4. štev.
 Ljubljani, v trek 2. ara 1879.
Letnik VI
Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrata :
8 kr., če ne tiska lkrat, i 9	''
n n 'i ii - II »i D n II ^ ,,
Pri večkratnem tiskanj s« «ena primerno zmanjka.
R o k o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija na Šttrem trgu h. št. 16.
Političen list za stasli larni.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
«» polleta	. . 5 „ - „ /	,
za četrt leta	. . 2 „ 50 „t V , <*
f ^ ■ ■-*' ' tx< >y
V administraciji velja: *
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pul leta	4 ,, 20 „
za četrt leta . » „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo jo v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soooto.
0 naših c. kr. uradnikih.
(Kratka, pa nujna beseda naši vladi.)
Iiavno minule mestne volitve ljubljanske 80, kakor /e mnogokrat, tudi letos zopet pokazale nam c. k. uradnike raznih Btrok v ne kakem posebnem, nenaravnem svitu in spomnili smo se besedi, ktere smo slišali lani v deželnem zboru iz ust nekega poslanca, namreč: „da so pri nas vsake volitve boj ljudstva z vlado." Več ne maramo reči, ker mislimo, da je to dosti jasno. Tudi te reči ne bomo na dolgo vlekli, marveč le v par kratkih stavkih želimo povedati vladi, kar nam srce teži.
Vsak c. kr. uradnik je služabnik države, svojo oblast pa ima od vladarja ali njegovih namestnikov. Toraj je po vsakem uradniku kolikor toliko representovan vladar sam, vsak uradnik je nekako namestnik vladarja. Iu ker je to, sme po pravici zahtevati od drugih tisto spoštovanje, ki gre vsakemu, kteri ima oblast od vladarja. To je popolnoma prav, ali vsaka reč ima svoje konsekvence. Spoštovanje je osebna reč, do ktere se ne more nihče siliti, če je dejansko, a ne le navidezno, formalno. Nam se zdi, da naši vladi ni eno in isto, če uradnike spoštujemo le na videz, v srcu pa ne, toraj jej mora biti ležeče vse na tem, da jih spoštujemo ne le formalno, to je njihove osebe kotvladne, nego tudi v resnici, to je njihov značaj. Zadnje se pa ne doseže po ukazih, marveč se mora zaslužiti, in da se zasluži, na tem mora biti ležeče vladi ne le zavoljo dotičoih uradnikov, nego bolj še zavoljo same sebe, zavoljo države, kajti znano je, da je poslovati z uradnikom , ki je ljudem pri-
ljubljeni, kterega spoštujejo, veliko lajše in vspešneje, nego z nepriljubljenim, kterega ljudje postrani gledajo iu se ga ogibljejo, kjer le morejo. Saj zgodovina uči, koliko je že marsi-ktera država trpela škode po svojih nepriljubljenih poslih iu da je ktera prišla po enem samem v hudo nevarnost.
Spoštovanje zasluži le tisti človek, ki svoje dolžnosti zvesto spolnuje. Dolžnosti uradnika ktere koli vrste so tiste, ki mu jih naklada služba njegova, in te so dvojne: do države in do državljanov, to je tistih , kteri državo pokonci drže; če hoče toraj spoštovan biti, mora obojne dolžnosti vestno spolnovati, ne le prvih. On mora podpirati vlado v svojih namenih iu ker menda nobene države namen ne more biti ta, da bi tlačila in zatirala svoje zveste pod-ložnike — ker bi s tem zatirala sama sebe — toraj tudi noben uradnik ne sme biti nasprotnik naroda, med kterim živi. Brž ko postane to, ni vreden spoštovanja, ktero bi moral imeti povsod že v interesu države.
Zdaj smo tam, kamor smo se po tem potrebnem ovinku napotili. Ker je Avstrija mno-gojezična in sestavljena iz raznih narodov, so tudi uradniki raznih jezikov iu narodnosti, toraj tudi razne politične vere, kar je čisto naravno, in notranje prepričanje se ne sme nikomur jemati s silo, to je že prirojeno po materi in kdor to svojo vero iz kterega koli vzroka zataji, je odpadnik, renegat.
Kako li je s c. kr. uradniki v tem obziru pri nas? Ali se jim pušča po lastnem prepričanji ravnati zunaj uradnega delokroga, n. pr. pri volitvah? — — —
Iiec:mo, da jih je kolikor toliko, ki volijo kazinske kandidate s pravega prepričanja, ta-
kim se ne da nič druzega očitati, kakor to, da pozabijo naroda, med kterim ž ve ; ali pa vsi, ki one kandidate volijo, store to iz pravega prepričanja, iz lastnega nagiba? Ali jih ni marveč veliko, ki to store iz drugih vzrokov in bi se vstopili na vse drugo stran, če bi se ue bali slabih nasledkov?
Da je tako, nam pričajo vsake volitve, tudi zadnje. Med uradniki je jih precej narodne politične vere, nekoliko jih hodi tudi res to vero javno skazovat o volitvah s tem, da oddajajo brez vsega strahu svoje glasove narodnjakom. Več jih je pa tudi, ki so pač narodni in ne morejo zatajiti svojega prepričanja toliko, da bi volili nasprotnike naroda, pa vendar tudi toliko poguma nimajo, da bi to svoje prepričanje dejansko pokazali ; toraj se te „Scylle in Charybde" ogibajo s tem, da sploh volit ne gredo.
Pri tem oddelku se nekoliko ustavimo. O ravno preteklih volitvah je prišlo u. pr. izmed narodnih profesorjev v o litjih le pet, vsi drugi so dom ¡i ostali; nasprotno pa so prišli ne narodni profesorji vsi volit.
Od kodi prva, od kodi druga prikazen ? Ali je za to, da voli narodnjake , narodnemu proferorju res treba poguma, kterega vsak nima ? Korajža ni vsakemu prirojena reč, zato vprašamo to kar naravnost — vzlasti, ker je profesor odgojitelj naše mladine, kteri mora biti, da more vspešno delati, vzor vseh čednosti in odličnosti. Bojazljivost je pa slabost, s ktero se ne bo rad kdo ponašal in ki se učitelju mladine najmanj poda.
