskega Gorenja doslej pridružili še v Kovinotehni. Rudniku lignita Velenje in Celjskem Zgodovinskem arhivu, dogovarjajo pa se še z zaposlenimi v Emu in Tovarni noga- vic Polzela. IS Uspešno poslovanje Pivovarne v Pivovarni Laško so ob pregledu devetmesečnih re- zultatov poslovanja zado- voljni. Ugotavljajo namreč, da je leto 1990 izredno glede potrošnje piva in je le-ta za četrtino višja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Do konca leta, predvidevajo, bodo prodali milijon 300 ti- soč hektolitrov piva. To bo za okoli 20 odstot- kov več kot leta 1986, ki velja za do sedaj najuspešnejše. Izredno ugodne poslovne re- zultate beležijo v izvozu, ki so ga povečali kar dvakrat- no, prodrli pa so tudi na no- vozelandski, avstralski in ameriški trg. Kljub temu z iz- vozom še niso povsem zado- voljni. Laška pivovarna je prodaj- no dobro zastopana tudi na jugoslovanskem tržišču, pi- vo gre dobro v prodajo kljub podražitvam, ki so, kot pra- vijo v pivovarni, nekajkrat letno nujne, predvsem na ra- čun izredno visokega, 106 odstotnega prometnega dav- ka, ki se poveča še za 100 odstotkov, če gre za prodajo piva v pločevinkah. Tako je pri steklenici prodanega pi- va v trgovini prometnega davka za okoli 4 dinarje in pol, pivovarna pa od proda- ne steklenice prejme tri di- narje in pol. Tako visok pro- metni davek je po mnenju 'vodstva pivovarne nesmi- seln. Kljub temu, da se je na prodajnih policah letos poja- vilo uvoženo pivo, domači kupci očitno raje segajo po laškem, ki je cenejše. Prav tako prodajo veliko piva v pločevinkah, čeprav je to precej dražje od tistega v ste- klenicah. V Pivovarni Laško trenut- no vlagajo sredstva v izgrad- njo posod za fermentacijo pi- va, z deh naj bi predvidoma zaključili poleti prihodnje le- to, s tem pa se zmogljivosti pivovarne ne bodo povečale, pač pa bodo izboljšali kako- vost piva. Izračunali so tudi, da bi bilo optimalno zvariti dva milijona hektolitrov pi- va letno, kar jim bo predvi- doma uspelo prihodnje leto. Nato zmogljivosti kvantita- tivno ne nameravajo več p^ večevati, temveč bodo sred' stva vlagali v smeri prizade- vanj za večjo kakovost pi^® Po besedah direktorja, To- neta Turnška, je laška varna po vgrajenih tehnoK^ ških kapacitetah trenutno nj prvem mestu v primerjav z vsemi 28 jugoslovanski^^ pivovarnami. Letos so se v Pivovarni tu^ di računalniško opremili-^ tem področju so v preteklosti razvoj nekoHj zanemarili. »Ta investicij; vredna dva milijona ne ^ ških mark, sicer ne bo P^^^ sla novih hektolitrov pi^^^ pač pa je nujno potrebna hočemo normalno, poslovati z okoli 12 tisoč » pci,« je dejal Tone Turnše^ NATAŠA GERI^^^^ Naše želje, potrebe in zahteve se večajo iz leta v leto, zato jih skoraj ni mogoče uresničiti brez načrtnega denarnega var- čevanja. Oktober je mesec, ki ga banke obeležujejo kot mesec varče- vanja in čeprav hranilniška misel- sega daleč v preteklost, je aktualna tudi danes. Tudi Ljubljanska banka Splošna banka Celje d.d. se želi spomniti meseca varčevanja in zato bo v Muzeju revolu- cije v Celju pripravila zanimivo razstavo z naslovom: »DENARNIŠTVO V ANTIKI NA SLOVENSKEM« Razstava bo odprta od 22. oktobra do 8. novembra 1990 vsak dan in podaja pregled denarništva na Slovenskem od začetkov v tretjem stoletju pr. Kr. do okoli leta 1000. Prikazuje denar in denarni sistem, ki je bil v posameznih obdobjih v veljavi. Ob tem bo poskusila odgovoriti na mnoga vprašanja kot: - kako so denar kovali, - ali so denar ponarejali, - so v antiki poznali inflacijo, - kako je deloval bančni sistem in drugo. Otvoritev bo v ponodeljok, 22. oktobra 1990 ob 13.00 uri v Muzofu rovolucijo v Colfii. V času, ko bo razstava odprta, pričakujemo vaš obisk. ^BOČA tema 18. oktober 1990 - stran 5 Badio Margarete Astor jtiri Imena lastnika celjske Ilegalne radUske postaje in njegova anonimna pisma ^Poslušate neodvisni Ra- dio Celje, drugi program, na f-eltvenci 103,5 MHz v super jtereo Dolby B tehniki,« se je že pred spomladanskimi Jolitvami v Celju pričel jglašati piratski radio. Mi- leč, da drugi program od- daja pravi Radio Celje, so jg v hiši oglašali nekateri strankarski veljaki in se pritoževali, da piratski ra- dio tudi v času zapovedane- ga volilnega molka odkrito pavija za socialdemokrate jn posebej za Jožeta Puč- nika. Poleti se je ilegalec lotil drugih zadev in po etru žalil nekatere Celjane, pospešeno pa se je spravil tudi k pisanju anonimnih pisem. Radio je nemoteno oddajal do prejš- njega tedna, ko je identiteto pirata odkril Novi Tednik. Franci Divjak, ki je letos uradno spremenil ime v Ro- jer Sanders, je imel zaradi ulcvarjanja z oddajanjem ra- dijskega programa težave že pred kakšnimi desetimi leti. Takrat se je odpravil služit icruh v Švico, pred nekako petimi leti pa seje vrnil v Ce- lje in se zaposlil kot varnost- nik pri Varnosti. Zadnji čas varuje upravo celjskega Aera v Kocenovi ulici. Ker živi sam, mu niti prej niti po vrnitvi iz Švice od občine ali podjetja ni uspelo dobiti sta- novanja, tako da seje ves čas selil iz ene v drugo podna- jemniško sobico, ker je pre- pričan, da mu je družba dolž- na dati stanovanje, pa je po- stjual vse bolj zagrenjen in tudi jezen. Svoj stanovanjski problem je v pismih razlagal že Janezu Stanovniku, celj- ski policiji, anonimno pa raz- pečeval letake proti Miru Gradiču z bivše stanovanj- ske skupnosti in izkoristil vsako priliko, da je Gradiča omenjal tudi v svojem radij- skem programu. Nova oblast, nov Franci Ko se z vsem svojim pod- pisanim in nepodpisanim početjerh Franci Divjak ni uspel starim oblastem priku- piti toliko, da bi mu dale sta- novanje, je ob uradni spre- membi imena v Rogerja San- dersa obrnil ploščo. Aprila je s psevdonimom Aleksander S. pisal gospodu Silvestru Drevenšku, da podpira na volitvah socialdemokrate, ter v dopisu tudi najavil, da ga bo poklical po telefonu čez teden dni. Ko sta se sliša- la, je povedal, da ima prav on v Celju ilegalno radijsko po- stajo. Gospod Drevenšek je kasneje postal član celjske vlade, o podatkih v zvezi z očitnim nezakonitim po- četjem neznanega Aleksan- dra S. pa niti takrat ni obve- stil organov pregona. Sep- tembra je (zdaj še Roger San- ders) ponovno s psevdoni- mom Aleksander S. pisal tu- di poslancu v občinski in re- publiški skupščini gospodu Janezu Lampretu, zatrdil, da ima ilegalno radijsko postajo in (morda zato, da bi se Lam- pretu prikupil) razložil, kdo izmed novinarjev Novega tednika naj bi urejal in pisal »zloglasno« rubriko Tračni- ce. Tudi gospod Lampret pi- sma ni pokazal uradnim or- ganom. Radio Ima Margareta Astor Celje je majhno mesto in da bi lastnika ilegalne posta- je odkril, je bilo treba le iti v pravo družbo. Sčasoma je enemu tako pridobljenih no- vih prijateljev ušlo z jezika: »Radio ima Margareta Astor, ampak tako ga kličemo le, če ga ni zraven...« Bil je mesec junij, Margareta Astor se je izkazala ža Francija Divjaka oziroma Rogerja Sandersa in po nezahtevnih grafoloških in jezikovnih primerjavah tudi za Aleksandra S. Ugan- ka je bila rešena, treba je bilo zbrati le še nekaj materialnih dokazov. Celjska policija je za piratski radio vedela le iz prijave pravega Radia Celje, avgusta pa sem ji sporočil, kdo je človek, ki ga je treba iskati. Po dveh tednih so mi- ličniki ugotovili, da Franci- Roger uradno dela v Švici in začasno biva na Ostrožnem, dejansko pa stanuje v Novi vasi in že pet let dela pri Var- nosti. O sumu pa so vsaj ob- vestili republiškega inšpek- torja za zveze. Roger Sanders - brez naslova Moj namen nikakor ni Rogarja Sandersa spraviti v mline pravosodja, zato naj način in lokacija njegovega ilegalnega oddajanja ostane- ta - vsaj zaenkrt - skrivnost. Policija za kraj, od koder od- daja, ne ve. Še bolj zmeden je bil konec septembra očit- no tudi republiški inšpektor za zveze, ki je v predlogu za hišno preiskavo pri Rogerju Sandersu - naslovil ga je na celjsko sodišče za prekrške - pozabil navesti naslov, na katerem se naj preiskava opravi. Zdaj je trud organov in inštitucij, ki naj bi nezako- nito početje preganjali, tako ali tako zaman. V nedeljo sem Rogeija Sandersa obve- stil, da vem za njegovo iden- titeto in početje ter da bom o tem pisal. Žal se sam o mo- tivih za svoje anonimno in prepovedano početje z me- noj ni hotel pogovarjati, je pa utihnil in svojo tehnično opremo (najbrž) varno spravil. Prihodnji teden Kaj je Roger Sanders prav- zaprav zagrešil, česa je kriv, nekateri materialni dokazi o njegovem početju in iden- titeti. Kako je zahteval stano- vanje, ga dobil in nato zavr- nil, kaj je pisal Stanovniku, kaj Drevenšku, kaj na ano- nimnih letakih in kaj je go- voril po svojem radiu. BRANE PIANO Z dedkom in babico na iziet Občinska zveza prijate- ljev mladine iz Celja pri- pravlja v soboto, 20. okto- bra prvi izlet z »veselim otroškim avtobusom«, to- krat pa bodo otroke na pot smeli spremljati le dedki in babice. Veseli otroški avtobus bo male potnike (skupaj z njiho- vimi dedki in babicami, se- veda) ob 8. uri zjutraj pope- ljal iz parkirišča na Glaziji, cilj izleta pa je zagrebški ži- valski vrt v Maksimiru. Pri- jave za izlet zbirajo na sede- žu občinske zveze prijateljev mladine Celje v Gregorčiče- vi ulici 6. IS Zasegli oddajnilc v torek dopoldan so inšpektorji celj- ske policije privedli v službene prostore Rogerja Sandersa iz Celja, stanujočega v Škapinovi ulici 12. Kasneje istega dne so v sobi, kjer je bival, zasegli nekaj elektronske opreme in med njo odkrili tudi doma izdelano opremo za radijsko oddajanje - oddajnik uglašen na valov- no dolžino 103,5 MHz, ojačevalec in ste- reo dekoder. V pogovoru z inšpektorji je Roger Sandet-s pojasnil, da je oddajal z dvema oddajnikoma moči 3 W in sicer z delovnega mesta, kadar je bil izven delovnega časa dežuren, ali pa je vso opremo spravil v potovalko in oddajal z drugih lokacij v in okoU mesta Celja. Na terenu je oddajnik napajal s pomočjo baterij. Občasno je oddajal tudi iz Škapi- nove ulice - takrat je večinoma oddaje kar posnel na kaseto in med oddajo tudi odšel na sprehod v okolico. Na pogovor z novinarji v torek ni pri- stal, očitno pa je bilo, da se boji, da bo sedaj izgubil službo kot tudi pravkar do- deljeno sobo v Celju. Povsem očitno Sanders ni vedel, da je s svojim počet- jem - ilegalnim oddajanjem radijskega programa - zagrešil le nekaj prekrškov, za katere mu lahko sodnik izreče le ne- kaj mandatnih kazni. Seveda pa San- ders tvega tudi zasebne tožbe ljudi, ki jih je v svojem radijskem programu tako ali drugače omenjal. Z zadevo se bo se- daj v skladu s svojimi pristojnostmi uk- varjal republiški inšpektorat za zveze. Priilodnost je zapisana v zvezdali ^f- Rajko Pirnat o novi ustavi in vprašanjih Konjičanov »Hodil po zemlji sem naši in pil nje ^lesti...« je v petek v Slovenskih ^®njicah s pesnikovimi besedami Nel svoj nagovor poslancem repu- sekretar za pravosodje in upra- dr. Rajko Pirnat. Uničeno gospo- '^•stvo, onesnaženo okolje, socialne ^'ske ljudi - s tem živimo, ker slo- iski narod doslej še ni oblikoval '^oje države. , ^a usodno povezano narodno, dr- ^^no in državljansko suverenost seje JJ 'iiinistrovih besedah zavzemal De- ji^^s pred in po volitvah. Po Deklaraci- suverenosti in ustavnima zakono- Pj, Pa bo šele nova ustava zagotovila temelj državne suverenosti Slo- Osnutek je v javni razpravi, ča- j^rijo pa je malo. Ravno zato Pirnat o-fo zavrača zamisel o plebiscitu yjenju v lastni državi. Dejal je, da Plebiscit predlagala opozicija zato, jj Odvrne pozornost od ustavne raz- »Menim, da niso sposobni lj^''atkem času sprejeti novih teme- k^l ^'^gačne družbe in države,« je re- fjK ^icer pa bo imel referendum V • posledice kot plebiscit, J Je ustavna pot boljša - če se seve- zgodi kaj nepredvidenega. Po takšnem uvodu je dr. Pirnat odgovar- jal na vprašanja. Posledice uveljavitve nove ustave Slovenija bo postala suverena in sa- mostojna država. Ustava ne prejudici- ra vprašanja morebitnih mednarodnih povezav Slovenije. O tem se bodo odločali državljani Slovenije. Pristojnosti suverene drža- ve bo morala Slovenija izvrševati tudi materialno. Zato je potrebno prehod- no obdobje leta do leta in pol, ko bi naj razrešili vrsto vprašanj, kot so medna- rodni dolgovi, obveznosti... Zavedati pa se moramo, da smo v času nepred- vidljivih dogodkov. Kaj vse se lahko zgodi, je zapisano v zvezde. Pogoji za pridobitev državljanstva Ustava tega ne ureja. V pripravi je nov zakon o državljanstvu Slovenije. Podrobnosti še niso predvidene. Pro- blem so državljani Jugoslavije, ki ima- jo pri nas sedaj vse pravice državlja- nov Slovenije. Za državljanstvo v pri- hodnje bo verjetno tako kot v svetu določen čas bivanja v Sloveniji, znanje jezika in izjava o lojalnosti. Vsaka dr- žava ima diskrecijsko pravico - dš ah pa ne državljanstvo. Zaostritev zakonodaje v zvezi z lastnino ZakonodEua je ostra, gre za vpraša- nje kaznovalne politike in določb za- kona o pripornih določbah. Zagrožene kazni v kazenskem zakoniku so zelo visoke, sodišča pa jih izrekajo na spod- nji meji. Priporov je zelo malo, v prav- nem razsulu pa so sodišča preobreme- njena, da bi sproti pregledala vse prija- ve gospodarskih in drugih prekrškov. Kdaj boste spravili medije v kot? Svoboda tiska je eden temeljev de- mokratične države. Tako ima javnost vpogled v delo oblasti. Drži, da ne mo- rejo biti RTV ali na primer Delo pod vplivom samo levih strank. Vlada bo to omilila z novimi zakoni. Mediji te- meljijo na novinarski pokončnosti in neodvisnosti. Oblast lahko zaskrbi ta- krat, ko jo nehajo kritizirati. Takrat je že prišlo do diktature. Kako ste preprečili stavko Ravni- kovih sindikatov? Nobenih pravnih sredstev ni bilo po- trebno uveljaviti, niti ni bilo posebnih prizadevanj. Stavko so ustavili sami, saj se je pokazalo, da je nepotrebna, smešna in vnaprej izgubljena. Sloje za očitno politično akcijo z namenom škodovati novi vladi. MILENA B. POKLIČ OKNO y JUGOSIMUO Piše: VLADO ŠLAMBERGER iVIirno spanje - brez deviz Gneče pred bančnimi okenci, ko gre za devizno poslova- nje, niso samo slovenska posebnost, ampak so to pravi biser v primerjavi s težavami, kijih imajo ljubitelji močnih valut v drugih krajih Jugoslavije. V Prištini ah Beogradu, na primer, pišejo, ni deviz niti na recept, najsi gre za občanovo valuto, ki jo ima na knjižici ali žiro računu ali če bi jo želel kupiti (Markovičev tisočak, kot imenujejo ome- jitev v gotovinskem izplačevanju deviz - 1.000 DEM - na bančnih okencih). Omejeno izplačilo gotovine, v našem primeru deviz, ni jugoslovanska posebnost, s^ celo Amerikanec ne more dobiti več kot 10.000 dolarjev na roko (drugo so čeki, potovalni čeki oziroma razne druge oblike brezgotovin- skega plačevanja). Vendar pri nas to pomeni dodatne vrste v bankah, predvsem pa omejitve v bistvu ne prispevajo k začetnemu preplahu med ljudmi. Strokovnjaki razlagajo, zakaj tako povpraševanje po devizah, z več vzroki in z možnimi posledicami. Dinar je očitno precenjen, potem so možne, pravijo, razne mahina- cije s posojih, plače so zrasle čez Markovičeva pričakova- nja, govorice o devalvaciji dinarja se širijo, čeravno jih vladni predstavniki iz dneva v dan demantirajo. Vse to prispeva k temu, da tisti, ki imajo od prvega do prvega v mesecu kakšen »presežek«, poskušajo svoje majhno (manj je tistih, ki imajo veliko) premoženje zaščiti pred neljubimi presenečenji. K temu dodajajo strokovnjaki še slovenske posebnosti, ki povzročajo, da ljudje svoje devizne prihranke dvigujejo iz bank oziroma kupujejo vsakršno valuto; - če se Slovenija osamosvoji ali odcepi, ni vzroka, da bi bila potem narodna banka Jugoslavije še, porok za devizne vloge v bankah širom po Sloveniji (zdaj varčevalci niso na izgubi, četudi gre njihov poslovni partner v stečaj); - če bi imela Slovenija svoj vinar aU lipo, je to lepo, toda vprašanje je, kdaj bi to valuto priznala mednarodna jav- nost oziroma trgovci v cenejših sosednjih državah; - zato tolikšno dvigovanje deviz (ne pa zaradi nizkih obre- sti na valute) in »varčevanje pod vzglavnikom« (močno je poraslo tudi število interesentov za zasebne šefe, predale v bančnih zakladnicah, kjer so devize le bolj varne kot doma); marke, šilingi, franki, dolarji tudi ostajajo doma in jih ljudje ne nosijo več v takih količinah v tuje banke; računajo namreč, da iz »odcepljene Slovenije« kar nekaj časa ne bo mogoče potovati v tujino. Seveda so to sporna vprašanja, ki zadevajo le tiste (okrog 30 odstotkov Slovencev), ki si jim ni treba behti glave s tem, ali bodo imeli enkrat na mesec za meso. Takim tudi avstrijska policija noče nič hudega oziroma nimajo težav s tem, da bi morali plačevati po 150 šihngov kazni, ker prehitevajo dogodke in vozijo po avstrijskih cestah avtomobile z nalepkami SL ali CRO (Croatia - Hrvatska) namesto mednarodno priznanih YU... Srbsifi generali proti Gorenju Privoščljivost, ki jo kažejo srbska glasila do pretirano in prehitro »samostojnih« Slovencev, se ne neha pri nalep- kah za avtomobile, ampak se kaže tudi pri očitkih Sloven- cem, kar zadeva orožje za teritorialno obrambo. Janez Janša, obrambni minister, in Gorenje sta na tapeti zaradi avtomata MGV-176, s katerimi so opremljeni slo- venski »specialci«. Očitki so v takem slogu: »Dovčerajšnji rezervni vodnik, zdaj minister za obrambo, se z novim orožjem očitno ne žeh braniti pred morebitnim zunanjim sovražnikom, ampak je njegov cilj edino ta, da ubrani oblast pred lastnim ljudstvom. Dru- gače si ne moremo razlagati dejstva, da je ministrstvo za obrambo Republike Slovenije kupilo od Gorenja iz Vele- nja orožje, ki ga - spričo njegovih značilnosti - najrajši uporablja mafija za medsebojne obračune in za širjenje panike med prebivalci zloglasnih četrti v velemestih na Zahodu«. Beograjska Politika, recimo tudi objavlja mnenje voja- ških strokovnjakov (hkrati z informacijo, da je Gorenje ponudilo avtomat JLA, vendar je bila ponudba »gladko odbita, ker je to orožje daleč pod normativi JLA«), po katerem je očitno, da se »proizvajalec hvali z odličnimi lastnostmi MGV-176, ki jih ta sploh nima« oziroma da zavaja morebitne kupce, saj avtomat še zdaleč nima take prebojne moči, preciznosti in uporabnosti (vključno z laserjem, za katerega pravijo vojaški strokovnjaki, daje • »pravljica za otroke«), naboje zanj pa morajo uvažati. Po vseh teh očitkih lahko še preberemo: »Ali bo Janša nehal,igrati se vojno' in predvsem plašiti svoje ljudstvo, ali bodo njegovi ,specialci' še naprej podobni mafijcem, to dvoje ni samo zadeva predsednika vlade Republike Slovenije, temveč tudi ljudstva, ki bi ga izvohlo prek poslancev«. Na vrsti so zdaj predvsem strokovnjaki iz Gorenja, še zlasti po tem, ko so si naredili na TV Slovenija reklamo za svoje avtomatsko orožje. Tako bomo dobili odgovor na vprašanje: ah so pametnejši srbski generali ali velenjski strokovnjaki za orožje? Umri zadnji »pošten Aibanec« v Prištini je sredi seje, kije na Kosovu pomenila pokrajin- sko poroko nekdanjih »komunistov« s »socialisti«, umrl Rahman Morina, zadnji »pošten Albanec« ozirom Albanec po meri Srbije in Slobodana Miloševiča (ta je v Beogradu, kamor naj bi se bil presehl Rahman Morina, prišel na pogreb »svojega človeka«). Tako je 47-letni ekonomist, rojen v vasi Raušič pri Peči (vaščani so se ga odrekli zaradi doslednega uveljavljanja srbske protialbanske politike), član ZKJ od leta 1964, študentski funkcionar, prvi človek ZK Kosova, umrl hkrati s svojo partijo (nekaj ur pred Morinovo smrtjo je bila zadnja seja PK ZK Kosova, partije brez članstva, ki se je odločila za združitev v SS Srbije). Z njim pa seje poslovil še zadnji od »poštenih Albancev«, kot so svoje redke pristaše na Kosovu imenovali Srbi. Alli Shukrija se je bil umaknil že prej, Husamedin Azemi (odstop teh treh so lani zahtevah staro trški rudarji) pa je obrnil ploščo in se postavil na stran pripadnikov lastnega naroda. Sicer pa so vsakršni Albanci na Kosovu sploh odveč, pravijo »pošteni Srbi«. 6. STRAN - 18. OKTOBER 1990 ¥ Železarni Štore ne bo šlo brez odpuščanja delavcev v železarni Štore so v pone- deljek, potem ko so prejšnji teden morali ugasniti obe elektroobločne peči, pričeli v eni elektroobločni peči ponovno taliti staro železo. Kazalo je že, da za jeklarno ni več rešitve, vendar pa je na torkovem sestanku pri podpredsedniku republi- škega izvršnega sveta dr. Jožetu Mencingerju vlada potrdila že prd dvema me- secema sprejeta stališča v zvezi z železarstvom, kar pomeni, da bo skušala najti rešitev, ki bi bila kar naj- manj boleča za ve slovenske železarje. Kljub temu, da razlogov za stečaj po mnenju vlade ni, pa je položaj v železarni Štore kritičen in terja takojšnje re- šitve. Elektroobločne peči so morali v Štorah ugasniti za- radi tega, ker jim je zmanjka- lo starega železa, denarja za njegov nakup pa tudi niso imeli. Osnovni razlog je bil v tem, da je prišlo pri izvaja- nju sanacijskega programa do časovnega zamika v ti- stem delu, ki se nanaša na obljubljeno pomoč republi- ške vlade. Po mnenju direk- torja Borisa Marolta so v že- lezarni storili vse tisto, za kar so se v pogovorih z vlado do- govorili, ni pa uresničena konkretna denarna pomoč vlade. Pravtako tudi še niso bili sklenjeni dogovori z ban- ko, ki je sicer do tega časa znala prisluhniti težavam že- lezarjev. Tako so v Štorah prišli v položaj, ki ni omogočal niti najnujnejšega dela. Železar- na je blokirana že trideseti dan, znesek blokade pa je 60 milijonov dinaijev. Ostali so brez denarja za nakup suro- vine, v ponedeljek niso mo- gli izplačati osebnih dohod- kov, zaradi pomanjkanja de- narja pa tudi ne morejo več zagotavljati varnega dela. K temu je veliko prispeva- lo skokovito naraščanje stro- škov v zadnjem tromesečju (energija, repromaterial) ter ponovno zapiranje srbskega trga, v veliki meri pa seveda tudi izgube iz preteklosti, v podobnem položaju so tudi ostali železarji, kar kaže na sistemsko nerešene zadeve. V Železarni Štore pravijo, da lahko sanirajo železarno v okviru strategije razvoja in potreb železarstva v Sloveni- ji, ob zaščiti, kakršno uživa ta panoga povsod v svetu. V zvezi s tem so poleg osta- lega v sanacijskem progra- mu že pripravili tudi kadrov- ski program, ki predvideva do 1. 1. 1991 zmanjšanje šte- vila zaposlenih za 1100 de- lavcev. V tej številki je 166 delavcev zaradi redne fluk- tuacije in upokojitev že za- pustilo železarno. 373 delav- cev bi se zaposlilo v samo- stojnih podjetjih, ki bi se po reorganizaciji izločila iz žele- zarne (storitvenih dejavno- sti), pri čemer bi dali novo- nastalim podjetjem enoletno možnost za iskanje dodatnih del. Preostale delavce, skup- no jih je 571, so v kadrov- skem programu uvrstili med trajne presežke, pri čemer računajo, da bi jih 60 reševali z dokupom let, 100 pa z od- pravnino. 411 delavcev ima v okviru tega programa še vedno nerešen status. Po- imenskega seznama teh de- lavcev še ni, znano pa je, da bi vsi, ki bi morali zapustiti železarno, prejeli dve letno nadomestilo osebnih do- hodkov. Pogoj za izvedbo progra- ma je denar. Skupaj potre- bujejo 13,5 milijonov dinar- jev, pri čemer računajo na polovico iz republiških (ne- povratnih) sredstev, polovi- co pa želijo pridobiti s kredi- tom z enoletnim odlogom plačila. Najprej pa železarna rabi denar za odpravo blokade, za plače in za normalno poslo- vanje. Skupen znesek za to sankcijo je 30 milijonov DEM. Kakšen bo izhod, bo verjetno znano ob koncu te- ga tedna. R. PANTELIC Znova podražana starost v šmarskem domu upokojencev so po julij- ski podražitvi osnovne oskrbe za 10 odstotkov, vzrok so bila večja po- pravila, oktobra znova povišali ceno osnovne oskrbe za 15 odstotkov. Po novem je za dnevno povprečno osnovno oskr- bo treba odšteti 115 di- naijev in 90 par. V domu so pri preračunu eko- nomske cene ugotovili porast materialnih stro- škov v primerjavi z ma- jem za 17 odstotkov, bru- to osebnih dohodkov pa za 33 odstotkov. Pravijo, da je cena osnovne oskr- be še vedno med nižjimi v Sloveniji. (Za primerja- vo: v Ljubljani znaša od julija 138 dinarjev in 30 par dnevno.) V Šmarju je po novem oskrba v eno- posteljni sobi 123 dinar- jev, v dvoposteljni 116, v tri in večposteljni 114, dodatek za sladkorno di- eto je 8 dinarjev, za druge diete 6 dinarjev in 50 par ter rezervacija postelje 68 dinarjev. BJ Čistilna naprava aii zaprta vrata če do konca tega meseca v Juteksu ne bodo uredili čistilne naprave v proiz- vodnji avtomobilskih oblog, potem bo moral Ju- teks prekiiti svojo proiz- vodnjo. Takšen je dogovor med predstavniki občinske oblasti, Juteksom, inšpek- torji in krajani, na pogovo- ru pa je sodeloval tudi pod- predsednik slovenske skupščine in predstavnik zelenih Vane Gošnik. Tisti, ki so bili tokrat po- vabljeni na pogovor v pro- store občinske skupščine, so poslušali že znane stvari. Krajani Ložnice še vedno ni- so zadovoljni, trdijo, da se tudi po montiranju dveh či- stilnih naprav v proizvodnji talnih oblog razmere niso iz- boljšale. Po njihovem nista dovolj le čistilni napravi, po- trebno je stalno merjenje, nadzor nevtralne institucije. Nadalje so krajani spraševa- li, kdaj nameravajo v Jutek- su rešiti problem najbližjih sosedov in kako bo z gradnjo ceste skozi naselje, največ besed in obtožb pa je letelo na delovanje prozvodnje av- tomobilskih oblog. Ta obra- tuje poskusno, v Jutek^ majo uporabnega dovoljpi^ in ga tudi ne morejo pri^Jg ti, dokler ne bodo urejene^ stilne naprave. Prvi rolt*^- ureditev čistilne naprave^ bil 30. junij letos, potem f bila odločba na inšpektorat podaljšana do 30. oktobra Na vprašanja krajanov v imenu Juteksa odgovariU tehnični direktor Ivan ^ pečan. Povedal je, da im^ v Juteksu praktično vsa! dan republiške inšpektonv ki poznajo razmere. Gledef stilne naprave v proizvodnji avtomobilskih oblog je J vedal, da v teh dneh mong rajo sežigalno napravo zasii ren, vredno milijon nemškij mark, in ni bojazni, da m prava do konca meseca ne t delovala. V Juteksu, je dej Podpečan, ne igrajo na kai to, da jih nihče ne more z preti in prekiniti proizvo( njo, da pa stvari ne morej urejati čez noč. Zato je li tudi podaljšan rok za montt ranje čistilne naprave. Vzw zi s cesto je predstavnik Ju teksa povedal, da se zaifl borijo vsaj že leto dni, vem dar je osnova zazidalni načrj Zanimiv je bil tokrat bese varjajo se s Hrvaško o kuri jenju teh odpadkov, med- tem ko je za PVC edina reši- tev deponiranje. Krajani s« opozarjali na to, da večkrat prihaja do požarov, eden je bil tudi v lanskem letu. Pi njihovih trditvah se pri tei sprošča strupen plin diok sin, zato bodo v občin uvedli posebno preiskavo, Kal se obeta izvoznilcom? Izidor Rejc na pogovoru s konjiškimi direktorji Prejš^i četrtek so se di- rektorji konjiških podjetij pogovarjali z ministrom za industrijo in gradbeništvo Izidorjem Rejcem. Govorili so o najbolj perečih vpraša- njih gospodarstva in še po- sebej izvoznikov. Razmerje med uvozom in izvozom je v občini 1:2,36, zato so jih poleg zmanjševanja obre- menitev gospodarstva še posebej zanimale možne spremembe tečaja dinarja in stimulacija izvoza. Minister Rejc je poudaril, da je racionalna in protltibil- na slovenska država osnovni cilj. Povedal je, da zvezna vlada vztraja pri sedanjem tečaju dinarja, zato pa bo v nekaj dneh uveljavljena zvezna stimulacija za neto devizni učinek. Ker pa po oceni repubhške vlade zvez- na ne obvladuje razmer, ima- jo v rezervi še troje ukrepov, ki naj bi stimulirah izvoz v Sloveniji. Da je to neob- hodno potrebno, so potrjeva- li direktorji s konkretnimi podatki. Konus, na primer, izvaža 47 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje, naprej pa ne sme, ker bi jih to pri- vedlo v nerentabilno poslo- vanje. Izvoz pa je nuja, saj na velik del jugoslovanskega tr- ga ni več mogoče računati. V zvezi z jugoslovanskim tr- gom je minister Rejc mimo- grede opozoril na nevarnost »bananinega olupka«. Pove- dali so namreč, da se naroči- la iz Srbije strmo povečujejo, zato je direktorje opozoril, naj nikar ne »stopijo na ba- nanin olupek«, ampak naj se raje prepričajo, kaj bo s pla- čili naročenega. Gospodarstvo ječi tudi za- radi velikih obremenitev. V Cometu so izračunali, da je pri nas vsakih 100 dinarjev obremenjenih s 161 dinarji dajatev, v Avstriji z 61, na Malti samo s 16 dinarji. Izi- dor Rejc jim ni obljubil ču- dežev, saj je po njegovem mogoče pričakovati razbre- menitve postopoma, v glav- nem prihodnje leto s spreje- mom novega zakona o upra- vi. Spremembe davčnega si- stema pa so že precej daleč in zakonodajo pripravljajo po zahodnih vzorcih. Iz pogovora je odsevala obsodba Markovičeve refor- me. Shšati je bilo precej be- sed o trgu kapitala. Ta je ve- zan na Narodno banko Jugo- slavije, minister Rejc pa je poudaril, da bo to morala po- stati slovenska narodna ban- ka, sicer gospodarstvu grozi potop. Pravzaprav voda pro- dira že z vseh strani. Direk- tor Splošne banke Celje Ni- ko Kač je dejal, da tako bru- talnih tržnih pogojev naše gospodarstvo ne prenese, in terjal, naj se o republiki opredelijo, kaj ima nacional- no podporo. Temu je treba pomagati, druge pa prepusti- ti usodi. Parola »stečajev naj ne bo« vodi v pogubo vse. MILENA B. POKLIC Telcstilci lirez pravili možnosti v celjskem Topru se je pred tednom sestal območ- ni odbor sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, ki deluje v okvi- ru Svobodnih sindikatov. Govorili so o že znanih teža- vah obeh dejavnosti, za ka- tere tudi sedanja vlada ni- ma pravega posluha. Sezna- nili pa so se tudi z osnut- kom branžne kolektivne po- godbe, ki je v nekaterih do- ločilih bolj ugodna za zapo- slene kot splošna. Uvodni del je izzvenel predvsem v ugotavljanju že znanih težav tekstilne in us- njarsko-predelovalne indu- strije, o katerih sta govorila direktorja Topra in Metke. Peter Privšek iz Topra je menil, da jih najbolj pesti ne- ustrezen tečaj dinarja, saj iz- vozijo 80 odstotkov svojih iz- delkov. Po izračunih so letos na ta račun izgubili 18 milijo- nov dinarjev. Dodatno so jih prizadele srbska blokada in tri zelene zime zapovrstjo. Med prvimi so se sicer lotili kooperacijskih poslov na Daljnem vzhodu, ki pa lahko le zakrpajo luknje domačega dela proizvodnje. Zavedajo se, da se bodo morali prila- goditi razmeram na svetov- nem trgu tudi z organizacijo dela in s tem zniževanjem stroškov, v začetku prihod- njega leta tako načrtujejo de- litev Topra na celjski in šent- jurski del, saj naj bi imele manjše enote več možnosti. Podobno je za Metko ugo- tavljal njen direktor Stane Mele, ki je ugotovil, da kakš- nih posebnih sistemskih ukrepov verjetno ne morejo pričakovati, pač pa se bodo morali soočiti s konkurenco, vprašanje pa je, kdo bo v teh pogojih preživel. Metka za- enkrat ne uspeva dohitevati tuje konkurence, ki ima šest- krat višjo produktivnost, ki je pri nas ni mogoče doseči zaradi zastarele opreme in temu primerni so tudi oseb- ni dohodki zaposlenih. Sindikalni predstavniki so ob vsem tem menili, da ima- jo svoje glavno orožje pred- vsem v kolektivni pogodbi, s katero lahko zaposlenim zagotovijo osnovne pravice. V panožni sindikat je na- mreč vključenih 80 odstot- kov vseh slovenskih delav- cev, zaposlenih v tej dejav- nosti, ki od sindikata priča- kujejo, da bo reševal njihove najbolj aktualne probleme. Ta se mora temu ustrezno or- ganizirati in ponuditi ukrepe za reševanje zahtev delav- cev. Vse ostalo, kar je pove- zano s poslovanjem podjetja, pa je po mnenju sindikali- stov stvar poslovodne struk- ture. TC Osnutek branžne kolek- tivne pogodbe, ki so jo pred- stavili članom območnega odbora sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, je v nekaterih določilih bolj ugoden za za- poslene kot v določilih splošne pogodbe. Bistvena razlika pa je zlasti v določi- lu o možnih odstopanjih od najnižjega osebnega dohod- ka. Panožna bo namreč v pogajanjih zahtevala naj- več 10 odstotno znižanje v primeru izgube podjetja, medtem ko splošna dopušča tudi do 20 odstotno zniže- vanje. Pomerila se bosta Sveti Peter in Bistrica V Bistrici ob Sotli, krajevni skupnosti v šmarski občini, kjer je na volitvah Demos s krščanskimi demokrati na čelu močno prema- gal ostalo strankarsko konkuren- co, imajo od poletja dalje veliko kost za glodanje. Demokracija je namreč odprla vprašanje, kako naj se v novih, svobodnih časih kraj imenuje. Nekateri namreč z geografsko po- barvanim imenom Bistrica ob Sotli naenkrat niso več zadovoljni. Men- da preveč zaudarja po realsocializ- mu in stalinizmu oziroma časih, ko so kraju nasilno vzeli dotedanje ime in ga zamenjali z novim, posvetnim. Kljub tej zgodovinski napaki pa se ljudje v tem kraju niso dali kar tako ugnati, ampak so za,krajevno, domačo rabo, izbrali ime Šempeter. Tako je bilo vse do danes: uradno Bistrica ob Sotli, med ljudmi, zlasti starejših generacij pa Šempeter. Nihče se ni ob to dvojnost obregnil, kraj pa je v slogi in z delom marlji- vih rok hitro napredoval. Od nedelje, 21. oktobra dalje naj bi se razvoj nadaljeval pod svobod- no, demokratično izbranim ime- nom, s tajnim glasovanjem polno- letnih občanov v Bistrici ob Sotli. Gre za drugi krog akcije izbire ime- na. V prvem krogu glasovanja (9. septembra) so bila »v igri« štiri ime- na oziroma štirje predlogi: Sveti Pe- ter pod Svetimi gorarpi, Bistrica ob Sotli, Šempeter ter Šempeter pod Svetimi gorami. Ker nobeden od