Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Zdravko Lipovšek, tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Roko-
gisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 ekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temejjnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih hudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 31.3. 1983, Leto XXII, St. 5
• Programska letana konferenca ZKS Domžale:
'ogled za nazaj rogram za naprej
Ob koncu marca komunisti domžalske občine pripravljajo programsko volilno konferenco, na kateri bodo spregovorili o zacijZK. delovanju zveze komunistov v občini od lanskega do letošnjega marca, opravili bodo nadomestne volitve članov občinskega komiteja, statutarne komisije, tovariškega razsodišča in nadzorne komisije. Istočasno bodo na tej konferenci pregledali programske usmeritve aktivnosti ZK v občini.
ski programi v večini osnovnih organizacij ZK.
Poglabljanje stikov z osnovnimi organizacijami
Delo komunistov domžalske zacij ZK, v katerih so sprejemali stali-občine pred 9. kongresom ZKS je bilo šča glede osnovnih dokumentov. Iz intenzivno v večini osnovnih organi-   razprav o resoluciji izhajajo tudi akcij-
Termitov TOZD Peskokopi v Moravčah. Trije silosi na izstopu iz sušil-I niče, kjer poteka zadnja faza proizvodnje. Tukaj oskrbijo tovornjak ali cisterno s končnim izdelkom - livarskim peskom
• Nova investicija v razširitvi proizvodnje livarskih peskov domžalskega TERMITA:
Uspešno skupno poslovno leto
59 sovlagateljev zadovoljnih. Vsi prejemajo obljubljene količine livarskih peskov, ki smo jih donedavna uvažali
Domžalski Termit je ob sovlaganjih 59 sovlagateljev iz treh republik (Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije) pred letom sklenil dela na rekonstrukciji obrata livarskih peskov v Drtiji pri Moravčah. Mimo je prvo poslovno leto in skupno poslovanje, ki poteka po dohodkovnih načelih, je že dalo prve rezultate. V prvem letu so pokrili vse obveznosti, ki so jih imeli do bank in drugih ter ob tem zabeležili tudi približno 7 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Pred dnevi so opravili v Domžalah letni zbor sovlagateljev, na katerem so ne le pregledali rezultate za nazaj, ocenili so tudi svoje načrte in ambicije za novo poslovno leto.
Investicija, ki je do konca leta 1982 stala 233 milijonov dinarjev, je prva investicija na dohodkovnih osnovah v industriji nekovin, v njej pa so sodelovali sovlagatelji treh republik. Povedati je treba, da gre za investicijo, ki v celoti uresničuje soinvestitorjem dobave v predvidenih količinah in ustrezni kakovosti. Soinvestitorji (med njimi Slovenske železarne, Đuro Đakovič, Rade Končar, IMP, Tam ISKRA in drugi) so za naložbo prispevali 40 odstotkov sredstev, v enakem sorazmerju pa bodo sodelovali (sedaj še po revaloriziranih zneskih) v delitvi čistega dohodka.
Proizvodnja 190.000 ton livarskih peskov v Drtiji pomeni količino, ki je za 23 odstotkov večja od količine leta poprej, vrednostno pa je realizacija večja za 46 odstotkov.
Ob doseženem pa v Drtiji želijo do konca izgradnje investicije še letos končati obrat za proizvodnjo ognjestalnih materialov, v naslednjem letu nameravajo postaviti filtracijo, sušilnico in mlin za ognjestalno glino, s čemer bo investicija zaključena.
Na nedavnem zboru sovlagateljev so predstavniki tovarn pretežno livarske industrije pregledali poslovanje za leto 1982, sprejeli proizvodno-finančni plan ter s smernicami za delo pregledali tudi načrte za leto 1983.