Nam ni znano, česa se ima c. k. profesor, po rodu in mišljenji Slovenec, bati, če svoje
Ljubljanske slike.
ost i lit ¡¿a a* (homo spirituosus).
(Dalje.)
c) Krčmar niže vrste (homo copu-lator speculans). Tega brlog je že ves na niži stopinji. Mize niso pogrnjene, ali če so, vsaj •z umazanim ali strganim perilom, stoli okorni, tla nesnažna, duh neprijeten. Postrežba je ženska, kletarici se vidi burna preteklost že na obrazu in na vsi postavi. Kedar ni gostov, se postavi na prag ali gleda skoz okno — oblečena s kako jopo oguljenega blagii, a vendar žive, rudeče, višnjeve ali zelene barve, da se od drugih žensk lahko razloči. Pijača in jed ni za razvajene ljudi, še celo za kmeta ne, k večemu za kakega mestnega postopača najnižje vrste. Kleti ni, sodček vina se že kje spravi, in več ko veder ga navadno tudi ne premore; tudi shramba za razna jedila je odveč, ker se vsn zaloga jedilnega blaga spravi lahko v omarico. Za sulnčno luč ta kupčija ni naprav jena. podnevi res ne boš videl znanega človeka iti v tak brloga Zato krčmarju tudi ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za klet, pač pr za tuke ženske, ki so z vsakim „prijazne";
preveč obnošene ne smejo biti, da gostu ne jemljo „apetita", ker potem gre še predno je prvi četrt litra godlje iz vina in vode spraznil, in ni ga več. Podnevi toraj ta krčmat; ne žanje, še le zvečer, proti polnoči se prične njegova žetev, pri kteri mu njegove kletarice vrlo pomagajo na različne načine. Kedar zapazi, da je odveč v sobi, in da kletarica gostu dela dobro drušino, se potegne kam in pride nazaj še le, ko se mu zdi, da bo gost imel že prazno posodo. Sploh skrbi vestno, da gost ni žejen in lačen in če ta sam ne povžije dosti, mu pomaga on in kletarica ali pa še njegova žena, kuharica in kar je živega pri hiši ; vse je tako žejno in lačno , kakor da bi ves dan ne bili nič jedli in pili, Ko je gost tako oskuben, da nima več perja ali ga ne mara več dati, se mu naznani, da je bila že policija dvakrat tu in da se mora zapreti. Potem se vse pozgubi, le krčmar ali krčmarica , včasih tudi kletarica, posveti gostu do vrat, ktere se potem zapro za njim. On pa gre in računi, koliko perja je tam pustil, in priseže, da ne bo v to jamo več šel. Kaj tacega se tudi krčmarju zdi, zato že prvikrat ponočnega tiča oskubi, kolikor ga more. Oskubljenima svojem potu proti domu
ne sreča nikogar, k večemu ponočno stražo. — V brlogu bil je sam, kajti če se dva taka tiča dobita v njem, je vsak bil prvikrat tu in slučajno naletel, ne pozna pa nikogar v krčmi. Krčmar to naglo ume in reče, da obeh gospodov še ni nikdar videl pri sebi, žensko osob-stvo ostane na drugi strani in se približa mizi še le, če sta oba, ali če jih več počasi nabere se, vsi že stari znanci in si drug pred drugim nimajo ničesar prikrivati. Potem se začne še le pravo razveseljevanje, kuhano vino in pečena piška pride na mizo, krčmar zapre vežna vrata iu okna, da ni videti luči — in drugo jutro so „gospodje" suhi, nobeden nima vinarja v žepu iu vsakega lasje bole, če še nič hujšega ni. Sploh je ta krčmar škodljiva zver, ktero tudi policija pridno preganja , pa jej ne more prav do kože.
d) Žganj ar (homo veneno viveus). 3 tem smo že tam, kjer se prične človeška revščina najniže vrste. Brlog tega moža, kteremu tudi pravijo ,.šnopsarija", je nečeden, temen, zrak v njem zaduhel, prekajen s špiritom, smrdljivim tobakom pa še z drugimi dišavami, mize težke in površno tesane, stolov malo, večidel klopi, po mizah ni kruha, žveplenk, soli
prepričanje javno spozna voleč po njem, ni-1 ne moremo tako spoštovati, kakor je v in-kakor pa ne moremo verjeti, da bi bili našilteresu vlade in države, ki mora biti na vse
vladi ljubši ljudje brez vsega značaja, nego taki, ki imajo trden značaj in tudi po njem ravnajo, če se jim je pa res kaj bati, če toraj to, česar se boje, ni goli prazni strah, potem obžalujemo njih in vlado, ker to je obojnim neprijetno stanje. Vlada si odgoja ljudi, kterih narod ne spoštuje, toraj ž njimi težko dela ; sami pa so usmiljenja vredni ljudje, ki še toliko samostojnosti nimajo, kakor najrevnejši človek, kteri sme peti, kar mu srce veleva. Take osode po svojih dolgih študijah, po tem, kar so jih te truda in denarja stale, pač ne zaslužijo, to bi bila pač čudna ilustracija nemškega izreka „Bilduug macht frei." če se kak neizobražen človek tako obnaša, kakor smo videli pri nekterih profesorjih in drugih c. kr. uradnikih, se mu ne more toliko zameriti, ker ni toliko politično izobražen, da bi si sam storil pravo sodbo ali se zavedal svojega greha; tukaj pa tega ni, vsak je in mora biti toliko izobražen, da ne tava po tmini in ve razločiti pravo pot od napačne.
Kaj mora toraj biti pri c. kr. uradnikih, da si tistih, ki so v srcu narodni, le malo upa na dan s svojim prepričanjem, da jih več doma ostaja pri volitvah , nekteri pa še celo volijo zoper svoje prepričanje?