predlogov ni dobil potrebne večine glasov, sta se v drugi krog uvrstili imeni Sveti Peter pod Svetimi gora- mi in Bistrica ob Sotli. Prav je, da lahko ljudje danes svo- bodno odločajo tudi o tem, kako naj se kraj, v katerem živijo, imenuje. Spoštovati je treba čustva ljudi, ki so na lastnih plečih in v glavah ob- čutili brezumje novega, povojnega režima, in prav je, da imajo danes možnost popravljati napake in za- blode preteklosti. Prav pa je tisto, kar je tudi dobro, pametno, korist- no. V nasprotnem primeru se lahko demokracija sprevrže v revanšizem, ki pa ni še nikoli in nikjer prinesel nič dobrega. Tudi ni dobro, če se cerkvena oblast nelojalno vtika v posvetne zadeve, kot je to pred kratkim storil župnik v Bistrici ob Sotli, ki je svo- jim vernikom odposlal pismo, v ka- terem odkrito »navija« za ime Sveti Peter pod Svetimi gorami, obenem pa obljublja poslansko pomoč iz Ljubljane ter slovesnost, na kateri bo sodeloval škof ordinarij, pred- sednik slovenske vlade Peterle in drugi. Seveda le v primeru, če bo zmagal Sveti Peter pod Svetimi g rami. ^ Ljudje v Bistrici ob Sotli se mo' jo odločiti sami. Sami morajo P ^ tehtati, kakšno je razmerje mea stim, kar je prav in tistim, kau dobro. In naj imajo pri tem fj. tudi svoje otroke, mladino, sla, doraščala in še raste v kraju P imenom Bistrica ob Sotli. racija, ki se je bodoče ime kraja ,, bolj tiče, sploh kdo kaj vpra^ [j Glasovati namreč ne bodo ni ^ ker še niso polnoletni, stalinist . ^ obdobje pri nas pa poznajo zg šolskih učbenikov. . p V nedeljo bo torej glasovanje- radi imena, pa najsi bo to ter pod Svetimi gorami ali ^^^ g^} ob Sotli, se potok Bistrica, ^^^^^fit naših najbistrejših voda, skaliti. az-rP MARJELA AGI^ 18. OKTOBER 1990 - STRAN 7 pohitite y planine y sredo so zaprli vrata Kocbekovega doma na Lrošici, Frischaufov iQin na Okrešlju in Dom glanincev v Logarski do- jjpi pa sta še odprta. Oba domova celjskega planinskega društva sta Jprta vsak dan. ^ischaufovega je konec [jdna obiskalo veliko pla- ^ncev, še več pa se jih ustavlja v Domu planin- jgv v Logarski dolini. Y društvu so povedali tu- da bodo Frischaufov ijjrn zaprli v nedeljo, 28. jl(tobra, in to z dvodnev- ^m kostanjevim pikni- jjom, Dom v Logarski do- lini pa konec meseca. BJ Čas za drsanje Jutri, v petek 19. okto- bra bo drsališče v celj- ^em mestnem parku od- prlo vrata ljubiteljem banja. Kljub temu, da pa še ni Srna, kajti drsanje je bolj kot ne zimski šport, neka- teri že kar nestrpno čaka- jo na ta dogodek. Drsališ- fe bo, tako kot vsako leto, odprto za rekreiranje ob petkih od 20. do 21.30 ure, jb sobotah in nedeljah pa iopoldan od 10. do 11.30 ire ter popoldan od 15. lo 16.30 ure. Vstopnica za rečemo drsanje stane 30 linarjev, medtem ko sta- le karta za dopoldansko n popoldansko drsanje 10 dinarjev. S.B. »Vrtnar je več iiot cesar« Savinjski gaj bo ostal v Mozirju. Vrtnarji bodo skrbeli za tehnično plat ure- ditve v Gaju, mozirska ob- čina pa bo skrbela za vse ostale stvari, od organizaci- je do financ. Skupno pa bo- do ustanovili poseben od- bor, ki bo skrbel za poveza- vo in dogovore med sloven- skimi vrtnarji in mozirsko občino. Tako so se odločili na se- stanku v sredo, ki ga je skU- cal predsednik mozirske ob- činske skupščine, poleg predstavnikov mozirske ob- čine pa so se sestanka udele- žili tudi predstavniki Dru- štva slovenskih vrtnarjev. Mozirski župan je sestanek sklical zato, ker so se po raz- stavi Cvetje Evrope začeli medsebojni očitki zaradi sla- be organizacije, občina men- da ni znala prisluhniti zahte- vam vrtnarjev... Očitkov je bilo veliko, vrtnarji pa so že zagrozili, da v Savinjskem gaju v Mozirju ne bodo več delali ali pa ga bodo presta- vili kam drugam. Na srečo so uspeh najti skupen jezik. Tako so že na sestanku v sredo kovali na- črte za naprej, kaj in kako bodo dogradili v Savinjskem gaju v korist celotne turistič- ne ponudbe na področju ob- čine Mozirje. Tako namera- vajo vrtnarji poskrbeti za na- sad vrtnic, pogovarjali pa so se tudi o kapelici, ki bi stala v Savinjskem gaju in Iger bi se lahko poročali pari iz cele Slovenije. Tudi mozirska ob- čina bo pripravila svoj kon- cept razvoja, tako Gaja kot tudi turizma v Zgornji Sa- vinjski dolini. Naslov izvira iz anekdote, ki jo je pripovedoval pred- sednik Društva slovenskih vrtnarjev, besede pa je izre- kel sam avstrijski cesar Franc Jožef. In še prav je imel takrat, ko pa gledamo, kaj so vrtnarji naredili v 12 letih v Savinjskem gaju, pa mishmo, da ima prav še danes. URŠKA KOLENC Za boljšo požarno varnost Ob mesecu požarne varnosti so v Polzelski tovarni nogavic organizirali usposabljanje in preverjanje usposobljenosti požarnih trojk. V tovarni je 35 takih trojk, izkazati pa so se morale v poznavanju osnov požarne varnosti in ukrepov za gašerje požarov. V ta namen je bil minuh konec tedna organiziran kratek tečaj s praktičnim prikazom gašenja možnih vrst požarov v tovarni z razhčnimi gasilnimi sredstvi. Na shki: Med praktičnim prikazom. Goban - velikan Kdor zna, pa zna. Očitno Milan Cojhter iz Šaleka zna, saj je pred dnevi odkril točno 2 kilograma in 318 gramov težkega gobana. Pa ne le tega - domov se je vrnil z zvrhano košaro užitnih gob. Pri Cojhterjevih bodo še v hladnih zimskih dneh uživali u jesenskih plodovih. L. O. REKLI SO Franci Naraks, poveljnik gasilskega društva Žalec: »V mesecu požarne varno- sti naše društvo pripravlja številne aktivnosti, med dru- gim pregled blokovnega si- stema z vidika požarne var- nosti, saj iz prakse vemo, da po stanovanjskih blokih sla- bo skrbijo za hidrantni si- stem in gasilne aparate, tako da jih ob potrebi ne morejo učinkovito uporabiti. Poleg tega bomo opravili pregled celotnega hidrantnega siste- ma v mestu Žalec in pregled vodnjakov. Imeh pa bomo tudi vajo pri blagovnici Sa- vinjka, s katero bomo preve- rili usposobljenost našega moštva in DO Merx Savinj- ski magazin. Sodelovali pa bomo tudi pri osrednji ob- činski vaji ob mesecu požar- ne varnosti.« -p -p ZAPLEMBE NA CEUSKEM V LETIH 1945-1948 Piše MILKO MIKOLA nadaljevanje timer Woschnagg I^a so v posameznih primerih po •^foboditvi zaplenili tudi premo- "^je oseb, ki so aktivno sodelova- •V narodnoosvobodilnem giba- p. dokazuje primer, družine 'oschnagg iz Šoštanja. Tudi čla- družine Woschnagg, ki so bih ^iki največje jugoslovanske ^arne usnja, so namreč po osvo- jitvi zaplenili celotno premože- čeprav so dokazah, da so že od ^ 1942 podpirali ,narodnoosvo- ^uno gibanje v Šaleški dolini.' fJert, Walter, Mariana in Malvi- l^oschnagg so bih sicer nem- narodnosti in so se leta 1940 Jjučili v nemški Kulturbund, Jtiar so že leta 1942 poštah sim- l^siji narodnoosvobodilnega ki so ga začeli gmotno ^Pirati. Ker so zato zvedele Ij^^ke okupacijske oblasti, je po- C^znim članom Woschnaggove ^ine grozila aretacija. Prav zato Walter leta 1944 umaknil i'3.C0, Herbert in njegova žena 1^'^ina pa sta novembra 1944 od- iv^ partizane na osvobojeno Cli^ v Zgornji Savinjski dohni. [jj^^ki okupator je celotno pre- družine Woschnagg takoj SJJfiil. Že decembra 1944 pa so ^"^'ta in Malvino Woschnagg L ^^mško ofenzivo proti osvo- Itij^rnu ozemlju v Zgornji Sa- Herberta so fcvo . ^^ v taborišče Dachau, nje- 2eno Malvino pa so zaprh ;. fiborsko kaznilnico. Od tu je iiit^u^ bombardiranja ušla in se ^a 1 ^ ^o^tanj, kjer so jo Nemci aretirali in znova odpe- ! , Maribor, kjer so jo 14. aprila ^^^elili. Kljub tem dejstvom pa so obla- sti celotno premoženje družine Woshnagg po osvoboditvi zapleni- le. Formalno so izvedli tudi za- plembo Malvininega premoženja. Zaplembo premoženja Herberta, Walterja in Mariane Woschnagg je najprej izreklo Vojaško sodišče mesta Celje in sicer 11.8.1945. Kot razlog za zaplembo premoženja je navedlo, »da so bih od leta 1940 dalje člani veleizdajalskega Kul- turbunda«. Sodišče je sicer njiho- vo sodelovanje v narodnoosvobo- dilnem gibanju upoštevalo, ven- dar samo kot olajševalno okolišči- no, ne pa tudi kot zadosten razlog, da bi jih oprostilo zaplembe pre- moženja. Pozneje je v začetku sep- tembra 1945 zaplembo premože- nja družine Woschnagg izrekla tu- di okrajna zaplembna komisija Šoštanj, ker je pač šlo za premože- nje oseb nemške narodnosti. Za- plembo je nato potrdila še okrož- na zaplembna komisija Celje, s či- mer je zaplemba postala pravno- močna in dokončna. Čeprav je družina Woschnagg sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju, so ji ne le zaplenili vse premože- nje, ampak jo tudi izgnali iz Jugo- slavije. Bili pa so tudi primeri, ko so posameznikom zapleniU premože- nje, češ da so nemške narodnosti, čeprav dejansko niso bili, oz. tega niso hoteli priznati. Do takšnih primerov je prihajalo zlasti v zvezi z nekaterimi posamezniki, ki so bih lastniki gospodarskih podjetij in bi jim le-ta zaplenih, če bi jim dokazali, da so nemške narodno- sti. V Celju je bilo nekaj takšnih primerov. Žid postane Nemec Eden izmed njih je bil Henrik Weinberger, lastnik tekstilne to- varne Metka. Njemu je mestna za- plembna komisija Celje 24. 8. 1946 izdala odločbo o zaplembi premo- ženja z obrazložitvijo, da je oseba nemške narodnosti, čeprav je bilo znano,,da je Weinberger po narod- nosti Žid in ne Nemec in da je prav zato moral že aprila 1941 pred nacisti pobegniti iz Celja. Federal- na zaplembna komisija je za- plembno odločbo sicer razveljavi- la, ker je ugotovila Weinbergerje- vo židovsko poreklo kot tudi dej- stvo, daje v pregnanstvu v Saraje- vu bil simpatizer NOB. Vendar mu kljub temu tovarne Metka ni- so vrnili, ker se je na odločitev federalne zaplembne komisije pri- tožil javni tožilec. Šele, ko je Wein- berger dokazal, da v času bivše Jugoslavije ni bil pronemško usmerjen, da je v svoji tovarni po- sloval v slovenščini in da je kot delodajalec imel dober odnos do delavcev, so mu tovarno vrniU. Toda že 22. 2. 1946 je Weinberger svojo tovarno z darilno pogodbo izročil, oz. podaril Komunistični partiji Jugoslavije. Podoben primer, kot je bil Weinbergerjev, je bila tudi za- plemba premoženja Štefana Bor- laka, lastnika žage in furnirnice v Sv. Juriju pri Celju. Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v letošnjem Celj- skem zborniku, ki je že izšel. Po ceni 150,00 dinarjev ga lahko ku- pite v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje. Pomen kratic: A - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last nemške države. B - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last osebe nemške narodnosti. C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz- nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD). D - Zaplemba na osnovi Zakona o po- bijanju nedopustne špekulacije in go- spodarske sabotaže. E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv- zemu državljanstva. F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče na osnovi uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. 5. 1944. Nadaljevanje prihodnjič 8. STRAN - 18. OKTOBER 1990 »Hlapci« v slovenskem parlamentu Cankarjevi Hlapci v postavitvi Mi- leta Koruna so na sobotni predstavi- tvi v ljubljanski Drami doživeli pri- srčen sprejem občinstva, po predsta- vi pa še slovesen sprejem v sloven- skem parlamentu. Gostitelj je bil podpredsednik skupščine Vane Gošnik. »V predstavi sem užival skupaj z gle- dalci in veseli me, da lahko zdaj oseb- no čestitam umetnikom za pogumno in aktualno predstavo in hkrati za 40- letnico poklicnega delovanja celjskega gledališča,« je dejal gostitelj, ko je v slovenski skupščini izrekel dobrodo- šlico Celjanom. V svojem nagovoru je še rekel, da je povabilo potrebno vzeti tudi kot simbolično dejanje, s katerim slovenska skupščina umetnosti in s tem kulturi tudi neposredno odpira vrata. Celjsko gedališče, je polaskal, pa je prvo, ki je doživelo sprejem v skupščini neposredno po predstavi in na tak način. Toda to ni bilo dejanje, ki bi nakazovalo odkupovanje, ampak je nakazovalo prepričanje, da bodo v tej hiši poslanci sprejemali takšne odločitve, ki bodo umetnosti na Slo- venskem neposredno v prid. O izkazani pozornosti je direktor SLO Celje Borut Alujevič z neprikrito navdušenostjo rekel: »Čeprav vselej trdim, da je pomembno biti enak med enakimi, se mi danes zdi pomembno, da imamo često občutek, da smo, od- daljeni od prestolnice, odrinjeni.« Na pogostitvi za dušo, ne za telo, so bili v slovenski skupščini skupaj s celjskimi umetniki tudi celjski župan Roječ, pa Vitodrag Pukl in Jože Zu- pančič. Skupaj s člani ansambla in re- žiserjem predstave je beseda kajpak tekla o Hlapcih in o kulturi današnjega dne. MATEJA PODJED Mein Kampf v SLG Celje Ljubljanska Drama je v Celju bolj redek gost, zato pa je toliko bolj razveseljiva novica, da se bo ansambel na poti na Borštnikovo srečanje v Mariboru, ustavil v celj- skem gledališču. V soboto 20. oktobra zvečer se bodo Ljubljančani predstavili s posrečeno igro sodobnega avstrijskega dramatika in re- žiserja Georgea Taborija, Mein Kampf. Taborijeva groteskna igra z resnim sporočilom govori o mladostnem Hitlerju, ko ta še ni postal Fiihrer in kakrš- nega poznamo iz druge sve- tovne vojne in iz zgodovine. Namesto monstruma v tem delu gledalec spoznava ne- rodnega mladeniča, ki sanja o tem, da bo postal slikar, čeprav za to nima prav nobe- nega talenta. Režiser Žarko Petan je zrežiral to igro kot pristno in polnokrvno valo- vanje in prepletanje medčlo- veških odnosov. Skupaj z igralci je raziskoval notra- njost likov in omogočil nekaj nadvse sugestivnih, lepih in pretresljivih prizorov, je ob premieri konec minulega le- ta zapisala kritika. Poleg osrednjih interpre- tov, Aleša Valiča v vlogi Hit- lerja in Iva Bana v vlogi Her- zla, se bodo predstavili še igralci: Boris Juh, Saša Pav- ček, Iva Zupančič, Brane Grubar, Matija Rozman, Da- re Bosančič, Tone Homar, Dušan Škedl, Rastko Krošl, Tomaž Gubenšek in Alojz Svete. Predstava, ki je izmenjava gostovanj obeh gledališč, celjskega in ljubljanskega, bo brez dvoma tudi med celj- skim občinstvom zbudila ve- liko zanimanja. Je v izven- abonmajski ponudbi in na odprte izkaznice. Na sliki igralca- Aleš Valič in Ivo Ban. MATEJA PODJED Ko se korenin zavemo Okoli tisoč obiskovalcev se je zbralo v soboto dopoldne na obnovljenem Rifniku nad Šentjurjem, kjer bodo strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Celje naslednja leta nadaljevali z arhe- ološkimi raziskavami poznoantičnega obzidja. S tem dogodkom so iztrgali pozabi po krivici zapostavljen kulturno zgodovinski spomenik. Zd^ bi bilo prav, da bi ga videlo čimveč ljudi od blizu in daleč, ki lahko za vodstvo po Rifniku pokličejo domačina Peter Toneta in pri njem kupijo tudi publikacije o Rifniku in spominke. Skrb za prezentacijo Rifnika bodo morali prevzeti v šentjurski občini tudi sami, kar se jim bo brez dvoma obrestovalo v turistični in kulturni ponudbi Šentjuija in okolice. Na sobotni slovesnosti je maševal celjski opat Friderik Kolšek, udeležili pa so se je tudi številni strokovnjaki iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške. MP, Foto: EE Gimnazijci Celjanom Na celjski Gimnaziji že drugo leto deluje Eksperi- mentalno gledališče F, ki združuje dijake od prvega do četrtega letnika, ki si že- lijo ukvarjati se z amater- sko gledališko umetnostjo. Zamisel za omenjeno gle- dališče se je lani porodila Mi- hi Alujeviču, dijaku tretjega letnika. Po prvi uspešni predstavi v minulem šol- skem letu, te dni pripravljajo novo premiero. Gre za delo Petra Božiča Človek v šipi, ki ga bodo gimnazijci uprizo- rili v Likovnem salonu v Ce- lju jutri, v petek, ob 19. uri. Delo Petra Božiča govori o človeku, o njegovi drugač- nosti, njegovem drugem ja- zu, o iskanju smisla življenja in o malomeščanski okolici. Režijo sta prevzela Miha Alujevič in Alenka Alt. za sceno je poskrbela Lana Šte- fančič, dramaturginja je Ur- ška Menih v predstavi pa na- stopa 24 dijakov in dijakinj. V glavnih vlogah poleg Mihe Alujeviča in Andreje Alt na- stopata še Vesna Prevolšek in Nataša Bertalanič. Glasbo k predstavi je izbrala Adri- ana Požun Pavlovič. Gimnazijcem so pri pripra- vi predstave stali ob strani v Likovnem salonu ter Zve- za kulturnih organizacij Ce- lje, sicer pa so si dijaki sami poiskali še nekaj pokrovite- ljev. Predstavo bodo uprizo- rili prvič jutri, v petek, ob 19. uri, nato pa jo bodo ob isti uri ponovili še v soboto, to- rek, sredo in soboto 27. okto- bra. Letos gimnazijci, zdru- ženi v Eksperimentalno gle- dališče F, načrtujejo še eno premiero- q Plečnik v fotografiji Kot nadaljevanje ciklu- sa razstav o arhitekturi in urbanizmu v Likovnem salonu v Celju, so v torek zvečer odprli novo razsta- vo. To pot z naslovom: Jo- že Plečnik v fotografiji - Dunaj in Praga. Na ogled bo do 27. oktobra, ko pride na vrsto zlatarska raz- stava. Fotografije znamenitih Plečnikovih del in del nje- govih sodelavcev iz obdob- ja 1900 do 1940 ne bodo pri- tegnile samo stroke, tem- več tudi drugih obiskoval- cev in poznavalcev Plečni- kovih del. V Celju, na pri- mer, je najbolj znamenita stavba v Vodnikovi ulici, kjer je Ljubljanska banka, in ki je bila v letih 1928-30 tudi grajena za namene ljudske hranilnice. Objekt je doživel več prenov in slednja se drži Plečnikovih originalov. Razstava v Li- kovnem salonu z^ema ci- klus 60 fotografij in je raz- deljena v dva dela. V pr- vem so to fotografije, ki im^o srž Plečnikovih del in poudaijajo zlasti posa- mezne elemente in det^le. Gre torej bolj za umetniško fotografijo. Drugi del raz- stave pa je dokumentarne- ga značaja. Razstavo o arhi- tektu Jožetu Plečniku je posredoval Arhitekturni muzej iz Ljubljane, na otvoritvi pa je govoril pre- davatelj dr. Peter Krečič. M. PODJED Kilogram knjig, prosim! V Državni založbi Slove- nije so se letos že drugič odločili za nenavadno po- nudbo. V času od 9. do 13. oktobra je bilo v njihovih prodajalnah širom po Slo- veniji mogoče kupiti knji- ge po smešno nizkih ce- nah, saj je bilo treba za ki- logram odšteti le 50 di- narjev. Ob tem se seveda postavi vprašanje, za kakšne knjige sploh gre. Marsikdo je naj- prej pomislil na literaturo s socialistično, marksistič- no ali kako drugače ideolo- ško obravnavano, vendar preživelo, vsebino. Kdo drug je dejanje Državne za- ložbe Slovenije ocenil kot sramotno in ponižujoče. Večina pa je odkrito dvo- mila o kakovosti ponujenih knjig tako s tehnične kot tudi z vsebinske plati. Mor- da so takšni in podobni predsodki krivi za razmero- ma slabo prodno - v glav- nem so po njih segali stalni mimoidoči kupci - mogoče so vzroki še kje drugje. Dej- stvo pa je, da so knjige, predvsem romani, biografi- je in kriminalke, še danes dok^ aktualne. Je pač tako, da smo Slo- venci še vedno prav neza- upljivi do n^različnejših razprodaj, popustov in dru- gih ugodnosti, saj enake knjige raje kupujemo v redni prodaji po približno trikrat višji ceni. G. SENIČ Ptice na belini papirja V Dopo Consulting trade agenciji v Malgajevi ulici v Celju so otvoritev obogatili z odprtjem razstave del sli- karja Antona Blatnika, ki živi v Žalcu, s slikai^em pa si služi kruh v Keramični industriji Liboje. S svinčnikom in čopičem v rokah pa je Anton Blatnik preživel večji del otroštva. Zadnja leta se ukvaija pred- vsem z risbo in perorisbo. Če- prav je na začetni poti svojega ustvarjanja, je sodeloval na ve- čih skupinskih in samostojnih razstavah. Slikar Anton Blatnik se uk- vapa predvsem z risbo, s to primarno zvrstjo likovnega iz- ražanja, ki je v svojem bistvu tudi n^težja tehnika, kajti z njo lahko slikar doseže skor^ vse, razen barve, pa še to je mogoče pri dobri risbi zasluti- ti. O njegovem delu je slikar Kiar Meško zapisal, da je ria vidna sled razmišljanja o ^ štoru. Risba je meja med^ stičnimi oblikami, med ^ skovnimi oblikami, med g dacijami svetlobe, med svefl bo in senco... Kar se zdi pomembno p, udariti pri slikarstvu Antoi Blatnika, je dominantna olj ka telesnosti ptiča. Ptice so j mreč njegov priljubljen m« in snov, ki je zanimiva zau njihovega gibanja, ki ga je t, ba zajeti in ujeti v belino pap ja. Anton Blatnik interpres ptice dinamično - ekspre^ no, tako da se mu risba vč^ razblinja in izgublja, vend zadošča za razgibavanje ; dalčeve domišljije in oblikai nje prave predstave. Slikarje v zadnjih štirih le! razstavljal na Polzeli, v Vi nju in Ljubljani. I Zbor Aero na Dobrni Na celovečernem koncertu v zdraviliški dvorani na Do- brni so v petek zvečer dlani občinstva ogreli člani meša- nega pevskega zbora Aero Ce- lje pod vodstvom Pavla Bu- kovca. Za nastop je pevovodja po- leg sakralnega in madrigalne- ga zvoka izbral tudi dokaj zah- teven narodni repertoar, za po- pestritev večera pa je sredi koncertnega programa izvzel ženski sestav, ki ga je za na- stop pripravila in vodila kore- petitorka in dirigentka Vida Bukovac. Posebno vrednost konca na Dobrni je bilo opaziti v raščanju in stopnjevanju soi lovanja avditorija, da je poti zbor po-dvajsetih skladbah pel še dve pesmi. S takšno tenziteto dela in študije pea je sklenil zbor nadaljev V petkovem nastopu pa gre posebej omeniti nastop soli^ in solistov: Taiye Zilli, Jasj ne Maček, Nevenke Borla Blanke Magrič, Mateja Ma« Emila Petka, Emila Conradj Staneta Novaka in Petra H biča. ŽANI URAM Kompolčanl vse prodornejši Veselje do petja, ohranja- nje prijateljskih vezi in predvsem ohranjanje slo- venstva v najžlahtnejšem pomenu - tako so člani vo- kalne skupine Kompolčani našteli razloge, ki jih pove- zujejo. Devetčlanstka sku- pina prepeva skupaj že od leta 1985 in poznavalci pra- vijo, da so iz nastopa v na- stop boljši. Njihovi začetki segajo v čas, ko je v Kompolah še deloval moški pevski zbor Cvetke Jerin. Število pevcev se je sčasoma zmanjšalo in ostala je skupina, ki si je na- dela ime Kompolčani. Člani sicer prihajajo iz Celja in okolice, Kompole in tam- kajšnja šola pa jim nudijo prostor, zato ostajajo zvesti sedanjemu imenu. Gosto- ljubje vračajo šoh z nastopi na njihovih prireditvah. V skupini prepevajo: Silvo Kolenc, Stane Gorjup, Ro- man Zapušek, Franc Rihtar, ki je predsednik zbora, Mi- lan Butinar, Ivan Zupanec, Franc Mohorič, Mirko Pod- goršek in Rafko Vodeb (na fotografiji od leve proti des- ni). Njihov umetniški vodja je v zadnjih dveh letih profe- sorica Dragica Žvar. Kompolčani imajo v svo- jem programu slovenske ljudske in umetne pesmi, pa tudi nekaj skladb Gallusa. V teh dneh pripravljajo nov program, s katerim se bodo predstavili na koncertih po vsej celjski regiji, dogovarja- jo pa se tudi za nastope v tu- jini pri naših izseljencih. V pretekli sezoni so pripravi- li pet celovečernih tov in šestnajst priložno- nastopov. Med najusP^-p| še uvrščajo koncerte na.j. nini, v cerkvi sv. Duha lju in na osnovni šoh rah. Predstavili so se tu . letošnjem zlati harm"^^ redno sodelujejo na malih vokalnih skupii^', niku, v kratkem pa svojega programa po®" Radiu Celje. Kompolčane ^di^ predvsem veselje zato tudi lažje finančne težave. se sami ubadajo. pa, da bodo glede na program in številne . letos deležni tudi dinarja iz sredstev ki skupnosti. ' 18. OKTOBER 1990 - STRAN 9 Bleščeč nastop ^prvem abonmajskem koncertu v no¥l sezoni letošnja koncertna sezona se je Celju po dokaj puščobnem glasbe- fin poletju začela z bleščečim nasto- "jpi ameriškega saksofonista J. E. Liivja in slovenskega pianista Boja- Jj Goriška- ie sam program je naznanjal zani- miv glasbeni sprehod v neznano (kako jradoksalno!), saj so bila na sporedu tri dela, nastala v tem desetletju. Zavestno spogledovanje z glasbeno reteklostjo, ki sta jo zastopala angle- llci baročni skladatelj H. Eccles ter ve- jjl^i Johann Sebastian Bach, je zato jiinkovalo zelo kontrastno. Na eni ;trani glasba, ki po Kellyjevih besedah ^bolizira »upanje in veselje«, na irugi strani glasba časa, ki mu pripa- ijarno in v katerem ni povratka nazaj feprav bi si nekateri zagovorniki jdobne in neproblematične umetnosti .J) še tako želeli. Ali - kot je slikovito ^ejal J. E. Kelly - nemogoče je, da bi pek sodobni skladatelj, ki živi na Ox- ford Street v Londonu z vsemi izzivi j^ega razklanega trenutka, komponi- jal na isti način kot npr. Bach pred tristo leti. Ta misel ni tako zelo samo- umevna, kot se zdi na prvi pogled, kaj- ti sodobna glasba, taka seveda, ki ne služi izključno zabavi in razvedrilu Zemljanov 20. stoletja, je etiketirana kot nesprejemljiv zvočni kaos, kot pra- va žalitev in posmehovanje malomeš- čanskim ušesom, in je seveda v kon- certnih dvoranah vnaprej obsojena na neuspeh ali vsaj nerazumljenost. Tej nevarnosti se je vsestransko glasbeno in fllozofsko-estetsko izobra- ženi Kelly vsaj deloma izognil na na- čin, ki bi lahko služil kot dober zgled tudi naši glasbeni poustvaijalni prak- si, zlasti kar zadeva glasbo po drugi vojni. Kelly je namreč vsa dela sproti komentiral tako čisto glasbenega kot tudi filozofsko-sociološkega vidika. Glasbena izvedba je bila zelo sprošče- na, doživeta in tehnično brezhibna z iz- jemo drugega koralnega preludija J. S. Bacha. Posebej impresivno je boga- stvo zvočnih barv, ki jih zmore Kelly izvabiti iz glasbila. Pesem - Poem (1988) Šveda Ehasso- na bazira na pesniškem besedilu z »nordijsko vsebino« (gre za razbija- nje ledu), kar je skladatelj ponazoril melodično in metrično, klavirski delež pa je na nekaterih mestih oblikoval kot zvočno slikarijo ledenih kock. Tristavčna kompozicija Undulations (1986) skladatelja Marosa prezentira tri osnovne glasbene elemente - melodi- jo, harmonijo in ritem. V njej je sklada- telj uporabil četrttonske delitve in ne- tradicionalne načine igranja (npr. izo- lacija ritma v saksofonu). Plač saxofonov Čeha Mache je tes- nobna izpoved iz leta 1968, ko so Rusi okupirali Prago, zaključni Pythikos nomos Angleža Eliasa pa sodobna oži- vitev in nadgradnja starogrškega glas- benega izročila s programsko vsebino na mitološki podlagi. Nič manj zanimiva niso bila baročna dela, Ecclesova štiristavčna sonata v g- molu ter dva koralna preludija J. S. Bacha, tudi zaradi izziva, ki ga pred- stavlja poustvarjanje stare glasbe z razmeroma mladim, leta 1841 izum- ljenim glasbilom, za nameček mnogo bolj znanim iz sveta jazza in zabavne glasbe. Krivično bi bilo ob vsem tem prezre- ti delež pianista Bojana Goriška, ki se kot eden redkih poustvarjalnih umet- nikov pri nas zavzema za izvajanje so- dobne glabe. Svojo nalogo na torko- vem koncertu je opravil več kot do- stojno. ADRIANA POŽUN-PAVLOVIČ Stareiši v Rimskih Toplicati v Rimskih Toplicah imajo navado, da vsako drugo leto pripravijo srečanje njihovih krajanov, ki so stari 80 in več let. Teh je bilo letos 65, oziroma nekaj odstotkov več, kot pred dvemi leti, kar je še eden od kazalcev, da se življenjska doba podaljšuje. K temu je brez dvoma pripomogla zadovoljiva zdravstvena in socialna var- nost, po drugi strani pa vedo starejši povedati, da jih vse bolj tare problem osamljenosti. Takšno srečanje, kot so ga pripravili v Rimskih Toplicah, je ob klepetu prava priložnost za soočanje s težavami, s katerimi se ubadajo starejši. Tako jih je tudi nagovorila predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Mihaela Pečar in jih izzvala k razgo- voru. Srečanje, ki so ga pripravili na tamkajšnji šoli in se ga je udeležila dobra polovica vseh starejših, so popestrili s kulturnim programom učenci Osnovne šole Antona Aškerca in 12-letni Boris Razboršek z igra- njem na frajtonarico. Srečanja se je udeležil tudi naj- starejši krajan Rimskih Toplic, 93-letni Martin Frece iz Škofe nad Rimskimi Toplicami. VLADO MAROT Pripravlja se lov odlok o zraku ^žave s financiranjem rednih meritev z začetkom nove kurilne tene se bodo v Celju po- •vno pričele znane težave 'onesnaženim zrakom. Te tako kot v preteklih ®h v precejšnji meri od- od tega, kako mrzla " zima, saj prispevajo ^Ijskemu onesnaženemu «u precejšen delež drob- > kurišča. ugotavljajo tudi v celj- ^ Zavodu za socialno ^icino in higieno, kjer ves • spremljajo onesnaženost %kega zraka. Glavni po- stelj, kakšen je zrak, osta- vedno merjenje imisij- ^ koncentracij žveplove- dioksida, v kviru možno- f Pa bodo merili tudi duši- ce okside. Za količine pSnih usedlin in dima pa l^^utnih koncentracij ne iji^f^jo meriti, pač pa bodo podatke zbirali teden- ^li mesečno. ^^ besedah Andreja Urši- službe za varstvo ^'Ja pri ZSMH, bodo tudi tijj^. podobno organizirani ji^^^^ni. Koncentracije žve- ,. ^Sa dioksida bodo meri- va® treh merilnih mestih: postaji na Kersnikovi ^j,'^ katero se s Hidrome- ^^'oškim zavodom še do- liijl^. Jajo o direktni računal- ki povezavi, na aparatih ulici in v Cin- .v zadnjem času imajo težav s fmancira- \ ji^javnosti, saj sred- . ' ki so jih organizacije združevale prek sisa za var- stvo zraka, ne dotekajo več. Zato bo treba nadaljnje delo- vanje službe financirati prek občinskega proračuna, še zlasti, če naj bi letos uvedli stalno dežurstvo. Doslej je za kurilne sezone veljala pri- pravljenost delacev Zavoda na domu in spremljanje kon- centracij SO2, z načrtovano spremembo občinskega od- loka o varstvu zraka pa ta pripravljenost ne bo več za- doščala. Odlok bo namreč bistveno zaostril dosedanje kriterije za začetek obvešča- nja prebivalstva in za uved- bo posameznih stopenj alar- ma. Če bodo spremembe sprejete, bo odlok usklajen z normativi svetovne zdrav- stvene organizacije, kar po- meni, da bodo začeli obveš- čati prebivalstvo o poveča- nih koncentracijah že pri 0,35 miligramih žveplovega dioksida. To pa bo po izkuš- njah preteklih zim tako re- koč vsakodnevno, pa tudi alarmi bodo bistveno pogo- stejši. Njihova uvedba sama po sebi še ne bo zmanjšala onesnaženosti, pač pa bodo rezultati po ukrepanju ustreznih služb vidni šele na- slednji dan. Bojijo pa se, da tudi to ne bo bistveno spre- menilo stanja v Celju, saj drobna kurišča ostajajo pri dosedanjem načinu kurjenja in s tem poleg Cinkarne bi- stveno onesnažujejo celjski zrak. TC Imena za ljudi s podstrešja V šentjurskem mestu je knjižnica kraj, ki na kultur- nem področju opravičuje zadnjo preobrazbo naselja. Navzven je res bolj kot ne zanikrnega videza, znotraj pa bogatejša in neprestano se kaj dogaja. V utesnjenih prostorih so pred dnevi od- prli nevsakdanjo razstavo. Razstava Šentjurja na po- večanih starih fotografijah od začetka stoletja do leta 1960 predstavlja kraj v različ- nih obdobjih stoletja. Med podobami Šentjurja in okoli- ce vzbujajo pozornost stare razglednice in njihove pove- čave, pri čemer je zanimivo, da so imele svoje razglednice celo Sele, Blagovna, Grobel- no in Rifnik. Posebnost razstave so po- večane fotografije Šentjurča- nov s plošč, ki so jih našli prejšnji mesec na podstrešju Kartinove hiše. Na približno petdesetih fotografijah, naj- brž iz dvajsetih let stoletja, so predstavljeni tržani iz Gornjega trga. Ljudi, foto- grafirane v zanimivih nošah svojega časa, želijo v knjižni- ci prepoznati po imenih, zato posebej vabijo na ogled stare Sentjurčane. Tatjana Cmok iz knjižnice, ki je razstavo postavila, meni da imajo ob- čani še veliko podobnega za- nimivega gradiva, zato jih prosijo da jim ga posodijo, podarijo ali prodajo. Razstava v šentjurski knjižnici bo na ogled do 3. novembra, odprta pa je v istem času kot knjižnica (v ponedeljek do 19. ure, v to- rek do 15., sredo do 17., četr- tek do 15. in v petek do 19. ure). V knjižnici po počitni- škem času nadaljujejo s tra- dicionalnimi prijetnimi Lite- rarnimi večeri, kjer pred- stavljajo domače, regijske in tudi najbolj znane slovenske kulturnike. Okvirni program večerov do konca leta so že izdelali. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Izid Celjskega zbornika Minuli četrtek je bila v Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju slovesna promocija Celjskega zbornika z letošnjo letnico. Publikacijo, ki na Slo-, venskem domala nima prime- re, saj s krajšim premorom iz- haja že od leta 1951, sta pred- stavila glavni urednik Janko Germadnik in odgovorni ured- nik mag. Janez Cvirn (na sliki). Oba imata tudi največ zaslug za izid Celjskega zbornika, ki prinaša članke in razprave, za- pise, bibliografije in gradiva z vsebino, ki se kot rdeča nit niza skozi več kot 300 strani zbornika in ki so jih prispevali domači avto^i-strokovnjaki s svojih področij in avtoiji, po- vabljeni k sodelovanju. Neka- teri so se tudi udeležili sloves- nosti ob promociji, kjer sta urednika obljubila s takšno vsebinsko zasnovo nadaljeva- ti, saj zbornik (podrobneje smo ga predstavili v prejšnji števil- ki) lahko prezentira Celje do- ma in v tujini. Zbornik stane le 140 din, kupite pa ga lahko v hiši NT&RC. MP, Foto: EM Marjan Bele Pred nedavnim je po kratki in hudi bolezni pre- minil komaj 52 let star Mar- jan Bele, šef splošnega sek- torja znanega celjskega po- djetja Etol in večletni pred- sednik bivšega Občinskega in sedanjega Temeljnega sodišča v Celju. Izhajal je iz družine, kije celjskemu sodstvu kar v dveh generacijah^ dala predsednike sodišč. Že nje- gov oče je bil dolga leta predsednik Okrožnega go- spodarskega sodišča in znan strokovnjak na po- dročju gospodarskega pra- va. Marjan Bele sije po oče- tovem vzgledu po diplomi na Pravni fakulteti izbral sodniški poklic in se kmalu uveljavil kot odličen sod- nik. Pa ne samo to, bil je tudi sposoben organizator. vsestransko razgledan in human v odnosih do sode- lavcev ter strank. Uveljav- ljal pa se je tudi na raznih področjih družbenega živ- ljenja zlasti v občini Celje. Njegove vrline so pogoje- vale odločitev, da mu je bi- lo zaupano mesto predsed- nika sodišča. To dolžnost je ves čas opravljal vestno in z veliko prizadevnostjo in odgovornostjo^ V letu 1979, v času reforme sodstva, ko so se dotedanja občinska sodišča in delno Okrožno sodišče v celjski regiji pre- oblikovala v Teme^no so- dišče s sedežem v Celju, je bil eden od glavnih organi- zacijskih in vsebinskih no- silcev tega preoblikovanja. Vendar mu je obdobje nje- govega predsedovanja na- ložilo mnoge probleme in težave, ki jih je vztrajno in s treznostjo premagoval in se trudil, da je po svojih najboljših močeh prispeval k njihovemu razreševanju. Tako se je leta in leta boril z neustreznim sistemom fi- nanciranja, ki sodišču ni zagotavljal sredstva za nor- malno funkcioniranje in ki je prizadeval tako ugled sodstva, kot njegovo neod- visnost in neodvisnost sod- nikov. S številnimi opozorili in kritičnimi analizami, na- slovljenimi na odgovorne družbene dejavnike je so- prispeval, da se je to vpra- šanje rešilo vsaj delno na ustreznejši način. Kot predsednik sodišča je po- leg nenehne skrbi za uspeš- no delo sodišča pomembno sodeloval z družbenopoli- tičnimi skupnostmi njego- vega območja. Posredoval je številna odmevna poro- čila in analize, v katerih je predlagal tudi ukrepe, ki so bili sprejeti v sklepe občin- skih skupšin za prepreče- vanje kriminalitete in dru- gih za družbo škodljivih pojavov, za varstvo zaseb- ne in družbene lastnine, ukrepe na področju social- nega varstva, stanovanj- skih razmerjih in še mnoga druga. Nenehno je skrbel za jav- nost dela sodišča in organi- ziral številne tiskovne kon- ference o njegovem delu. Bil pobudnik mnogih kon- taktnih sestankov s pred- stavniki drugih organov, ki so povezani z delom sodiš- ča, z javnim tožilstvom, in- špekcijskimi organi, organi za notranje zadeve, drugih mi pravosodnimi organi, s službo družbenega knji- govodstva in organi social- nega varstva, s čimer je mnogo prispeval k učinko- vitejšemu in bolj uskl^e- nemu delu sodišča in teh organov. Opazno je bilo tu- di njegovo delovanje v sod- niškem društvu in društvu pravnikov. Kot pravnik je svoje strokovno delo pred- vsem udejanjal v nepravd- nem sodstvu in se še pose- bej angažiral na področju zemljiškoknjižnega prava in modernizaciji zemljiške knjige. O tej problematiki je napisal nekaj prispevkov v strokovna glasila in de- javno sodeloval v strokov- nih komisijah na republi- ški ravni. Kot predsednik sodišča je užival velik ugled in žel tudi priznanja in odlikova- nja v Celju in v celjski regi- ji. V Sloveniji pa je vseka- kor štel med uspešnejše prdsednike sodišč. Čeprav je bil Marjan Bele privržen sodniškemu poklicu, je vendar ves čas gojil tiho že- ljo, da bi nekoč delal in svo- jo življenjsko energijo usmeril v delo v gospodar- stvu in v gospodarsko pra- vo. Ta želja se mu je tudi uresničila, ko mu je bilo ponudeno delovno mesto šefa splošnega sektorja v podjetju Etol v Celju. Pretreseni smo ob dej- stvu, da je Marjana Beleta, odličnega in prizadevnega pravnika ter bivšega sodni- ka in presednika sodišča, priljubljenega sodelavca in prijatelja mogo prezgod^ zahrbtna bolezen iztrgala iz naših vrst. Celjski sodniki in pravniki ga bomo hranili v trdnem spominu. JOŽE UNVERDORBEN 10. STRAN - 18. OKTOBER 1990 Celje - zdravo mesto? Ne sprašujte, l(ai lahko Celje da vam, ampak kaj lahko vi daste Celju Celje - zdravo mesto? Ne, nihče se ne norčuje iz vas. Drži, da sodi celjska kotlina po onesnaženosti v drugo skupino propadlih slo- venskih pokrajin. Številne razi- skave so potrdile hudo onesna- žen zrak. Po letu 1967, odkar onesnaženost redno spremljajo z meritvami, se je sicer precej iz- boljšal, vendar brez prestruktu- riraiya industrije, namestitve či- stilnih naprav na vse obrate s prekomerno emisijo škodljivih snovi, prehoda na daljinsko ogre- vanje v mestnem jedru in širje- nja brezprometnih con v mest- nem središču o čistem zraku še dolgo ne bo mogoče govoriti. Ne samo zrak, onesnažene so tu- di površinske vode, v zemlji je preveč škodljivih snovi, odlagališ- ča odpadkov so neustrezna... Po- sledice so očitne v poškodbah rastlinskih in živalskih vrst. O vplivu onesnaženosti zraka, zemlje in vode na zdravje ljudi ve- mo danes še najmanj. Že leta 1983 so v raziskavo vpliva onesnažene- ga zraka na kronične pljučne bo- lezni ugotovili povezavo med onesnaženostjo zraka in prostor- sko razporeditvijo bolnikov s kro- ničnim bronhitisom, pljučnim emfizemom in bronhialno astmo. Prav tako so potrdih povezavo med pojavom kroničnega respira- tornega sindroma in večjim ones- naženjem zraka, ki je kriva tudi za večjo smrtnost kroničnih pljučnih bolnikov v starostni skupini 61 do 70 let. Onkološki inštitut je zabele- žil pogostejše obolevanje celjskih žensk za rakom na dojki, raziska- va o vplivu onesnaženja zraka na pojavnost rakastih obolenj pri otrocih ter prirojenih okvar in mr- tvorojenosti pa ne dovoljuje skle- panja, da so otroci v Celju za te bolezni bolj ogroženi kot drugod v Sloveniji. Le zakaj bi čakah tako dolgo, da bi raziskave to potrdile? O tem danes v Celju razmišlja vrsta ljudi in ustanov. Lotevajo se takšnih in drugačnih meritev, iz- delujejo projekte, kaj in kako bi bilo treba narediti. A za akcije ne manjka le denar. Manjka nekaj več. Nekaj, kar ne more zagotoviti noben odlok, ne nagrade ne kazni. Manjka trdna odločitev, da je zdravje'skrb vseh in spoznanje, da je zdravje temeljna človekova pra- vica. Uresničevanje te pravice pa je povezano z ravnanjem vsakogar med nami, ne le inštitucij. Pot do tega ni lahka, je pa mogoča. Naj- večie zdravstveno eibanie v svetu doslej - gibanje »Zdrava mesta« to potrjuje. Celje razmišlja o vključi- tvi vanj. Dr. Slobodan Lang: »Ne spra- šujte, kaj lahko Celje da vam, ampak kaj lahko vi date Celju. Gre za samospoštovanje, zavest, da smo pripravljeni nekaj nare- diti zase in za svoje okolje. Vem, da je to težko, ampak ni druge poti.« Dr. Ivan Eržen: »Odločitev za ta projekt je odločitev nas vseh za uresničevanje sklepov. Pri tem gre, kot je ugotovil dr. Lang, za metodo dela, za pristop da ti- sto, kar že delamo, združimo in razširimo, da znanje in bogate iz- kušnje prenesemo na množice.« Stanislav Pirnat: »To je več kot ekološko gibale. To je giba- nje za spreminjanje ciljev življe- nja in spremeigeno prioriteto vrednot. V Celju imamo ekološko društvo, stranko, frakcijo in kup inštitucij, ki imajo v glavi reši- tve problemov, pa se nič ne pre- makne.« Zdravie, glavni ciij mesta Projekt »Zdrava mesta« je pred štirimi leti sprožila Evropska regi- ja Svetovne zdravstvene organiza- cije, vendar se zdaj širi že po ce- lem svetu. Na kupe prijav za član- stvo prihaja tako iz obeh Amerik, kot tudi iz Avstralije, Nove Zelan- dije in Evrope. Projekt je zrasel v največje zdravstveno gibanje v svetu doslej, izhaja pa iz osnov- ne človekove pravice do zdravja. Svetovna zdravstvena organiza- cija je v sedemdesetih letih posta- vila cilj »Zdravje vsem do leta 2000«. Sprva je bilo uresničevanje usmerjeno v nerazvit svet, v osem- desetih letih pa seje razkrilo, daje tudi Evropa prepolna problemov, ki jih ne rešuje v skladu s svojim nakopičenim znanjem. Duši jo onesnaženo okolje, morijo pro- metne nesreče, tobak, alkohol, vse več starejših ljudi sameva... Zdravje pa ni le odsotnost bolezni, ampak popolno telesno, duševno in socialno blagostanje človeka, živečega v zdravem okolju. Dose- ganje takega zdravja so si postaviU za cilj v projektu »Zdrava mesta«. Prvih šest mest so izbrali janu- arja 1986. Že čez leto dni je sodelo- valo na skupščini »Zdravih mest« 210 predstavnikov 54 mest iz 23 držav. Takrat so med zdrava me- sta izbrali tudi Zagreb. Lani je so- delovalo že 23 nacionalnih mrež s 350 mesti, sedaj jih je že 25 s pre- ko 500 mesti (ah več). Septembra letos so se v Stockholmu odločih. da bo projekt leta 1991, ko bi naj bil zaključen, prešel v globalni projekt. Vsa že vključena mesta so za svoje sprejela evropske cilje Sve- tovne zdravstvene organizacije in strategijo »Zdravje za vse do leta 2000«, cilje evropske socialne poli- tike, frankfurtsko deklaracijo o ekologiji in vse deklaracije o člo- vekovih pravicah. Načela »Zdra- vih mest« temeljijo na zahtevi, da ima politika do zdravja pozitiven pristop; pri tem bi naj posamezne akcije vladnih ustanov brez zadrž- kov dobile vso podporo javnosti. Če poenostavimo - v Ždravem mestu zdravje ni vzporeden am- pak glavni cilj mesta. Jure Sadar: »To je nadstran- karsko gibanje, odraz civilizacij- skega nivoja, življe^ske filozofi- je. Je gibanje od ljudi do ljudi. Dokler bomo sanacijske progra- me g^radili na inštitucijah, ne bo nič. Sele ko bodo v tovarnah kul- turni ljudje, ko bodo živeli v mi- ru in strpnosti, bo šlo.« izkušnje Zagreba v vsaki državi je praviloma le eno »Zdravo mesto«, ostala zdrava mesta so tako imenovana priklju- čena mesta in oblikujejo nacional- no mrežo. V Jugoslaviji je »Zdra- vo mesto« Zagreb, vodja jugoslo- vanske mreže zdravih mest je dr. Slobodan Lang, kontaktna oseba pa dr. Selma Šogorič, oba iz »Ško- le narodnog zdravlja Andrija Štampar«. Sodelovala sta tudi na prvem celjskem pogovoru o mož- nostih in željah, da se Celje prik- ljuči mreži zdravih mest, v kateri so poleg Zagreba še Ljubljana, Ri- jeka, Osijek, Dubrovnik in Suboti- ca, s pripravami pa so tako kot v Celju pričeli v Novem Sadu (o Mariboru dr. Lang nič ne ve). V Zagrebu so oblikovali Skupš- čino zdravja, ki se letno sestaja ob Svetovnem dnevu zdravja. Odlo- čili so se, da jo vsako leto posveti- jo drugemu vprašanju. Letos daje- jo na primer prednost zdravi poli- tiki mestnega prometa. Ves čas seznanjajo Zagrebčane z evropski- mi cilji Švetovne zdravstvene or- ganizacije, z socialnimi in ekolo- škimi cilji ter še posebej s člove- kovimi pravicami. Ugotovili so, da od 67 že sprejetih konvencij o člo- vekovih pravicah 90 odstotkov Zagrebčanov ni poznalo niti ene. Menijo, da je to področje tako po- membno, da tudi v novi hrvaški Ustavi terjajo, da so na prvem me- stu človekove pravice in šele nato besedilo o nacionalni državi; kajti človekove pravice so nad vsemi drugimi. V Zagrebu uvajajo pošto Zdra vega mesta, razmišljajo o bodoč nosti otrok, o ekološki zapuščini o programu plemenitosti, o tem kaj je uspešna uprava in o uvedb znaka za Zdravo mesto, kdor b nosil ta znak, bi vsem povedal, dc nanj lahko računajo: ne bo pil al kohola, metal smeti, pljuval na tla ne bo prehitro vozil avtomobila obnašal se bo kulturno, pomagal starejšim, invalidom, materan z otroki... Da, da. Vse to sod: k zdravemu mestu, ne le zrak, k ga dihamo. Dr. Aleš Demšar: »Vsi se mora- mo zavedati, da si s sprejemom tega projekta nalagamo strahot- no breme preteklosti. Ali je vsak pripravljen delati kot govori? Smo pripravljeni prepovedati kajenje v šolah in javnih ustano- vah, prepovedati točenje alkoho- la mladoletnim do 18 let... Zaen- krat še nisem videl nikakršne pripravljenosti.« V17. stoletju je angleški pesnik John Donne zapisal: »Noben člo- vek ni otok, popolnoma sam za- se«. Danes Svetovna zdravstvena organizacija k temu dodaja: »No- bena država ni otok, popolnoma sam zase«. Vsi smo pod istim oblakom, ki smo ga naredili sami. Brane But: »Zakaj zdravo me- sto? Zaradi človeka. Kvaliteta življenja je odvisna od kvalitete medsebojnih odnosov: v družini, na delu, v soseski. O tem je treba ljudi učiti celo življenje.« V Celju poudarek okolju Razmišljanje o Celju, Zdravem mestu, je sprožila Viktorija Rehar z Zavoda za socialno medicino in higieno, ki je sodelovala na neka- terih posvetih Zdravih mest. Na Zavodu za socialno medicino in higieno so pobudo premislili in spoznali, da Celje to potrebuje. Posamezne skupine imajo dodela- nih vrsto programov, ki vsi služijo izboljšanju zdravja v Celju, hik pa jih ne povezuje in k uresničevanju. Gibanje 2(ir' mesta je tudi edino, ki v svojo j' javnost vključuje ne le odpra' posledic, ampak tudi vzrok Takšne in drugačne čistilne prave malo rešujejo, če je pomembnejši od zdravja pr^ Spreminjanje vrednotenja živ- nja, vzgoja humanega in moral)! ga človeka pa je dolg proces | edini lahko pripelje do cilja. Vsega seveda ni mogoče nan- viti naenkrat, zato v Celju raz^ šljajo, da bi se sprva posvej predvsem ekologiji. Ljudje o m še precej vedo in ni jim vseeij Zelo verjetno bi se vključili v i« zadevanja za čistejše okolje, p tem pa bi jih bilo lažje vzpodbu! ti tudi za vse drugo. Brez vkljui tve ljudi namreč ni ničesar. To tudi eden izmed razlogov, da boj o vključitvi v projekt Zdrava « sta odločah na občinski skupšč ' Pa še bolj zavezujoče je. MILENA B. POKU »Evropska listina o življenjske okolju in zdravju« (znana ki frankfurtska deklaracija o ekolo« ji), ki jo je na prvi evropski konj renči o življenjskem okolju zdravju v Frankfurtu dne 8. dec« bra 1989 sprejelo 29 evropskih i žav in Komisija Evropske skupi, sti, sodi med najpomembnejše d vejše zdravstveno-politične dol mente Evropskega regiona SZD, Dokument na eni strani izpostj Ija pravico posameznikov in $k pin do takšnega življenjskega oki Ija, ki omogoča n^višjo ravi zdravja in blagostanja, do infora ranosti o eventualnih načrtih, od čitvah in aktivnostih, ki bi lahi škodovale življenjskemu okolju i zdravju in do sodelovanja v pro( su odločanja. S tem dokument ne vomno konkretizira še eno p membno področje človeko? pravic. Na drugi strani pa dokume z vso težo izpostavlja vprašanja) govornosti za varovanje življ« skega okolja. To odgovornost nal ga že posamezniku, zelo konkret pa tudi vsem relevantnim druil nim strukturam, organom oblas zasebnim organom in organiza jam, zdravstvenim in drugim st kovnim organizacijam in sn stvom množičnega obveščanj (Anton Fazarinc. Vloga in pomi »Evropske listine o življenske okolju in zdravju« v naših razn rah. Zdravstveno varstvo IM 83-86.) KOZERIJA Ali, ta podjetja! Moj sosed (bogve kateri) že nekaj časa dobiva pošto. Pa ne kakršno koli. In tudi ne kadar koli. V točno zakon- sko določenih intervalih pri- haja, kot pač prihajajo opo- mini in tožbe, in vedno z zlo- glasnim pečatom upravni or- gani. In naslovom, ki nam je sostanovalcem še vedno uganka. In poštarju očitno tudi. Ker dotično pošto vča- sih odvrže, bogve zakaj, v moj nabiralnik. Piše: Po- djetje Dan, Meterletova 6. To je tu. Ampak -jaz pa podjet- nik, lepo vas prosim!Saj še do prave ozimnice ne morem, odkar je crknil stari sindika t in seje potem rodilo (in sko- rajda že izrodilo) cel kup no- vih - svobodnih, neodvisnih in sploh. Tako torej, porka činele, nekdo v našem bloku ima podjetje! Je tako rekoč ne- sramni kapitalist, ki je le zahvaljujoč zmedeni družbe- ni klimi ušel zaplembni ko- misiji dr. Mejaka, zdaj pa v družbenem stanovanju ro- pa državo in se masti v svo- jem dobičkarstvu. »Le kdo bi lahko bil?« se vsakokrat detektivsko zamislim, ko iz- vlečem napačno pošto. Jaz zanesljivo nisem. Je Gven- dolina? Ne. Polikarp? Kje pa! Sploh ne. Ta samo bere, je pa tako počasen, da se od črke do črke plazi celo uro. Kdo je pa potem? »Aha,« me prešine, »ta zgornji bo!« Nje- gov sin je Dan. Po njem je imenoval podjetje, presta zvita. Ta je, ta - tisočprocent- no! Ampak - lahko bi bilo tudi ta spodnji! Kaj če je pa ta spodnji? Novega opla sije kupil, ves napudran in nadi- šavljen je zadnje čase in grba mu je nekam čudno zrasla. Ta bo! Njegova žena je prej delala v mesnici, zd^ pa se nosi po zadnji modi in vozi s svojim avtom. Zanesljivo je ta! Kdo drug sploh ne more biti. Kučnik ni, Pučan ni. Ri- bič ni. On je, on in samo on. Ampak - kakšno podjetje le ima? Saj ja nima nobenih uradnih prostorov! No, Sc(j mu jih tudi ni treba imeti. Zakon je tak, da lahko prija- vi podjetje, ne da bi sploh vedel, kje bo delal in kaj. Vr- že tistih 2 tisoč dinarjev, pa je nenadoma obrtnik, po- djetnik, businessman, mana- ger. Tale naš ta spodnji je že en tak loj, da bi lahko bil podjetnik. Luftar, kot je, bi lahko na primer presesaval zrak. Ali pa - glede na prosti čas, ki se očitno valja v njem - posredoval sonce in štel zvezde. Nemogoče je mogo- če. Kovinotehna? Ne, Jugo- slavija. Saj! Zato bom pa tudi jaz mogoče napravil nemogoče - ustanovil bom podjetje xy, sedež bom imel na kolesu, knjige mi bo pa vodil gozdni lazar. Predprodajal bom pas- jo meglo, posredoval upanje in bes - po Trend Form leasing sistemu, sodeloval z mafijo, luknjal zakone ka- kor miš sir in se krohotal pa- metnjakovičem, ki so tako nori, da še hodijo v službo. Davčna bo pošiljala pošto, sodišče me bo iskalo, Nosa- nova me bo hotela intervju- vati - naslov bo ta pravi, ose- be pa nikjer. Tako bom napravil. Zado- sti Slovenec sem in dovolj sem nevoščljiv. Če ima sosed podjetje Dan, bom pa jaz imel podjetje Noč. In to noč in dan. BLOKOVČAN Srečanje ob 30 letnici vajeniške šole V restavraciji žalske Name so se po tridesetih letih srečali maturanti vajeniške Sol j razne stroke. Šola je imela sedež v stari osnovni šoli Žalec. Pod vodstvom ^^ pokojnega ravnatelja Jožeta Goriška so obiskovali šolo bodoči kovinarji, mizarji,K^-^i keramiki. Leta 1960 je šolo uspešno končalo 49 učencev. Nek^ jih je sedaj v tujinf- vsi pa so se dodatno izobraževah, si zgradili dom in ustvariU družine. Na srečanja spomnili vseh učiteljev, mojstrov v delavnicah in sošolcev, ki jih več ni med njimi- 18. OKTOBER 1990 - STRAN 11 Papige prenašajo saimoneio zaprli trgovino Ara v Celju Celjski veterinarski inšpektor prane Lemut je pred dnevi izdal odločbo o začasni prepovedi po- slovanja trgovine z živalmi Ara v Linhartovi ulici, ki je last Iva- na Matoše. Za takšen ukrep se je odločil na osnovi rezultatov ana- liz poginulih ptic iz trgovine, pri l^aterih so ugotovili salmonelo ti- flmurium. Gre za težjo obliko sal- nionele, ki se prenaša tudi na ljudi. Bolezen se je pojavila pri vrsti papig, ki so jih prek vojvodinske firme uvozili iz Singapura. Očitno so se pogini vrstili že kar nekaj časa, saj je imel lastnik Matoša vzorec shranjen v skrinji. Veteri- narski inšpektor zato meni, da po- ginov ni javil pravočasno, in zato namerava vložiti prijavo tudi pri sodniku za prekrške. Poginule ži- vali je analiziral Zavod za živinore- jo in veterinarstvo iz Celja in kaj kmalu ugotovil, da gre za salmo- nelo skupine B, ki povzroča zdrav- stvene težave tudi pri ljudeh. Ve- terinarski inšpektor je na osnovi teh podatkov izdal odločbo, s ka- tero je začasno zaprl prodajalno in prepovedal nadaljnjo prodajo ži- vali, dokler ne bodo preiskave do- kazale, da so zdrave. V tem času mora lastnik zagotoviti njihovo zdravljenje in ustrezno veterinar- sko kontrolo, po približno 10 dneh pa bodo lahko ugotavljali rezulta- te zdravljenja. Vse prostore mora- jo medtem strokovnjaki razkužiti, odvzeti brisi pa bodo dokazali uspešnost posega. To mora veljati tudi za vso opremo za živali, ki je bila na prodaj v trgovini. Inšpek- tor je tudi odredil zdravstveno preiskavo za vse, ki so delali v tr- govini. Da zadeva ni povsem nedolžna. so pokazale nadaljnje preiskave s katerimi so ugotovili, da sodi sal- monela, odkrita pri poginuhh ži- valih, med najnevarnejše. Zato bo- do imeli verjetno težave tudi neka- teri kupci, ki so v zadnjem času kupili katero izmed papig. Veteri- narski inšpektor Franc Lemut pri- poroča, naj žival, v kolikor bodo opazili kakršnokoli spremembo, odnesejo k veterinaiju, sami pa poiščejo zdravniško pomoč. Med obolelimi pa se lahko znajdejo tu- di radovedni obiskovalci trgovine. V zadnjih letih so to druge po- dobne težave zaradi okuženih ži- vali Ivana Matoše. Pred leti so ku- pci ptičev zboleli za nevarno bo- leznijo psitokozo, tokrat je to na srečo le salmonela. Verjetno je ob tem povsem na mestu zahteva ve- terinarskega inšpektorja, da bi morali zagotoviti zdravstveno var- stvo živali prek celjskega zavoda, ki je trgovini najbližji, ne pa, da je zadoščeno predpisom tudi z doku- mentacijo z drugega konca Jugo- slavije. Da je tudi lokacija trgovi- ne (poleg pekarne) za mnoge spor- na, pa je veijetno že druga zgodba. T. CVIRN Na pragu stotega leta tužejeva Lizika In njenih 99 let v ponedeljek bo pri Žužejevih v Ka- sazah praznik. Devetindevetdeseti rojstni dan se pač ne praznuje vsak dan. Toliko jih bo namreč praznovala Žužejeva Lizika. V stare matične knjige je sicer zapi- sano bolj uradno ime: Elizabeta. A za večino ljudi je bila in bo ostala teta Lizika. Danes preživlja jesen svojega življenja pri snahi Slavki v Kasazah. V spominu pa ostajajo mnogi kraji, ki so vsak na svoj način vpeti v njeno življenje. Najprej Pirešica. Rojstni kraj in dom na njihovi veliki kmetiji. Prav tako mladostna leta. Življenje ji je po- tem steklo po običajnih kolesnicah. Poroka z Lovrencem Žužejem iz bliž- nje Jedrti in njun skupen dom v Tr- bovljah. Tam je na svet najprej prijo- iial prvi sin, zatem^ še drugi. Leta 1924 so se Žužejevi odločili, da si poiščejo boljši kos kruha v tujini. A tujina, v tem primeru Francija, zna biti silno kruta. Kljub trdemu delu mi- za ni bila nikoli bogato obložena. Mi- mo njih ni šla tudi vojna vihra. A za vsako mater, naj bo pomanjkanje še tako hudo, najbrž ni ničesar težjega kot trenutki, ko stoji ob grobu svojega otroka. Če kdo, potem to Lizika najbo- lje ve. Sin Stanko seje pri osemnajstih letih ponesrečil v rudniku. Dveletno Herminco je vzela otroška bolezen. Nič manj kot tujina Žužejevim ni bila naklonjena rodna zemlja. Leta 1947 se je družina vrnila domov, sin Ivan pa si je v Kasezah zgradil novo hišo. Sadove svojega dela je skupaj z družino in ma; teijo užival kratek čas. Bolezen je opravila svoje, že prej je Lizika izgubi- la tudi svojega moža. A življenje je treba živeti. Morda je kruta usoda na Lizikinem obrazu zari- sala kakšno gubo več, ni pa ji vzela življenjske moči, zanimanja za svet in dogajanja okoli sebe. Še pred leti je vsak dan sedla na svoje kolo, danes, ko jo noge ne ubogajo več tako kot nekoč, si pomaga s prebiranjem časopisa. Tu so še tri vnukinje, tri pravnukinje in pravnuk, pa seveda snaha Slavka. In temu družinskemu krogu se bomo čez leto prav gotovo pridružili tudi mi, teta IB, TONE TAVČAR Zlata Ramšalcova v hiši Ramšakovih na Te- harski cesti v Celju nikoli ni bilo blagostanja. Ko sta se pred petdesetimi leti vzela danes devetinšestdesetletna mati Marija in oseminse- demdesetletni oče Franc, sta bili navzoči le dve priči in nekaj svatov. Res nista imela materialnih dobrin, a rodilo se jima je deset otrpk, vsak v radost in veselje. Še danes je tako, ko Marija, Mirko, Anica, Franc, Cvetka, Hedvi- ka, Milan, Viktor, Marjan in Gvido prihajajo domov in prinašajo radost in vrišč v si- cer osamljeno življenje za- koncev Ramšak. Kajti kljub temu, da sta spravila na svet deset otrok, sta na jesen življenja ostala sama. Živita skromno, saj očetova pokojnina komaj za- došča za preživljanje. A ker obdelujeta vrtiček, zmoreta začetek meseca zvezati s koncem. Mama Marija je bila vse življenje samo gospodinja in morala je znati obrniti vsak dinar, ki ga je zaslužil oče Franc najprej kot pismono- ša, potlej pa kot telefonski monter. Ob eni plači je zraslo deset otrok, vsi so se izučili in izšolali. Na zlato poroko v prete- klem tednu so prišli vsi z družinami. Ramšakova »zlata« je razveseljevalo šest- najst vnukov in tudi trije pravnuki, vseh svatov pa je bilo triinštirideset. Cerkveni obred je bil na Tehaijah, kjer sta se tudi prvič poročila. Da sta se pred petdesetimi leti res vzela iz ljubezni, sta zdaj ponovno potrdila ob navzoč- nosti mnogoštevilnejših sva- tov, predvsem pa ljubljenih otrok. »Ko so se otroci poročali in odhajali od doma, nama je bilo najtežje,« sta v en glas in s solzami v očeh menila oče in mama Ramšakova. Mama je tudi bolj zgovorna od oče- ta, le nad zdravjem se prito- žuje. Oče pa je še čvrsta ko- renina, saj vse postori okoli doma, medtem ko mama go- spodinji. Brajda je bila že obraNa, ko smo ju obiskali, stanova- nje čisto in pospravljeno, njuna pogleda pa blaga, pol- na razumevanja. Vsekakor - obilna dota za nadaljnje življenje. ZDENKA STOPAR Foto: EDI MASNEC Primer za zgled v Pokrajinskem muzeju Celje so za sobotno sloves- nost na Rifniku poskrbeli, da so obiskovalci lahko ku- pili dogodku primerne spo- minke. Za to priložnost so namreč dali izdelati kopije poznoantičnih (gotskih in langobardskih) najdb ter na- kita in keramike. Ponudili so tudi publikacije o Rifniku. Ljudje so ponujeno z vese- ljem kupovali ali si vsaj ogle- dovali. Primer je lahko zgled tudi za druge podobne prire- ditve, kjer se pogosto kar ta- re kiča, s katerim dogodek še zdaleč nima nobene zveze. Pokrajinski muzej si za osveščanje ljudi na tak način brez dvoma zasluži javno pohvalo. MP, Foto: EE Zahvala jeseni , v petek so na celjski OŠ '^anke Uranjek, šoli s prila- »•^Jenim programom, pri- P^^avili praznik jeseni. Na ^•aznovanje so poleg otrok Povabili tudi njihove starše ^ ožje sodelavce, prelep sončen dan je še j°Udaril jesenske barve, ki se iskrile z vseh stojnic. iz plodov, ki jih jese- Ponuja mati narava, so bili paša za oči. Razni mo- Q ^j. strašila, zapestnice in snice iz krompirja in dru- Of^^fadežev, pikapolonice iz '^ov... Otroci in učiteljice t, Pokazali neskončne mož- ^om ' ^^ ponuja človeška s^j^išljija. Stojnice, domi- kile okrašene, so se kar ši- Q Pod težo jeseni, tf in učiteljice so se na 'fiik jeseni pripravljali cel teden. Sami so nabrali vse, kar ponuja jesen, nato pa so se kar kosali, kdo bo naredil lepšo in bolj domisel- no figuro. Seveda brez kosta- nja in jabolčnika na tak praz- nik ne gre. Kostanj so pekli kar pred šolo in nikogar ni motilo, da so bili prvi kosta- nji malo bolj zapečeni. Z ja- bolčnikom, ki so ga prav ta- ko sami »skuhali«, so popla- knili žejna grla, saj pravijo, da sta pečeni kostanj in sla- dek jabolčni sok najboljša je- senska kombinacija. Otroci osnovne šole s pri- lagojenim programom so ta- ko na svoj, zelo prisrčen na- čin pozdravili jesen in se ji iz srca zahvalili za njene plo- dove. URŠKA KOLENC Foto: EDI MASNEC 12. STRAN - 18. OKTOBER 1990 RADIJESKE KUMARICE Piše Nada Kumer Na pogorišču Vsak človek se kdaj pa kdaj znajde na pogorišču. Na pogorišču svoje mladosti, na pogo- rišču svojih sanj in želja ali svoje ljubez- ni in upanja. Ko smo v torek zjutraj stali med ožga- nimi stenami in uničeno opremo naših radijskih prostorov, se mi je zdelo, da stojimo na pogorišču vsega naštetega skupaj. Vse to je namreč večina od nas vtkala v svoje radijsko delo, kije postalo večji del in način našega življenja. Vedno sem živela v prepričanju, da je ncupomembnejše v človekovem življe- nju opravljati delo, ki mu je v veselje. Navsezadnje preživimo v službi in med sodelavci vsaj tretjino dneva. Del služ- benih tegob in zadovoljstva prenašamo z delovnih mest med domače štiri stene. Zadovoljnost in zagnanost pri delu zmo- reta odtehtati tudi kakšen dinar pri plači manj. Seveda idealnih služb ni. Povsod se kdaj pa kdaj krešejo iskre, človeku se drobiža nabere nad glavo... Dogajalo se je tudi pri nas, zakaj ne bi priznali. Ko smo v torek zrli v uničeno opremo, upe- peljene, zvite, skrivljene gramofonske plošče, v sajaste in zadimljene prostore, so solzne oči in molk izdajali, da nam radijska hiša vendarle pomeni mnogo več kot mesto, kamor prihajamo v služ- bo. Nenadoma je postalo pomembno sa- mo to, da napnemo vse moči, da znova postavimo naš program na noge. Težko bo: ostali smo takorekoč brez glasbe, ta pa je temelj radijskega programa. Mno- gih posnetkov in plošč ne bo najbrž ni- koU več v naši fonoteki. Vendar smo prepričani, da bomo zmogli. Znova smo začutili, da smo v resnici velika, močna družina. V nesreči človek pač išče tolažbo, ka- kršnakoh že je. Resnici na ljubo: lahko bi bilo, seveda, še mnogo, mnogo slabše. Ogenj je po čudnem naključju prizane- sel večini studijske in radijske tehnike, da smo lahko še isti dan začeli vsaj zasil- no oddajati. Zgolj po naključju je zublje nekdo od sosedov sredi noči razmeroma hitro opazil, da so gasilci preprečili še hujše opustošenje. Ja, res, lahko bi bilo še mnogo huje... Edinole s tem se lahko tolažimo. In pa z dejstvom, da v nesreči nismo ostali sami. Kako oguljena fraza! Vendar prizadeti človek v hipu pozabi njeno obledelost, ko se po telefonu iz minute v minuto oglašajo ljudje, znani in nezna- ni poslušalci, prijatelji, sodelavci, kolegi in sprašujejo, če lahko karkoh pomaga- jo. Tudi na obrazih ljudi, ki so strmeč ostajali pred ožgano, prazno sobo oglas- nega oddelka, je bilo mogoče prebrati tiho sočustvovanje in obenem razume- vanje, daje naše delo zd^ pač okrnjeno. Žalostno je na pogorišču, kakršnokoli že je. Vendar vselej na njem ostane tudi nekaj žerjavice, ki zmore pogreti. Festival slovenske lokalne radiofonije Minuli petek se je v Tr- bovljah končal tridnevni prvi festival radijskih po- staj v Sloveniji, ki so v ok- viru svojega na novo usta- novljenega (junija 1990) združenja sklenile vsako le- to v oktobru pregledati ra- dijsko produkcijo v nekate- rih zvrsteh, kot so osrednje dnevno-informativne odda- je, komentarji, glasbene in kontaktne oddaje, reporta- že in ekonomsko-propa- gandni spoti. Od dvajsetih regionalnih in lokalnih radijskih postaj se je tekmovanja v Trbovljah udeležilo 12 postaj, ki so v tekmovalni del skupno pri- spevale 15 ur programa. Za- nimivo, daje bilo na posluša- nje žiriji generalnega pokro- vitelja Nedeljskega Dnevni- ka danih največ ekonomsko- propagandnih prispevkov, kar kaže na poslovno usme- ritev regionalne radiofonije na Slovenskem oziroma na njihovo borbo za ljubi kru- hek ob vseh nerazčiščenih dilemah okrog ustanovitelj- stva, na drugo mesto pa se uvršča delež kontaktnih od- daj, kar je nedvomno pozi- tivna težnja lokalcev, da v navezi s svojim poslušal- stvom negujejo kontaktnost in radijsko živost svojih pro- gramov. Petindvajsetletni jubilant. Radio Trbovlje, je gostitelj- sko vlogo nadvse uspešno opravil, vsekakor pa bo mo- ral izvršilni ooDor zaruzenja do naslednjega radijskega druženja v Murski Soboti, razmisliti o nekaterih prije- mih, kako bolje medijsko predstaviti regionalno in lo- kalno radiodifuzijo, pred- vsem pa zagotoviti številč- nejšo udeležbo slovenskih radijcev v času trajanja festi- vala. P. S. Radio Celje se Prv. festivala zaradi organi,^ sl^-kadrovskihtežavni^Sj mitja UMKii^ Zlati znak Nedeljskega je na festivalu dobil Radio Murska Sobota. Ta postaja bo tudi gostitelj naslednje- ga srečanja prihodnje leto. V izrednih razmerah Ko je bila večina te, radij- ske strani že napisane, ni še nihče slutil, kako bo požar čez noč porušil in spremenil naše načrte. Kljub temu lahko s precejšnjo verjetnostjo zatr- dimo, da bomo večino, na tem mestu obljubljenega progra- ma uresničili. Ker bomo ne- določen čas oddajali v izred- nih razmerah pa tudi na tem mestu prosimo naše poslušal- ce, da nam morebitnih spre- memb in spodrsljajev ne za- merijo. POZNATE GUS - SPOZNAJTE OBRAZ Med odrom in milirofonom starejša sodelavka mi je nekoč dejala, da je spoznala malo tako plemenitih ljudi kot je Nada Božičeva. Mlajši kolegi smo imeli morda premalo priložnostL da bi jo bolje spoznali. Je pač tako, da imamo ob sredah dopoldne, ko prihaja na pro- gram, ponavadi vsi polne ro- ke dela. »Zadnja leta sem celo že razmišljala, da bi pustila na- povedovanje, vendar bi mi bilo preveč dolgčas,« pra« Nada, ki so jo nekoč z Ra- diom Celje povezovale mno- go trdnejše vezi. Skoraj šestintrideset let je že od takrat, ko je začela de^ lati za mikrofonom. V tistem času je na Radiu sodelovalo tudi več njenih kolegov iz celjskega gledaUšča. ZdajJ^ v tej družbi ostala sama. »Oh, kolikokrat smo sne^ mah pozno v noč, ustvaijali radijske igre, oddaje...« se spominja. »Mnogo več prist- nega veselja z delom smo imeli takrat. Danes so čas: drugačni, standard je višji potrebe so večje, razumljivo, da nihče več noče delati m stonj. Tako ni samo na Radiu ah v gledališču. Tako j« povsod.« Nada razum^ vse te spre- membe, a po drugi strani ji J^ žal za starimi časi, v kateriJi so ljudi povezovali pristnejs' odnosi, več iskrenosti ^ navdušenja. Dandanes nih^ nima več časa... Štirideset let je v celjskem gledališču. »In vendar me preko rad'^ pozna mnogo več z odrskih desk,« pravi. je že leto dni v pokoju, ve", dar še igra. Mnogo časa P^ J vzame tudi šestletni vnuc^ Otrokom je še posebej PJJ dana. Ni še dolgo, ko je noo la po vrtcih in otrokom P povedovala pravljice . • • Ustvarjalna žilica ji pri radijskem delu ne da ^^ ru. Včasih je pripravljala ^^ daje za upokojence, zo^ ^ in tam pripravi še kaks odd^o, poslušalcem P^^u. duje predvsem odlomke i ^ terarnih del. Noče os^^^ zgolj brezoseben posredo lec novic in sporočil, v vs j. delo hoče vložiti tudi ad'^ svojega jaza. .