C. kr. profesor, narodnjak „v srcu", kterega smo prašali, zakaj ga ni bilo k volitvi, nam je odgovoril:
„Zdaj še ni varno voliti narod u j ake."
Oho!!! Je li to res? To vprašanje stavimo do deželne vlade in prosimo, da bi nam odgovorila, ker pod Taalfejevem ministerstvom, tega se vsaj nadjamo po njegovih besedah, mora nehati vsak pritisek do c. kr. uradnikov, čegar namen je žaliti kako narodnost.
In če je bojazljivost nekterih narodnih c. kr. uradnikov neopravičena, če vse, česar se v svoji domišljiji boje, ni nič druzega, ko prazen strah, potem bi pač še dalje prosili našo deželno vlado, da prej ko prej razprši pri svojih uradnikih ta prazni, nenaravni strah, in to še pred volitvami za državni zbor. Če tega ne stori, bodo ti reveži še dalje živeli v praznem strahu in se o teh volitvah zopet poskrili, diugi pa bodo morda volili celo zoper prepričanje — iz bojazljivosti. Se ve, da takih potem
svoje uradnike ponosna, časti in spoštuje se
le pravi možak, ne pa človek, ki---Baj
si vsak lahko misli, kaj hočemo reči.
Vse to govorimo še posebno iz ljubezni do c. kr. uraduikov našega rodu. Kako li bi ti zaslužili trjo osodo , nego je osoda uradnikov drugih narodov, če so svojemu poslu kos kakor oni ali morda še bolj ? če pri nas sme vsak tujec ravnati popolnoma po svojem prepričanji, zakaj bi bilo ravuo domačinu to zabranjeno ? Saj vendar nismo uporniki, pun-tarji, in če smo, naj nas stavijo pred sodnijo. Dokler pa tega ni, kako li, da bi c. kr. uradniki ne smeli misliti iu delati z nami, če jih srce žene k nam?
Prizori pak, kakoršne smo navajeni gledati ob voiitvah povsod, kjer je nakupičenih po več. c. kr. uradnikov, so res neprijetni, ne nam, ne vladi in ne državi na čast. Vlada bi morala biti nad strankami, ne m e d njimi. Koliko se je po tem edino pravem in naravnem pravilu ravnala zadnja leta, to najbolje ve — ona sama.
Ali bo in kedaj bo drugač?
na ruskega čara.
Napad
Dostikrat smo imeli ža vzroke obžalovati, da smo mi primorani, podučevati se o ruskih razmerah iz uemških časnikov. Znauo je, da je vsakemu Nemcu sovraštvo do Rusov prirojeno , zato pač ni čudno, če nemški časniki vsako priliko porabijo, kjer morejo o Ilusih kaj slabega povedati, in da pri tem tudi niso posebno škrupulozni, ali je resnica to, kar poročajo, ali ne. Ti časniki žalibog mnogo upli-vajo tudi na Slovence, ter širijo o Rusih ne-povoljne pojmove, ker žalibog še nismo tako daleč dospeli, da bi Be čitali pri nas tudi ruski in drugi slovanski časniki, ki so nam prijazni in nam vse dobro želijo, nasprotno pak povsod nahajaš časnike nemške, in še Slovenci sami si plačujejo liste, ki nemajo za nas dobre besede, ampak le zavijače, laži, sumničenje, sovraštvo, zaničevanje. Opominjamo bralce, kakšen hrup so ti časniki pred turško vojsko pognali češ, d.i Rusi še smodnika nemajo, ampak le zmleto oglje namesto smodnika. No, izid rusko turške vojske je pokazal, kako izvrstno je bilo
to — oglje. Tako delajo ti ljudje zmirom , iz vsake muhe naredč slona, samo če je moč o Rusiji slabe pojmove raztrositi.
Zdaj, ko je neki fanatičen norec, Solovjev po imenu, na ceBarja streljal, imajo zopet lepo priložnost, pisati dolge članke o tem, kako je Rusija razjedena po notrajni nezadovoljnosti, kako je tedaj na zunaj slaba itd.
Ti sovražniki Slovanstva bi nič rajši ne videli, ko to, da bi se sklopila zopet kaka velika zveza vseh kraljev in cesarjev zoper Ruse, kakor jo je leta 1854 cesar Napoleou vkup stlačil, in da bi se ti nadležni Slovani vsi v Azijo potisuili, ali pa popolnoma podjarmili. Zato jim je vsaka prilika dobra, kjer zamorejo Rusijo v slabo luč postaviti, in kot slabo in samo v sebi razpadeno naslikati, da bi se je ljudje preveč ne bali, in da bi se taka zveza laglje vkup spravila.
Če imamo to resnico pred očmi, potem bomo vsak spis o Rusiji, ki ga v nemških časnikih najdemo, že vedno z neko nezaup-nostjo brati začeli, in ta nezaupnost je popolnoma opravičena. — Da je v Rusiji mnogo ljudi nezadovoljnih z absolutizmom, morda tudi samim seboj, radi verjamemo. Ječe in kazni so morda res preojstre , in včasih se zna komu kaka krivica zgoditi, kar je tem lože mogoče tam, kjer nad dotičnimi uradniki ni nobene kontrole. Nihilizem ima pa še druge vire. Brez-verstvo se po ruskih šolah strašno širi, in študentje pridejo iz šol večidel kot nihilisti. Ta kuga je prišla v Rusijo iz zapadne Evrope.
Razun tega ima nihilizem glavne korenike v socijalni nezadovoljnosti, bolezen, ki je razširjena po celi Evropi. Uzroki za nezadovoljnost so morda mnogi in veliki, kakor tudi v drugih državah, s tem pa še ni rečeno, da je potem to dobro, kar nihilisti zahtevajo in uče. Komunizem, t. j. da bi se vse premoženje razdelilo med ljudi, ne more osem dni obstati, taka komuna pa, kakor jo nekteri hočejo, da bi bili vsi gospodarji zemlje in da bi imeli vsi pravico do nje in do vsakdajnega kruha, tudi ta ideja bo ostala utopija, ker pridni ne bo hotel za lenega delati. Še bolj grd in Ootuden je nauk nihilistov in socijalistov, da se morajo vse vere odpraviti in vsi kralji iz prestolov vreči. Brez vere narodi ne morejo biti, to se je videlo pri francoski republiki in se bo tudi zdaj pokazalo; kar se pa cesarjev in kraljev
in popra itd., iu če se tega prostora drži kuhinja, ni za goste, nego le za „birta" in njegovo družino, gosti tudi ne hodijo k njemu jest, ampak le pit, in to ne z žeje, nego z navade, obupnosti. Pijača, ki se jim daje, ima različna imena, pa je le voda in špirit, morda je še kakega cveta kaj v nji, da jej da duh, po kterem se razloči. Gosti so ljudje nižega stanu, delavci, lenuhi, berači; zadnji zamenjujejo svoje priberačene krajcarje tu za gori omenjeno pijačo, med njimi je marsikteri, ki je nekdaj boljše dneve videl, pa po nesreči ali Bvoji krivdi prišel na ta stan, iz kterega se ne more ali ne mara več izkopati. Vsak obiskovalec tega „hotela" se odlikuje po strgani, oguljeni in umazani obleki, razmršeuih laseh in zabuhlem obrazu. Na kredo nobeden nič ne dobi, nasprotno je še celo navada, da se po loži denar na mizo, še predno je mali kozarec nalit; kedar pa ni nič več okroglega v žepu, krčmar še vode ne da, gluh je za vse prošnje, ne ginejo ga ne obljube, ne kletev, nežuganje, pač pa se prošujiku, če je preveč Biten, pomaga čez prag prej, nego ga je volja iti. Naj-živahneje je po takih hramih v petek in soboto; takrat vidiš te goste, moške in ženske, iz za-
tudi ne bo nikoli zgubil svojih gostov, dokler bodo ljudje pili iz tega namena, da se vpija-nijo; nasprotno: čim manj bo denarja, tem več bo dobil gostov, prihodnost mu je toraj zagotovljena.
Ta mož je toraj vsakako škodljiv črv v človeški družbi, ker pomaga ljudem moriti duha in telo. Koristen pak je njegov vrstnik kuhar ali „auskoch" (coquus popularis). Ta ima že bolj pošteno občinstvo v svojem hramu: delavce, pošteneje berače, branjevke, stare žeuice iu ljudi, ki doma nimajo kuhinje, pa tudi ne toliko, da bi si privoščili zajuterk v kavarni kosilo in večerjo pa v kaki krčmi. Izbirljivi niso, všeč jim je vse, kar se dobi za 10 kr. ali še ceneje, in to kar v skledici brez vilic, noža in obrisalnice na goli mizi. Pijača ni zapoved, le če kdo hoče kozarec vina ali žgaujčka (kratkega), ga dobi, da povžito robo z njim zabeli. Zadnja leta takemu ljudskemu kuharju ona kuhinja na strelišči zeio v škodo hodi zato mu je skoro ne smeš v misel vzeti. Vendar ima še svoje stare goste in to zato, ker obrajtajo po vrhu še „glažek kratkega", kte-
kristij, kjer so miloščino dobili, v procesijah kakor mravlje naravnost marširati v žganja-rijo, iz ktere je potem slišati že dopoldne vriskanje iu popevanje pouličnih pesem. Gostilničar pozna svoje ljudi in jemlje plačo tudi v blagu, večidel v obleki, ktero je gost dobil za pokritje svojega na pol nagega života; za količkaj še rabljivo srajco da po en glažek ali celo dva, za suknjo pa toliko, da se ga gost do dobrega napije in potem v kakem grabuu za plotom v dežj; in mrazu sladkeje spi, nego drug človek v najmehkejši postelji. Čeravno ima ta gostilničar svoje navadne in zanesljive goste, se mu vendar pripeti, ;da dobi tudi nenavadne unanje, posebno o smajnih dneh ali kedar se vojaki nabirajo, in to so kmetje ; tem že toliko zaupa, da ne zahteva plače naprej ali pa iz roke v roko; kedar pridejo iz tega hrama, se jim navadno pozna, tako, da vsa okolica sliši in včasih ne gredo domu, ampak na rotovž v luknjo prespat se. — Ostudna krčmarija toraj krčmarju že nese, gostov Be mu ne manjka, ker pijanost pri njem ni tako draga, kakor tam, kjer se toči vino in pivo; za 10—15 kr. one grdobije v životu se boljlrega pa na strelišči ne dobe; tudi večerje doli pozna, kakor za 50—80 kr. piva ali vina. Zato I ni, pri njem pa dobi delavec zvečer za 6 kr.
tiče, mislimo, da 8 predsedniki republike tudi ne bomo dosti na boljem. Čeravno kronani vladarji več potrebujejo na leto, je vendar s predsedniki še veča sitnost; predsednik, ki bo le na štiri leta voljen, bo tudi gledal, da si v tem kratkem času kaj pridobi, in njegov naslednik ravno tako, da se bodo grabeži kar vrstili. Iz Amerike smo slišali, kako je Graut ljudi svoje politične vere v službe postavljal, in nasprotno misleče odstavljal; pri predsed nikih bo strankarska zagrizenost in sebičnost dosti krivic prouzročila, ker se bo vsak poganjal za to, da bi bil po pretečenem času zopet voljen, ali pa vsaj eden iz njegove stranke, ki mu potem kako dobro mesto podeliti more. Kralj ali cesar se nema bati, da bi ga odstavili, njemu tedaj ni treba pri strankah pomoči iskati, on stoji nad strankami, in to je velika prednost in vzvišenost, ki jo ima pred preži-dentom kake republike. Akoravno ne poznamo natanjko vseh teženj ruskih nihilistov, vemo vendar toliko, da bi mi ne mogli njih programa odobriti, še več, še oni sami bi ga ne mogli izpeljati, ko bi se jim oblast v roke dala.