^.ri^Ef' NADA KUM^- škratki Nedeljsko oddajo Iz do- mačih logov, ki jo pri- pravlja in vodi Jure Kra- ševec, je ukinil Lojze Pe- terle. Resnici na ljubo go- spod Peterle ničesar ne ve o tem. Res pa je, da smo zaradi njegovega go- vora na spominski sloves- nosti na Teharjah Doma- če loge črtali s programa. Nihče namreč ni računal na to, da bo predsednik vlade tako jedrnat. Pri- hodnjo nedeljo bo oddaja spet na sporedu. Mimo številnih zased se je moral v soboto prebiti naš radijski tehnik Sašo Matelič, ko je hitel na le- tališče v Lajšah, kjer so jubilej svojega podjetja praznovali delavci Gore- nja. Kar štirikrat so mu varnostniki Gorenja sku- šali preprečiti vožnjo do osrednjega prizorišča. Konec dober - vse dobro: prenos je navsezadnje uspel. Ljubljančani so s svo- jim prenašanjem tehar- ske slovesnosti prekinili zveze celjske ekipe z ma- tičnim študijem. V kritič- nem trenutku pa se je na gramofonu povsem po naključju znašla skladba Mi mamo se fajn, ki ji je bilo usojeno, da napolni programsko luknjo. Ra- dijski škratje včasih pre- skočijo vse meje dobrega okusa. Theo Bostič lovi nove rekorde. Njegov novi cilj je, da bi se v enem dnevu pojavil na čim večih radij- skih postajah. Doslej mu je uspelo v enem dnevu oglasiti se na treh. Kakšen CE v bodoče? Studio CE je postal še v času, ko jo je pripravljal Boštjan Volf ena najbolj spornih oddaj na RC. Tak- šen imidž je ohranila tudi še potem, ko je njeno pripravo in vodei^e prevzel Bojan Krajnc s sodelavci. Nekateri poslušalci so bih nad vsebinsko in oblikovno drugačnost- jo v primerjavi z ostalim programom navdušeni, drugi ogorčeni. Deljeno mnenje je o Studiu CE vladalo tudi v uredništvu hiše. Studio Ce pa je v resnici ukinilo poletje, saj sije tudi »cejevska« ekipa konec koncev za- služila nekaj dopusta. Studio CE je zamenjala glasbeno-zabavno in ne- kohko erotično obarvana oddaja Vroči CE. Čeprav je poletje že mimo, se v petek po pol šesti uri zvečer še vedno oglaša Vroči CE (spet nekoli- ko spremenjen). Vodenje oddaje je zdco predvsem v ženskih rokah. Po Nataši Gerkeš in Simoni Berglez sta krmilo ^prevzeh Sandra Kojnik in Betka Šuhel. Kakšen CE pa bomo poslušali v bodoče, še ni povsem go- tovo. Še pred koncem meseca naj bi svoje interese in poglede uskladih šefi, avtorji in sodelavci. Rezultat naj bi bil nova, še boljša oddaja, pa kakorkoh se bo že imenovala. Popilte čal z Vinicom Mdderndorferjem Vsako nedeljo med deveto in de- seto uro povabimo na skodelico čaja pred mikrofone Radia Celje kakšnega zanimivega sogovor- nika. Znani in neznani ljudje nam v razgovoru z novinarji razkrivajo marsikaj o sebi in o svojem delu. Pogosto se zgodi, da odmerjena urica v prijetnem klepetu kar pre- hitro mine. To nedeljo, 21. oktobra, vas znova vabimo, da se nam pri- družite na valovih Radia Celje. To- krat bo novinar Brane Piano ob ča- ju klepetal z Vinkom Mdderndor- ferjem, ki v celjskem gledališču pripravlja novo predstavo. Tudi o njej in, seveda, še o marsičem iz zanimivih Moderndorferjevih raz- mišljanj bo tekla beseda. Prisluh- nite! Sandi v živo Kar ste doslej shšali v besedi in glasbi, lahko zdaj doživite še v sliki. Četrtkov disco večer na Radiu Celje izgleda v našem studiu takole: Sandi Križanič se sam spopada z gramofoni, magnetofoni, mešalno mizo in mikrofonom. Doslej še ni izgubil nobene bitke. Točno v sredino Rado Pantelič je pred štirinajstimi dnevi triumfiral na družabnem srečanju, ki so ga pripravili koroški kolegi. Najbolje je ciljal tako z lokom kot s puško in med novinarji severovzhodne Slovenije brez konkurence osvojil prvo mesto. Prvak ni hotel izdati ali je odhčen rezultat posledica vsakodnevnega ciljanja v jedro go- spodarskih problemov, ki jih na našem ob- niočju kar mrgoh. Rado pa je v našem ured- ništvu zadolžen prav za to področje. Vseka- kor pa po sobotnem srečanju ni bil tako utru- jen kot po pripravi oddaje, ko gaje v objektiv ujel Edo Einspieler. 18. OKTOBER 1990 - STRAN 13 lWani vode v mleku pO prvem novembru novosti pri otikupu mleka predstavniki Mlekarne in kmetijskih zadrug so se mi- uli teden dogovorili za ne- katere novosti pri odkupu -ileka. Za vse tiste, ki so oddajali normalno namol- .giio mleko, ne bo spre- jgernb. Drugače pa bo za vse (Iste, ki so mleku dodajali vodo. pa je tem posameznikom jjeba stopiti na prste, so že ekaj časa zahtevali rejci sa- ^i. Po prvem novembru bo vjlekarna začela uveljavljati določila zveznega pravilni- ka, ki je bil sprejet že leta 82. Ta predvideva, da mora mle- ko poleg tolšče vsebovati tu- ^ 8,5 odstotkov suhe snovi. Vsako normalno namolženo mleko, pravijo v Mlekarni, vsebuje teh 8,5 odstotkov su- he snovi, povsem drugače pa je tam, kjer dodajajo vodo. Za odkrivanje vode so v Mle- karni že pred časom kupili posebno napravo, imenova- no krioskop. Količino suhe snovi bodo v Mlekarni začeli ugotavljati po prvem novem- bru. Dnevno bodo kontroh- rali vse zbiralnice in dovozne poti, prav tako bodo dvakrat mesečno kontrolirali posa- mezne vzorce. N£yprej bodo rejce, pri katerih ne bo do- volj suhe snovi, opozarjah, če opozorilo ne bo zaleglo, pa bodo ceno mleka znižali za 20 odstotkov oziroma v skrajnem primeru celo za polovico. Vsi tisti, ki ne bodo dosegali 8,5 odstotkov suhe snovi, bodo izgubili tudi pre- mije. In zakaj takšni ukrepi? Predstavnik Mlekarne Alojz Kampuš pojasnjuje dogovo- re takole: »Pogosto smo na sodišču, ker nas preganja tržna inšpekcija, razmere na tržišču pa so takšne, da eno- stavno ne moremo več toleri- rati slabe kvalitete pri neka- terih rejcih. Veste, da pro- blem tržnih viškov rešujemo na ta način, da mleko pošilja- mo v Avstrijo, in tam od nas zahtevajo 8,5 odstotkov suhe snovi. Pri 6 tisoč rejcih ne more biti Mlekarna tista, ki bo nosila vse breme, zato bo- do rejci morali narediti red v svojih hlevih. Tisti, ki so že doslej dobro delali, se nima- jo česa bati, ukrepati pa bo- do morali tisti, ki mleko po- tvaijajo z dodajanjem vode, ki imajo bolne živali ali ne skrbijo za dovolj zdravo pre- hrano. Konec koncev pa ne gre za mlekarno, mi od tega ne bomo imeli nobenega do- bička, temveč gre za zaščito potrošnika.« IRENA BAŠA Razstava kon] v Šentjurlu To soboto bodo na svoj račun prišli predvsem lju- bitelji konj. Pri veterinar- ski postaji v Šentjurju bo namreč druga regijska razstava konj, ki jo v so- delovanju s konjerejskim društvom Slovenije orga- nizirata podružnica v Šentjurju ter Zavod za živinorejo in veterinar- stvo iz Celja. Organizatorji priprav- ljajo takšen program: med osmo in deveto uro bodo rejci pripeljah živali na razstavni prostor. Med pol deseto in pol dvanajsto uro bodo živah ocenjevali, zatem bo uradna otvoritev razsta- ve, točno opoldne pa revi- ja najboljših živali ter po- delitev priznanj. IB Kakor bomo sejali, tako bomo želi Letos manj sort semenske pšenice Tisti časi, ko so kmetoval- ci sejali pšenico po nekakš- nih realsocialističnih načr- tih, so, kot kaže, dokončno mimo. Po zadrugah praktič- no nič več ne določajo, koli- ko pšenice morajo zasejati kmetje, kljub temu pa pše- nica ne izgii^a z naših polj. Resnici na ljubo, predvsem zato, ker se kmet zaveda po- mena kolobarjenj a in ker mu duša ne da, da bi gledal neobdelana polja. Odkupne cene, vsaj letošnje, pa prav gotovo še niso prava vzpod- buda. Morda bodo bolj vzpod- budne novosti, ki jih uvaja- mo pri letošnji setvi. Slove- nija se je namreč končno od- ločila, da namesto 20 ali 25 sort, kolikor jih je bilo doslej na tržišču, ponudi kmetoval- cem 10 sort. To naj bi bile predvsem donosnejše sorte, odporne na zimski mraz in škodljivce. Precej priporoča- jo strokovnjaki tudi sorte, ki jih je treba sejati nekoliko bolj zgodaj in ki poleti tudi hitreje dozorijo. Po besedah direktorja Semenarne v Ce- lju Antona Janžka je letos na zalogi dovolj semen, o posa- meznih sortah pa pravi tako- le: »Pri setvi je treba pohiteti predvsem z novosadko sor- to, ki poleti hitro dozori in sprosti zemljišče za strnišč- ne posevke. Glede na kvali- teto, ki jo zahtevajo mlinarji, priporočamo predvsem kva- htetno sorto Balkan. Naj- slabša po kvaliteti je Sana, ki pa je po drugi strani uspešna po rodnosti in tudi dokaj od- porna. Nekje vmes po kvali- teti in rodnosti je nova sorta Ana, za pozno setev pa je pri- merna predvsem sorta Lonja.« Poleg ozimne pšenice se marsikateri, kmetovalec spet odloča za setev rži in ječme- na. Anton Janžek pravi, da kmetovalci vse bolj opuščajo visoke sorte rži, in opozarja na novo sorto, imenovano Danko. Prenese nekoliko več dušika, manj poleže in se odlikuje z dokaj visoko rod- nostjo. Na tržišču je moč ku- piti tudi križanca rži in pše- nice, imenovanega tritikale, ki je uporaben tudi za meša- nico kruha. Med ozimnimi vrstami ječmena pa sta na voljo štiriredni Robur ter dvoredec Sladoran, ki je po kvaliteti boljši in daje večji pridelek. Poleg tega, da je na tržišču nekohko manj sort, je letos bistvena novost še pri razku- ževanju žit. Doslej je bila pšenica razkužena z živosre- brnimi preparati, kar je ime- lo posledice za okolje, odslej jo strokovnjaki razkužujejo predvsem s pripravkoma Bajrtan in Vitavaks. To so razmeroma drage kompo- nente, ki vsak kilogram se- menske pšenice dražijo za 1,10 dinaijev. Vendar tega stroška ne bodo krili kmeto- valci, temveč republika s po- sebnim regresom. Za kmeto- valca znaša cena semenske pšenice 3,75 dinaijev. IRENA BAŠA Industrijska jabolka so prepoceni Tako trdijo sadjarji, v Etolu obtožbe zanikajo Po mnenju celjske kmeč- ke zveze veljajo za indu- strijska jabolka, ki jih od- kupuje Etol, sramotno niz- ke cene. Sadjarji naj bi do- bili za vsak kilogram 60 par, čeprav v Etolu trdijo, da nikoli niso plačali manj kot 90 par za vsak kilogram, po novem pa je odkupna ce- na 1,10 dinarjev. Vprašanje odkupa indu- strijskih jabolk ter odkupnih cen je na eni zadnjih sej celj- ske občinske skupščine iz- postavil Jurij Strenčan. Po njegovih trditvah dobijo sa- djarji za vsak kilogram 60 par, kar je po njihovih oce- nah sramotna cena. Sramot- na zato, ker morajo sadjarji jabolka najprej pobrati, jih odpeljati na Merxovo tehtni- co in od tam v Etol. Če ne bodo odkupne cene višje, bodo v kmečki zvezi bojkoti- rali prodajo jabolk. In kaj na te obtožbe pravi- jo v Etolu? Direktor Etola Jože Bučer je dejal, da v Eto- lu letos zagotovo niso plačali za vsak kilogram manj kot 90 par. Isto je zatrdil tudi direk- tor celjske kmetijske zadru- ge Peter Knez. Izplačilo na- mreč poteka preko kmetij- skih zadrug. V Etolu so se pred dnevi že odločih tudi za višje odkupne cene indu- strijskih jabolk. Za vsak ki- logram bodo v Etolu plačali 1,10 dinarjev, od tega dobi zadruga 10 par, sadjar pa en dinar. Jože Bučer je odkup- no ceno utemeljeval takole: »Cena koncentrata v izvozu je 1,20 nemških mark. Za ki- logram koncentrata potrebu- jemo preko 9 kilogramov ja- bolk. Samo cena jabolk predstavlja 85 odstotkov stroško\i, prišteti je treba še dodatne materiale in delo, tako da dobička s tem prav gotovo ne ustvarjamo.« V Etolu nadalje trdijo, da po- dobne cene veljajo tudi v tu- jini. Avstrijski sadjar dobi za kilogram industrijskih ja- bolk 90 grošev, kar po tečaju znaša 90 par. »Ce kmet pobe- re na dan tisoč kilogramov jabolk, zasluži tisoč dinarjev in menim, da to le ni tako slab zaslužek,« trdi Bučer. Ob tem navaja še podatek, da Etol ni nikakršna sadna predelava, le-ta znaša 3 do 5 odstotkov vrednosti letne proizvodnje. V prihodnje načrtujejo v Etolu odkup jabolk na last- nem dvorišču in verjetno tu- di brez posredovanja zadru- ge, kar pomeni, da bi sadjarji v tem trenutku dobili za vsak kilogram 10 par več. Toliko, koUkor znaša marža v zadrugi. Če bodo hoteh uresničiti lasten odkup, bo- do morali postaviti tudi last- no tehtnico. O tem v Etolu sicer že nekaj časa razmišlja- jo, vendar doslej še niso našli skupnega jezika s celjskimi urbanisti.« Postavitev lastne tehtnice,« pravi Bučer, »si- cer nima nobene ekonomske računice, saj se nam bodo stroški povrnili šele v ena- indvajsetih letih. Vendar bo- mo uredili tudi ta problem in že prihodnje leto računamo na odkup na našem dvo- rišču.« IRENA BAŠA Stopili na prste špekulantom? Omejitve pri prodaji zemljišč in gozdov Pred časom je začel v Slo- veniji veljati moratorij na se6njo gozdov in prodajo "epremičnin v družbeni la- Posamezne občine so z republiškega sekretariata f^ kmetijstvo, gozdarstvo '»prehrano dobile še dodat- ka navodila glede prednost- jie pravice pri nakupu kme- tijskih zemljišč in gozdov. Pri prodaji kmetijskih ^fiiljišč in gozdov so pred- nostno pravico pri nakupu "'.°slej uveljavljale organiza- ^Je, ki se ukvarjajo s kmetij- ^^om, ah posamezni kmet- ^ Ce nihče od teh ni bil za- ^eresiran za nakup, je zem- ^e lahko kupil kdorkoh. ° navodilih republiškega ^^etariata mora zdaj pred- li nostno pravico uveljavljati tudi občina. To pomeni, da v primeru, ko za zemljišče ali gozd nista zainteresirana niti kmet niti kmetijska organi- zacija, zemljišče odkupi ob- čina. Denar za odkup zago- tavlja republika, ceno pa do- loča sodno zapriseženi ceni- lec. S tem ukrepom naj bi preprečih predvsem nakup zemljišč, ki so trenutno sicer še kmetijska, v prihodnje pa n^j bi postala zazidljiva po- vršina. Ali drugače rečeno: v repubhškem komiteju želi- jo stopiti na prste predvsem špekulantom in preprodajal- cem. Vprašanje pa je, če ne bodo krajšega konca poteg- nih kmetje, prodajalci, s^ bodo cene, ki jih bodo dolo- čah cenilci, najbrž kar precej nižje, kot so jih uspeh iztržiti pri direktni prodaji. IB Priznanja MRI Celjska Mlinsko-predeloval- na industrija je na letošnjem novosadskem sejmu dobila tri zlate medalje za svoje proizvo- de. Na ocenjevanju pekovskih proizvodov so sodelovali pr- vič, in to z dvema izdelkoma: magnezijevim prepečencem ter polnozrnatim rženim kru- hom. Za oba so dobili zlato me- daljo. Poleg tega so jim stro- kovnjaki podelili še veliko zla- to medaljo za polnozrnati rženi kruh kot posebno novost na slovenskem in jugoslovan- skem tržišču. IB Nova naprava v Etolu Konec tega meseca bodo v Etolu vključili v svojo proiz- vodnjo tako imenovano cen- tralno napravo za pranje. Na- prava je povsem avtomatizira- na in zagotavlja večjo mikrobi- ološko varnost njihovih proiz- vodov. Z njeno pomočjo bodo v Etolu dosegli boljšo higieno in boljšo kvaliteto, kar jim omogoča tudi določene pred- nosti na tržišču. Za to posodo- bitev so v Etolu odšteli okrog 2 milijona nemških mark. IB Skupna STRUGARSTVO IN IZDELOVANJE ^tovalmca DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV Avgust in Leon PEŠAK BEVKOVA 1, CELJE, telefon: '^"^luiemo: 063/34-714 Suhe plamenske varovalke za kisik, acetilen in butan, ki '"^^Prečujejo povratni udar plamena pri avtogenem varjenju in yanju ''^^odozaporni ventil R 3/4", za montažo na dovodne gumijaste yne cevi pralnega ali pomivalnega stroja '^Ijuč za izpust olja pri vseh tipih avtomobila RENAULT in FIAT "^"tlimo storitve: " struženje - brušenje - toplotna obdelava meterialov ^^ CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČAMO! 14. STRAN - 18. OKTOBER 1990 Milijoni Icaset in plošč Brigite Kobe Celjanka Brigita Kobe je zadnje leto med najbolj iska- nimi tekstopisci skladb, ki jih izvajajo in snemajo naši na- rodno zabavni ansambli. Pri- bližno 90 jih je napisala in od tega jih le 10 ni uglasbenih, druge so vse posnete na kase- tah in ploščah. Zagotovo lahko rečemo, da je letos izšlo največ njenih ka- set na našem področju, četudi neposredno na snemanjih ne sodeluje. Njeni naročniki so naprimer Štajerskih 7, ansam- bel Vita Muženiča, CIK, Brane Klavžar, Spomin, Štajerski vrelec, Rogaški instrumentalni kvintet in številni drugi. Seve- da piše besedila tudi zabavnja- kom, recimo ansamblu Veter, Venusu, Majdi Petan, Tatjani Dremelj itn. »Žal mi je, da nisem inten- zivno pričela pisati pred dese- timi leti. Takrat še niso toliko snemali in je bilo tem za pisa- nje vehko. Danes bi vsak rad nekaj, kar še ni bjlo napisano. Želje so za komercialnimi be- sedili, o očkih in mamicah, lju- bezni in vinu. Vsako besedilo moram večkrat pregledati in paziti, da kakšen stavek ni bil že kje posnet, da ni preveč re- klame npr. za alkohol in po- dobno«, pravi Brigita, ki je si- cer zaposlena v celjski Zla- tarni. Tekstopisci ste zelo izpo- stavljeni kritiki? »Nikoli še nisem slišala, da bi kdo glasno komentiral, daje ta naša glasba zanič. Vsi pa se spuščajo v tekste in kritizir^o. iSidi sama sem za objektivno kritiko, kajti resnici na ljubo, nekateri teksti, ki jih slišimo, so res katastrofalni. Vendar ni- sem za kritiko vsevprek, zlasti ne od tistih »glasbenih stro- kovnjakov«, ki bi samo trgali, sami pa ne zn^o povedati, kakšne tekste želijo. Pišete tudi v narečju. Je takšno pisanje težje? Pišem po naročilu. Tudi v narečju, kar mislim, da je iz- redno težavno opravilo. Kriti- ka te tu lahko še najhitreje pri- me v roke. Že govorica v Ga- beijah naprimer, se razlikuje od govorice na Lopati in če vzameš neko srednjo pot, je se- veda narobe. Rada pa bi nekoč pisala tako, kot si želim. Imam sicer nek^ osebnih pesmic, ki so samo moje. Rada bi pisala za otroke. Zmanjkuje mi časa, pa tudi nekaj znanja si še mo- ram pridobiti. No, zaenkrat sem zadovoljna tudi z izidi mo- jih pesmic na ploščah in kase- tah, za ostalo pa je še veliko časa. EDI MASNEC Štajerci pojejo za nas. Tak- šen naj bi bil naslov nove ka- sete, ki jo bodo izdali pri He- lidonu Alfi Nipič, Ivo Moj- zer, Vinko Šimek in Edvin Fliser. Vsak bo predstavil nekaj svojih uspešnic, ki smo jih sicer že lahko poslu- šali na raznih festivalih in v različnih izvedbah • Sicer pa se Edvinu Fliserju rojeva še ena nova kaseta, ki jo bo posnel s Stanko in Matejem Kovačič • Ivek Baranja pa sploh ne razmišlja o svojih kasetah, ker za petje tako ni- ma časa. Ivek namreč tolče po tolkalih v Mariborski ope- ri in razen na festivalu nareč- nih popevk ne nastopa javno • Pobožne želje o novem ce- luloidnem izdelku pa se v teh dneh pojavljajo pn Branetu Klavžarju, ki je le- tos prišel iz studia med po- slušalce in nepričakovano veliko nastopal. V nedeljo bo kar dvakrat stopil med po- slušalce s svojim ansam- blom. Prvič na sejmu muzi- kantov v Gradcu in popol- dne še na radijski oddaji RA Slovenije na Dolenjskem. V Mariboru je razpadel znani Pohorje Expres. Razlog je menda nakopičeno glasbeno delo, ki ga člani ansambla ne zmorejo več • Popularna Tajči se v teh dneh m,, v Sloveniji, kjer prij3 združuje s koristnim, ^ svojih koncertih namr snema dokumentarni fij^^ mladinski program TV si^ venije. V kratkem bo obisu la Casablanco v Celju • demije ročk žurov se nevg no širi tudi v zgornjo Savi^ sko dolino. V petek se? takšna veselica dogaj., v Bočni ob prisotnosti ct, taua, Charla in Nerona EDI MASNE( V CLUBU CASABLANCA bo jutri, to je v petek, 19. 10.^zvečer nastopil eden najbolj popularnih jugoslovanskih ansamblov PRIJAVO KAZALIŠTE iz Zagreba. Vljudno vabljenji Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. RELEASE ME - VVILSON PHILLIPS (6) 2. THE JOKER - STEVE MILLER BAND (3) 3. BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI (6) 4. RAD TE IMAM - NERON (2) 5. I CANTTOUCH THIS-M.C.HAMMER (8) 6. TOM'S DINER - DNA AND SUZANE VEGA (5) 7. GIPSY VVOMAN - CARLOS SANTANA (4) 8. TONIGHT - NEW KIDS ON THE BLOCK (2) 9. DRŽAVA - ANDREJ ŠIFRER (9) 10. WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. NAJ TI NAZDRAVIMO- CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (7) 2. PRIŠLA SEM DOMOV - MARELA (6) 3. ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI (5) 4. NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - KLAVŽAR (4) 5. JOJ, KAKO BOLI - PREROD (7) 6. MARTINOVANJE - SLOVENIJA (3) 7. S HARMONIKO NA PREŽI - TINE LESJAK (6) 8. RODNI DOM - PODKRAJSKI FANTJE (3) 9. MNOGO LET-JOŽE BURNIK (1) 10. SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC (6) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij; LOOK ME IN THE HEART - TINA TURNER CRVING IN THE RAIN - A-HA NAKED IN THE RAIN - BLUE PEARL Predlogi za lestvico domačih melodij: VSEM PRIJATELJEM - STRMINA MOJE DEKLE - SLOVENSKI MUZIKANTJE JUŽEK IN MARTA - ANSAMBEL BRATOV AVSENIK Nagrajenca: Pavli Turnšek, Mariborska 109, Celje Štefka Duras, Kidričeva 2, Žalec Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. KUPON lestvica zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih melodij. izvajalec_ ime in priimek, naslov_ Nekaj dolgih požirkov rahlo grenkega okusa . . . UNI BREZ ALKOHOLA je osvežilna pijača iz žit. Počutim se odlično. UNI BREZ ALKOHOLA vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Čutim, kako se mi vrača moč . . . UNI BREZ ALKOHOLA JE PIJAČA ZA TISTE, ki se želijo odžejati, osvežiti in okrepiti. Z užitkom si oddahnem in rečem: ŠE ENEGA! 18. OKTOBER 1990 - STRAN 15 celjski rokometasi napovedali hoj za vrh ^e v uvodni tekmi v drugoli- konkurenci (letos je wa li&a razdeljena na štiri vjpine) so celjski rokometa- fjokazali, da bodo igrali eno ^h violin; v dokaj dobro JjjKani dvorani Golovec so povprečno ekipo ^lovške Jugoturbine (dopo- ^ala je nekoliko slabljena) 5r z 29:13. ^di Celjani niso nastopili popolni postavi, saj je Jašare- ^ še vedno poškodovan, pjub temu pa je trener Celja pivovarne Laško Vedad Lju- ^škič (pred leti je bil državni uprezentant) lahko dal prilož- jjst vsem igralcem. Vsi, razen privška, so se tudi vpisali med jpelce: Ivandi^a 8, Jeršič 5, pungartnik 4, Safarič, Menih, fome, Razgor, Franc in Čater jj so dali po dva gola. Jedro celjske ekipe sestav- ijo domačini (od drugod so jfižli le trije igralci), ekipa je sorazmerno mlada - pov- |ieina starost 21,5 let. Jesen- ski del lige bo trajal do 22. de- cembra, v trinajstih kolih pa bodo Celjani sedemkrat igrali doma. Njihovi najhujši tekme- ci za prvo ligo so ljubljanska Kolinska Slovan, zagrebški Borac, bjelovarski Partizan in morda še Split. Z našega območja nastopa v drugi hgi še ŠRK Velenje (la- ni so nastopali pod imenom Šoštanj), ki je izgubil v Ljub- ljani s Kolinsko Slovanom 28:17. Velenjčani so bili po tek- mi nekoliko razočarani, saj so pred začetkom tekmovanja menili, da so bolje pripravlje- ni. V ekipi Velenja, kije zastre- Dala pet sedemmetrovk, je bil Plaskan s petimi goli najbolj učinkovit. Najvišjo zmago v tem kolu je dosegel Slovenj Gradec, ki je pod vodstvom celjskega tre- neija Slavka Iveziča premagal Ajdovščino z 26:8. V naslednjem kolu Celjani gostujejo v Dakovu pri isto- imenski ekipi, Velenjčani pa doma gostijo Moslavino iz Ku- tine. Trener Celja Pivovarne La- ško Vedad Ljubuškič: »Po dol- gem času smo igrali ligaško tekmo pred celjsko publiko, zato smo srečanje začeli krče- vito. Ko pa smo uvideli, da je nasprotnik slabši od nas, smo v drugem delu s sproščeno igro večali razliko. To je že še- sta tekma zapored, ki smo jo dobili predvsem z odlično igro v obrambi. Našega naslednje- ga nasprotnika zelo dobro poz- nam; to je starejša, zelo izkuše- na ekipa, naš cilj pa je seveda zmaga. Že v sredo pa nas v Ce- lju čaka lokalni derbi z Vele- njem. Vem, kako se je le-ta končal lani. Morda je prav ta porsiz stal Celjane prvega me- sta, zato bomo proti Velenjča- nom zaigrali tako, kot da so evropski prvaki. Po tem, kako je organiziran klub Celje Pivo- varna Laško, bi lahko pričako- vali dober končni rezultat v ligi.« Kladivar se je razigral Nog:ometaši Ingrada Kladi- varja nadaljujejo z dobrimi in uspešnimi igrami v SNL. V ne- deljo so se na stadionu na Skal- ni kleti proti ekipi novogori- ških Vozil razigrali že v začetku srečanja, ko je Koren z močnim udarcem iz prostega strela pre- magal gostujočega vratarja. V 40. minuti je isti igralec zno- va zadel v polno po predložku Hrena v kazenski prostor. V dru- gem delu sta za Ingrad Kladivar zadela še Jelenko in Zukič, konč- ni rezultat 5:0 pa so postavili gostje sami, ko so dve minuti pred koncem sečanja dali avto- gol. Ingrad Kladivar se je z zma- go utrdil na šestem mestu, po na- slednjem kolu, ko igra znova do- ma (Rudar-Trbovlje), pa se lahko povzpne še više. Trener Ingrada Kladivarja Bojan Prašnikar je takole oce- nil visoko zmago: »Vedel sem, da bomo slej ko prej naleteli na nasprotnika, proti kateremu bo- mo lahko zaigrali sproščeno in učinkovito. Dosti je k temu pri- pomogel zadetek, ki je bil dose- žen zelo zgodaj, tako da se je igra hitro prilagodila našim načrtom. Tako visok rezultat ni preseneče- nje in bi ob večji zbranosti lahko bil tudi višji". Kako gledate na enajst osvo- jenih točk po devetih kolih? Pred letom in pol, ko smo se z upravo dogovarjali za sodelova- nje, smo načrtovali najprej po- vratek v SNL, kar nam je uspelo. V drugi sezoni naj bi igrali vid- nejšo vlogo in se uvrstili v zgor- nji del lestvice v SNL, za nasled- nje leto pa ostaja načrt - poskusi- ti prav v vrh. Ob tem moram do- dati, da bi letošnji rezultat lahko bil še boljši, saj smo bili oškodo- vani zaradi slabega sojenja na go- stovanjih v Murski Soboti in v Velenju, kjer smo izgubili štiri igralce. Tudi to nedeljo ne bomo nastopili v popolni postavi, saj bo moral počivati kaznovani Hren, zato bo trboveljski Rudar trd oreh.« Ko smo sestavljali ekipo, to seveda nismo delali kar tako, na pamet. Jz bližnje okolice so nas okrepili prav takšni igralci, ki smo jih potrebovali. Ob tem tu- di vse boljši celjski mladinci, ki z velikim uspehom pod vod- stvom Janka Benčine nastopajo v republiški ligi, trkajo na vra- ta članske ekipe in tudi tu in tam dobijo priložnost. Imamo nekaj ključnih igral- cev, ki »nosijo« igro: vratar Pu- sovnik, Hren, Grobelšek, Bevc... Nekaj igralcev bi lahko pokazalo več, vendar živijo ob stari slavi, ki pa je minila. Sodo- ben pristop k igri zaHteva popol- no osebo in ne le nekaj potez v devetdesetih minutah. Z dr. Zdenkom Verdenikom sestavljata nogometno repre- zentanco Slovenije? »Že tretje leto sem trener slo- venske amaterske reprezentan- ce, ki pa je sedaj izgubila naziv »amaterska.« Letos jo čakata še dve mednarodni tekmi, včeraj pa se je v Velenju pomerila z jugo- slovansko olimpijsko reprezen- tanco. V mesecu novembru bo- mo igrali s selekcijo Julijske Kra- jine, decembra pa z Bavarsko. Skušamo zbrati najboljše nogo- metaše slovenskih klubov, raču- namo pa tudi na Katanca in Els- nerja. Prizadevamo si, da bi ustvarili čimboljšo slovensko re- prezentanco. Za selekcijo trenut- no nastopa tudi član Ingrada Kladivarja Grobelšek, ki sije me- sto priboril z dobrimi igrami v dresu mlade slovenske repre- zentance. Slatlnčanke so letos slabše začele Začelo se je tekmovanje rl.B ZKL-zahod za ženske, Ijer tekmuje 12 ekip, med nji- lipa tudi Kozmetika Afrodi- 1 iz Rogaške Slatine. Slatin- luke so v 1. kolu gostovale ri ekipi Rijeke in izgubile i82:63 (44:31), čeprav so v za- ttku imele pobudo, ko so vo- ile 15:9. Strelke za Kozmetiko Afro- Sto: Pešič 26, Čuješ 6 (po eno- »tnern igranju pri Metki se je mila v Rogaško Slatino), Je- ovšek 8, Kokolj 14 in Jurše 9. I soboto bodo Slatinčanke pe doma s Topolčanko iz Kke Topole. V SKL za mo- le so tri ekipe od štirih s Celj- lega slavile, to pa je tudi naj- več, kar so lahko dosegle. V lo- kalnem derbiju v Rogaški Sla- tini je Comet nadigral domačo Rogaško z 90:69 (38:45). Pri Konjičanih je bil najbolj učin- kovit Šmid 29, pri poražencih pa Tabak 25. Elektra je tekmo v Šoštanju z Ježico igrala v soboto, po osmih minutah, pri vodstvu gostov 12:10, pa je zmanjkedo električnega toka. Srečanje so prestavih na nedeljo, Elektra pa je tudi po dveh kolih ostala nepremagana, saj je v zadnjih sekundah s košem Tomica uspela ugnati Ježico s 76:75 (42:38). Največ košev je, kot običajno, dosegel Pipan 25. Najbolj pa je presenetila eki- pa Celja z Borisom Zrinskim na čelu, ki je v Slovenski Bi- strici do tal potolkla novinko v hgi Bistrico 92:57, predvsem z dobro igro v obrambi. Tako so Aničič, Blagojevič, Pučko, Sušin in Urbanija v prvem de- lu dosegli 45 točk, Bistričani pa le 18. V zadnjih petih minu- tah je celjski trener lahko neo- bremenjeno poslal v igro mlaj- še igralce, ki pa razlike niso zapravili. Strelci za Celje: Urankar 2, Bukovnik 4, Sušin 16, Pučko 14, Nidorfer 3, Urba- nija 8, Drobnič 2, Blagojevič 21 in Aničič 22. V naslednjem 3. kolu bodo Celjani igrali prvič doma. V dvorani Tehniške šole bodo gostili enega favoritov li- ge domžalskega Heliosa. Co- met bo v Slovenskih Konjicah igral z Bistrico, Rogaška in Elektra pa bosta gostovali v Ljubljani, prva pri Ježici, druga pa pri Mavrici Iliriji. V SKL za ženske so igralke Cometa izgubile v Ljubljani s Slovanom 67:65, potem ko so v prvem polčasu že vodile za 12 točk - 38:26. Pri Konjičan- kah, ki bodo v naslednjem ko- lu gostile ekipo Odeje Marmor, je bila najbolj natančna Spo- rarjeva 16. Trener Celja Boris Zrinski: »V pripravljalnem delu se je ekipa Bistrice kazala popolno- ma drugačni luči kot sed^ v li- gi, saj nas je dvakrat premaga- la na njihovem igrišču, enkrat pa smo v Celju zmagali mi. Za- to smo z negotovostjo pričako- vali to gostovanje. Presenetili smo jih z agresivno obrambo in v prvih petih minutah že vo- dili 11:0. Izkazala seje celotna prva peterka. Naša forma je v vzponu. Tekma s Heliosom bo težka. Če bi ponovili igro z Bistrico, se lahko nadejamo ugodnega rezultata.« |!a ljubensko Hdbojko se nI bati ^ prvi slovenski' odbojkar- ^Hgi za ženske so pretekli pen odigrali že drugo kolo. » izmed vidnih ekip v tej V je odbojkarski klub Ljub- ijo ki po besedah trenerja Na Skoka letos »igra na Prtitev v zgornji del le- L^ prvem kolu so igralke ^bnega s 3:1 premagale Ro- N, v drugem kolu pa v go- F ekipo Mislinje z rezulta- P 3:0. Ta zmaga jim je že PPomogla k poti na vrh le- ^ce, vendar pa se zavedajo, r bodo morale za končni r^h še kako potruditi, 'j^ipa Ljubnega igra v prvi J^enski ligi že trinajsto leto, ^tem so dve leti igralke na- tudi drugohgaške izkuš- Iz tiste ekipe, ki je igrala "^gi zvezni odbojkarski ligi, l^enutno v ekipi OK Ljubno C tri igralke, povprečna sta- ^ ostalih pa je od 17 do 18 lorej je to mlada ekipa, na "jO še lahko računamo tudi Jhodnje. i^^tos smo imeli zaradi fi- ^nih težav malo slabše pri- kar se seveda takoj poz- iTM 'gri«, pripoveduje trener o Skok. »Vendar pa upa- i Se bomo dodobra uigra- L J na tekmah. Spremenili L '^di sistem igre, iz 4-2 na te^^^r tudi vpliva na našo i^r^ljenost. Kot sem že re- Upamo, da bomo med J"' tekmami še napredo- If^*^®!? prayj 2ase, daje v ekipi ^'r^gi, pa tudi deseti tre- jjd'. ^ je treba, pri delu pa /^^'Jna na pomoč žene ^lo pogrešajo strokovni ^"lah ^^ pomagal pri šbiii^. in med pripravami. Vsaj še enega treneija. Kot zdravnik jim zelo pomaga dr. Anton Žuntar. »Naš najhujši problem so fi- nance. Delno nas financira ZTKO Mozirje, mnogo pa vla- gamo lastnih sredstev. Težava je tudi v telovadnici. Trenira- mo trikrat na teden, dvakrat v Gornjem Gradu, enkrat te- densko pa se zberemo v Mozir- ju. Tekme igramo v gornjegraj- ski telovadnici, kjer je na tre- ningih huda gneča, saj je zelo težko trenirati s 14 igralkami na tako majhnem prostoru. Za dvorano plačujemo najemni- no, kot vsi drugi uporabniki. Seveda se tudi pri naših tre- ningih poznajo obveznosti v šolah, službah, tako da smo redkokdaj vsi na treningu. Vendar pa je zanimanje za od- bojko v Zgornji Savinjski doli- ni tolikšno, da se nam za na- daljnji razvoj te športne pano- ge ni bati. Pri OK Ljubno ima- mo kadetsko ekipo, z osnovno- šolsko mladino pa delajo trije mentorji v Gornjem Gradu, Mozirju in na Ljubnem.« Tudi igralke si želijo čim boljšega uspeha v letošnjem tekmovanju. Po zamenjavi ge- neracij je OK Ljubno ekipa, v kateri se dobro razumejo, kar je po mnenju vseh eden izmed temeljnih predpogojev za končni uspeh. URŠKA KOLENC Za Ljubno nastopajo Vida Skok, Damjana Mevc-Mihali- nec, Jožica Jeraj, Aneta Don- ko, Sandra Venek, Polona Ri- felj, Katarina Detmar, Darja Jezernik, Boža Bastl, Vesna Rušnov, Urša Košica, Milan- ka Močnik, Simona Marolt in Olga Jazernik. šport včeraj... S pripravljalnimi tekmami za novo sezono so začeli hokejisti Cinkarne. V Celju so premagali ekipo Zagreba 5:2. Za Cinkarno je mrežo gostov dvakrat zatresel Bulatovič, po enkrat pa Žolek, Podsedenšek in Strašek, poroča Jože Kuzma. Kegljavke Ema Celje so konec tedna odigrale dve tekmi in oba- krat visoko zmagale. Naprej so premagale ekipo Adrie iz Anka- rana s 170 keglji razlike, zatem pa še ekipo Rijeke s 76. Na obeh tekmah je bila najboljša Kardi- narjeva (465:453), poroča Jože Kuzma. V II. zvezni rokometni ligi za ženske so igralke Velenja tesno izgubile v Čakovcu z ekipo MTČ 19:18. Pri Velenjčankah, ki so polčas dobile z 10:8, je bila naj- bolj učinkovita Zidarjeva 10. V Velenju je bil jubilejni, 25. kros za pokale Dela. V vseekip- nem vrstnem redu so prvo mesto osvojili tekači Velenja, Celjani pa so bili četrti. V 3. kolu prve slovenske na- miznoteniške lige so igralci In- grada gostovali pri Petovii v Ptu- ju in pri Partizanu v Gornji Rad- goni. Maras, Kus in Štrljič so obe tekmi dobili, prvo s 6:3 in drugo s 5:4. Predvsem srečanje s Parti- zanom je bilo izredno razburljivo in polno preobratov, razplet pa presenetljiv. Celjani so z zmago nad doslej vodilno ekipo prevzeli vodstvo na lestvici, poroča Jer- nej Pelko. Odbojkarice Celja so v 2. kolu 2. zvezne lige gostovale v Odžaku pri Jedinstvu in dramatično sre- čanje izgubile s 3:2. Celjanke so prvi set izgubile, da bi bile boljše v naslednjih dveh. Ko je kazalo na uspeh Celjank, so nažalost po- pustile in dokaj nesrečno oba na- slednja seta izgubile za dve točki, 17:15 in 15:13. Trener Celja Franc Kovačič je ob vrnitvi dejal, da je bila tekma kakovostna, vendar je vprašanje, če bo registrirana, saj so bUi pogoji za igranje nevzdrž- ni: pretesna telovadnica, nesram- na publika in predvsem prešibka osvetljenost, ki je po njegovem mnenju znašala okoli 250 luxov, najmanjša dovoljena pa je 500 lu- xov. Delegat srečanja, ki je bil praktično domačin, prav tako iz BIH, je seveda dovolil, da se je srečanje odvijalo v neregularnih pogojih. Odbojkarji Vizure Celja so tu- di v 2. kolu doživeli poraz, tokrat s 3:0 (14,10,12) proti ekipi Bleda. Borbeni Celjani so dobro zaigra- li, vendar jih je ob zaključku se- tov izdala zbranost, poroča Miha Cafuta. Sekcija veteranov pri SK Po- horje Hoče je v nedeljo priredila 16. pohorski gozdni tek, ki se ga je udeležilo približno 40 dobro pripravljenih rekreativcev iz Ce- lja, Velenja, Ormoža, Ptuja, Ruš, Benedikta, Maribora in Hoč. V lepem, sončnem vremenu so pionirji in ženske pretekli 8 kilo- metrov, člani in veterani pa 13 po lepi gozdni poti od hotela Belle- vue do Glažute in nazaj. Pri vete- ranih do 49 let se je odlično odre- zal Celjan Klemen, ki je bil prvi (51,28), drugi pa je bil Velenjčan Jerčič (52,27), poroča Hinko Jerčič. Na Ilidži pri Sarajevu so pote- kali zaključni boji ekipnega dr- žavnega prvenstva v judu. Celj- ska ekipa Ivo Reya ja osvojila sedmo mesto, poroča Olga Pe- trak. V Slovenski nogometni ligi je velenjski Rudar igral neodločeno v Trbovljah z Rudarjem, Partizan Hmezad je izgubil z 2:0 na gosto- vanju pri Ljubljani, Steklar pa prav tako v Ljubljani s Slovanom kar 7:0. Ingrad Kladivar, kije do- ma premagal Vozila, je šesti na lestvici, velenjski Rudar je padel na drugo mesto. Steklar je 12., Partizan Hmezad pa zadnji. ... in jutri V SNL bodo trije predstavniki s Celjskega igrali doma: Ingrad Kladivar bo gostil trboveljskega Rudarja, Steklar Nafto, velenjski Rudar Medvode, medtem ko bo Partizan Hmezad gostoval pri Vozilih v Novi Gorici. Celjski namiznoteniški igralci bodo naslednje kolo odigrali 27. oktobra, ko bodo na domačem igrišču gostili ekipo Pirana in ko- prske Semedele. Odbojkarice Celja bodo v so- boto v dvorani Tehniške šole ob 16. uri igrale proti ekipi Partiza- na Tabor iz Ljubljane, čez dve uri pa se bodo odbojkarji Vizure Ce- lja v republiški ligi v telovadnici Ekonomske šole pomerili z eki- po Pomurja. izgubili zaradi podcenjevanja Šempetrski odbojkarji so v nadaljevanju prve slovenske lige srečanje proti Brezovici odigrali v telovadnici OŠ Polzela in gladko izgubili s 3:0. Mlada ekipa Brezovice je zaigrala odlično, domačini pa so malce podcenjevali goste in zasluženo izgubili. Na sliki: tokrat so bili na mreži boljši Šempetrčani. T.TAVČAR Pravilen odgovor - Fisiier Za 129. nagradno šahovsko igro je prispelo 107 odgovorov, le eden je bil napačen, vsi drugi ste vedeli, da smo iskali odgovor - Robert Fisher. Nagrade je izžrebal komercialni direktor Hmezad Export- Import Milan Verdenik, ki je iz kupa izvlekel naslednje nagra- jence: 1. nagrada Duška Šafran, Ul. 29. nov. 25, Celje, 2. nagrada Cvetka Pažon, Sp. Negonje 7, Rog. Slatina in 3. nagrada Otilija Lotrič, Zagrad 49, Celje. Skrivni gost v oddaji je bil veliki mojster namiznega tenisa Dragutin Surbek, ki kljub 44 letom še vedno uspešno nastopa v Nemčiji. Odkril ga je Matej Podlunšek, Goriška 6, Celje. Nagrajenci lahko vse nagrade dvignejo osebno v oglasno naročniškem oddelku NT-RC, v 30 dneh. 130. ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA Zmagovalec prvega memorialnega turnirja v spomin na Milana VIDMARJA, najuspešnej- šega slovenskega šahista vseh časov leta 1969 v Ljubljani je bil takrat mladi ljubljanski vele- mojster. Kdo? Albin PLANINC Bruno PARMA Vasja PIRC Nagrajujeta Mirjana in Roman GRACER, /t/ vodita n/lIROTEKS - industrijsko šivalnico v Okrogarjevi 4 in trgovino v Zidanškovi 27 v Celju. 16. STRAN - 18. OKTOBER 1990 »Se vedno imam dvoje roi ŽlvUenJska zgodba Invalida Mirka Lebarja Sredi Ložnice, naselja do- ber streljaj iz Žalca, stoji hi- šica. Na prvi pogled ji je vi- deti, da ni bila pozidana včeraj. A kakršnakoli že je, nudi zavetje in dom trem prebivalcem. Poleg nje ra- ste na ruševinah starega hleva druga. Nova. Tista, ki jo Mirko gradi z lastnimi ro- kami. Nič posebnega prav- zaprav, saj tam naokoli hiše rastejo kot gobe po dežju. Pa vendar je drugače. Mir- ko Lebar je stoodstotni in- valid. Usodne so bile ledene stopnice Ime Mirko Lebar sta pred petintridesetimi leti v ptuj- ske matične bukve zapisala mati gospodinja in oče, zidar po poklicu. Brez posebnosti so minila otroška leta, Mirko je končal rudarsko šolo in si poiskal delo v tamkajšnji to- varni aluminija. Kdo ve kam bi ga vodila življenjska pot, če se nekega zimskega dne ne bi z vlakom napotil v me- sto. Po novo obleko. Ni mi bilo lahko drezati po stari, a najbrž nikdar zaceljeni ra- ni, Mirko pa je pripovedoval mirno. Kot da ne gre zanj, temveč za nekoga drugega. »Bila je zima, veliko ljudi se je tistega večera vračalo z vlakom. V gneči mi je spo- drsnilo na ledenih stopni- cah, padel sem in tako se je pač zgodilo, da sem danes na invalidskem vozičku.« Pot do vozička je bila dol- ga. Najprej je Mirko prebil nekaj časa v bolnišnici v Ptuju, kjer so mu amputi- rali obe nogi. Iz Ptuja so ga napotili v Zavod za rehabili- tacijo invalidov v Ljubljano, potem še enkrat na klinični center, pa spet nazaj v Za- vod. Tam je Mirko spoznal ženo Aleksandro, danes že upokojeno učiteljico. Njun prvi skupen dom je bil v Za- logu pri Ljubljani, kjer je na svet prijokala Rene, danes dijakinja prvega letnika kon- fekcionarske šole v Celju. V majhni, nekoliko temni jedilnici teče najin pogovor. Lori, prikupna psička, se sti- ska h gospodarju. Ina, prava pasja mrcina, šolana ovčar- ka, ima svoj kot zunaj hiše. Lebarjeva sta hišo na Ložni- ci kupila pred slabimi deseti- mi leti. »Odlično se počutim tukaj, čeprav žena včasih po- tarna, da bi najraje vse sku- paj prodala. Sam pa sem rad tukaj, med temi ljudmi. Le toliko bi rad postoril. Dvoriš- če je v razsulu, streha pušča, rad bi pregradil sobo med je- dilnico in Renejino sobo, kjer je zdaj le zasilna pregra- da, tudi vlaga ni ravno prijet- na sostanovalka,« razlaga Mirko. Pa ni v tem nič jadi- kovanja, nič tarnanja. »Saj imam še vedno dve roki in počasi bom stvari že spravil v red,« je odločen sogo- vornik. Pred časom so sosedje tam naokrog začeli podirati in obnavljati stara poslopja in ker se vse drži skupaj, so za- čeli podirati tudi pri Leberje- vih. S pomočjo sosedov, »krasni fantje so bili,« pravi Mirko, so podrli zgodnji del hleva, kje so zdaj že pozida- ne stene in postavljena stre- ha, vse drugo še pride. Tam, kjer so bili nekoč svinjaki, so Lebaijevi zabetonirali pod in ometali stene. Levji delež je Mirko naredil sam, še strehe se je lotil. »Nikoli ne prosim za pomoč, moja in ženina po- kojnina, pa še dodatek za po- strežbo zadoščajo, da lahko živimo,« je odločen Mirko. »Edino, kar bi rad, je to, da bi družba drugače gledala na invalide, da bi lahko dobil kakšen dolgoročen kredit. Tako pa na svojih 2200 din ne dobim nobenega kredi- ta.« Razen seveda tistih krat- koročnih, kijih imata Lebar- jeva že cel kup. »Zdaj sem kupil salonitke, da bom pre- kril del strehe. Drugače lah- ko pod njo sediš z dežnikom v rokah,« je povedal Mirko. Spet brez tarnanja in jadiko- vanja. Potem pa: »Saj ne de- lam zase. Za Rene, da bo imela svoj kot.« Obrtniški in delavski poizkusi Na poti k Lebarjevim sem bila trdno odločena: naj bo življenje še tako kruto, no- čem vpletati solz, pomilova- nja in usmiljenja v tole zgod- bo. Tudi če bi to hotela, mi sploh ni treba. Mirko tega ne potrebuje. Sam zna poskrbe- ti zase. Ali vsaj poskuša. Če- sa vsega ni počenjal: šival je usnjene torbice, si kupil ple- tilni stroj in pletel puloverje. tudi navadne pletilke mu ni- so tuje. Z lesom je obložil stanovanje, polagal ploščice. Ne samo doma, tudi kod drugod. Pred leti je poskušal s popoldansko obrtjo. »Prišli so inšpektorji in vprašali, kaj bom delal,« se spominja Mir- ko. »Pokazal sem jim svinj- sko kuhinjo, vanjo sem po- stavil mizo, ročni vrtalni stroj in posebno napravo, ki sem jo sam izdelal. Z njo bi delal kljuke za žlebove. In pokazal sem jim svoje roke.« Kaj so takrat mislili inšpek- torji, Mirko sicer še danes ne ve, dobil pa je dovoljenje. In se poizkusil na tržišču. Poiz- kusil, pa kmalu zatem obu- pal. »Ceno so določali drugi, če sem jo hotel povišati sam, je bilo treba to sporočiti štiri mesece vnaprej. Da sem lah- ko plačal davek, sem čakal na pokojnino.« Po dveh letih je obupal. A ne za dolgo. Napotil seje v bližnjo Minervo, edino de- lovno organizacijo na Ložni- ci. Pot bi bila kratka in zlah- ka bi jo zmogel. Tudi ta po- skus je padel v vodo. »Na upravi so mi dejali, naj grem k zdravniku in dobim papir- je, kjer bo pisalo, da sem 60- odstotni invahd.« K zdravni- ku ni šel. Danes p tem niti ne razmišlja več. »Še za zdrave ni dela, kaj šele za takšne, kot sem sam.« Tudi avto bi vozil o tem, koliko življenjske moči se skriva v tem člove- ku, priča tudi njegov poskus, da bi naredil šoferski izpit. Ko je stanoval še v Zalogu, seje prijavil pri izpitni komi- siji. Pri zvezi paraplegikov so imeli posebno prirejeno vozilo. »Ko sem se prvič pri- javil na izpit, sem bil četrti po vrsti. Po mesecu dni sem se spet oglasil in bil že enaj- sti. So pač drugi imeli pred- nost,« se je sprijaznil Mirko. Potem ko je prišel na Ložni- co, ni več poskušal, saj na Celjskem ni posebnih vozil, s katerimi bi lahko opravil izpit. Pa tudi koristil mu ne bi. »Dva avtomobila imam na dvorišču, starega fička in Diano Dag. Pa nimam denar- ja za registracijo, prav tako ne denarja za avtomatsko komando, saj stane preko 150 tisoč din,« je bil jasen. Tako mu pač ostaja voziček, ki ga dobi na vsaka tri leta. Pa še ta je ves razmajan, saj je namenjen za vožnjo po stanovanju, Mirko pa z njim križari naokrog. In temu se ne bo odpovedal tudi v pri- hodnje. Kot se zagotovo ne bo odpovedal svojemu opti- mizmu, hotenju, da živi brez tuje pomoči. »Nikoli ne prosim za nobe- no stvar,« je spet zatrdil, če- prav ob tem ni pozabil na tamkajšnje društvo invali- dov. »V društvu se spomnijo na nas in pomagajo, kolikor se le da. Trenutno namerava- jo med invalide razdeliti 50 tisoč dinarjev. A nas je vseh skupaj dva tisoč in če samo tristotim razdelijo denar, pri- de na vsakega le 150 di- narjev.« Zato pa Mirko razmišlja o nečem drugem: »Mislim, da bi se morala vsa društva invalidov na Celjskem pove- zati, stopiti skupaj in odpreti poseben žiro račun. S po- močjo dobrodelnih koncer- tov bi zbirali denar in ga na- menili za kreditiranje invah- dov pod nekoliko bolj ugod- nimi pogoji.« Takšna je Mir- kova ideja. Bo kljub temu, da je vzniknila jeseni, ven- darle obrodila sadove? IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Mirku, Aleksandri in Rene delata družbo še mala Lori in ovčarka Ina. Takole se Mirko in Rene lotita dela. Se sprašujete, zakaj Rene? Res je, ime zveni tuje, a je povsem razumljivo. Mati Aleksandra je bila rojena v Franciji, edina učiteljica, kije pod svoje okrilje vzela tuje, slovansko dekle, je bila prijazna Francozinja Rene. »Nimam nog, še vedno pa imam dvoje rok,*: prav' 18. OKTOBER 1990 - STRAN 17 ^mboličnega pogreba na Teharjah seje udeležila preko 25000 glava množica. Teharje 14. oktobra 1990. Prižgimo luč, ljudje pravno mašo je vodil mariborski škof Kramberger. He^® ^^^k je zagorelo v spomin in opozorilo, da se kaj ne bi nikoli ponovilo. Preživele priče Teharij so se ob koncu skupaj postavile pred objektiv. Preživeli taboriščnik Tine Velikonja je v imenu tovarišev mrtvih in preživelih, spregovoril množici. Marsikomu so solze ponovno stopile v oči. Foto: EDI MASNEC 18. STRAN - 18. OKTOBER 1990 PISMA BRah ODMEVI Resnična ali lažna skrb Prispevek g. Branka Gart- nerja, upravnika KPD za mladoletnike in Zaporov Ce- lje, ki ga je pod naslovom »Resnična ali lažna skrb« ob- javil v Novem tedniku z dne 11. 10. 1990, s katerim odgo- varja preko javnosti anonim- nemu in domnevnemu g. Sli- barju, je strel v prazno. Vse- bina in stil pisanja merita bolj na prikrito skrb o na- daljnji usodi upravnika za- porov in na samohvalo ter na poskus kompromitiranja ko- alicije DEMOS, kot pa na že- ljo odgovoriti anonimnemu piscu in objektivno informi- rati celjsko javnost. Najprej je treba g. Branku Gartnerju pojasniti, da DE- MOS ni stranka, temveč je koalicija uglednih demorka- tičnih strank. Vse stranke te koalicije so odprte za svoje člane in simpatizerje ter za druge ljudi navznoter in navzven. Članom teh strank pa ne manjka državljanske- ga poguma, zato je skoraj iz- ključeno, da bi se kdo od njih moral poslužiti anonim- nega pisma, da bi opozoril na družbeno negativne pojave. To bi namreč lahko storil preko posamezne stranke ali pa bi se poslužil drugih le- galnih institucij sistema dr- žave. G.Branko Gartner pa v uvodu svojega prispevka kar nekam sumljivo vsiljivo pogosto ponavlja ime vodil- ne politične koalicije DE- MOS. Domnevan anonimni dopisovalec je očitno pozna- valec razmer v ustanovi, zato g. upravniku svetujemo, da išče »grešnika« kar pod svo- jo streho in da pri tem ne prezre niti nekdanjih ali se- danjih zapornikov. G. Branko Gartner je sam zapisal, da se je anonimni pi- sec najprej oglasil na odrez- ku kartice »PODARIM-DO- BIM«, kasneje pa še z dopis- nico. Obakrat je šlo očitno še za rokopis. Zanesljivo je zato mogoče sklepati, da na takih sporočilnih pripravah ni bilo mogoče napisati veliko tek- sta. G. upravnik pa je za predstavitev vsebine obeh sporočil porabil najmanj dve tipkani strani. Komentar motiva za tako ravnanje se ponuja kar sam od sebe. Ne želimo se spuščati v ocenjevanje kvalifikacij g. Branka Gartnerja za odgo- vorno in zahtevno delovno dolžnost upravnika KPD za mladoletnike in Zaporov Ce- lje, kot jo sam predstavlja, ker je to dolžnost in pristoj- nost ustreznih resorskih dr- žavnih organov. Da bi se iz- ognili sprenevedanju, bi mu radi le povedali, da bi mu nekoč ob imenovanju na ta- ko delovno dolžnost malo pomagala še tako dobra po- klicna reputacija, če ne bi bil član takrat edino zveličavne stranke. Končno pa terja posebno pozornost še razlaga g. upravnika o težkih material- nih in finančnih pogojih, pod katerimi dela ustanova, ki jo vodi. Pa ne zato, ker mu ne bi verjeli, ampak zaradi stroška, ki ga je s prispev- kom v Novem tedniku pov- zročil svoji ustanovi. Prostor na straneh Novega tednika namreč ni zastonj ali poceni. Ena stran stane 30.000,00 din (trideset starih milijard, da ne bo pomote). G. Branko Gartner pa je potreboval za svoj prispevek kar štiri peti- ne strani, kar navrže 24.000 din (štiriindvajset starih mi- lijard), če mu bo Novi tednik korektno zaračunal naroče- no storitev. Za ta denar pa bi kot dober gospodar lahko popravil že del strehe, o ka- teri je toliko govora v njego- vem prispevku. To bi bilo se- veda veliko bolj koristno, kot dolgovezno javno odgo- varjanje anonimnemu dopi- sovalcu. Če ne bo g. uprav- nik poravnal ta strošek iz svojega žepa, bi bilo zanimi- vo slišati, kaj menijo o tem slovenski davkoplačevalci, republiški državni proračun, ki financira to ustanovo in pravosodni minister, v kate- rega resor spadajo tudi KPD za mladoletnike in Zapori Celje. SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA, OBČINSKI ODBOR V CELJU Namenoma ali po pomoti želela bi navesti nekaj dej- stev v zvezi s prispevkom novinarke Maijele Agrež Kraj, ki ga niti bogovi ne lju- bijo, objavljenim 27. 9. 1990. Morda se bo komu zdelo čudno, zakaj odgovor tako pozno. Avtorica omenjenega prispevka namreč ni bila pri- pravljena na pogovor po te- lefonu, zato upam, da mi bo vsaj po tej poti uspelo potr- kati na njeno vest. Naj mi oprosti, ker bom, za razliko od nje, poizkušala biti objek- tivna. Ime našega kr^a se že lepo vrsto let piše Stojno selo in ne Stojno Selo, kot je nave- deno v sestavku (nespreme- njeno je ostalo tudi z novim pravopisom). Izgleda, da nam bogovi tudi glede velike začetnice niso naklonjeni. Zanima me, s kakšnim na- menom je gospa Marjela pri- šla v naš kraj. Trdi, da se je pripeljala po slabih cestah. Vprašujem se, če morda ni zgrešila poti. Iz Rogaške Sla- tine namreč vodi skozi Stoj- no selo močno prometna as- faltirana cesta, ki se ji v naši KS priključi okrog pet kilo- metrov asfaltne prevleke iz bližnjih zaselkov, narejene s krajevnim samoprispev- kom in brezplačnim delom ter denarnimi prispevki zag- nancev našega kraja. Izgleda, da se je gospa no- vinarka pravič srečala z bla- tom prav pri nas. Njeno ogorčenje nad nadležnežem je bilo tolikšno, da je z njim poškropila celotno fabulo. Treba je priznati, da ji je uspelo napisati zelo napeto pripoved, ki se, za nepozna- valca razmer v Stojnem selu, bere bolje od Krjavljevih du- hovitosti. Draga gospa, s čim smo se vam zamerili, da ste v svoje pisanje vlili toliko žolča, ki je globoko ponižal večino pre- bivalcev sto treh hišnih šte- vilk Stojnega sela. Sami ste trdili, da naš vaški posebnež ni vesel hišnih obiskov. V tem se strinjam z vami, saj ni voljan sprejeti nikakršne sosedske pomoči. Menim pa, da se podobni primeri najde- jo tudi drugod po naši lepi domovini, pa zato nihče ne pljuva po celem kraju. Ško- da, da niste šteli hišnih šte- vilk, kjer so namesto starih hiš, ki jih že davno več ni, zrasle po dve, tri nove, kar dokazuje, da mladi množič- no ostajajo. Že devetnajsto leto delam v Stojnem selu s šolsko mladino in v tem času se je marsikaj spreme- nilo (asfaltni odcepi, telefon, obnovitev šole, da ne ome- njam številnih novogradenj, mehanizacije ter kulturnega in družbenega življenja). Upam si trditi, da ljudje živi- jo s krajem in so zanj pri- pravljeni storiti veliko. Draga gospa Marjela, če bi enkrat samkrat pero zame- njali z lopato ali samokolni- co in se nam pridružili pri gradnji doma krajanov, pri- pravi podlage za asfaltno prevleko ali kopanju jarkov za telefonske drogove in bi zvečer, namesto honorarja, kljub žuljavim rokam obču- tili zadovoljstvo, da ste stori- li nekaj za kraj, bi nas morda gledali z manj zaničevanja. Če boste še kdaj želeli priti v naš kraj, seveda s prijatelj- sko namero, boste dobrodo- šli. Spoznali boste, da so pre- bivalci Stojnega sela prav prijazni ljudje, pripravljeni na odkrit pogovor. Moram pa vas opozoriti, da tako ope- vane šmarnice, žal ne boste nikjer dobili, ker se je že pred leti izrodila. Gospa Agrež, kljub priza- devanju vam tokrat prebi- valci Stojnega sela za vaše pisanje nikakor ne moremo prisoditi pozitivne ocene. PAVLA KIDRIČ, učiteljica v Stojnem selu Nomen est omen Ni res, gospa Kidričeva, da nisem bila pripravljena na telefonski pogovor v zvezi z reportažo, ki je tako zelo razburila duhove v Stojnem selu, sploh pa trkate zaman, ker z mojo vestjo ni nič naro- be. Slabo vest imam le zaradi površnosti, ker nisem poku- kala v Slovenski pravopis in preverila, kako se ime vaše- ga kraja pravilno zapiše. Da sem prišla k vam z dobrim namenom, sem vsem ogor- čenim odgovorila v prejšnji številki Novega tednika (Pi- sma bralcev). Vse bolj se mi dozdeva, da ste reportažo, zlasti pa njen naslov. Kraj, ki ga niti bogovi ne ljubijo, na- robe brali, kot ste Krjavljeve pripovedi očitno razumeli zgolj kot duhovitosti, meni pa se zdijo to v bistvu žalost- ne zgodbe. Ne vem, zakaj me v pismu odgovarjate z »draga«, ko pa vem, da sem se Vam hudo zamerila, pa zares nisem nič slabega hotela. Da so prebivalci Stojnega sela prijazni in gostoljubni ter večinoma marljivi ljudje pa sem se že davno sama prepričala, zato mi je hudo, ker so jim bili bogovi vseh vrst in barv v zadnjih deset- letjih tako malo naklonjeni. Bolj so bili naklonjeni tistim, ki jim ni bilo treba v potu lastnega obraza in z žulji na dlaneh kopati cestnih jar- kov, pa imajo danes (asfalt- no) cesto do vsakega zelnika, bi rekel Levstik. Zato tudi ne sprejemam Vaše negativne ocene, ker ne verjamem, da se z negativno oceno strinja- jo vsi prebivalci Stojnega se- la. Upam pa, da je zdaj vsem jasno, kateri bogovi so vaše- mu kraju obrnili hrbet, kot tudi najbrž veste, da je ob- močje, kjer se nahaja Štojno selo, najmanj razvito v manj razviti slovenski občini Šmarje pri Jelšah. MARJELA AGREŽ, Celje Odgovor na odprto pismo Zelenih Globoko se strinjamo z mnenjem Zelenih, ki po- stavljajo ekološko problema- tiko v ospredje reševanja problemov. Zaradi ekološke ogroženosti je resnično po- treben profesionalen, stro- koven in družbeno odgovo- ren pristop k reševanju ome- njene problematike kot na- vajajo Zeleni v svojem pismu. Kritika Izvršnega sveta, da kljub stotim dnem vladavine naše okolje še vedno nosi pridih real-socialističnega gospodarstva, sivine in uma- zanije, se sicer zelo lepo be- re. Ob drobnem razmisleku in rahlem poznavanju pro- blematike življenjskega oko- lja pa takšna pavšalna in posplošena pripoved izgubi svojo racionalno osnovo. Ureditev problematike od- padkov, pojasnitev vzrokov genetskih okvar rastlin, pro- grami ekološkega prestruk- turiranja gospodarstva, uravnotežen in neškodljiv način kmetovanja, alterativ- ne možnosti izkoriščanja energije so globalna vpraša- nja nacionalnega razvoja, težko rešljiva na lokalni - ob- činski ravni tudi z ustanovi- tvijo posebnega sekretariata za varstvo okolja. v Izvršnem svetu menimo, da ni dovolj zgolj varovanje okolja. Potrebno je opraviti nujne sanacijske ukrepe v okolju ter poskrbeti za na- črtnost in široko strokovno presojo vseh posegov v pro- stor, pri čemer bodo ekolo- ški kriteriji eni najpomemb- nejših. To področje v izvrš- nem svetu pokriva g. Jure Križnik, ing. V upravnih or- ganih pa se v teamskem raz- reševanju problemov njego- vo znanje dopolnjuje z znanji arhitekta, geografa, kmetij- skih inženirjev, ekonomi- stov in drugih strokovnja- kov, s katerimi uprava v La- škem razpolaga. Menimo, da smo strokovno ustrezno, pa tudi racionalno organizirani za reševanje ekoloških pro- blemov, ki jih je na občinski ravni pač možno razrešiti. Naj omenimo vsaj nekate- re aktivnosti, ki s tega po- dročja potekajo. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je či- stilna naprava v Radečah, ki se bo gradila sočasno z ureja- njem zaščite Radeč ob grad- nji He Vrhovo. Obveznosti investitorjev in izvajalcev He vključno s sanacijo posledic so določene s sprejetim loka- cijskim načrtom, v katerem je tudi garancija republiške vlade za njegovo dosledno izvedbo. V Laškem je pri- dobljen idejni projekt za či- stilno napravo. Pričenjamo z nadaljevanjem gradnje ko- lektorja in izdelavo lou skega načrta. DogovoJ^^t se z VCMR v Rimskih cah za gradnjo skupke ne naprave. Radeče i^ , ^ papirnica bosta v p/^ njem letu s priključitvi?^ plinovodno omrežje m ''i zmanjšala onesnažev^** zraka. V pripravi je sa3 ski program zraka za cei3 območje občine, oprav? se meritve hrupa. Pričel!^ mo z uvajanjem sortir.^ odpadkov tam, kjer ti ^gj jajo. Sicer pa pričakui.? da bo republika čiC" sprejela ustrezno state^ ravnanja z odpadki. UjB NO je v občini Hrastnik katere zahtevamo ustre^? strokovno ureditev tega^ lagališča, da ne bo nega^ nih posledic za okolje. Zj^ moč pri uveljavitvi teh k, tev smo zaprosili repubij^ vlado. In končno ni ^ membno, da smo od 15^ 27. julija organiziran nilad? ski okoliški raziskovalni^ bor s 50 udeleženci, ki gj'' vodil pisec odprtega pijJ in ki je po našem mnem mnogo prispeval k osvetlil ekološke problematike oi moija Radeč in k dvigu elto loške osveščenosti ljudi. Predlog Zelenih za usta^ vitev posebnega upravnea organa - sekretariata za v« stvo okolja, ni nov. Pred^ vili so nam ga v neposredni pogovorih v juniju in julij na drugem razgovoru i nam predstavili tudi kain! datko, ki bi bila pripravlja prevzeti ta resor. Sicer prije; no dekle, ki pa ne prebivaj območju naše občine in šd končuje študij geografije i fakulteti. Obljubili smo, i bomo vse argumentiraj predloge proučili in sprej« ustrezne rešitve. Ko smo p budo Zelenih prvič uvrst na dnevni red, so bili pre stavniki Zelenih žal odsoti Ob ponovni obravnavi nas ji dne 27/8 pa smo se ob pi sotnosti g. Cvikla dogovor za medsebojno sodelovan pri konkretnem razreš« nju ekoloških problemov,! pa za dialog gluhih na osno" splošnih pavšalnih ocen: nepreverjenih trditev. Dogi vorili smo se za ustanovite posebne strokovne skup5 IS za področje ekologi v kateri bi poleg strokovni delavcev upravnih organe sodelovali predstavniki Zi lenih in še nekateri dnfl strokovnjaki tega področj Zelene smo pozvali, da ^ skupino predlagajo 3 sv< strokovnjake in si tako tzP tovijo neposreden vpliv 8 vse odločitve in posege, kii v pristojnosti občine Te predlogov ljudi, ki bi znalij bili pripravljeni sodelo" z nami pri konkretnem reševanju ekološke prob' matike, žal do danes nisii' prejeli. Namesto tega ? v Novem tedniku prebiral^' odprto pismo z nam zn^''' vsebino. Mag. ROMAN MATtJ predsednik IS SO La-'' prejeli smo Smernice za zakon o civiin^^ služenju Oblikovanje smernic pripravo slovenskega na o civilnem služenj"' osredotočeno na sledec^^ hodišča. Ugovor vesti ^ oboroženemu ® splošne obveznosti je P''"^ nan kot osnovna pravica, ki izhaja iz ^^ cije Združenih o človekovih pravicah i ^ 18). Mednarodna pod^ep nadomestitev oboroz^ služenja s civilnim pa Jj^ji^i: meljena v različnih mentih; Resoluciji Združenih narodov za kove pravice o ugovoru 18. OKTOBER 1990 - STRAN 19 „ilnem služenju (sprejeti r^rca 1989) in Sklepnem I^Lentu zasedanja o člo- R | jimenziji Konference arnosti in sodelovanju ilropi (sprejet 29. junija ij!,, Dodaten mednarodni '^vnik je tudi obstoj prav- t sistemov, ki legalizirajo '''rečništvo v večini evrop- dežel. Za osnovo so slu- Upredvsem zakoni skandi- •slcih dežel in primeijalne ^jjje legalnega položaja •5,rečništva v Evropi (reci- rR.Hitzigrath. 1989, Po- Evropskemu parla- fntu). Nadaljnje izhodišče r oblikovanju zakona mora Studi dejstvo, da oporeč- jova pravica do ugovora ^ ne sme pomeniti privi- J^ja v primeijavi z ne-opo- Inikom. Prenos obvezno- ^a alternativno služenje ,sme imeti ne kaznovalne- lin ne prednostnega znača- [ pred očmi je treba imeti ^ da zakonska izenačitev ^rečnika z ne-oporečni- ^ pomeni pozitiven pri- Aza proces demilitarizaci- (in predvsem humanizacijo rtutnih odnosov v oboro- pih silah, seveda tudi ysemi negativnimi posledi- čni za obrambno priprav- (Bost dežele. Ideološka jjobremenjenost vojaške- ikadra, represivno vzdušje I pogoste metode maltreti- nja vsekakor niso pritegu- lie za številne obveznike, ioje prav predkratkim Io- nizirano oporečništvo na jško-Slovaškem privedlo J množičnega zavračanja boroženega služenja. Lega- Bcija oporečništva v Slo- in^i naj bo doprinos člove- pim pravicam in postopni anilitarizaciji, ne pa povod Bula oboroženih sil in »stranske razorožitve. Gotovo pa bo legalizacija lemativnega služenja mo- n pritisk na modernizacijo edčloveških odnosov v ar- in osredotočenje voja- ega aparata izključno na »ko. Za primer nzg bo do- po, da je odstotek oporeč- bv v deželah, ki se pona- M z dolgoletno legahzacijo Dvora vesti, precej nizek, i primer neo bo Danska, Kjer je letno okoli dvanajst tisoč obveznikov, število oporečnikov pa ne presega štiristo. Na splošno gledano danska armada ni pojmova- na pri oporečnikih kot oku- pator ah leglo totalitarizma, ta dva vzroka pa sta poglavit- na razloga za odklanjanje služenja v pribaltskih deže- lah in na Češko-Slovaškem. Legalizacij ski sistem civil- nega služenja je mogoče raz- deliti na naslednje podenote: a) obsežnost legalizacije ugovora vesti; b) organe, ki so pristojni pri prenosu služenja na civilno služenje; c) oblike civilnega služenja; č) dolžina alternativnega služenja ter denarno nado- mestilo; d) sankcije zaradi neizpol- njevanja dolžnosti, ki se na- naš^o na civilno služenje (vključno s problemom to- talnega oporečništva). V nadaljevanju se bomo osredotočili na prve štiri točke. Kriteriji za priznanje statusa oporečnilca Prvi člen zakona o legalizaci- ji ugovora vesti oziroma o iz- polnitvi vojaške obveznosti s civilnim služenjem določa okvir legalizacije vesti oziro- ma pogoje za prenos z oboro- ženega na civilno služenje. Za prenos je dovolj že izjava o posameznikovem ugovoru proti oboroženemu služenju ali navedba o preferenci vr- ste služenja (takšna primera sta Danska in nekdanja Vzhodna Nemčija). Pri tem seveda izostane izpraševanje vesti preko kateregakoli or- gana, prošnje za priznanje statusa oporečnika so tako le formalnost. S tem v praksi lahko pride do popolne ize- načitve in enakopravnosti obeh vrst služenja (glej nada- ljevanje!). Legalizacija statu- sa oporečnika pa je ponavadi omejena. Običajno na pacifi- zem, ki pa ima korenine v različnih motivih. V tem primeru poseben organ »iz- meri« vest potencialnega oporečnika in odloči, če so motivi znotraj zakonskega okvirja. Ni potrebno posebej poudariti, da je v Evropi ten- denca po raztegovanju krite- rijev za priznanje statusa oporečnika in s tem opušča- nje razsojanja o posamezni- kovih motivih. Za primer služi primerjava dveh zako- nov, danskega, ki utemeljuje »brezpogojno« priznanje sta- tusa oporečnika in švedske- ga, ki utemeljuje pogojno le- galizacijo. Danski zakon pravi takole: »Obveznike za katere je kakršnokoli služenje voja- škega roka, glede na obstoje- če razmere, nezdružljivo z njihovo vestjo, lahko mini- ster za notranje zadeve po predhodnem usklajevanju z obrambnim ministrom oprosti služenja vojaškega roka in ga nadomesti z dr- žavnim delom, ki pa ne sme biti povezano z vojaškimi cilji.« Švedski zakon, dežela ima legalizirano doktrino totalne obrambe, pravi takole: »Vojaškemu obvezniku je s tem zakonom zagotovljeno, da nadomesti služenje voja- ške obveznosti z neoborože- nim služenjem, če je upora- ba orožja proti drugim ne- združljiva z obveznikovim dejanskim osebnim prepri- čanjem, da ne more izvrševa- ti oboroženega služenja.