Kako razširjen je nihilizem po Rusiji, tega tako dolgo ue vemo, dokler nam tega kako bolj verevredno pero ne popiše, nego so nem-ško-judovski časniki. Mi vsaj smo tacega mnenja, da stvar ni tako nevarna, kakor se piše. To pa sodimo iz dogodka, ki se je lani bral po časnikih. Ko se je namreč pripeljalo v Moskvo iz Kijeva kakih 300 študentov z eskorto, šli so jim moskovski nihilisti iu študenti naproti in so jih glasno pozdravili. Med ljudstvom pa se je razširil glas, da jih hočejo osvoboditi. Zato je vse ljudstvo vkup drlo in začeli so nihiliste in študente neusmiljeno pre-tepavat, češ, „to so tisti, ki hočejo cara umoriti." Le vojaška straža je nihiliste rešila, da niso bili vsi pobiti. Tako je ljudstvo caru zvesto in razkačeno na brezverce in brezdo-movince, ki ne vedo druzega , ko svojo rusko domovino grditi, kakor naši nemškutarji. Velika večina prostega naroda na Ruskem je nepokvarjena, nihilizem je razširjen le v napol omikanih krogih , med dijaki in mestnimi postopači, ki mislijo, da je vera le za neumnega kmeta, in ki se jim sline cede po bogastvu ruskih plemenitašev.
Na drugi strani pa nikakor ne spoznamo za dobro, če hoče ruaka vlada nezadovoljnost zadušiti s še večo ostrostjo. Strogost mora
družena z milosrčnostjo, ako hoče kaj Samovolja prepotentnih činovnikov bi se morala še prej ostriči, nego braniti in po vikšati. Z ljudmi je treba ravnati po človeški v dobi, ko se še trpinčenje živali ne dopušča več. Mi Bicer ne verujemo, da bi ruski briči z ljudmi tako grdo ravnali, kakor se po nemških časnikih piše, saj vemo, da imajo Rusi že davno porotne sodnije, in več tiskovne svobode, nego mi Slovenci; pa nekaj resnice mora vendar biti na tem , sicer bi se število neza dovoljnih ljudi tako močno ne množilo.
Kolikor bolj peša vera, toliko bolj gine krščanska ljubezen, in zmirom težje je živeti na svetu, odkar se je vrgla med narode parola „kampf ums dasein", boj vseh zoper vse v boju za vsakdajni kruh. Filozofi pravijo: „pogini, če nemaš toliko moči, da bi si življenje privojskoval!" Ta nauk je pa ravno nasproten krščanstvu, ki uči, da je treba in da je dolžnost bogatejšega in močnejšega, pomagati slabšemu. Narodi naj se povrnejo h katoliškemu krščanstvu uazaj, pa ue samo narodi, ampak tudi nj h vladarji, — potem bo zopet bolje na svetu.
Politični pregled.
Avstrijske doiele.
V Ljubljani 21. aprila.
Na Oluiia.ii se delajo velike priprave za slavnostno obhajanje cesarjeve sreberne poroke. Naredil se bo velik sprevod vsih stanov. Sprevod sc bo vršil v sledečem redu: Študenti univerze, telovadci raznih krajev in društev, dunajski strelci, godba, strelci iz raznih dežela, nekaj odbornikov slavnosti, deputacije raznih društev in obrtnijskih zadrug z zastavami, rokodelci vsake vrste, meščani na konjih, bar-jaktari na konjih, lovci na razno divjačino in iz raznih dežela, vrtnarji, vinorejci, rudokopi, peki, mlinarji iu obrtniki vsake vrste, krojači, čevljari itd., trgovci, zastopniki železnic, zopet godba, kleparji, graverji, tiskarji, umetniki, pla-niski lovci, požarne straže, veteranci iz raznih krajev. Zastavonosci bodo na konjih.
Iz fjjuliljaiie se bodo oficijalno slav-nosti udeležili gospodje: Josip grof Barbo, Kari Dežman, Aut. pl. Gariboldi, Martin Ho-tschevvur, Franc vit. Lauger, Aleks. Dreo, grof Thurn, dr. Jože Vošnjak, župan Laschan, dr. Ahačič, Kljun, Biirger iu Doberlet.
Iz Hotora v Dalmaciji se bo zidala cesta v Cetinje na Čruigori. Inženir Sklade bo delo vodil.
V	Trstu niso mogli župana izvoliti, ker sta imela Angeli in Uimmer vsak po 26 glasov, tedaj nobeden absolutne večine.
Vojvoda W«!ri«>sislicrs:, poveljnik v Bosni, Be je najbrž zavolj cesarske slavnosti preko Zadra in Trsta na Dunaj peljal.
V	državnem ¡b?}«v5b jena vrsti bud-get za naučnega ministra. Slišale so Be stare tožbe o zatiranji Slovanov in Italijanov, o ger-manizaciji, o slabih lastnostih nove šole itd. Ustavoverna Btranka teh tožeb še poslušala ni, sedeži so bili prazni v zbornici.
Vnanje države. Iz Helena g»'»'!»» se poroča, da so oboroženi Arnavti upadli na srbsko ozemlje, mnogo ljudi pomorili in več vasi požgali. Srbska straža se je z njimi cel dan borila, in je mnogo mrtvih in ranjenih. Ko je Srbom veča pomoč prišla, so divjake vendar nazaj zapodili. Srbska vlada tirja od sultana zadosteuja in odškodnine.
Knez It(Aleko paša, ki je bil svoj čas turški poročnik na Dunaji) bo menda imenovan za governerja izhodne Rume-lije. Mož je bojda bolgarskega rodu, in tudi kristjanom prijazen.
V	jTIacciloni ji u^tanekše ni potihnil. Nedavno še je bila praska med ustaši pod Marinovem in med Turki. Glavni vodja ustašev je bojda Črnogorec Božkovič.
Na Angleškem je govoril John B r i g h t zoper angleško vlado in rekel, da so včasih Angleži narodom svobodo prinašali, zdaj j:h pa v sužnost tlačijo, kakor Disraeli Bolgare, ktere sili, naj pod turškim jarmom Obta-nejo. Tudi se je vojska s Culukafri čisto po nepotrebnem začela in slabo napreduje.
Na Ituskcm se svet hudo meša. V llostovu na Donu so se ljudje zbrali, in štur-mali hišo policije, ter vse razdejali in vsa pisma vničili. V naglici je pridrlo IGO kozakov , da so množico razkropili. — Car je razdelil vso Rusijo v šest okrajev, Petersburg, Moskva, Ilarkov, OJesa, Kiev in Varšava. Na čelo vsacega okraja se bo postavil en general z velikimi pravicami, da bo imel v oblasti življenje in premoženje podložnih. Za Petrograd je imenovan Gurko, za Odeso Totleben, za Ilarkov pa Loris-Melikov.
kislega fižola, na kterem je še par cinkov olja, solate ali krompirja toliko, da si prazni želodec do dobrega napolni ter potem prav lahko gre spat na kak hlev v mrvo. Pri njem se toraj ne gleda toliko na dobroto jedil, kolikor na množino, po tem se ravna in si ohrani svoje goste vkljub ljudski kuhinji , kjer se za isti denar dobi morda bolje, pa tudi manj. — V svojem obnašanji je bolj krščansk, pijanosti ne trpi, pa tudi kletvine ne, in kedar zvoni poldan ali ,,ave Marijo", sname kapico z glave ter moli svojim gostom angeljsko češčenje. liram njegov toraj ni jama raznih strasti, zvečer se kmalu zapre in policija nikdar ue goni njegovih gostov spat, toraj mu ni treba plačati nikdar kazni zavoljo prepoznega zapiranja, kar doletava druge gostilničarje celo pogosto. -
Tako bi bil popisan gostilničar po vseh svojih razlikah, le nekaj še ostane, kar se ga drži in to je:
Natakar ali kletar (spiritus ser-viens). Nahaja se lepo gosposkih gostilnicah in je tuja k nam presajena rastlina. Največ ga prihaja zdaj k nam iz Nemčije, ker se tega blaga tam največ pridela, zato malokteri slo-
venski zna in se strašno čudi, če ga v go.-poski | obleki ogovoriš slovenski; v obraz ti svojega zaničevanja zarad te nevednosti ne pokaže, pač pa na varnem kraji v družbi svojih pajdašev, izmed kterih ti bo potem jedi in pijače prinesel najniži; pri plačevanji pa moraš paziti, da te nevednost tvoja ue stane 10—20 kr. preveč. Oblečen je elegantno, bel in črn, počesan pa kakor da bi ga polž oblezel. Če stoji vštric tebe, bo vsak rekel, da je on gospod, a ne ti. Naučen je posebno na „trinkgeld", po tem te ceni in se ti tudi tako obnaša, če plačaš vedno samo to, kar si jedel in zap I, ti bo hrbet obrnil, ako pa mu pustiš drobiž ali celo desetico, ti bo pomagal obleči suknjo, podal ti klobuk in te spremil do vrat s prikloni in raznimi priimki, do kterih nimaš še pravice.
Od svojega gospodarja se natakar odlikuje še po tem, da gostov ne ceni po bogastvu ali tem, kar so v življenji, marveč po „trinkgeldu", zato ga boš videl velikim gospodom, kteri plačujejo le to, kar zajedo in zapijo, ravno tako počasi streči, kakor revežu, ki ima komaj to liko, da pije četrt litra vina ali vrček piva. Če za to kako robato sliši, je ne da nazaj, nego
si jo le zapomni in povrača s tem, da dotič-nemu nosi najslabšo pijačo in jed, kar se je more dobiti. Tudi ga pri računu rad vseka, posebno izurjen je v tem, če piše gostu račun na listek; kakor bi trenil, se utegne n. pr. dvojka (2) spremeniti v 12, 22, 32 itd., in to največ takrat, kedar je veliko ljudi; če ga pri tem zasačiš, se bo izgovarjal, da se je zmotil in ti dal nazaj, kar si preveč plačal, navadno pa ga ne bo uazaj, če boš še tako upil. Ako to potožiš gospodarju, ga bo ta pred tabo pač oštel, a to le na videz, zavoljo lepšega, zameril pa mu tega ne bo, ker je sam, ko je bil natakar ravno tako delal.
Kedar bije njemu prosta ura, je veči gospod, kakor ti, ki si mu par ur prej dal „trinkgeld"; če ga potem dobiš v kavarni, še ne pogleda te ne, za par petakov mu ni nič. Tudi si špoga ljubico, kako kletarico ali drugo, ktero morda celo vzame, kedar mu je greben toliko zrastel, da hoče začeti na svojo roko. Potem postane to, kar je bil njegov gospodar, kterega v vsem posnema.	(Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
Iz Čruikala na Primorskem
18. aprila. Nikdo se še ni iz tega primorskega kraja oglasil; blagovoli tedaj dragi „Slovenec", te vrstice v svoje predale sprejeti. Ne daleč od tukaj se lahonstvo predrzno šopiri ter še vedno v svojih prismojenih možganih kuha neumno misel, da bi milo domovino pahnilo v 'žrelo nikdar site Italije. Ali temu lahonstvu so perute pristrižene vsled propada pri zadnjih volitvah v tržaški mestni in ob enem deželni zbor. Vendar svojega orožja še odložilo ne bode; čeravno premagano, je še bolj predrzno. — Ali močno stoji jez na obalih Adrije, ne da se omajati, in vedno krepkejši postaja, ker vsak dan se svoje narodnosti in svojih pravic bolj in bolj zaveda; ta jez zoper naliv lačne Italije je postavljen na trdo skalo zvestih ne-ustrašljivih sinov Slave, kteri ima voliko moč v Dolini, ki si je po lanskem taboru sloveče ime pridobila. Od tukaj dobivamo bi žnji in daljni sosedje nauke iu izglede, od tukaj se razširja ogenj, ki ogreva srca z ljubeznijo do svoje domovine.