« Drobna razlika v dikciji, vendar je s tem dejansko sta- tus oporečnika priznan le na podlagi pafifizma, ki lahko izvira iz religioznih, moral- nih in političnih motivov. Pacifizem je v tem primeru pojmovan kot principielno nasprotovanje lastne udelež- be v organiziranem kolektiv- nem nasilju. To pojmovanje ne izključuje posamezniko- ve uporabe orožja v izjemni nevarnosti in/ali pri obrambi najbližjih, in tudi ne izklju- čuje simpatiziranja z oboro- ženimi osvobodilnimi giba- nji v tretjem svetu. Ni pa gor- nja utemeljitev v švedskem zakonu dovolj za priznanje statusa oporečnika, če motiv temeni na političnem ali ide- ološkem prepričanju, kije si- tuacij sko odvisno (kot reci- mo, če posameznik smatra. da je nadzor parlamenta nad armado preveč omejen ali da je vojaška pripadnost Šved- ske neutemeljena itd.) in ni povezan s pacifizmom. Kljub temu v praksi redno prihaja do »razširjenega« pojrnovanja zakonskih dolo- čil. Švedski prosilec-oporeč- nik, ki ne želi služiti v oboro- ženih silah, mora pred po- oblaščeno civilno komisijo, ki ga seznani z zakonskimi določili in njihovo razlago. Prosilec pa komisijo seznani s svojimi motivi. Komisija sestavi poročilo, ki pa ga prosilec sme komentirati. Nato komisija sprejme odlo- čitev. Ta seveda ni nujno do- končna, v primeru zavrnitve obstaja možnost pritožbe. Zaključimo to poglavje z informacijo, da nekatere ne-vladne organizacije (Am- nesty International, ICOM- Mednarodna zveza oporečni- kov) poudarjajo in svetujejo vladam, ki takšnih zakonov še niso sprejele, da tudi poli- tični motivi, ki niso povezani s pacifizmom, predstavljajo zadosten motiv za priznanje statusa oporečnika. Pristojni organi Resolucija komisije Zdru- ženih narodov za človekove pravice o civilnem služenju priporoča državam uvedbo nepristranskega organa, ki odloča o priznanju posamez- nikovih motivov za pridobi- tev statusa oporečnika in sa- mem izvajanju civilnega slu- ženja. Takšen organ je civil- ne narave in zato ni podrejen ministru za obrambo. Pri- stojnostjo običajno preneše- na na ministra za pravosodje (recimo Norveška) ali na mi- nistra za notranje zadeve (re- cimo na Danskem). Ta mini- ster pa za samo izvajanje stvari tehnične narave lahko pooblasti naborne komisije. Te so predvsem ob vpoklicu dolžne informirati naborni- ka o zakonskih določilih gle- de oporečništva, sprejemajo prošnje o prenosu na civilno služenje in služijo kot infra- struktura za delo arbitražne komisije. Na Danskem je v danih razmerah status oporečnika podeljen brez arbitraže in je vloga vseh komisij zgolj for- malna in posredovalna med oporečnikom in mestom ci- vilnega služenja. Na Šved- skem in Norveškem pa pri- stojni civilni organ preko razgovora s posameznikom tudi odloča o »pristnosti« posameznikovih motivov. Pritožbe na te odločitve pa so lahko naslovljene na pri- stojnega ministra. Najbrž je merjenje vesti težak zalogaj za kakršnokoli komisijo, v arbitražnih organih sedijo zato tudi predstavniki sindi- kata oporečnikov. Komisija za civilno služenje pri Evrop- skem parlamentu pa celo di- rektno meni, da je vsako merjenje vesti neustrezno in nemogoče (Strasburg, 23. maj 1989). Nedvomno pa bo v Sloveniji v bližnji prihod- nosti potrebno ustanoviti vsaj sindikat oporečnikov. Obiiice civilnega služenja Civilno služenje mora biti združljivo z motivi, ki vodijo do ugovora vesti, hkrati pa tudi v soglasju z ostalo zako- nodajo. Recimo, na Šved- skem je civilno služenje v skladu z doktrino totalne obrambe dežele, torej mora tudi oporečnik sodelovati pri svojem služenju v skladu s to zasnovo. Alternativno služenje je potem v primeru motiva lastnega odklanjanja orožja lahko neoboroženo služenje v oboroženih silah (sanitetni oddelki). Pri moti- vih, ki so zavezani splošne- mu pacifizmu, ne glede na vrsto motiva, pride do pre- nosa služenja na področja, ki so globalnega pomena za obrambo dežele, a so civilne narave (protipožarna dejav- nost, telekomunikacije, ci- vilna zaščita itd.) oziroma na področja, ki so le indirektno povezana z obrambo dežele. Ta pa so zelo raztegljiva: od oskrbe starejših občanov, dela z otroci, do sodelovanja v programih s tujimi dežela- mi, ki v nekem smislu po- glabljajo prijateljstvo med riarodi. V praksi pa danes na Švedskem tudi totalno opo- rečništvo ni nujno kazensko sankcionirano, če se seveda posameznikova zavezanost totalnemu oporečništvu tudi aktivno odraža z delovanjem v mirovnih in/ali religioznih organizacijah. Na Danskem je ob izenače- nosti med obema služenje- ma tudi izbira oblike služe- nja lahko v oporečnikovih rokah. Seveda je takšno slu- ženje v splošnem interesu družbe. Tako je lahko obvez- nost izpolnjena tudi z delom v gledahšču, galeriji ali s čiš- čenjem onesnaženega okolja. V pribaltskih deželah in nekaterih naslednicah real- socialističnih sistemov je ta trenutek precej prisotno od- klanjanje iz političnih moti- vov (ki so recimo blizu patri- otizmu ali obrnjeni proti spolitiziranosti armade). Ti motivi so gotovo prisotni tu- di v Sloveniji. Vsaj delu teh oporečnikov je mogoče ugo- diti s služenjem v teritorialni obrambi, oziroma bodo ti motivi z uvedbo slovenske vojske izginili. Dolžina In finančno nadomestilo Vprašanje dolžine alterna- tivnega služenja glede na oboroženo služenje je bistve- no za enakopraven status oporečnika in ne-oporečni- ka. Mednarodni dokumenti o civilnem služenju poudar- jajo, da dolžina civilnega slu- ženja ne sme imeti kaznoval- nega karakterja. Po drugi strani pa je potrebno upošte- vati specifičnost oborožene- ga služenja z izredno razteg- njenim dnevnim urnikom in podaljšanim delovnim ted- nom. To lahko utemeljuje ra- hlo podaljšanje civilnega služenja glede na oboroženo služenje. Stališče Amnesty International, organizacije ki skrbi za zaprte oporečnike, ni odklonilno, če civilno slu- ženje presega običajno služe- nje le za polovico. Obstoj bi- (Nadaljevanje na 20. strani) ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI Meni o tem sodnik ni hotel nič povedati, čeprav ^je spraševal, kakšni so bili odnosi med teboj in "»ema dekletoma. Vprašala sem sodnika, kakšna kazen j^čaica za vse storjeno, in odvrnil mi je, da bo dobro, če odnesel celo glavo. Rekel je, da te lahko edino to da stvari priznaš in da se pokesaš. ^do je nc(jel zagovornika? je hotel vedeti Vojko. M sva s Silvo prosili sodnika za obisk, je vprašal, če No najeli posebnega odvetnika za obravnavo. Pove- ™ sem očetu, a je rekel, da on ne bo plačeval stroškov barabo in daje bolje, če te zaprejo brez zagovornikov. so pa potem uredili pa ne vem. C^hčili so mi zagovornika po službeni dolžnosti in ko ^bii pred dnevi pri meni, mi je dejal, da bo skušal ^^edovati za obisk. Mislim, daje to delo opravil in da r^odnik popustil zaradi tega, da bi več zvedel. Ali je vas zasliševal zaradi mene? ^''^aii so iz Uprave javne varnosti, preiskali so hišo in so nas po vrsti zaslišali, ločeno enega od drugega. naii smo tudi napisati, da bi bil ti do nas pošten, in Fati s kom si hodil, v družbo. Kasneje so nam dali ^ veliko so spraševali, kje si dobil pištolo in kam si jo če smo vedeli, dajo imaš, če si jo uporabljal. Pa ^Pištolo res imel? je povesil pogled, ker je vedel, da pomeni odgo- f^Mznanje, daje tistega človeka ubil. Molčal je. Ko je dvignil glavo, se je srečal s pogledom sestre. daje zelo prizadeta. Sodnik nama je povedal, moral na prestajanje kazni, če se boš dobro držal ^ oš dejanje priznal, je končno dejala. In mladost je ^^^zrok, da te oprostijo smrtne kazni. Vojko, je spet pričela mati, ko sem te še nosila in ii^ z očetom stalno prepirala, ali naj te donosim ali [»^'I^Oe neka priletna ženska, ki sem jo večkrat srečala 'dopovedovala, da je najbolje če tisto, kar si tudi zares napraviš v življenju. Le na ta način Preprečiš še večje zlo. Veliko sem hodila okrog ^^ ^^ ^^ ^^^^ odpravili, končno pa sem ' ^^ rodila. Sedaj vem, daje ženica imela ^bi bo življenje sedaj, ko boš v zaporu, postalo • ^ot mati vem, da sem zate tudi odgovorna in svoj neuspeh bom plačala, ko bodo tebi izrekli kazen. Ko se spominjam, da si šele dobro začel živeti, in da boš moral, za zidovi presedeti prav toliko, kolikor si sed^ star, me postane groza. Tvoje vrnitve iz zapora ne bom več doča- kala. To vem že sedaj. Eno pa je gotovo Vojko: da način tvojega življenja ni bil pravi in da so te na kriva pota spelj^i tvoji kolegi. Doma te nismo učili lumparij in pohajkovanja. Prehitre jeze si bil in to te je spravilo v nesrečo. Ko si doma razgrajal, sem ti ničkolikokrat dejala, da je bolje, če se z nečem resno ukvarjaš, kot da počneš vsemogoče stvari. S Silvo sva sklenili, da te bo odslej obiskovla le ona, ker je oče proti temu, da bi prihajala tudi jaz. Morda bom prišla še na razpravo, če bo oče delal in si bom zato lahko vzela čas. On zahteva, da prekineva vse vezi, da greš ti naprej svojo pot in pustiš, da se bo Silva lahko poročila. Od kar je njen fant zvedel, da si ti ubil človeka, se prav redko videvata in lahko se zgodi, da bo še imela težave. Mama, pusti te stvari in ne pripoveduj Vojku, ker veš da ga bodo prizadele! seje vmešala v pogovor Silva, kije vedela, daje mati šla predleč. Ni bilo prav, daje pripove- dovala, kako je hotela Vojka odpraviti - to pusti sled. Vojko je bežno poslušal materino pripovedovanje, bolj ga je zanimalo bližnje okno. Pomislil je pobegniti, če bi se pognal k oknu, razbil šipo in v medvedjem skoku pristal na pločniku. Od kar je ugotovil, da se nahaja v pritličju in se torej ne bi poškodoval je razmi- šljal le o tem. Motilo pa ga je, ker so bila okna dvojna in ker je paznik očitno opazil njegov interes saj je vstal in stopil pred okno. Razen tega pa je bilo Vojku hudo, ker je čutil, kako je domače prizadel in jim po nepotrebnem prizadejal obilico gorja. Prosim te, Vojko, da stvari, ki sijih napravil, priznaš, gaje pričela prepričevati mati. Hudo mi bo, ko te bodo obsodili, vendar vem, da boš tako močan, da boš priznal tisto, kar si storil! Stvari, ki sem jih zagrešil, se zavedam. Vse kar mi bodo dokazali in za kar me bodo opravičeno obtožili, bom priznal, pa ne prej kot na glavni obravnavi, ker sem na zaslišanju videl, da mi podtikajo tudi stvari, ki jih nisem napravil. Če pa mi bodo hoteli napraviti še druge stvari in me obsoditi po krivem, sem sklenil, da bom molčal in ne bom priznal nobenega dejanja. Očetu povejte, da imam zagovornika in da lahko tisti denar, ki bi ga dal za zagovornika zapije. Ne govori tako, Vojko! gaje prekilnila sestra. Veš, da je oče trd in da rad pije, toda bodi pošten do njega. Prizadel si ga, ko si mu napravil tako veliko sramoto, ne poda se nikamor drugam, le še v gostilno. Ko bo to prebolel in se bodo stvari odmaknile, bo tudi našel pot do tebe. Razen tega nam do sedaj nisi pisal in ni prav, da nisi navezal stikov. Pisal nisem zato, ker vem, da prebirajo pošto. Če bi našli kaj pomembnega, bi to preobrnili v svojo korist. Po moje je bolje, da do razprave teh vezi ne načrtujemo, je odvrnil Vojko, ko je videl da je paznik pričel gledati na uro in bo kmalu določil konec obiska. Čas obiska se je iztekel! je Vojkov paznik prekinil pogovor. Tudi na nasprotni strani pulta se je drugi paznik obrnil k materi z besedami: Čas obiska je potekel in prosim, da zapustite sobo! Mati seje obrnila k Vojku in v pogleduje čutil, da bo to slovo za dolgo časa, če že ne za vedno. Bilo mu je žal, da je mati in sestro spravil v tak položaj. Zbogom, Vojko, zbogom! sije mati brisala solze, ko je odhs^ala. Midva bova šla naz^ v celico! je pojasnil paznik, kije pristopil k Vojku. Vojko je upal, da bo še videl sestro in mamo na hodniku, vendar je pri odhodu iz govorilnice opazil, da je prostor za prihod pripornikov in oseb, ki pridejo na obisk, ločen s steno. Med povratkom v svojo celico je Vojko z olajšanjem spoznal, da ga domači, vsaj kar se mame in sestre tiče, ne bodo zapustili in da lahko računa na njihovo pomoč. To mu je znova vlilo kanček upanja. Vedel je, da bo ta vez lahko nekoč zanj odločilna. Med priporom je mnogokrat razmišljal o domačih. NikoU ni mogel dokončno spoznati, da je kljub števil- nim poskusom, da bi z njimi prekinil, ostala vez, ki je tudi v tem trenutku živa. Od nikogar ni pričakoval pomilovanja in dobrote, vendar je potreboval oporo, občutek da ni ostal sam. Ta obisk mu je potrdil, da lahko računa na to. Zavedal seje, da bosta oče in mati trda do njega, kakor sta bila ves čas, zato se je bolj opiral na sestro. Nikoli se nista prepirala, čeprav je bila starejša od njega in ga je včasih skušala vzgajati, kar pa ji ni uspelo, ker sta imala vsak svoje prijatelje in prosti čas nista preživljala skupaj. Oče in mati nista poskrbela za trdne družinske vezi. Tega sta se Vojko in Silva zave- dala, vendar nista mogla ničesar spremeniti. 20. STRAN - 18. OKTOBER 1990 (Nadaljevanje iz 19. strani) stveno daljšega civilnega služenja je seveda odsev tež- nje narediti civilno služenje čim manj atraktivno, seveda v smislu ohranjanja »visoke bojne pripravljenosti« in za- nemarljivim procentom opo- rečnikov v populaciji nabor- nikov. Tako ima kar nekaj evropskih dežel, sicer z rela- tivno liberalno zakonodajo glede priznanja statusa opo- rečnika, civilno služenje bi- stveno daljše od oborožene- ga služenja (dvakratno dolži- no običajnega služenja naj- demo recimo v Franciji in Belgiji), kar je mogoče razu- meti kot kaznovalno naravo pri izbiri takšnega služenja. Običajno pa liberalno zako- nodajo priznanja statusa oporečnika spremlja tudi re- lativno sprejeml^jiva dolžina civilnega služenja, ki oboro- ženo služenje ne presega za več kot polovico le-tega. Sem spada večina evropskih dežel, vključno z deželami »Vzhodne Evrope«, ki so za- kone sprejele šele predkrat- kim. Kolikor so podatki na voljo, imajo dolžino obeh služenj izenačeno le nasled- nje evropske dežele: Portu- galska, Vzhodna Nemčija in Danska. Drugi faktor, ki se po- membno prepleta z gornjim in direktno tiče enakoprav- nosti obeh služenj je finanč- no nadomestilo za služenje. Civilno služenje nikakor ne sme biti odvisno le od mate- rialnega položaja oporečni- kove družine, temveč mora vsakemu oporečniku med iz- vajanjem služenja zagotoviti minimalno nadomestilo, ki še omogoča samostojno pre- živetje. Takšno nadomestilo mora biti seveda usklajeno z nadomestili, ki jih prejema- jo vojaški obvezniki ob slu- ženju v oboroženih silah. Pri tem gre za vprašanje stano- vanja, prehrane, obleke in dnevne žepnine. Prve tri ka- tegorije so lahko pokrite di- rektno, kot je to v primeru oboroženega služenja, s tem, da oporečnik med služenjem prebiva v posebej izbrani in- stituciji, oziroma indirektno z denarnim nadomestilom, če oporečnik med služenjem prebiva doma. V evropskih deželah so trenutno rešitve okoli nadomestila izredno različne. Le redko pa je na- domestilo (vojaškemu ali ci- vilnemu obvezniku) usklaje- no s tržno vrednostjo same- ga dela in predvsem z zahte- vami sindikatov (primer je recimo Danska). Zaradi pri- tiska sindikatov za ustrez- nejše vrednotenje opravlje- nega dela je vsaj znotraj EGS v naslednjih letih pričakova- ti premike proti ustreznej- šim nadomestilom med slu- ženjem. Ko doseže nadomestilo za služenje v oboroženih silah ali ob civilnem služenju trž- no vrednost, in s tem veliko- krat pomeni mlademu člove- ku prvo zaposlitev, nastopijo dejanski pogoji za popolno izenačitev oboroženega in ci- vilnega služenja, tudi glede dolžine. Ob tem dokončno postane tudi izpraševanje vesti nepotreben relikt, odlo- čitev je lahko prepuščena iz- ključno posamezniku. Zaključek Predlagam, da na podlagi zgoraj navedenega. Republi- ka Slovenija sprejme merila, ki bodo ugovor vesti in civil- no služenje opredeljevala ta- kole: 1. Zaradi trenutno izjem- no zapletenega političnega položaja v Sloveniji in v skla- du z mednarodnimi trendi pojmovanja ugovora vesti, naj bo priznana neomejena pravica do ugovora vesti. Po- sameznik pa lahko zaprosi za priznanje statusa oporečnika pred, med in tudi po oprav- Ijenju obveznega služenja. 2. Prošnja za prenos na ci- vilno služenje naj bo zgolj formalne narave. Koordina- cijo med oporečnikom in obliko služenja naj prevza- me civilni organ, ki bo nepo- sredno podrejen ministru za notranje zadeve ali pravoso- dje. Naborne komisije pa naj opravljajo vlogo informira- nja nabornikov o zakonskih normativih oporečništva in koordinirajo povezavo med oporečnikom in civilnim or- ganom. 3. Oblike alternativnega služenja v Sloveniji naj bodo usklajene z razlogi za ugovor vesti. To pomeni, da obsega- jo oblike od neoboroženega služenja v oboroženih silah do dejanskega civilnega iz- polnjevanja, ki je v interesu javnosti. Usklajenost oblike služenja z ugovorom vesti in enakopravnost obveznikov naj bo zagotovljena tudi pri morebitnih ponovnih vpo- klicih. 4. Zaradi enakopravnosti med vojaškim in civilnim obveznikom je lahko dolžina civilnega služenja nekoliko daljša, vendar pa ne sme pre- segati običajnega služenja za več kot polovico. Morebiten porast oporečnikov, pred- vsem na račun ne-pacifistič- nih motivov, je treba razu- meti tudi kot pozitiven pri- tisk na humanizacijo odno- sov znotraj armade pa tudi kot doprinos k postopni de- militarizaciji Slovenije. 5. Zagotovljeno naj bo ustrezno finančno nadome- stilo vsem obveznikom. Sča- soma pa naj prihaja do tržne- ga vrednotenja splošne ob- veznosti in s tem do ustrezne višine nadomestila, oziroma plače. S tem ne bo končano le »izkoriščanje« obveznikov s strani države, temveč bodo dani tudi pogoji za popolno enakopravnost oboroženega in civilnega služenja. JURE PIŠKUR Kobenhavn Podarimo jim srečo »Zakaj hočeš biti velik člo- vek? Biti človek je že dovolj velika stvar.« To misel sem prebrala ne- kega lepega dne pod toplim soncem plavega Jadrana. In ko sem tako sedela in premišljevala, je prikoracal majhen, vesel otrok. Nehote sem pomislila na tisoče nje- govih žejnih in lačnih vrstni- kov, pa tudi na otroke, ki imajo materialne dobrine, a so »lačni« tople besede, nežnega stiska roke, po- ljubčka za lahko noč. Pomi- slila sem na starše, ki otroke rodijo in se zanje nato še zmenijo ne. Ali ti sploh vpra- šajo, koliko takšnih otrok ponoči joče zaradi njih in nji- hovega zanemarjanja. Tedaj meje moj mali nade- budnež poškropil in prestra- šeno sem zakričala, ko je mi- mo prišla mati z neboglje- nim otrokom na rokah. Ob- stala sem... saj je bil to eden drugačnih otrok, kot jim pra- vimo. Postalo mi je hudo. Kljub temu, da že leta oprav- ljam svoj poklic, se s to dru- gačnostjo kljub vsemu ni- sem sprijaznila. Narava je včasih kruta, zato se rodijo drugačni, prizadeti otroci. Ko starši spoznajo to drugač- nost, se najprej sami obtožu- jejo in si zastavljajo vpraša- nja, zakaj je temu tako, kaj sedaj, kakšna bo otrokova prihodnost... Nato otroka vzljubijo, in če ima kdo lju- bezen svojih staršev, jo ima- jo prav ti otroci. Matere ob njih pozabljajo na vse, za njih obstaja samo še to ne- bogljeno bitje, ki bo večni otrok. Včasih pa postanejo večni otroci tudi udeleženi v prometnih nesrečah, ne- rodnih padcih, hujših bo- leznih. A ljudje? Ti pogosto od takšnih odvrnejo pogled, ker jih enostavno ne žele videti. Vendar vas bi, dragi bralci prosila: PODARIMO TEM OTROKOM, TEM LJUDEM SREČO, PODARIMO JIM LJUBEZEN! Dajmo jim jo z nasmehom, s toplo besedo njihovim staršem, podarimo JO z nakupom karte za dobro- delni koncert PODARIMO JIM SREČO, ki bo v petek, 19. oktobra v kulturnem do- mu v Žalcu. Organizira ga društvo za telesno in dušev- no prizadete občine Žalec. To društvo obstaja že od leta 1970. Sedaj ima 80 članov in želi da se v njega včlani čim- več staršev duševno prizade- tih oseb. Sedež je na Osnov- ni šoli Ljuba Mikuš Žalec. . Deluje v okviru svojih moči. Trenutno se trudi, da bi od- prU samostojni oddelek za delovno usposabljanje. Z zbranim denarjem bo dru- štvo poskušalo vsaj malo po- magati tem našim drugač- nim soljudem. Vstopnice za koncert bodo prodajali v Mladinski knjigi v Žalcu in v Zdravstvenem domu Ža- lec. Prispevajte z nakupom vstopnice k izkupičku za na- še drugačne sopotnike, saj jim bo morda prav to prine- slo kanček sreče in ljubezni. To res ni dovolj, je pa ven- darle nekaj, kajti ljubezen je hrana, ki smo je vsi, ne glede na leta, vedno lačni in se do- bi brezplačno. Trstenjak je nekoč zapisal: »Zavedati se moramo, da smo srnisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili vsaj kdaj komu vir veselja, in to NI TEŽKO!« Verjemite, tudi ti, drugačni, so nekomu vir veselja, tudi oni so lahko zelo zelo srečni. Njim že dosti pomenita topla beseda in nežen pogled. Prav nihče ne ve, kako ti lju- dje čutijo, kako jih boli ta drugačnost. Stvari, ki so bile v preteklosti nuja, se v pri- hodnosti lahko spremene. DAJMO, PRISPEVAJMO SVOJO DROBTINICO, da bo do te spremembe res pri- šlo. Če jim bo vsak od nas poslal en samcat žarek upa- nja, jim bo dan postal nena- doma topel in srce jim bo ogrela človeška toplina. Rav- najmo z njimi kot z ljudmi. PODARIMO JIM SREČO! Pa čeprav le z nakupom vstopnice za dobrodelni koncert. Vstala sem in namesto jez- nega obraza sem otroku po- darila nasmeh ob misli: lepo, da je nagajiv, saj ni mislil hudo. S tem je morda želel dro- bec moje samote zase, želel je reči: mama, tu sem, tvoj sem. Pridi še ti čofotati, saj je dopust. EVA DOLNIČAR, Žalec YU-pokala, tri naslove mla- dinskih državnih prvakov, vse možne naslove republi- ških prvakov. Da ne omenja- mo naših posameznikov: re- publiške in državne repre- zentante, svetovne prvake, rokometne funkcionarje in sodnike! Vse to bi bilo brez »AERA«, njegove finančne in kadrovske pomoči težko dosegljivo. Za vse to gre na- ša zahvala tudi in predvsem »AERU« in njegovim de- lavcem! Celjski rokomet nadaljuje svojo pot z novim pokrovite- ljem in novim imenom, hva- ležen »AERU« za vso njego- vo preteklo pomoč, vendar v prepričanju in z željo, da mu bo ta delovni kolektiv stal ob strani tudi v bodoče! Na zadnjem sestanku Iz- vršnega odbora kluba smo sklenili, da bomo napis »AERO« še vedno nosili na hrbtni strani naših dresov. Kljub nadaljnji finančni po- moči tega podjetja ali ne in v skromno zahvalo za vso preteklo pomoč! ^ . . ANDRAJ SUSTERSIC, predsednik 10 kluba Lolcacije odpadlfov Upravni odbor DVO La- ško ob novici, da je med de- setimi možnimi lokacijami za odlagališče radioaktivnih odpadkov tudi v Brezah nad Laškim daje vso podporo IS SO Laško, krajanom Brez in drugim občanom v aktivno- stih, ki bodo vsekakor spro- žene. Več kot 300 članov dru- štva bo vsekakor podprlo vse aktivnosti, ki se bodo po- rajale. Kot DVO Laško pod- piramo zahtevo predsednika IS SO Laško mag. Romana Mateka, da dobi vsa zahteva- na dodatna pojasnila v že drugem primeru »primerne lokacije« v Laškem. Protestiramo proti ravna- nju republiških organov brez sodelovanja pristojnih organov iz občine sporoča- mo, da bomo tudi v DVO La- ško sprožili ustrezno aktiv- nost kot društvo za varova- nje zdravega in varnega člo- veku vrednega okolja. ANDREJ GOBEC, predsednik DVO Laško pritožna knjiga Hvaia, Aero! Več o Šentjurju Po dvanajstih letih uspešne- ga sodelovanja se celjski ro- komet in rokomet nasploh razhaja z imenom »AERO«! Ves ta čas je beseda »AERO« pomenila tudi rokomet in marsikdo je ob celjskem ro- kometu pomislil tudi na »AERO«. Vsem nam v klu- bu, ožji in širši javnosti je bilo to samoumevno, brez »AERA« si rokometa v Celju skorajda nismo mogli pred- stavljati! Z imenom »AERO« smo ob vsesplošni in nesebični pomoči tega delovnega ko- lektiva doživljali marsikate- re lepe in žalostne trenutke, vzpone in padce, uspehe in neuspehe, a bili vedno opaz- ni v slovenskem in jugoslo- vanskem rokometu. Zgodilo se- je, da je marsikoga v »AERU« bilo na trenutke sram celjskega rokometa, njegovih porazov in neuspe- hov ter še posebej neodgo- vornih početij nekaterih po- sameznikov. Marsikdo od za- poslenih v »AERU« nam za- radi takšnih ali drugačnih razlogov ni bil naklonjen! V klubu smo se tega vedno in povsod zavedali, a vendar- le v prepričanju, da imamo več pristašev kot nasprotni- kov, da si s svojim delom in rezultati zaslužimo pokrovi- teljstvo in ime »AERA«. Ko- nec koncev smo v tem času dosegli in doživljali tudi ve- čino svojih največjih uspe- hov: I. zvezno hgo, finale Odločil sem se, da vam na- pišem par vrstic. Ne razu- mem, zakaj je za tujino Novi tednik dvakrat dražji kot do- ma, saj poštnina tudi ni tako draga, da bi moral toliko sta- ti. Lahko bi rekel, da skoraj ni vreden tega denarja, ker bi lahko bil pestrejši kot je. Moram vam reči, da imate v posameznih občinah veli- ko bolj prizadevne novinar- je, kot pa v šentjurski občini. O Šentjurju ter okolici pa no- vinarji pišejo tako malo, da ni vredno, da^ se to napiše. Ne vem ali je Šentjur in oko- lica tako zaprta vase, da ni kaj pisati, ali pa niso novi- narji dovolj prizadevni v svo- jem delu, katerega opravlja- jo v tem kraju. Tovariško vas pozdravlja IVAN KLAVŽER, _ . Amberg, ZRN Odgovor: Je že tako, da so stroški poštnine za tujino tolikšni, da kar podvojijo ceno Nove- ga tednika, gospod Klavžer. Da bi bil časopis lahko še pestrejši, se zavedamo tudi sami, in morda ste opazili, da iz tedna v teden tudi je. Z va- šimi pripombarni na rovaš pisanja o in iz Šentjurja pa ne soglašamo. Menimo, da pišemo prav o vsem zanimi- vem in pomembnem iz te ob- čine. Sicer pa hvala za pismo in oglasite se še kaj. Štikov z naročniki iz tujine smo še posebej veseli. Uredništvo Tudi mi liočemo toplo vodo stanovalci Škapinove 12 ostro protestiramo, ker nam Komunala Celje - PE To- plotna oskrba ni sposobna zagotoviti odvzema tople vo- de vsa leta od vselitve 1981 naprej, posebno pereč pa je poletni čas, ko smo priklop- Ijeni na elektro grelce. Voda je ob večerih oziroma sobo- tah in nedeljah cel dan mrzla in neuporabna. Urgence z naše strani so bile podane na Komunalo PE Toplotna oskrba g.Lu- kaščku, g. Filipčiču, g. Mo- horčiču in direktorju g. Jor- danu, kakor tudi na Stano- vanjsko podjetje g. Henčiču in g. Lazovičevi. Ugotavljamo, da dežurna služba v PE Toplotna oskrba ni urejena. Na telefonske kli- ce se ob sobotah in nedeljah kot tudi popoldan nihče ne javlja, preostane nam samo še iskanje vodilnih po njiho- vih domovih in vikendih. Ne želimo več poslušati iz- govorov, temveč zahtevamo, da problematiko tople vode rešijo z ustrezno tehnično iz- vedbo takoj, istočasno pa zahtevamo odstop direktorja g. Jordana, ki naj prepusti mesto sposobnejšim. STANOVALCI, Škapinova 12, Celje (32 podpisov) Miličniku v CE 233-210 Ne vem kako bi ali z Vi, verjetno niti druga titula primerna. Ko si dne 8. vinotnu tobra) 1990 ob H. minut storil prometn?" šek v Vodnikovi uij^ da si avto ustavil prj du za pešce, izstopil i/'' in hotel fizično obra z otrokom verjetne s? 8-10 let in odgovoril tiJ? ki te je iz avtomobila j - nim signalom in besJ opozoril kaj delaš, si t^ govoril »drži gobec« jetno nisi zavedal, ^ uniformo organov, ki m"'' skrbeti za varen pro^p varujejo občane, pre^' pa otroke pred napadi • Nadalje si storil še n^ nje prometne prekršk? bil privezan z varnostni^ som, peljal si v cestoj zaprta za promet. Kako bi ti bilo pri du^ bi takrat, ko si pobral ^ dva otročička in verjetno di g. ženo videl, da nej hoče fizično obraču; s tvojimi otroci? Na uniformo, ki jo no pa si s tem dejanjem plj^ Tvoj delodajalec pa najuj pa kot ve in zna! naslov v urednij Z denarjem poslujemo podjetno! Letne obrestne mere za vezan dinarske vloge občanov riat/ 3 mesece ii nad 6 mesecev 2! nad 12 mesecev 21 nad 24 mesecev . 2! nad 36 mesecev 29 Dinarske hranilne vloge na vpogled 10 Tekoči in žiro računi občanov 9 Vplačilo delnic Denar lahko naložite v nakup delnic. Prednostna delnica A BANKE vam prind^ dobiček ki je 47o večji od obrestne mere za nenamenske vloge, vezane nad 1 leto. Redna delnica vam daje pravico do dela dobit'' banke in možnost upravljanja vaše banke. Plačilna kartica abanka visa Sodoben način življenja zahteva sodobno poslovanje. Kartica ABANKA VISA vam oniog'^ brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev številnih prodajnih mestih doma in v tujim- Dežurni telefon I Naša bančna ponudba je tako obširna, da . moremo predstaviti v enem oglasu. Obiščite nd^''' pa pokličite dežurni telefon 061 311 926 ^ 062 27174 kjer vam bomo od ponedeljka^ petka od 7.30 do 18.00 in v soboto o^^ 7.30 do 12.00 odgovorili na vsa vprašanj'^ o našem poslovanju. Banka prijaznih in podjetnih ljudi 18. OKTOBER 1990 - STRAN 21 fjrai W Jih P"' .^fldrejem sva igrala tenis na ^ j^jeti, kjer je bilo to prepo- Zelo sva bila razigrana, ^opazila- da se nama pribli- uslužbenec. Nenadoma je Li zbežal. Ko sem se šele do- ^vedel, je bil uslužbenec že ^fjjču. Zbežal sem na cesto '^smehoval uslužbencu, on JJje žugal s pestjo. Rekel je I, bi še on poskusil igrati te- jgz mu nisem verjel, zato jjjtro zbežal domov. L sem starejši in se niko- ^^ posmehujem. DAMJAN RATAJC, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Vozniki mislijo le nase Nekateri vozniki avtomobilov ne upoštevajo prometnih predpi- sov. Mislijo le na sebe, na kole- sarje in pešce pozabljajo. Tudi otroci smo ogroženi od takih voz- nikov. BARBARA MULEJ, 3. c OŠ Primož Trubar LAŠKO Strah me je... Strah je najhujši sovražnik otrok. Nič ne pomaga, če ti odra- sli dopovedujejo, da je strah zu- naj votel, okrog ga pa nič ni. Že velikokrat me je bilo zelo strah. Ko sem bil še manjši, sem se bal čarovnic, kasneje premoč- nih fantov, ki so se radi pretepali, psov, ki sem jih srečeval na poti doraov itd... Danes pa s strahom poslušam poročila. Bo vojna? Tega me je zelo strah. Ne morem si pred- stavljati, da bi zvečer bežali pred bombami v kakšno skrivališče, namesto da bi spal v svoji poste- lji. Bojim se, da bi bili lačni, in da bi nas preganjali s puškami. Upam, da bodo odrasli ljudje uredili vse tako, da bo prav. Otrok vendar ne sme biti strah! GREGOR POGLAJEN, 4. a Prva osnovna šola CELJE Nezgoda v tretjem razredu Najbolj smešen dogodek v mo- jem življenju je bil v tretjem raz- redu, ko je mojemu sošolcu med poukom »ušlo«. V razredu smo šli k peskovni- ku in takrat se je zgodilo. V ti- stem hipu je še nekdo bruhal. Potem smo vse počistili in ta ne- srečnik je moral domov. Nasled- nji dan ga ni nihče zafrkaval. To- varišica je bila srečna, ker smo bili dobri sošolci. KATJA KOVAČ, 4. b OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE MoJa prva pot na Triglav Vedno, ko sta ata in mama od- hajala na Triglav, sem si želel, da bi šel zraven. Toda bil sem še premajhen. Med letošnjimi po- čitnicami se mi je ta želja uresni- čila. Z atom sva si izbrala najlažjo pot, to je pot s Pokljuke. Pot gre najprej po gozdu, nato pa po pri- sojnem pobočju, polnem gorske trave in cvetlic. Skoraj vso pot do Vodnikove koče naju je sprem- ljalo cingljanje ovčjih tropov. Po krajšem počitku na Vodnikovi koči sva se odpravila naprej proti Kredarici. Pošteno so me že bole- le noge in kar oddahnil sem si, ko sem zagledal kočo in s tem konec poti za tisti dan. V kočije bilo sila živahno in mnogo najrazličnejših ljudi. Hitro je minil večer in od- pravila sva se na skupna ležišča. Že zelo zgodaj zjutr^ so naju pre- budili glasovi planincev. Vstala sva, se obilno podložila in se od- pravila na pot. Sedaj je šlo pa zares. Pred seboj sem zagledal steno s klini in jeklenimi vrvmi. Tam pa tam so se mi sicer tresle hlače, toda že sem bil na malem Triglavu. Samo še skok in že sem bil pri Aljaževem stolpu. Sledil je krst, slikanje za spomin in raz- gled po naši mali Sloveniji. Pot s Triglava pa je že druga zgodba. Moja prva pot na Triglav je bila zelo lepa in mi bo ostala v spominu še mnogo let. JURIJ PRODNIK, 4. b OŠ Bratov Letonj^ ŠMARTNO OB PAK' 8. C razred OŠ Franja Malgaja Šentjur čez leto dni ne bodo več skupaj. A kdo bi mislil na slovo, ki je še tako dalač. Ob vseh spominih na osnovnošolske klopi bo ostal še tale spominski posnetek. In spisek skladb, ki so jih v osmem razredu najraje poslušali: Se bastasse una canzone - Eros Ramazzoti; OOOps up - Snap; Vision of love - Mariah Carey; It must have been love- Roxette; Soča dance - Charles D. Lewis. lfesol|ske prigode labritih zeitiljančkov Pišeta Urša in Josip Jesih, riše l^ojca Vilar i»Hola, kdo pa sta vidva?« je ne- malo začuden povprašal Čicek, ugledal mlado lepotičko in njenega ^Ijevalca. »Tudi Oslim in jaz že nekaj •gostujeva v tem luksuznem stanova- ^si deklica ni dala dvakrat reči, naj njuno nenadejano prisotnost. »Sta ^tudi ujetnika?« je zinil Cufek. »Seve- ^e.pokimal Oslim, »z Jasmin so naju P iz oaze Samusi, kjer je njen oče »Oaza pa je v severni Afriki,« je Jasmin. M »Velikega emiraj je izdajalsko za- prl poveljnik te vesoljske ladje, na njegov prestol pa posadil Arnaka, ki je bil sicer emirjev prvi zaupnik!« je Oslin po- drobno razložil razmere v domači oazi. Na Jasminin obraz se je prikradla globoka ža- lost. »Očeta sem vedno opozarjala, da je nekaj zlega v Arnakovi osebi, pa mi nekako kar ni hotel vedeti.« Piko je sledil izpovedi z nenadkriljivim zanimanjem. »Torej je emir tudi zaprt tukaj?« Jasmm m Oslm sta hkrati odki- mala. »Očka je zaprt v domači lilis težkim srcem povedala Jasmin, ki ^gla ubraniti solz. »Vem, da je vse to Uj'' Je razumevajoče rekel Cicek, »ven- stfjJi^s radi vedeli, kako je lahko Urah ''jg J! Velikega Emirja.« Povsem prepro- teto^^ho začel Oslin. »Urah je pristal s to SfL^ bližini naše oaze ter sklenil, da bo iijl/ Popeljal predstavnika človeškega »Žensko in moškega,« je nadalje- W W vala Jasmin. »Torej naju je izbral, moj oče pa se je seveda temu izboru uprl. Krvoločni Urah je zaprl očeta v najstrašnej- šo temnico v bližnjem skalovju, za vladarja pa je izbral Arnaka!« »Ja kaj pa ljudje?« je zanimalo Cufka. »Saj se gotovo niso strinjali s to zamenjavo!« »Res se niso,« se je spet oglasil Oslin, »vendar pa jim je Urah zagro- zil z najstrašnejšimi mukami, če bi se Arna- ku kaj zgodilo!« prva ljubezen Te njegove oči... o svoji prvi ljubezni lahko povem samo to: odšel je, ka- kor odide jesen. Bil je moja prva in hkrati poslednja ljubezen. Ljubila sem ga, prisegala nanj, po njem hrepenela. On pa je vedno govoril le eno besedo: NE. Njegova hoja je bila za- me kot let ptic, njegova tiši- na najlepša pesem. Njegovo gorsko kolo je imelo krila. Zdelo se mi je, da so njegova oblačila po najnovejši modi. Njegove rjave oči so bile lep- še in privlačnejše kot čokola- da. Košarka mi je postala najbolj priljubljen šport. Bil je... bilje naravnost idealen. Imel je le eno napako: ni poznal ljubezni. Kamorkoli pogledam, vi- dim le njega, njega, ki ga pri- jatelji kličejo: Braco. M. na kratko Iz OŠ EDVARD KARDELJ SLOVENSKE KONJICE sporo- čajo, da so imeli drugi naravo- slovni dan. Nabirali so gobe, ob tem pa so se učili tudi primerne- ga in pravilnega odnosa do teh gozdnih sadežev. • • • MATEJA KRAJNC iz OŠ Velj- ko Vlahovič iz Celja poroča o Družbeno koristnem dnevu. Učenci 8. b razreda so pomagali na kmetiji njihovega sošolca. Po- magali so pri pobiranju koruze. • • • Naravoslovni dan so imeli tudi na OŠ Franja Vrunča v Celju. Če- trtošolci so si ogledali rojstni kraj Ivana Cankarja, prirodoslovni muzej v Bistri in izvir Ljubljani- ce v Močilniku, nam je sporočil MATIC HORVAT. Komu Alf ta teden? Tisti, ki ste poslušali sredino oddajo na Radiu Celje že veste, ostali pa lahko preberete, komu se je sreča nasmeh- nila v predzadnji oddaji. Najprej si je Alfovo nagrado s pra- vilnim odgovorom na naše vprašanje priboril ali priborila Alenka Zabret iz Prekorja 44 a. Številka 180 pa je srečo in nagrado prinesla Saši Penič iz Celja, Milčinskega 7. NAGRAJUJE ATKINE IZ2REBANCE Atkina zanlia Kateri živali se skrivata v JOPICI? Danes Atka znova zastavlja lahko vprašanje. Če si že našel živali, skriti v jopici, brž napiši odgovor na dopis- nico in jo še danes pošlji na NOVI TEDNIK, Trg, V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V nagradnem žrebanju bodo sodelovali tisti pravilni odgovori, ki bodo v našem uredništvu do torka, 23. oktobra 1990. Obe daljici, ki ju je Atka narisala v prejšnjem otro- škem vrtiljaku sta enako dolgi. Zdita pa se res različni. To pa zato, ker ju navzven ali navznoter obrnjeni puš- čici na videz skrajšata oziroma podaljšata. Takšnemu navideznemu triku rečemo tudi OPTIČNA PRE- VARA. Žreb je tokrat za nagrado izbral: MARKA PETROVIČA, Milošičeva 3, Celje. 22. STRAN - 18. OKTOBER 1990 Nagradni razpis 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 3 nagrade po 50 din Pri žrebanju bomo upoštevali i ne rešitve, ki bodo v naše uredi,-! spele do torka, 23. oktobra do g ' poldan. Rešene križanke lahko d ^ tudi osebno, na vhodnih vratv NT&RC je poštni nabiralnik. Kg7 obvezno napišite: NAGRAD^^ ŽANKA in svoj točen naslov. Rešitev icrižanlfe Vodoravno: MAŽA, ROMB ib NA, ALAH, BARTOL JERNET S TE, RADUHA, ME, SA, POLlMf^' RIKA, SKALP, ND, RAEDER 4 LISTKA, ADDIS ABEBA, AVi RAA, MOTOR, NAPAST. ^^ izid žrebanja 1. nagrado 250 din prejme: Marbi Aškerčev trg 6, 63270 Laško. ' 2. nagrado 100 din prejme: Du^ cog, Cuprijska 19, 63000 Celje, 3 nagrade po 50 din prejmejo- Remenih, Zalog 1/b, 63222 Dr, Franc Kegu, Leveč 76, 63301 Pe^ Ida Petrovič, Cankarjeva 13, 63O00j Nagr^encem iskreno čestitamo' Nagrade boste prejeh po pošti! ČRNI PREBLISKI V TEMI Kaže, da bi tudi nova oblast rada postala nesmrtna. Nekateri njeni predstavniki so se že povampirili... Izvolili smo jih zato, da bi nam vrnili vero v lepši jutri, oni pa nam hočejo vrniti - verouk! Mnogi »stari kadri« so se tako hitro sami prilagodili meri novega sistema, da jih sploh ne bo treba skraj- šati za glavo. Bodice Demokratskim stran- kam gre po glavi vse drugo, samo ne - de- mokracija. Ure smo spet prema- knili za eno uro naz£Q - kolo zgodovine pa je že nekaj let zasukano za nekaj desetletij nazaj. MARJAN BRADAČ Tiha šepetanja Dajmo Cerkvi, kar je božjega, in federaciji, kar ni njenega! Zah tavam m anarhijo. Če je že anarhija, naj bo vsaj kraljevska! Kar je za solato kis, to ni za Slovenijo ZIS. Vse poti vodilnih vodi- jo pod vodo. -interier če ste se spraševali, zakaj, R - interier na Šlandrovem trt 9 v Žalcu najbolj obiskovana govina s pohištvom in stan vanjsko opremo na Štajerskei je odgovor preprost: - ker imajo najnižje cene - ugodne kreditne pogoje - brezplačno dostavo do 10 kil metrov - ker vam poleg že tako nizkih ce nudijo še 10 odstotni popustu gotovinsko plačilo AKCUSKA PRODAJA ODEJ PO IZJEMNO UGODNIH CENAH - NA 3 OBROKE! Pravi naslov za nakup pohištva -interier Šlandrov trg 9 Žalec HOROSKOP • OVEN Ona: Mnogim se sicer zdiš precej domišljava in vzvišena, vendar pa je to le maska, ki prikriva tvoje resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, na tebi pa ostaiy£, ali mu boš ustregla. Toda pazi se! On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali pa pre- vidno pobereš dobiček. Če boš vztreuen, ti nagrada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. • BIK Ona: Ali si že kdaj pomislila na to, da ima prijatelj- stvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugava pot. Poskusi raje z zvi- jačo ... On: Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar bi tako rad imel. Upaš sicer lahko, vendar pa vedi, da se bodo tvoji upi uresničili dokaj poča- si. Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še aduti. • DVOJČEK Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne razlag^ kot... On: Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam, am- pak sprejmi ponujeno pomoč, še posebej če je oseba prijetno dekle, ki precej obeta. Obetajo se ti prav zanimivi časi: tako poslovno kot tudi popol- noma zasebno. • RAK Ona: Še vedno ti ne bo odpustil napake iz preteklo- sti, vendar nikar ne obupaj. Tudi on si vse bolj želi pomiritve, edino kar mu to preprečiue pa je njegov ponos. Poskuš^ se mu približati nekoliko dru- gače... On: Preveč se boš navezal na nekoga, ki te enostav- no ni vreden. Je že res, da s trenutno situacijo ne smeš biti zadovoljen, vendar pa bi bilo koristno, da bi pravilno ocenil svoje zmožnosti. • LEV Ona: Ko se boš ponovno srečala z osebo, ki ti veliko pomeni, premisli o tem. Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veš, kaj te lahko doleti. Še vedno je aktualna ideja, ki si jo dobila od prijateljice. On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot pa si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel ra^asniti, ali je bila storjena napaka na tvoji strani, ali pa ti jo je nekdo podtaknil. • DEVICA Ona: Neki novici sicer sprva ne boš verjela, nato pa jo boš z navdušenjem sporočila dalje. Vendar pa se lahko kc^j hitro zgodi, da ti bo nekdo zaradi tega postal nekoliko nevoščljiv in ti bo poskušal naga- jati. On: v družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, Sc(j se ti lahko v nasprotnem primeru vse skup^ precej čudno obrne. • TEHTNICA Ona: Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo zato še presneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega pač ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo pač prevelika - celo zate! On: Prepričan si, da si velikodušen in razumeva- joč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi. S preveli- ko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo bolj objektiven. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot pa si pripravljen dati. • ŠKORPIJON Ona: Čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, povsem izven vseh tvojih pričako- vanj, tako negativnih kot tudi pozitivnih. A vseeno ti bo razplet še kako všeč. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot pa si si to domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice! • STRELEC Ona: Izogibaj se prepirom, s^ lahko v jezi zgovoriš prenekatero besedo, ki ti jo bo kasneje še presneto žal. Dobila boš priložnost, da začneš popolnoma na novo, a te bo preteklost vse preveč privlačila. On: Še vedno pogrešaš nekdanji mir in sigurnost, pa čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprot- no. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti to ne bo prav nič pomagalo. Pojdi r^e v družbo in se zabavaj. • KOZOROG Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, lahko dobiš prav tisto, kar te najbolj miki-^ boš čas za popestritev vikenda, ki se bo ^ v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno P'''"^ On: Prišel bo nepričakovan fmančni pril'^': dodobra popravil tvojo Hnančno situacijo^ res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi ško^ pogledal tudi nekam drugam. Prav pn^ presenečen... • VODNAROna: Obeta se ti izredno razburljiv in po prijeten vikend. Sicer ne bo vse predstavljala na začetku, vendar pa se ^"^uci znašla in na nek način tudi izkoristila nBS^ acijo. . On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno P ^ čenje, ki se bo dokaj manifestiralo na ' ^^ nančnein planu. Za partnerja naj te feic preveč, saj je njegovo trenutno nezadovov pretkana igra. • RIBAOna: Ne smeš biti zadovoljna z majhni ampak moraš poskusiti še s čim večjir" ,^ vornega srečar^a lahko sicer pričakuješ a^^^ dar pa se tvoji načrti vendarle ne bodo v popolnosti.. ^ On: Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne^^^ stvar, ob kateri bi se moral vsaj nnalo Nekdo ti sicer veliko pomeni, vendar ne On: Navada, ki ti jo prijateljica sicer ne^^^ stvar, ob kateri bi se moral vsaj malo Nekdo ti sicer veliko pomeni, vendar ne bi zaradi r\je podiral stara prijateljstva- 18. OKTOBER 1990 - STRAN 23 pravniki za bralce irašanje p^ed letom dni sem sklenil Ldbo o najemu poslov- u prostorov, ter si v najetih klovnih prostorih uredil fnvino z živili. Najemoda- L mi je najprej predlagal, poslovni prostor odku- L. ker pa tega nisem spre- fpii sedaj grozi, da mi bo ,rfodbo odpovedal. Po po- M mi najem preneha šele ^1999. Ali mi moj najemo- ^jlec lahko odpove po- !ibo? dgovor najemodajalec nika- ne more odpovedati po- ijbe o najemu poslovnih ostorov zato, ker vi teh ostorov ne bi hoteli odku- ti. razen če ste se za odkup isiovnih prostorov posebej (govorila po določenem ča- L Sicer pa lahko najemoda- lec pogodbo odpove v pri- jru, da bi vi kot najemnik jili določbe najemne po- ^be, pri tem pa so najpo- istejši odpovedni razlogi: ba najetih prostorov v na- irotju za najemno pogod- ), neplačevanje najemnine drugih obveznosti, ovira- e drugih pri mirni uporabi drugih poslovnih prostorov ali stanovanj in škodljiva ra- ba najetih prostorov. Torej - v kolikor se z vašim najemodajalcem niste v po- godbi dogovorili, da boste poslovne prostore po določe- nem času odkupili (v vašem primeru po enem letu), kar pa se verjetno nista, glede na to, da je določena desetletna najemna doba, vam najemo- dajalec nikakor ne more od- povedati pogodbe o najemu poslovoih prostorov, če jih ne žeUte odkupiti. Bralce vabimo, da pošljejo vprašanja za pravno posveto- valnico na naslov: Trg V. kon- gresa 3 a, Celje in vprašanju priložijo kupon za posveto- valnico. KMETIJSKI NASVETI Jesensko gnojenje travinja In njiv Bistvo gnojenja je enako kot pri njivskih kulturah, s pridelki odvzeta hranila je potrebno nadomestiti, ven- dar veljajo za travnike dolo- čene posebnosti: - Gnojenje z doma pride- lanim gnojem. S krmo vzeta hranila se preko živalskih odpadkov (blato, urin) 80-90% ponovno vračajo v gnoj. Pri skrbnem gospo- darjenju z domačimi gnojili je potreben dodaten nakup mineralnih gnojil le v višini 20 do 30%, da ostane pride- lek iz leta v leto približno enak. Pri tem pa moramo pa- ziti, da so ta gnojila enako- merno porazdeljena po ce- lotni površini in preko cele- ga leta. - Pri travnikih ne gnojimo samo eni kulturi, ampak kompletni ruši, ki je sestav- ljena iz mnogo rastlin. Z na- činom gnojenja (N, P, K) in načinom rabe lahko le-te spreminjamo v pozitivnem ali negativnem smislu. - Vpliv gnojenja na trav- nikih je le v izrazito gornji plasti zemlje, gnojilo se ne zadela. Ta ugotovitev nima praktičnega pomena, ker se masa koreninskega sistema nahaja tik ob površini (3 cm^O% koren. sist.). - Gnojenje vpliva na kom- pletno organizacijo gospo- darjenja. Število rab se pove- ča, zaradi tega je potrebna uvedba sodobnejših konzer- virnih metod. Tako pridob- ljena kvalitetna krma zahte- va spremembo krmljenja. Vse to pa ekonomsko izkori- stimo le z večjim številom kvalitetne živine. Gnojevka je mešanica trd- nih in tekočih živalskih iz- ločkov brez nastila, ki jim dodamo več ali manj vode. Fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca) in magnezij (Mg) se pri redni uporabi izkoriščajo ta- ko kot iz mineralnih gnojil. Izkoristljivost ali gnojilna vrednost dušika (N) iz organ- skih gnojil pa je bolj vprašlji- va in odvisna od številnih dejavnikov, kot so: - čas uporabe - vrsta gnojevke - temperatura in vlažnost tal - vrsta poljščine - vreme v času polivanja. Čim večji izkoristek N do- sežemo, tem bolj smo zmanj- šali nevarnost izpiranja ni- tratov v talno vodo. Od skup- nega N v gnojevki je nepo- sredno uporaben za rastline amonij, ki se ne izpira v pod- talnico. Nitrifikacija amonija (spreminjanje amonija v ni- trat, ki je rastlinam dostopen takoj in v velikih kohčinah) poteka pri različnih tempe- raturah tal različno hitro. Če rastline nitrata ne posrkajo (to je čas mirovanja), se iz zgornjih plasti izpere v glob- lje plasti ali pa v podtalnico. Tak nitrat je za rastline iz- gubljen, za ljudi pa strupen. Nevarnost izpiranja nitra- tov v naših razmerah ni veli- ka, če gnojimo ob pravem času. To nevarnost pa pove- čujejo neposejana zemlja (brez rasthn - strnišče), moč- no in dolgotrajno deževje ter zamrznjena tla. Nepravilno polivanje gnojevke (strnišče) smo zasledili v začetku avgu- sta na Medloškem polju (Le- več). Goveja gnojevka s kmetij (pretežno travna kr- ma) vsebuje letno v eni toni (Im^ = 1000 kg) povprečno 4,5-5,5 kg N, 1,5-2 kg P205 ter 6-7 kg K20. S pravilno in pravočasno rabo gnojevke na travinju prihranimo pri izdatkih za nakup mineralnih gnojil. Ob rednem gnojenju z gnojevko moramo glede na kemično analizo dokupiti le fosforna gnojila (thomasovo žlindro, superfosfat) oz. PK gnojila, če je slaba založenost tal s kalijem, in pa dušična gno- jila (KAN, Urea, DAP - 18 : 48 : 0), s katerimi dognoju- jemo za posamezne košnje. Najpogostejše napake gle- de časa razvažanja gnojevke se javljajo pri nas na čistih živinorejskih posestvih, ker imajo premajhne gnojne ja- me. Poletne gnojevke, ki se je nabrala v jamah do sedaj, je najbolje čim več porabiti, da bomo imeli prostor za zimsko gnojevko, ki naj je ne bi razvažali vsaj do začetka februaija ali marca. Do 1. 11. torej razvozimo čim več gno- jevke na vse naše travnike oz. njivske površine (kjer so vmesni dosevki). Gnojevke po 1. 11. nikakor ne smemo razvažati na prazne njivske površine. Poostrena zakonodaja je v nekaterih zahodnih drža- vah prepovedala uporabo gnojevke na neporaščenih površinah od 15. 10. do 15. 2. To je pri kmetih z intenzivno živinorejo problematično ker običajno nimajo dovolj velikih skladišč za gnojevko. Na njivah z vmesnimi sosev- ki (ljulka, križnice...) pa je čas prepovedi trošenja gno- jevke od 1. 11. do 1. 2., torej je skrajšan za en mesec. Si- cer pa se tudi smrad na po- raščenih površinah zmanjša za 40%, kar je s stališča even- tuelnih sosedov - naselja - zelo razveseljivo. Bistvo poraščenosti je v tem, da se preprečujejo erozije in izpi- ranja hranil v podzemlje in s tem v vire pitne vode. Na ta način se konzervirajo hranila za sledečo poljščino v kolo- barju. Vmesni dosevki vežejo ni- trate in tako podaljšajo mož- nost uporabe gnojevke za 4 tedne. Poskus je pokazal sledeče: Na parcelah je bilo v de- cembru pognojeno s 60 kg/N na ha. Meritve februaija pa so pokazale, da je bil na par- celah brez dosevkov N v ce- loti izpran (brez zalog[e), na parcelah z dosevki pa je bilo celo več, torej je bil v celoti konzerviran za začetek vege- tacijske dobe. Na hektar travinja lahko v jesenskem času polijemo 10-15 m^ nerazredčene gove- je ali prašičje gnojevke. Zimske gnojevke (pozimi pridobljene) ne smemo poli- vati že pozimi, zlasti ne po zmrznjeni zemlji, ampak pravočasno spomladi (od 15. marca dalje). ZŽV Celje Franc Tratnik, dipl. ing. Tatjana Pevec, dipl. ing. ka oblaki sije sonce ZAPORNIK Jdravo, Ema. Takšnega pi- la kot je moje najbrž nisi i pričakovala, kaj šele do- a. Pišem ti namreč iz ene- od naših »krasnih« zapo- i. Ne bom ti razlagal zakaj lim, povem pa ti, da sem nekaj mesecev tukaj in da n še kakšno leto. Doma am starše, ki pa so kar itni, da me nekaj časa ne do videli in Bog ve, če m sploh še dobil kakšno ižbo, ko pridem ven (po- me šole nisem končal), zaporu je sicer še kar do- 0, kar se tiče hrane in ljudi, ipak mene vseeno skrbi, io bom zdržal. Rad bi EN! Razumeš? Ven!! Kam 5 se pritožim, da bi mi lajšali kazen? Kaj naj na- liim, da bi bil čimprej zu- 5' Kaj bi naredila ti? Lepe •zdrave, (ime sem že sam remenil) EDI fozdravljen, Edi! Kaj le bi pomenilo, da mi prvi mo- ^ piše iz zapora? No ja, ver- •"0 to, da spada med po- lnejše možakarje. Neko- nerodno si zastavil vpra- kaj bi naredila jaz na 'Je/n mestu - ker pač mo- Ja začeti od začetka. Zače- je kriminalno dejanje Ua terena bi se jaz težko nato pa kazen, ki sledila. ne pišeš, da bi ti bila storjena krivica. Kajti primeru bi morda v za- ^ dobil nasvet, kam se ^^ pritožiš. Če o krivici ni bi me zanimalo, če že deluje. Z drugimi ^aami, želela bi vedeti, če ^^šljaš o prestopku, o po- sledicah, o svojem doseda- njem življenju, o bodočnosti. Na zapore se sicer ne spo- znam dobro, vem pa zagoto- vo, da imajo za pomoč pri takšnih razmišljanjih kar do- sti usposobljenih strokov- njakov. Družba (to je večina ljudi) je namreč prepričana, da obstaja manj možnosti za ponovitev napake, če jo tisti, ki jo je naredil sprevidi in nato poskuša zaživeti dru- gače. Sprašuješ, kako bodo ve- deli, da si se poboljšal? K^ misliš, katero tvoje dejanje bo bolj vzbujalo zaupanje in te pripeljalo bližje k cilju, k trajni svobodi? Bo bolje, če boš prežagal rešetke na celi- ci in ušel ah pa bo uspešneje, če boš poskušal živeti koli- kor se da urejeno življenje (redno delo, rekreacija...)? Oziroma takole: kaj bi bolj pomagalo - če si boš na za- porniški črni borzi nabavljal vse vrste tablet (= drog) in preživljal dneve ves omam- ljen, ali pa, če boš poskušal čas izkoristiti za branje knjig, učenje, risanje, zbira- nje^ vicev o zapornikih...? Če si res želiš VEN in ne takoj spet NOTER, bi prvi odgovor ne smel biti daleč. Lep pozdrav, EMA Cenjene stranke iz širše okolice Vitanja! če želite imeti hitro in kvalitetno popravljen pralni stroj, hladilno tehniko in ostale gospodinjske aparate pokličite Elektro servis Ivan Pajek, Brezen 66, Vitanje Sprejem naročil tel. (063) 775-070 - prodajalna VITO MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK V našem uredništvu že nekzg dni čaka unikaten, ročno ple- ten pulover - nagrada za izžre- banko meseca septembra Mi- leno Piskar iz Motnika. Mileno vabimo, da se oglasi k nam, v škatlo, iz katere bomo žrebali nagrajenca konec prihodnjega tedna, pa pridno d^emo na- gradne kupone, ki jih, skoraj vscik dan, dobivamo s pošto. O tem, kako se obleči jeseni, da nas ne bo zeblo in da se bomo v svojih oblačilih tudi dobro počutili, smo precej pi- sali v zadnjih številkah Novega tednika. Sprehodili smo se skozi modo za odrasle, naše šo- larje in malčke v vrtcih, danes pa vam Vlasta Cah-Žerovnik predstavlja še en modni hit le- tošnje jeseni. Če prav pomisli- te, parka ni zgo^j modni hit, ampak prav prijetno in toplo oblačilo za jesenske dni. Na kapuce, še posebej tiste na bombažnih majicah, pa smo se vse od poletja sem že tudi na- vadili. Zd^ pa še povabilo. V naši Opoldanski mavrici Radia Ce- lje, prihodnjo soboto 27. okto- bra, bomo govorili o modi za zimo. O tem, kakšni zimski plašči, jakne in kostimi so le- tos v modni milosti, pa tudi o tem, kako sicer dolgočasen (saj smo se ga v preteklih zi- mah že naveličali) kos zimske garderobe obnoviti in osvežiti. Včasih je dovolj že atraktivno zavezana ruta ali šal, drugič spet, pa s pomočjo spretne krojaške roke, zamenjamo ovratnik, dodamo kakšen našit žep in oblačilo je videti kot no- vo. Verjamem, da vam vpra- šanj na to temo ne manjka, mi pa vam v žrebaryu spet ponu- jamo nagrado, unikaten, ročno pleten pulover Vlaste Cah-Že- rovnik. Uredništvo Parka, kapuca & Co Včasih so rekli, da obleka naredi človeka. Danes pa tr- dimo, da obleka ne naredi človeka, temveč ga odkriva! Ne verjamete? Kar oglejte si enkrat množico mimoidočih, pozorni bodite na njihovo garderobo in prav kmalu bo- ste imeli pred sabo n£ybolj vizuelen test o znač^u posa- meznikov, mentaliteti, raz- položenju, pa še kc«. Seveda si nas večina želi biti kar se da lepo in modno oblečenih, po svoji presoji in zmožnostih pač. Gotovo pa pri obnovi garderobe ne bo šlo brez informacij o novih trendih, ki oblikujejo vsako modno sezono. Tu pa smo že pri letošnjih novostih, ki jih pravzaprav niti ni kdo ve ko- liko, vsaj tistih revolucionar- nih ne. Kot modni hit N°1 mora- mo vsekakor omeniti parko (anorak ali jopič, ki sploh ni zgolj vetrni in dežni, kot v starih časih) z obvezno ka- puco in elastiko v pasu. Po novem nosimo parko na več načinov. Ena izmed zamisli je prav zanimiva, kar kontra- verzna, saj druži dva elemen- ta, ki bi jih še včeraj pripiso- vali slabemu okusu - šport- na parka, pod njo pa prav elegantno oblačilce iz svile, volne ali usnja; zaželeno je ultra mini, če niste preveč zmrzljive! Tudi kapuce na vseh. ostalih oblačilih so le- tos nepogrešljive. Moda zatr- juje, da so najbolj atraktivne celo na večernih oblekah. Si- cer pa ne pozabite, da sodob- ni, inteligentni ženski moda nikar ne vsiljuje, temveč sa- mo sugerira! VLASTA Kupon za modni nasvet Ime in priimek: Točen naslov: Starost: .............................Višina: .... Teža: ......................Konfekcijska št Barva las: ......................... Barva oči: Najljubše barve: ................................ TRGOVINA NA GMAJNI VITANJE - ponujamo tekstil po zelo ugod- nih cenah (jeans, trenirke, pulo- verje bluze itd) - čevlje iz uvoza - športne copate - modne dodatke hoštjan cimperman Vitanje 117 tel. doma 063/77S006 PRAVNA POSVETOVALNICA 24. STRAN - 18. OKTOBER 1990 Mariborska 1, CELJE, tel.: 063/21-533 ... vas vabi s svojo bogato jesensko ponudbo. Za vas smo pripravili: - jesenska potovanja v tujino - Munchen, Graz, Rim, Praga, Krakow - ob Dnevu republikei Pariz z ogledom dvorcev na Loiri, Ažurna obala, Španija-Andaluzija, Maroko- Kraljevska mesta - ugodni počitniški paketi ob morju in v zdraviliš- čih za upokojence in mlade družine - organizirani ogledi večjih sejmov v Evropi - smučanje v Italiji (Piancavallo, Monte Bondone, Kronpiatz), Franciji (Val Thorens) po ugodnih ce- nah in na obročno odplačevanje (akontacija + 3 obroki) - vsako soboto v decembru »shopping izleti« v Munchen - izleti po domovini in tujini za zaključene skupine - maturantski izleti Izkoristite ugodne cene in nas čimprej obiščite v naših poslovalnicah: CELJE, Stanetova 2, tel.: (063) 29-270 ŽALEC, teL:(063) 711-114 VELENJE, tel.: (063) 853-198. . <__y želite tudi vi spoznati sebi primernega partnerja, ste še vedno samski, razvezani ali ovdoveli, stari med 25 in 55 let. Pridružite se prijate- ljem z enako usodo in ugo- tovili boste, da ste prišli v družbo, ki ste jo že dolgo zaman iskali. V Mariboru vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 20. uri, v domu JLA, v Celju vsak prvi in tretji petek v mesecu ob 20. uri, v resta- vraciji Pri mostu, v Ljublja- ni vsako prvo in tretjo so- boto v mesecu ob 19. uri v domu JLA. Podrobnejše informacije dobite tudi po tel. (062) 31- 891, vsako sredo od 16. do 18. ure, tel. (061) 222-855 vsak četrtek od 17. do 19. ure. Prijatelji, prisrčno vabljeni! v vseh kvalitetah, po recepturi in vzorcu. - Nudimo ves avtoličarski material ter celotno opremo ter naprave za avtoličarske delavnice. - Svojim kupcem nudimo strokovne nasvete za novo tehnologijo dela kot je suho brušenje in lakiranje mokro na mokro. Cene so KONKURENČNE! Pridite - prepričajte se! Drago Pirh Kardeljeva 83 Žalec Tel.: (063) 712-481 Turistično društvo Rimske Toplice vabi k sodelovanju obrtnike, podjetja in druge interesente Nudimo možnost dolgoročnega najema odprtega termalnega kopališča s pripadajočimi objekti v Rimskih Toplicah, z možnostjo izvajanja kopali- ške, gostinske in športne dejavnosti. Od zainteresiranih pričakujemo pisne ponudbe in program razvoja. Dodatne informacije dobite pri predsedniku Turi- stičnega društva RimskeToplice na tel. (063)736-057. Ponudbe sprejemamo do 25. 10. 1990. V SREDIŠČU CELJA PRODAMO PRITLIČNE POSLOVNE PROSTORE VELIKOSTI 290 m^. SODOBNO GRAJEN POSLOVNI OBJEKT JE V NE- POSREDNI BLIŽINI ŽELEZNIŠKE IN AVTOBUSNE POSTAJE, OB MAGISTRALNI CESTI V LAŠKO INFORMACIJA TEL: 28-611. Nova trgovina z obutvijo Obuti maček - otroška, ženska, moška in športna obutev - usnjeni in tekstilni izdelki - nogavice in potrebščine za nego obutve - čevlji znanih proizvajalcev »Vodeb« in »Dermastia« - čevlji iz uvoza - Italija Odprto od 9. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Pričakuje vas trgovina OBUTI MAČEK Zlatka Sošterič zagata i a, celje tel. (063) 28-522 FOTOLIK CELJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosto delovno mesto Vodje računovodstva K sodelovanju vabimo kandidata, ki izpolnjuje na- slednje pogoje: - VI. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu - poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili pošljejo kandidati v 15 dneh od dneva objave na naslov: FOTOLIK CELJE, Muzejski trg 8 - Komisija za delov- na razmerja. OBČINA ŽALEC Občinski inšpektorat razpisuje prosta dela in naloge za delavca s posebnimi pooblastili - urbanističnega inšpektorja z zahtevano visoko strokovno izobrazbo arhitekton- ske, gradbene, geodetske, geografske, krajinsko ar- hitektonske, komunalne ali pravne smeri, petimi leti delovnih izkušenj ter strokovnim izpitom. Imenovanje velja za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi razpisa kadrovski službi upravnih organov. Kandida- ti bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Delavski svet podjetja »VRVICA« CELJE razpisuje delovno mesto direktorja podjetja (ni reelekcija) Kandidati, ki se prijavljajo na razpis, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tekstilne, ekonomske ali pravne smeri; - da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del; - da aktivno obvladajo en svetovni jezik; - da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in je po poteku tega obdobja lahko ponovno imenovan. Prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa je potrebno priložiti tudi program razvoja, ki ga kandi- dat načrtuje za prihodnje obdobje. Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: »VRVICA« podjetje za proizvod- njo okraskov in trgovino na debelo in drobno p. o. Kosova ulica 14, Celje. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Novoustanovljena družba AERO COPY, d. 0.0. Ipavčeva ulica, CELJE v slovensko-nemškem lastništvu vabi k sodelovanju VODJA PRIPRAVE DELA Pogoji: diplomirani ekonomist, 3 leta de- lovnih izkušenj v komercialnih in financ^ nih poslih ter znanje enega tujega jezj^j aktivno, enega pasivno, od tega en jezii^ nemščina. Poleg navedenih pogojev mora kandidat obvladati še znanja iz izdelave planov j analiz ter koordinacije tržnih funkcij. VDDJA TEHNIKE Pogoji: diplomirani inženir strojništva 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na vodstvenih delih. Prednost dajemo kandidatom z izkušnjami v papirni ali pa- pirno predelovalni industriji, ter znanje' enega tujega jezika aktivno, enega pasiv- no, od tega en jezik nemščina. Poleg navedenih pogojev mora kandidat obvladati še znanja iz vodenja in usklaje vanja funkcij vzdrževanja, tehnologije ir investicij. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AERO, p. o. CELJE, Kocenova ulica 4, 63000 CELJE, kadrovsko-socialna služba. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DKP MEJA, Šentjur objavlja prosto delovno mesto obratovni knjigovodja Za opravljanje navedenih del zahtevamo: - V. stopno strokovne izobrazbe - ekonomski teh- nik in 36 mesecev delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece Delo združujemo za določen čas, za čas nadomešča- nje delavke na porodniškem dopustu. Prijave z življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov DKP MEJA Šentjur, splošni sektor. GOP »OBNOVA« Celje v stečaju Lava 11/1, 63000 CELJE objavlja JAVNO PRODAJO 1. Novega in rabljenega drobnega inventarja in orodja, ki bo na upravi podjetja GOP Obnova v stečaju, La^^ 11/1 v Celju, 22. do 31. 10. 1990 od 7. do 14. ^ Prodaja bo po sistemu »videno - kupljeno« s takol njim plačilom. 2. Osnovnega sredstva »Betonarna« Celje s pripadajočim zemljiščem v K.O. Teharje. Ponud"® pošljite do 25. 10. 1990. Vse informacije lahko dobite po tel. (063) 31-23^ stečajnem upravitelju. ^IJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED 18. OKTOBER 1990 - STRAN 25 IADIO CELJE^^ ^^ ^trtek, 18. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, ^pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 JJjjila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 [igs do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam J|gs?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), ^ Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Iprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek oreda- Ltek, 19. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, jj pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Jočila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih -nos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 ^aila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim |i5lem, 19.00 Zaključek sporeda. jobota, 20.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, jfl Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 ^aila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, •OO Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 pi danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos jjje.OO Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 torto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, OO Zaključek sporeda. nedelja, 21.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 15Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska l(jaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 05 Čestitke in pozdravi. ponedeljek, 22.10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- fe, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno poldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 jies do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam nes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), ,00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem ^stvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 23. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 10 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 fočila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, .00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 m danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17 30 Odprto z violinskim klju- čem, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 24. 10.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13- tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. RADIO ČMAP IF^ Četrtek, 18. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Pogo- vor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek spo- reda. Petek, 19. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Novice, Instrumenti in glasbila, EPP, Mladi za mlade, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poro- čila, obvestila, 18.00 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 20. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 21. 10.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kme- tijska oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Ponedeljek, 22.10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstav- lja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 23. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kultura, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obve- stila, turizem, kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 24. 10.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Šmarje oddaja na UKW frekvenci 93,7 MHz. RADIO VELENJE^^^S Petek, 19.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informa- tivne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub), 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 21.10.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj?, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovarjali na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj zatem pa sprejemali takšna vaša vprašanja, na katera sami niste uspeli dobiti odgo- vorov), 12.30 Konec opoldanskega javljanja, 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 22. 10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj?, 16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Lestvica Radia Velenje. Sreda, 24.10.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi in mi (oddaja v živo), 18.00 Nasveti vrtičkarjem. Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz. SLOVENIJA I:- ^ 8.50-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.20 VIDEO STRA- NI; 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 17. lekcija; 9.00 MUZ- ZY, angleščina za najmlajše (4/20); 9.15 RADOVEDNI TA- ČEK: GNEZDO; 9.35 F. Bevk; PESTERNA, 2. - zadnji del; 10.10 ČEBELICA MAJA: MAJA IN DEŽEVNIK MAKS; 10.35 ČUDEŽNA LETA; 11.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 29. oddaja; 11.30 POTOVANJE OB REKI ZALI, 2. - zadnji del; 12.15 VEČERNI GOST: POGOVOR Z DR. MILOŠEM KROFTOM; 12.55 OČI KRITIKE; 13.55 VARAŽDINSKI VEČERI BAROČNE GLASBE; 14.00 MARJANCA, posnetek 1. dela zabavne pri- reditve; 15.15 KARAVANA ZAPRAVUlVČKOV: NOVIGRAD, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (6/8); 15.50 PESEM JE... ANDREJ ŠIFRER; 16.20 SOVA, ponovitev, DRUŽIN- SKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK; 17.05 CIKLUS FILMOV WAL- TA DISNEVA: VELIKI RDEČI; 18.35 ZDRAVILA, izobraževal- na oddaja (6/7); 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 TITANIC, kontaktna oddaja v živo; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA, ZLATA DEKLETA, STUDIO 5 B, KADAR SE VEJA ZLOMI; 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 14.35 VIDEONOČ, ponovitev; 18.50 DANES SKUPAJ, oddaja HTV; 19.00 'ALO, 'ALO, angleška nanizanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILSMKE USPEŠNICE, TOM HORN; 22.05 DP V KOŠARKI: SMELT OLIMPIJA - ŠIBENKA, posnetek iz Ljubljane; 22.50 SVETOVNI POKAL V RITMIČNI GIMNASTI- KI, posnetek iz Bruslja; 23.50 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija; 10.00 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA; 11.35 POROČILA; 11.40 LOV ZA SREČO; 12.30 PREZRLI STE POGLEJTE; 14.30 CIKLUS FILMOV O LASSIE: ČUDEŽ; 15.55 OPERNE ZGOBE, angleška serija; 16.50 POROČIU; 17.00 FOL- KLORNA REVIJA 1990; 17.30 ULICA STRAHOPETCEV; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 PRISRČNO VAŠI, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 ZLO POD SONCEM; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 ŠPORTNA SOBOTA; 22.35 POROČILA V ANGLEŠČI- NI; 22.40 PROGRAM PLUS, NEUNIČUIVI, SIN Z OTOKA, SANTA BARBARA; 0.50 POROČILA; 0.55 EKSTRA PRO- GRAM PLUS: VEČ KOT SAMO FLIRT HRVAŠKA II 13.50 TEST; 14.10 TV KOLEDAR; 14.20 DANES SKUPAJ; 14.