Lažnjivi laški dopisuni sanjajo po svojih zvitih listih, da Istrani žele biti združeni z Italijo; ali drugače piše lažnjiv dopisun, drugače pa občuti Istrijan ali Primorec v svojem domoljubnem srcu. Ko je naš vrli c. k. poštar in vel. posestnik g. Jože Pavlič sprožil misel, bi li ne bilo lepo, da bi obhajali tudi mi srebrno poroko Njih Veličanstev cesarja in cesarice, so vsi veseli in vneti pritrdili temu hvalevrednemu predlogu g. Pavliča, ter mu z veselo roko tudi v denarnih zadevah na pomoč prihiteli. Tako bomo s pomočjo tukajšnje du hovščine in c. k. finančne straže prav spodobno to slovesnost obhajati zamogli.
Večer poprej bodo po vsi fari goreli kresovi. V črnemkalu pa se bode slovesnost začela z zvonenjem in streljanjem, potem se bodo zažgali kresovi pri star t m gradu vrh vasi, zažigali se bodo raketeljni, pevci bodo s slovenskimi pesmami povišali slovesnost. Zvonik bo primerno razsvitljen, tako tudi hiša g. poštarja Pavliča, pri kterem se bo slovesnost končala s slovesnosti primernem govorom. Drugi dan pa bo ob 9. uri slovesna sv. maša, h kateri je povabljena tudi c. k. finančna straža. Živio Franc Jožef in Elizabeta!
Domače novice.
V Ljubljani 22. aprila.
(Cesarjeva dneva 23. in 24. t. m.) se bota v Ljubljani slovesno obhajala, o čemer smo že nekoliko poročali. O slovesni bakljadi in večernem obhodu, kterega napravijo v sredo večer ljubljanska društva in mestna godba, bodo pevci ljubljanske čitalnice pred stanovanjem c. k. deželnega predsednika peli nekoliko pesem, zjutraj v četrtek bobudnica in na gradu 21 strelov, ob 10 slovesna sv. maša v stolni cerkvi, med ktero bodo donele vojaške kanone z grada, opoldne bo dobilo 500 revnih ljudi na strelišči kosilo zastonj. Razen tega se bodo tudi po drugih farnih cerkvah obhajale slovesne sv. maše. Sploh bo ta dan za Ljubljano velik praznik, tudi vse šole imajo prosto ves dan.
(Knezoškof dr. Pogačar) se je podal včeraj z nagličem na Dunaj.
(Deputacija ljubljanskega mesta,) pi i kteri je tud čast. gosp. Klun, odpeljala se je včeraj proti Danaju, danes pa že ima avdijenco pri cesarji. Ob istem času so se odpeljale še druge deputacije ¡z Kranjskega.
(„Beseda" in ples) zadnjo nedeljo v čitalnici nista bila zelo obiskana, pa sta se vendar
vršila slovesno. Programa točke so ¡znali čitalnični pe\ci z navadno izurjenostjo, gospa Ilavnikarjeva pa slavnostni ogovor. Med nazo-čimi gosti je bil tudi deželni predsednik kranjski, vit. Kallina.
Razne reči.
—	Vabilo k slovesnemu otvorenju ka-tol. pol. čitalnice v Čepovan-u dné 27. aprila 1879 ob 6. uri zvečer, da se bo slavila srebrna poroka Nju Veličanstev. Spored: 1. Godba, „Cesarska himna". — I. Pozdrav prvosednikov.
—	2. Petje, „Čepovanjska". — II. Prolog. — 3. Godba, „Naprej". — 4. Petje, „Cigani". — III. Slavnostni govor. — ,5. Petje, „U boj".
—	6. Godba, „Spomladanska". — IV. Šaloigra: „Bog vas sprimi". — 7. Godba, „Žežulinka".
—	8: Petje, „Radostno potovanje". — V. Tombola. — Neudje plačajo ustopnine 20 kr. K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Požar. Iz Slavine na Notranjskem se nam piše: Danes 20 t. m. med desetim sv. opravilom so v Kočah poleg Slavine pogorela tri gospodarska poslopja — pri Šlosarji, Toncu iu Jernejevcu. Živino so oteli in hiše ubranili. Zavarovani so bili neki vsi trije gospodarji. Sodijo, da je bilo zažgano iz hudobije.
—	Poziv! Odbor „Glasbene Matice" je v poslednji seji odločil, da se dajo vse od 1. 1874. do zdaj izdane pesmi in muzikalije za C gld. onim društvom ali onim osobam, koje pristopijo kot udje k „Glasbeni Matici".
Zapisnik kaže, da imajo vsa do zdaj izšla dela tržne vrednosti 14 gld. 70 kr. Čitalnice knjigarne, pevski zavodi in prijatelji petja in godbe morajo toraj po prav ugodni ceni pridobiti lepo zbirko glasbenega gradiva. Navod k oddaji omenjenega blaga po tako mali ceni dala je želja, po tem potu pridobiti si novih članov in spraviti muzikalije med svet, kamer so namenjeni.
Prihodnje bode izdala „Glasbena Matica" zbirko priljubljenih narodnih pesmi, ki so prirejene za glasovir in petje.
Kdor se vpiše kot novi ud „Glasbeni Matici" in plača G gld., dobi sledeča dela:
„Glasbena Matica" je do zdaj na svitlo dala nasledne muzikalije:
1. „Želje", samospev za bariton ali alt sé spremljevanjem glasovira, uglasbil Anton Nedved — 40 kr.
2 „Glasbena Matica", I. zvezek, moški zbori in čveterospevi, (partitura in glasovi)
—	80 kr.
3.	„Sveta maša", za sopran, alt, tenor in bas, uglasbil Daniel Fajgelj — 80 kr.
4.	„Po jezeru bliz' Triglava"' ilustracija slovenske narodne pesmi za glasovir, uglasbil Ant. Foerster — 1 gld. 20 kr.