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 17.00 DP V KOŠARKI: Crvena Zvezda - Cibona; 18.25 Pančevo: ROKOMET, Če- tveroboj narodov: Jugoslavija - Danska; 19.30 DNEVNIK; 20.15 GLASBENI VEČER: Leo Nucci v Zagrebu; 21.40 PO- ROČILA; 21.45 TV FEUTON: Kje so...; 22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR KOPER 11.15 NOGOMET, nemško prv. (ponovitev); 13.00 BASKET - »Assist« (ponovitev); 13.30 SUPERVOLLEV (ponovitev); 14.00 FOOTBALL NFL; 15.30 NOGOMET, nemško prv. / nep. prenos; 17.30 NOGOMET, Angl. prv. / pos. prenos; 19.30 SPORTIME - Športni pregled; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, špansko prv. / pos. prenos; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 TENIS - ATP TOUR; 23.30 MOTORJI: Mexico - prototipi; 00.30 NOGOMET, špansko prv. (pono- vitev); AVSTRIJA I__________________ 9.00 POROČILA in FERDY, risanka; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 OBLJUBA OB ZORI, ponovitev, (Promise at Dawn - ameri- ško-francoski film, 1970); 12.35 KOROŠKA: PLEBISCIT, ob 70. obletnici; 13.35 POROČILA; 13.45 Ml, ponovitev; 14.20 UČITEU UWE KARSTEN, (Nemški film, 1954); 15.55 HIŠA V JERUZALEMU, 20. del: Izgubljeni sin; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 NADAUEVA- NJA NI! TV knjižna polica z Edgarjem Bohmom; 17.30 . KAPITAN SMODNIK NA ČRNI SVINJI, Upor na ladji Črna svinja, risanka; 17.35 MUPPETS SHOW, gost: Lola Falana; 18.00 POGLEDI S STRANI; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJA- NOV, odgovarja pater dr. Berthold Mayr; 18.30 NOGOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi: Chris Lohner: 19.30 ČAS V SLIKI; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 KDOR REČE A, vodi Peter Rapp; 22.15 OBSTRANEC, Le marginal - franco- ski triler, 1983); 23.05 POROČILA; 23.55 SILA ZLA, (Com- pulsion - ameriški film, 1959); 1.40 EX LIBRIS AVSTRIJA II— ^^ 12.15 LEKSIKON UMETNIKOV, kiparka Urlike Truger; 12.20 BORZNA POROČILA; 12.35 SP V ŠAHU 1990, iz New Yorka; 13.05 MAN & MUSIC, Dunaj - konec cesarstva, 2. del; 14.00 ŠPORT; 16.15 MATERE, pogovor s Thomasom Bubendor- ferjem in njegovo materjo Ute;^ 17.00 LJUBA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 CESA- RIČIN SEL, Tajna pogajanja; 18.30 MAGAZIN ALPE-JA- DRAN, z reportažami iz Italije^ Jugoslavije in Avstrije; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ČRNE OČI, (Oci ciornie - italijan- sko-sovjetski film, 1986); 22.10 POROČILA; 22.15 ŠPORT; 22.45 SRČEK, oddaja za zaljubiti z Rudijem Carreilom; 23.10 X-LARGE, Teksas - glasbeno potovanje po Lone- Star-State; 0.10 CHECKPOINT, Pop made in Austria; 1.30 EX LIBRIS SLOVENIJA I M 7.55-0.05 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.10 VIDEO STRA- NI; 8.20 ŽIV ŽAV; 9.10 HOVI; 9.40 GRADOVI; KAKO SO RASLI (6/13); 10.10 ZGODBA O HOLLVVVOODU; 11.00 ALO, ALO; 11.25 VIDEOMEH; 12.00 KMETUSKA ODDAJA TV NOVI SAD; 13.10 RUDI CARRELL SHOW, ponovitev; 14.45 ROSOVVSKI; 15.35 SOVA, ponovitev; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 JETNIŠKI ROČK; 18.35 DRUGA GODBA '90: UUDSKI PEVCI Z NOTRANJSKEGA; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MER- NIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 STRATE- GIJA SRAKE; 20.55 ZDRAVO; 22.15 TV DNEVNIK 3; 22.40 SOVA: DOKTOR DOGGIE HOWSER, STUDIO 5B; 23.55 VI- DEO STRANI SLOVENIJA II ^ 10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in KRAUEVSKI KOLAČ, francoski film, ZAGREB FEST '89; 14.30 FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO JAPONSKE, posnetek iz Suzuke; 15.30 ŠPORJNO POPOLDNE, vključitev; 18.00 Pančevo: ROKOMET (Ž), četveroboj narodov: Jugoslavija - Nemčija, prenos; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČUDEŽNA ČUTILA: ISKA- NJE SMISLA, angleška poljudnoznanstvena serija (6/7); 20.30 BESEDA NA STREHI SVETA, pogovor z Reinholdom Messnerjem in Tomom Česnom; 21.50 ŠPORTNI PRE- GLED; 22.35 DP V NOGOMETU: Olimpija - Budučnost, reportaža iz Ljubljane; 22.55 SVETOVNI POKAL V RITMIČNI GIMNASTIKI, posnetek iz Bruslja HRVAŠKA IB^^^TO^m 9.10 POROČILA; 9.35 EVVOKSI, ponovitev risane serije; 9.40 NEDEUSKO DOPOLDNE ZA OTROKE; 10.40 RISANKE; 11.00 RESNA GLASBA; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.00 DAKTARI, ameriška nanizanka (2/26); 13.50 POROČILA; 13.55 ŽIVI OGENJ, ameriški film; 15.35 RISANKA; 15.45 STARE LADJE, reportaža; 16.00 SVET NARAVE, angleška poljudnoznanstvena serija (6/10); 17.10 POJMO V DEŽJU; 18.45 EVVOKSI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČLOVEK, KI JE IMEL RAD POGREBE; 21.30 TV DNEVNIK; 21.50 ŠPORTNI PREGLED; 22.35 PO- ROČILA V ANGLEŠČINI; 22.40 PROGRAM PLUS: ALF, PO- POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZAHODU, potopis, SIN Z OTOKA; 0.50 POROČILA; 0.55 EKSTRA PROGRAM PLUS: ROŽNATA NANIZANKA HRVAŠKA II 12.00 TEST; 12.10 TV KOLEDAR; 12.20 PROGRAM PLUS, ponovitev; 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE: Bruxelles: RIT- MIČNA GIMNASTIKA reportaža, AMERIŠKI NOGOMET, Bru- xelles:. RITMIČNA GIMNASITKA, prenos, Pančevo: ROKO- MET, Četveroboj narodov, Jugoslavija - Nemčija, Split: DP V KOŠARKI, POP'84 - Partizan; 21.10 POROČILA; 21.15 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, 8/10 del dokumentarne serije; 22.05 Bruxelles: RITMIČNA GIMNASTIKA, posnetek; imrrri 10.45 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono- vitev); 12.30 TENIS-ATP TOUR (ponovitev); 13.30 NEDELJ- SKI SPORTIME; 17.00 TENIS, Ziirich: Ž turnir; 18.00 SU- PERVVRESTLING; 19.00 OB RINGU (ponovitev); 20.00 FISH EVE (ponovitev); 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 EUROGOLF; 23.30 ŠPORT AVSTRIJA i ^^ 9.00 POROČILA; 9.05 NE VEMO, LE UGIBAMO, 2. del odda- ja s filozofom Karlom R. Popperjem; 9.50 Univerzum: AMA- ZONKA - PREPLAVUENA DIVJINA, 2. - zadnji del doku- mentarnega filma, ki je nastal v sodelovanju BBC-ja z Nati- onal Geographic Society; 10.35 TEDNIK, z vremensko na- povedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOVNA KONFEREN- CA; 12.00 HELLO AUSTRIA, BELLO VIENNA, tedenska od- daja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 ZAČIMBE ŽIVUENJA, Poper; 13.50 ODRA- SLI EDISON, (Edison the Man - ameriški film, 1940); 15.35 HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 ENA, DVA ALI TRI, otroška oddaja; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 PAMET- Kl, Valentinovo, risanka; 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30 GOZDARSKI NADZORNIK BUCHHOLZ, Junaki; 19.15 LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 JAZ O SEBI. (Avto)-biografski zapiski Franza Leharja, ki bo pripovedoval iz svojega bogatega glasbenega življenja.; 21.15 VIZIJE; 21.20 OBERON, opera Carla Marie Von VVebra; 23.40 MEDNARODNA PUBLICI- STIČNA NAGRADA CELOVEC 1990, reportaža AVSTRIJA II 4.50 FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO JAPONSKE, iz Suzuke; 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 KULTURA ZA ZAJTRK; 10.30 ISKANJE POPOLNOSTI, 3. del: .Bela obleka iz cerkve; 11.00 TUJČEVI SLEDOVI, (The Stran- ger - ameriški film, 1946); 12.30 KREPKI SOKOVI VZHOD- NEŠTAJERSKE, Schilcher, eno najstarješih vin srednje Evrope, je večno štajersko vino. Ime ima po svoji spreminja- joči se rdeči barvi.; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA; 13.30 ŠPORTNO POPOLDNE, FORMULA 1 ZA VN JAPONSKE, posnetek; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 18.00 CESARIČIN SEL, serija; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRI- JA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽIL- CA; 20.15 ŠAKALOVO POLETJE. (Death Has a Bad Reputa- tion - britanski film, 1989); 21.55 POROČILA; 22.00 SPACE- BALLS, (Ameriški film, 1987); 23.30 KOBRA. PREVZEMITE, Čudni vikend; 0.15 ŠPORT/POROČILA SLOVENIJA 8.35-11.05 in 15.10-0.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH UUD- STEV: MOHAMED PONOVNO V MEKI (5/13); 9.10 MAČKON IN NJEGOV TROP, risana serija; 9.40 SLOVENSKI UUDSKI PLESI DOLENJSKA; 10.10 UTRIP; 10.25 ZRCALO TEDNA; 10.40 TV MERNIK; 10.55 VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO STRANI; 15.35 SOVA, ponovitev, DOKTOR DOOGIE HOW- SER, STUDIO 5B; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ZDRAVO, ponovitev; 18.30 RADOVEDNI TAČEK: SLADKORČEK; 18.45 ČEBELICA MAJA: MAJA IN ŽABA, risana serija; 19.10 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 BEG; 20.55 OSMI DAN; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05 VELIKI KOREOGRAFI: CAROLVN CARLSON, italijan- ska serija (2/4); 23.00 SOVA: ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, STUDIO 5 B; 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI, 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBUANA; 19.00 BILL ODDIE V RAJU, angleška poljud- noznanstvena serija (2/3); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠ- ČE, 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 20.55 SEDMA STEZA, oddaja o športu. 21.15 CAMEL TROPHV '90: TISOČ MIU PERESTROJKE, 2. del dokumentarne oddaje (4/4); 21.45 OMIZJE: JAVNA RTV V EVROPI IN PRI NAS; 22.45 SATELIT- SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI KOPER 12.30 »RALLV DEI FARAONI« - POSEBNA ODDAJA; 13.00 SUPERWRESTLING (ponovitev); 14.00 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (ponovitev); 15.45 EUROGOLF (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGO- MET: ARGENTINSKO PRV.; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 IZBOR TV KOPRA; 23.30 EUROGOLF; 00.30 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA (ponovitev) HRVAŠKA ^ 18.05 TEST; 18.15 TV KOLEDAR; 18.25 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.35 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, dokumentar- na serija; 19.30 DNEVNIK; 20.00 SVET ŠPORTA; 20.50 PO- ROČILA; 20.55 INTERVJU: Krsto Civijič; 22.00 CIKLUS KI- NOTEKA; UUDJE-MAČKE HRVAŠKA II ^^ 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR. 9.30 SPORED ZA OTROKE; Sedmi veter (1/10); Pojdi nekam, ne vem kam (1/ 10); 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; Naši prijatelji živali: psi v iskanju glasbe: Samobor TV gledališče: pantomima, Evro- pa danes; TV leksikon; verz; 12.00 POROČILA; 12.20 SATE- LITSKI PROGRAM MTV; 13.50 VIDEO STRANI; 14.00 SPO- RED ZA OTROKE; Sedmi veter (1/10); Pojdi nekam, ne vem kam (1/10); 14.35 POROČILA; 14.40 PROGRAM PLUS, po- novitev; 16.50 POROČIU; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM GLAS- BENA SREČANJA V ISTRI; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 MORJE, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 CIKLUS MLADI AVTORJI .CAJTNOT«; 21.05 ARGUMENTI, oddaja o zunanji politiki; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55 POROČILA V ANGLEŠČI- NI; 22.00 PROGRAM PLUS: DOBER VEČER, JAPONSKA, pogodba; POGODBA; 0.10 POROČILA AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in TOM IN JERRV, risanka^ 9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ČRNE OCI, ponovitev, (Oci ciornie - italijansko-sovjetski film, 1986); 12.25 DEŽE- LA DOLIN, Salzkammergut, ponovitev; 13.10 POROČILA; 13.15 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi; 13.45 TEDNIK, ponovitev; 14.15 POLICIJSKA POSTAJA 1, Na- mestnik; 14.40 ONEDINOVA LINIJA, Slepi potnik; 15.30 Otroški program, PRAŠIČ REDKO PRIDE SAM, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI SREČA- NJE; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, Pismo mami - berlin- ske zgodbe; 17.30KVIZ IN VIDEO USPEŠNICE; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 GOZDNI NADZORNIK BUCHHOLZ, fotografija; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PO- NEDEUEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECI- ALITETE; 21.15 MIKE HAMMER, Vedno se začne z umorom; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 ZANIMIVOSTI IZ SVETA FILMA; 22.40 JULIJA IN JULIJA, (Giulia e Giulia - italijan- sko-britanski film, 1987); 0.15 POROČILA; 0.20 KOBRA, PREVZEMITE, Vdova; 1.05 POROČILA AVSTRIJA II 16.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in grafik Eugen Plan; 16.45 UKRADENO OTROŠTVO, Ameriška TV kot varuška in kvarljivka otrok; 17.30 LIPOVA ULICA, Rojstna dneva; 18.00 CESARIČIN SEL, Prus na Dunaju; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOBRO, DA IMAMO MARIJO, padli angel; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALI- TETE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ČAS MRAKA. 23.10 ŠTAJERSKA JESEN 90, 23.55 POROČILA 26. STRAN - 18. OKTOBER 1990 TELEVIZIJSKI Spo,. SLOVENIJA 8.35-12.35 in 14.05-24.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 20. oddaja; 9.30 ČLOVEKOVO TELO, 2. oddaja; 10.00 BOJ ZA OBSTA- NEK; življenje orlov; 10.25 NEMŠČINA - ALLES GUTE (19/ 26); 11.00 SEDMA STEZA, oddaja o športu, ponovitev; 11.20 OSMI DAN, ponovitev; 12.05 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI, 14.30 TV MOZAIK: NEMŠČINA - ALLES GUTE, ponovitev 19/26); 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev, ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, STUDIO 5 B; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ČLOVEKOVO TELO, 2. oddaja; 17.30 BOJ ZA OBSTANEK; življenje orlov; 18.00 LONČEK, KUHAJ, JANEŽEVI UPOGNJENCI; 18.10 ŽIV ŽAV V KRANJU; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 NESPODOBNO VEDENJE; 21.00 MEST- NE ZGODBE; KARLOVAC, zabavnoglasbena oddaja TV No- vi Sad (2/5); 22.00 SOVA; DEKAMERON, STUDIO 5 B; 23.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA II M 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 16.40 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 NAŠA PESEM'90, 5. oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA- RIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35 GRADOVI; KAKO SO ŽIVELI NA GRADOVIH (7/13), BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika (1/3); 21.25 UMETNIŠKI VEČER; SHAKESPEARE NA TV; CIMBELIN, angleška TV drama KOPER^. ^ 12.30 JUKE BOX (ponovitev); 13.00 EUROGOLF (ponovi- tev); 14.00 OB RINGU - POSEBNA ODDAJA (ponovitev); 15.45 IZBOR TV KOPRA (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET; 19.30 SPORTIME - ŠPORTNI PREGLED; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 ZADETKI TEDNA; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 BASEBALL MLB; 23.30 OB RINGU; 00.30 ZADETKI TEDNA (ponovitev) HRVAŠKA I ^^ 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET, odda- ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 PRIČE PRE- TEKLOSTI; stare kovačnice. Iz sveta narave; mačke, Iz zgo- dovine glasbe; Gallus, renesansa. Beneški lev v Dalmaciji, Vse o postaji; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PROGRAM HTV; 13.50 VIDEO STRANI; 14.00 MALI SVET. oddaja za otroke; 14.35 POROČILA; 14.40 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.50 POROČILA; 16.55 ŠOL- SKI PROGRAM; NAŠI LIKOVNIKI; MILAN STEINER; 17.25 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 ZNA- NOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBA- NJE LOTA; 20.05 LORCA, SMRT PESNIKA; 21.35 V VELI- KEM PLANU, kontaktna oddaja; 23.05 TV DNEVNIK, 21.35 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.30 PROGRAM PLUS; DRAGI JOHN, SKRIVNOSTNA INDIJA, POGODBA, TAJNE SLUŽBE; 1.40 POROČILA HRVAŠKA II: 17.35 TEST; 17.55 TV KOLEDAR; 18.05 HOROSKOP; Dvojč- ka; 18.35 SVET ŠPORTA; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK; 21.00 POROČILA; 21.10 PISMO NEZNANEMU UU- BIMCU; 22.50 ŠAHOVSKI KOMENTAR AVSTRIJA I ---- 9.00 POROČILA in TOM IN JERRY, risanke; 9.30 ANGLEŠ- ČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 UČITELJ UWE KARSTEN, ponovitev, (Nemški film, 1954); 12.00 PRED BASSET, risanka^ 12.05 ŠPORT V PONEDEUEK, ponovi- tev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 DOGO- DIVŠČINE V RASTLINSKEM SVETU; 14.05 VILA BROCKEL- STEIN, Nora violina, risanka; 14.15 POLICIJSKA 1, Vse je teater; 14.40 ONEDINOVA LINIJA 15.30 Otroški program; 15.35 TUDI HEC m6ra^y'»v- AM, DAM, DES; 16.30 MINI ATEUE; 16.55 MiNl ^I j Ij' KI; 17.05 RAMONA, Spalna srajca - po kniioah ^ Cleary; 17.30 MINI REPORTAŽA; 17.55 OKOLI SvirS DNEH; 18.00 Ml, ponovitev; 18.30 GOZDARSKI Nah, ** BUCHHOLZ, Škoda; 19.22 ZNANJE DANES V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Un^ t AVSTRALSKA DIVJINA, Nevarni importi, zadnii hIN TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 DALLAS, Hudičev? 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 SFINGIN LET n^ sphinx - francoski film, 1984); 23.40 KOBRA, PpfV« TE, Tatvina po uradnem nalogu; 0.25 POROčIla ^ AVSTRIJA 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar in kipar Zbvnoi,. 17.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ORIENTACIJA; 18.00 SEL, Čarovnije; 18.30 WURLITZER; 19.00 LOKALNI? GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20OO k i RA; 20.15 DA ALI NE, oddajo vodi Joachim Fuch,^' 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE NE, oddaja zunanjepolitične redakcije; 22.00 ČAS V zer casio, 4 oktave, nov, prodam 25% ceneje- fon 784-146. KLARINET B, znamke se* rie 9, dobro ohranjen. I* Edi Fidler, Ivenca VIOLINO prodam. Telefo"' BELORUS, planino, pro«'«"' fon 39-042. ^ NOV videorekorder ter ^ stolp prodam. Telefon Živali PRAŠIČKE različnih vejl^ dam. Pavel Krajnc, ^^ 10, Vojnik. ^ MLADE prašičke prodam Zg. Hudinja 2. KRAVO mlekarico P^d« Tržan, Lisce 27, Celje TELICO, frizijko za ple"^®' Telefon 741-493. TELIČKO, črnobelo, ' ^^ prodam ali menjali Telefon 751-325. ^ 2X100 mladih o^rasjli l , prepelic, skupaj s ^ samezne ptice, |gffli vzrejene, prodam- 361. UGODNO ŠPORTNE NUUE 184,00 MAJE S KAPUCO K7,00 din MOŠKE SRAJCE 148,00 din POIŠČITE NAS NA 391. STRANI TELETEKST A! TV GolcJstar - ekran 51 cm Video Samsung Potrošniško posojilo na 6 mesecev BREZ POLOGA S samo 1,9% obrestno mero na mesec Prava trgovina za vaš avto Celje, Čuprijska 9 Tel. 24-025, 24-303 Nudimo vam sedežne prevleke za domača in uvožena vozila! L. M. Obiščite nas v NAMI ŽALEC Po ugodnih cenah in hitro vam nudimo: - osebna vozila - terenska vozila - gospodarska vozila AVTOODPAD CENO Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah, telefon (062) 815-095 trgovina z rabljenimi avto deli Kočevarieva 2 (Teharska cesta), telefon (063) 24-157. NOVO! Ne veste, kaj bi podarili ma- mi, sestri, teti, prijateljici, ženi, babici... Dragoceno in vedno zaželeno darilo. DARILNI BON - paket roč- ne masaže ali paket sonče- nja. Pri vsakem plačilu pa- keta je ena masaža oz. ena ura sonca ZASTONJ. NOVO! Z veseljem vam želi- mo povedati, da smo v Ce- lju v prostorih RC odprli SONČNI STUDIO. - ročno masažo telesa in obraza - celotno sončenje nudi- mo z najmodernejšimi na- pravami (filter) PRIVILEG z učinki, ki so za kožo celo bolj zdravi od naravnih sončnih žarkov (poškodo- vani ozon) - poskrbeli bomo za tego- be celulita, ki pestijo veči- no žensk, zdravljenje celu- lita s celutex 200 K 8000. SONČNI STUDIO d. o. poslovna enota Celje, Ulica XIV. divizije 14, Celje, telefon (063) 28-611. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26 CELJE TEL & FAX 063/29-979 SERVIS SEMIČ Šmarje pri Jelšah 69 Telefon (063) 821-385 Hitro, strokovno popravljam pralne strof štedilnike, hladilnike, zamrzovalnike in bojl& Obiščite našo trgovino z rezervnimi deli, cene konkurenčne. Naročila sprejemamo o do 21. ure. OGLASI - INFORMACIJE 18. OKTOBER 1990 - STRAN 31 trgovina tfRViS Zidanškova 25, ^ tel.: 28-653 popravljamo: . wale gospodinjske jparate . akustične aparate . električna orodja . elektro instalacije (^SEH ZNAMK IN miZVAJALCEV) Prodajamo: . satelitske sprejemnike . vse vrste električnega usteriala po ugodnih cenah NOVOST v Centromerkurjevi prodajalni (Celju, Tomšičev trg 4. V prodajalni velika izbira gumbov, sukancev, zadrg m raznih šiviljskih pripomočkov, svetovno inanih proizvajalcev. lENTROMERKUR se iPriporoča in vas pričakuje! tCčrnobelih krav z A kontrolo ptodam. Telefon 701-574. lAVO simentalko, visoko brejo, prodam. Janko Čujež, Lekmarje 16, Vinski vrh. 'IZE, mlade, za osemenitev, pro- ilam. Ogled po 15. uri, Požlep, hodno 21 b. '^VO, brejo, vozno, prodam. Mi- ^ Plavček, Podgrad 39, ^VO, šest mesecev brejo (dru- 5« tele) in 200 kg telico, prodam, ^olak, Pepelno 19, Šmartno v R. športni rekviziti ^"NlCO Elan s tremi ležišči, ^etnljeno s prikolico, prodam. ^«MIK-MATIC< DRAGAN MILENKOVlC CELJE. MARIBORSKA 119 ® ()63 37-9.S() Trgovina za nakup ob vsakem času - živila - pijače - delikatesa - kruh, mleko in še in še... NON STOP O do 24 Bi radi sami poleteli v višave in uživali v samoti? Potem je za vas prava priložnost, da se vključite v tečaj motornega letenja, ki ga prireja Aeroklub Celje. Vse kar vas zanima boste izvedeli na letališču v Levcu ali po telefonu 25-030. Pridite in poizkusite! IZDELUJEM porcelanske slike za nagrobne spomenike ovalne in štirioglate vseh velikosti: hitro - pošiljanno po povzetju. Vaša naročila pošljite na naslov PERO TRAVAR, likovni umetnik, Cetinjska ul. 10, 71000 SARAJEVO Diskont »Karlo« škofja vas 66 tel. (063) 35-612 Nudimo vam: - veliko izbiro živilskega in neživilskega blaga - ob večjih nakupih dostava na dom Ugodno: - moka TIP 500 kg 4,60 din - vse vrste vin že od 12,00 din dalje ^^ - sladkor kg 10,80 Odprto: vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 15.00 nedelja od 8.00 do 11.00_Se priporočamo! TRGOVINA Čuprijska 4 CELJE (ulica med hotelom Evropa in kinom Union - nasproti Foto Pelikana) - usnjene jakne od 2.900,00 din - torbice od 390,00 din - pasovi od 140,00 din - jeans - nakit... Društvo za boj proti sladkorni bolezni vabi vse sladkorne bolnike, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v Četrtek, 25. 10. ob 16. uri, v dvorani socialnega zava- rovanja, Gregorčičeva 5, Celje. ZA vsa fasadna dela vam monti- ram in dajem v najem fasadni oder. Telefon (063) 36-853. AVA d.o.o. vam nudi posredovanje oziroma zanesljivo prodajo va- šega rabljenega avtomobila. In- formacije telefon (063) 27-526, ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. 32. STRAN - 18. OKTOBER 1990 NOČNE CVETKE • V četrtek je bila celj- ska policijska postaja ob- veščena, da se v bližini telo- vadnega igrišča Srednje pedagoške šole nahaja mo- žakar, ki uživa ob pogledu na brhka dekleta v šport- nih dresih. Vznemirjen pa ni bil le neznanec, ampak tudi srednješolke. Neznani uživač je še pred prihodom miličnikov pobegnil. • V petek dopoldne ista zgodba z istim užitkaijem. Spet so prišli možje posta- ve, ki so se soočili z V. S. in mu preprečili nadaljnje razkazovanje »domovine«. • Gorazd M. iz Kraigher- jeve v petek ni bil prijazen s svojo družico. Svoje raz- položenje je izražal sila glasno, ob zvokih klofut in drugih prijemov, ki sploh niso bili nežni. • Jorge J. je v soboto ho- tel »še«. Ker mu točajka v bifeju, imenovanem Be- ton, ni bila naklonjena, je začel razgrajati in trositi sa- me neumnosti. Dva milič- nika, ki sta mu vetovala, n^ neha kaliti javni red in mir, sta bila razočarana. Ker ju ni hotel razumeti in ubogati, sta ga odpeljala s seboj. Daje bil zelo pijan, menda ni treba posebej raz- lagati. • Nekateri si pa res veli- ko upajo. V soboto je prišel na policijsko postajo Mi- lenko O., ki je od dežurne- ga zahteval informacije, ki mu jih le-ta, kljub najboljši volji, ni mogel dati. Neza- dovoljni Milenko je začel robantiti in razgr^ati, v tej vnemi pa se je spravil celp nad policijski inventar. Do iztreznitvene kamrice ni imel daleč. • Nekateri pa so nagle jeze, a se dgjo tudi naglo preleviti v prave pohlevne- že. V soboto okoli osmih zvečer, je Stanka zaprosila za miličniško posredova- nje, ker je bil možek hud in zelo glasen. Še preden pa so miličniki uspeli prihiteti na pomoč, je Stanka spet poklicala in povedala, daje soprog že zaspal pod vpli- vom alkoholnih hlapov. M. A. Požar pustošil po NT&Rc Nikoli nismo niti upali pomisliti, da bi lahko osred- nji prostor na zadnji strani našega časnika namenili tu- di naši hiši. Pa se je zgodilo: v torek ponoči je poslopje Novega tednika in Radia Celje zajel požar. O tem je, ob 00.45 uri, Postajo milice Celje obvestil občan Daniel Kruleč iz bližnje Zidanško- ve ulice. Na kraj požara je takoj po sporočilu prispela patrulja celjske Postaje milice. Gasil- ci celjske poklicne brigade, ki so prav tako prispeli ne- mudoma, pa so v razmeroma zelo kratkem času požar lo- kalizirali in pogasili ogenj. Takoj je bila na kraju nesre- če tudi komisija UNZ Celje, ki je pričela z zbiranjem po- datkov, informacij itd. Požar je izbruhnil v sred- nji, tako imenovani radijski etaži, najbolj poškodovani pa so: dnevni prostor za teh- nike, skoraj popolnoma je uničena fonoteka, delno pa sta poškodovana tudi oba ra- dijska studia. Sicer pa sta za delo praktično onesposob- ljeni dve etaži naše skupne časopisne in radijske hiše. Novinarji smo se začasno preselili na »rezervno lokaci- jo«, v nekdanje upravne pro- store Grafike Aera. V gornje prostore smo takoj preselili studijske naprave da bi naš in vaš radio molčal čim kraj- ši čas. Škoda je velika, oceniti pa jo bo zmogla le ekipa stro- kovnjakov, medtem ko vzrok požara strokovnjaki UNZ Celje še raziskujejo. Ko smo si spomladi na no- vo uredili delovne prostore in bili zadovoljni in ponosni nad uspehom ter delovnimi pogoji, se zdaj le nemo spra- šujemo, zakaj je ta naša sreča trajala tako kratek čas. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Dnevni prostor za tehnike, kjer naj bi pričelo goreti. Tehnik Sašo Matelič skuša rešiti, kar se rešiti da. Požiga osumljen domnevni dopisnik raznih medijev Na dan požara v Novem tedniku in Radiu Celje je bila okoli 14.30 ure tiskovna konferenca, na kateri so dali predstavniki UNZ izjavo o nočnem dogodku. Ob pomoči kolegov iz republiškega sekretariata za notranje zadeve so celjski delavci UNZ ugotovili, da je bil požar pov- zročen namerno, torej je šlo za požig. Dejanja je osumljen 20- letni S. L. iz Zagreba, domnevni dopisnik raznih jugoslovan- skih medijev. Osumljeni je prišel pred požarom v objekt skozi vrata, ki so bila slabo zaklenjena. Tam je iz dnevnega prostora za tehnike odtujil nekaj radijskih tehničnih pripomočkov, poslovni kovček in dva walkie-talkie-ja. Po izvedeni tatvini je na treh različnih mestih v poslopju zanetil požar in se vrnil v hotel v Celju, kjer je imel najeto sobo. Iz hotela je šel v mesto, kjer pa so ga že prijeli delavci Uprave za notranje zadeve. Osumljenega S. L. so takoj po prijetju priprli, izvedeli pa smo tudi, da so ga pred tem dejanjem že iskali organi pregona republike Hrvaške. Požar v celjski bolnišnici V četrtek, 11. oktobra, je okoli 23.30 ure začelo goreti v klet- nih prostorih novega dela bolnišnice v Celju. Na kraj požara je prišla komisija, ki je ugotovila, da je požar izbruhnil v nedograjenem kletnem prostoru, kjer ima Klima Celje skladišče klimatskih naprav in izolacijskega materiala. Vzrok požara še ni znan, materialna škoda pa po prvih ocenah znaša okoli dva milijona dinaijev. Pri gašenju je sodelovalo sedem gasilcev iz celjske poklicne brigade, v požaru pa ni bil nihče poškodovan. PROMETNE NEZGODE Spolna zloraba mu ni uspela v Tomšičevi ulici v Velenju je neznanec okoli 18. ure priča- kal T. L. iz Velenja, jo udaril po glavi ter jo zavlekel v bližnjo travo. Ženska je začela vpiti, nasilnež pa jo je poskušal z udarcem utišati. Ker je imela še toliko moči, da je s klica- njem na pomoč nadaljevala, je napadalec od nameravanega dejanja odstopil in pobegnil. Ogrožena ženska je delavcem ONZ podala dokaj dober opis napadalca. Prepir se je Icončal s smrtjo v gostišču Lovec na Dobrni sta se 9. oktobra popoldne sre- čala M. M. iz Celja in J. N. z Do- brne. J. N. je bil močno vinjen in je z žaljivkami tako zelo raz- dražil M. M., da ga je le-ta uda- ril tako, da je J. N. padel na tla in z glavo udaril ob točilno mi- zo. Kmalu za tem, ko so ga pri- peljali v celjsko bolnišnico je J. N. poškodbam podlegel. Nočna trgatev v času od 29. septembra do 6. oktobra so se neznanci priti- hotapili v vinograd A. Š. iz Ce- lja, ki je v Malih Dolah pri Voj- niku. Dolgih in hitrih prstov so potrgali okoli tono belega in črnega sortnega grozdja. Za to opravilo so si izbrali najbolj va- ren, nočni čas. Vlomil v cerkev Med 3. septembrom in 8. ok- tobrom je neznanec vlomil v cerkev Svete Neže na Briner- jevi gori v konjiški občini. S sabo je odnesel mašno knji- go, spisano v latinščini ter ke- lih za mašni obred. Posloval z neicritimi čeki Osumljeni E. P. iz Velenja je v času od 29. avgusta 1989 do 13. junija letos izdal sto čekov, za katere pa ni imel dinarskega pokritja. S tem je enoto Ljub- ljanske banke v Velenju oško- doval za več kot 51 tisoč dina- jev. Nekateri resnično še niso zreli za brezgotovinsko poslo- vanje. Kršil delavčeve temeljne pravice Napisana je kazenska ovad- ba zoper J. Ž., zasebnega go- stilničaja, ki je imel v letošnjih osmih mesecih zaposleno kot natakarico D. L. ne da bi jo so- cialno zavaroval in uredil osta- le obveznosti s področja delov- ne zakonodaje. Tatovi zdaj ciljajo na ženske J. B. iz Rečice ob Savinji je v soboto, 13. oktobra malo pred poldnevom kupovala no- vo obutev v prodajalni Beo- grad v Celju. Neznanec ji je med nakupom iz torbice izma- knil denarnico z gotovino. De- lavci UNZ Celje opozarjajo na previdnost, s^ je bilo v minu- lih letih prav v tem času več tovrstnih tatvin v prodajalnah z obutvijo. Ženske, navdušene nad bogato ponudbo dragih škornjev, med pomerjanjem pogosto pozabljajo na torbice, zmikavti pa prežijo in samo ča- kajo na ugoden trenutek. Poskus posilstva v petek, 12. septembra ob 22.15 uri je V. P., star 41 let, v Vrunčevi ulici v Celju napa- del mlajšo žensko, jo zbil na tla in jo hotel spolno zlorabiti. Kasneje je ogrožena ženska na- padalca prepoznala v nekem drugem kraju in ga prijavila organom za notranje zadeve. M. A. Zaneslo ga je v ponedeljek 8. avgusta se je, okoli poldneva, pripetila prometna nezgoda na magi- stralni cesti v kraju Zajesov- nik. V nezgodi je bila ena ose- ba hudo telesno poškodova- na, materialna škoda pa zna- ša okoli 110 tisoč dinarjev. Iz smeri Vranskega proti Za- jesovniku je vozil tovorni avto Viktor Močnik iz Krivega vrha v občini Lenart. V Zajesovni- ku je dohitel vozilo in pričel zavirati, pri tem pa ga je zaradi spolzkega vozišča zaneslo na levi vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Theodor-Rudolf Kreutz iz Ljubljane. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem se je Kreutz hudo telesno poško- doval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Vozilo obtičalo Na regionalni cesti v Koz- jem se je v torek, 9. oktobra popoldne, pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, gmotna škoda pa znaša približno 50 tisoč dinarjev. Stojan Kajba iz Senovega je vozil kombinirano vozilo iz smeri Kozjega proti Podsredi. Ko je pripeljal v oster nepre- gledni levi ovinek, ga je zane- slo izven vozišča, tako da se je vozilo prevrnilo preko strehe in obležalo bočno v obcestnem jarku. V nezgodi se je voznik lažje telesno poškodoval, nje- gov sopotnik Bojan Kranjec iz Dolnjega Leskovca pa huje. Z avtom v peško v sredo se je, ob 21.50 uri, pripetila prometna nezgoda v središču mesta logaška Slatina. Iz smeri centra ii po Zdravihškem trguje ^ . oU Par- tizanski ulici vozil osebni avto- mobil Zvonko Amon iz Roga- ške Slatine. Pri avtobusni po- staji je krožni promet, ki je oz- načen s prometnimi znaki, v neposredni bližini pa je pre- hod za pešce, ki je označen le s talno označbo. Ko je voznik Amon pripeljal do prehoda za pešce, je z njegove leve strani na prehodu prečkala cesto Ire- na Špiljakiz Rogatca. Voznik je zaviral in se umikal v levo, vendar trčenja ni mogel pre- prečiti. Peško je zadel v desni bok in jo zbil po cestišču, kjer je obležala s hudimi telesnimi poškodbami. Nezgoda kolesarja v soboto se je, ob 21.20 uri, pripetila prometna nezgoda v Draži vasi, v kateri se je hudo telesno poškodoval ko- lesar. Iz Žič proti Draži vasi je vozil kolo Drago Ljubič iz Tepanja. Ko je peljal po klancu navzdol, je pričel zavirati s prednjo za- voro, tako da ga je vrglo preko kolesa na cestišče. Pri tem je z glavo udaril ob rob ceste. Nenadoma na cestišče Na magistralni cesti Celje -Slovenske Konjice se je v pe- tek, 12. oktobra ob 17.55 uri, pripetila v kraju Verpete pro- metna nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno po- škodovana. Nenad Lazič iz Radeč je vo- zil osebni avtomobil iz smeri Stranic proti Frankolovem. Ko je pripeljal v Verpete, je ob vo- zišču ob svoji levi strani zagle- dal skupino ljudi, zaradi čei je zmanjšal hitrost vo& V trenutku, ko se je prib^ omenjeni skupini, je z voz kove leve strani nenadoma peljala čez vozišče voznical lesa z motorjem, 16-letnaK iz Frankolovega. Voznik os nega avtomobila je s predn desnim delom trčil v za( desni bok kolesa z motoq in voznico zbil po vozišču Nezgoda s traktorjem Na lokalni cesti v kij Košnica se je minulo nedf ob 20.40 uri, pripetila PfO" na nezgoda, v kateri J« ena oseba hudo telesno P<» dovana, gmotna škoda pa" ša 5 tisoč dinarjev. J Iz smeri Žegra proti Kos^ je vozil kmetijski traktor »j minik Pungeršek iz Žegr^ je pripeljal v blagi levi in zapeljal na levo bankinj na travnato pobočje, sejej tor prevrnil na streho, pa je obležal pod vo^ Pungeršek se je v nezgoo do telesno poškodoval. vo vozilo pa ni bilo opr^"^^^ niti z varnostno kabin"' z varnostnim lokom- Nezgoda na hitri cesti . v četrtek, 11. oktobra . ob 21.10 uri, pripetila Pf I na nezgoda na hitri ces panju. . * V smeri Maribora J^ osebni avtomobil Alojz ^ iz Slovenske Bistrice^ v ^ nju je zavil v levo v tr ^^^ ko ga je že prehiteva j^jj osebnega avtomobila ^ Grobelšek iz ŠentjuD^ |„ čenju med voziloma seJ ^ telesno poškodovala sok j v Grobelškovem a^"Ltji Brigita Turnšek iz sojoodpeljah vceljsK" nico. __^ SP. REČICA I 63270 LAŠKO (pri tovarni JIM) tei. (063) 731-046 Odprto od 7.30 do 19. ure, sobota od 7.30 do 17. ure, nedelja od 7.30 do 12. ure. Ne prezrite ugodnega nakupa: - sladkor 50 kg (1 kg po 10,50 din) - sladkor 10 kg 112,00 din - olje Zvezda po 14,90 din - pralni prašek Oskar 3 kg po 52,90 din - mehčalec 41 - uvoz, po 68,90 din Vljudno vabljeni k nakupu!