5.	„Kraujska dežela", samospev za bariton ali alt se spremljevanjem glasovira uglasbi/ Ant. Nedvčd — 30 kr.
6.	„Glasbena Matica", II. zvezek, moški zbori in čveterospevi, (partitura in glasovi) — 70 kr.
7.	„Zdihljaji k Mariji Devici naši ljubi gospej presvetega srca", čveteroglasni napevi, uglasbil Pater Angelik Hribar — 1 gld. 20 kr.
8.	„Glasbena Matica", III. zvezek. V spomin Antou Janežiču o slovesnem razkritji spomenika v Lešah. Na plošči iz mramorja zlatoblestečej. Kantata za moški zbor, uglasbil Ant. Stoeckl, (partitura) —■ 20 kr.
9.	,,0če pojdite domu", moški zbor s samospevom za bariton, uglasbil P. Angelik Ilribar — 20 kr.
10.	„Glasbena Matica", IV. zvezek, moški
zbori in čveterospevi, (partitura) — 1 gld, 40 kr.
11.	„V spomin Anici", mazurka koncertna uglasbil Ant. Stoekl -- 80 kr.
12.	„Milotinke", I. zvezek, slovenske pesmi, za en glas in glasovir zložil dr. B. Ipavec 70 kr.
13.	„Milotinke", II. zvezek, slovenske pesmi za en glas in glasovir, zložil dr. B. Ipavec — 70 kr.
14.	„Slovenske pesni", II. zvezek za en glas in glasovir uglasbil dr. B. Ipavec — 70 kr.
15.	,.Milotinke", III. zvezek, slovenske pesmi za en glas in glasovir, zložil dr. Benj. Ipavec — 70 kr.
IG. „Moje sanje", romanca za gosli spremljevanjem glasovira uglasbil Franjo Kre-žma — 1 gld. 10 kr.
17.	„Glasbena Matica," V. zvezek, slovenske pesmi za štiri ali pet moških glasov— 1 gld. 40 kr.
18.	„Glasb. Matica", VI. zvezek „Zvončki ubrani" pesmi za sopran, alt, tenor in bas, uglasbil dr. B. Ipavec — 1 gld. 40 kr.
V Ljubljani drie 14. aprila 1879.
Odbor , Glasbene Matice"
Listnica vredništva.
Gosp. J. F. v N. Toliko pravico nam morate že pustiti, da sami odločimo, kaj je za naš list, kaj ne, če bi tudi ne bili za vse, kar se v listu tiska, odgovorni edini mi. Marsikak dopis jo mikaven samo za en kraj aH celo samo za tistega, ki ga piše, pri vsem tem pa včasih tak, da ga ne moremo objaviti, čo za njegovo resničnost ni dosti prič. Marsikteri dopis pa jo, čeravno popolnoma resničen, vendar tako štiliziran, da pri naši sedanji tiskovni svobodi državnega pravdnika naravnost ščuje na nas. Če toraj te vrste dopisov nc tiskamo ali jih zelo premenimo, se nam pač ne sme podtikati nič druzega, ko gola previdnost in skrb za list. Odločno pa moramo odbijati od sebe natolcevanje, da kakega dopisa le za to ne sprejmemo, ker ga je ta ali oni pisal, ali da smo se dali celo po njegovem nasprotniku podkupiti. Dopisi, ki so čisto osobnega zadržaja, drugače pa brez vse politične, narodne ali drugo splošne važnosti, nam sploh niso po volji, ker nas skušnja uči, da se po njih vnemajo prepogosto domači prepiri, ki niso nikomur po volji in tudi listu na kvar. — Če tu pa tam tudi kako besedo, ali obliko zamenimo z drugo, zgodi se to le večini naših bralcev na ljubo. Ni namreč vsak tako zveden v raznih jez ikih, da bi vsako tujo ali na novo skovano besedo brez pojasnila razumel. — Mislimo, da bote po teb razlogih sprevideli, da ste nam s svojim ostrim pismom krivico storili.
Eksekutivne dražbe.
23. aprila. 3. Žabkarjevo iz Podubic, 3. Ro-zinovo z Vel. podloga, 3. Javerškovo iz Gornjih dulj, 3. Selakovo iz Zavratca, 3. Jordauovo z Za-meška, 3. Gallovo s Površja, 3. Solarjevo z Viher,
—	vse v Krškem. 3. Mekindovo iz Cirknice v Lo-gacu. 3. Javornikovo z Iga v Ljubljani, 3. Fri-bovžkovo s Senuče v Krškem, 3. Požlepovo s Ple-šive, 3. Klemenčičevo s spodnje Šiške, 3. Sušter-šičevo z Jezera, 3. Kikeljovo z Iško lpke, 3. Ja-peljevo z Iga, — vse v Ljubljani. 3. Mausserjcvo v Krškem, 3. Kovačevo s Freserji na Vrhniki, 3. Kastalicevo s Klečeta v Žužemberku, 3. Blat-nikovo z Žvirč v Žužemberku, 3. Jurečičevo 8 Črešenc v Krškem, 3. Vidmarjevo z Begunj v Lo-gacu, 1. Stareš nčevo s Krasine v Metliki, 1. Ber-glczevo z Kcpča v Ljubljani, 1. Judeževo z Gorice, 1. Blaževo z Doba, 1, Merčunovo z Moravč,
—	vse na Brdu, 1. Bobinčevo z Visokega v Kranji, 1. Sokličevo z Bistrice v Ratloljci.
Bratoma Jasonic,
ki sta šla vlani cvetni teden proti Belemu gradu in sta morebiti kje na Jugu, naznanjam, da sem zdaj dima v Kamniku, in naj eden ali drugi, če mu te vrstice v roke pridejo, naznani, kje da sta? Ako bi kak ju-goslovanski ali srbski list hotel to dalje naznanili, bi skrbni materi močno vstregel
Roza Jasenic.
Izdajatelj in oagovorm vrednik Filip Haderiap.
J. Bla»n kovi nasledniki v » i".