Ob vsem tem je treba povedati, da v domžalskem Termitu redno skrbijo za dobro obveščenost sovlagateljev ter za to izdajajo periodični bilten, iz katerega smo tudi povzeli podatke za gornji prispevek. Vsekakor pravilen i« odgovoren pristopi
Velik del aktivnosti občinskega komiteja je namenjen poglabljanju stikov z osnovnimi organizacijami in delovanju komunistov v temeljnih sredinah - tam, kjer delajo ali živijo. Zato so bile iz članov občinskega komiteja oblikovane delovne? skupine za sodelovanje z vsemi osnovnimi organizacijami ZK na področju ene krajevne skupnosti. Skupino sestavljajo najmanj trije in največ sedem članov, kar je odvisno od števila osnovnih organizacij v posamezni krajevni skupnosti.
Ta metoda dela se je pokazala kot primerna, saj je bila tudi v osnovnih organizacijah dobro sprejeta. S to obliko je zagotovljena zelo pogosta prisotnost članov občinskega, kon.i-teja na sestankih osnovnih organizacij ZK.
Bogata vsebina s tretjih sej CK ZKS in CKZKJ
Uresničevanje sklepov 3. sej CK ZKS in CK ZKJ je trajna naloga komunistov v občini. Večji del osnovnih organizacij ZK je razpravljal o vseh objavljenih gradivih z obeh sej in uresničevanje sklepov vključil v svoje programe. Čeprav je vsebina obeh 3. sej dovolj bogata, da vsaka osnovna organizacij lahko najde izhodišče za svoje aktivnosti, nekatere osnovne organizacije niso niti izvedle ustreznih razprav.
Morda je za takšno neustrezno aktivnost vzrok premajhna idejnopo-litična usposobljenost komunistov v posameznih osnovnih organizacijah. Razprave o gradivu za 6. sejo CK ZKS je izvedlo že večje število osnovnih organizacij ZK, žal večina ne na lastno pobudo. Preveč je takšnih osnovnih organizacij ZK, ki pri delu niso dovolj samostojne in čakajo na pobude za delo od občinskega komiteja ZK.
Velika pozornost aktualni gospodarski problematiki
Občinski komite in konferenca sta velik del aktivnosti namenila gospodarski problematiki v občini, pri čemer je bila vedno pozornost obrnjena na uveljavljanje samoupravnega sistema.
Komunisti so vztrajno azhtevali uresničevanje sprejetih planskih dokumentov, kljub nestabilnim pogojem gospodarjenja.
V celoviti gospodarski problematiki izstopa Papirnica Količevo s svojimi obveznostmi za odplačilo deviznih anuitet. Komunisti ocenjujemo, da so delavci v Papirnici za razrešitev problema sicer mnogo naredili, vendar v svojih prizadevanjih niso bih dovolj uspešni. Komunisti v Papirnici morajo objektivno oceniti, ali so vsi delavci resnično celovito informirani o resnosti problema.
(Nadaljevanje na 2. strani)
• Papirnica KOLIČEVO:
I Težko breme 1 deviznih anuitet
Koliški papimičarji so že ves čas, odkar je stekla nova proizvodnja na Kartonskem stroju 3, v velikih težavah. 2e sicer težkim pogojem gospodarjenja so se pridružile še nepremostljive težave, ki jih bremenijo zaradi odplačil deviznih anuitet. Zaradi tega je postavljena v težak položaj sama tovarna, ki bi sicer brez hipoteke deviznih obveznosti poslovala dobro.
hi *» Ji »i ■•
«!>
'O, «S *S
•i. ti,
*S fc.
•s
»»
%
*!> », fl|| *(,
k
■ §
Resnici na ljubo moramo povedati, da bi ob izpolnjenem dejstvu — če bi odmislili odplačila deviznih obveznosti do tujih upnikov — Papirnica Količevo poslovala dobro — kot ena redkih podobnih investicij.
V Papirnici, tej največji tovarni z območja naše občine, sami s svojim izvozom poskrbijo za potrebne repromateriale, rezervne dele, medtem ko so,si eno od glavnih surovin — odpadni papir zagotovili z dobro organiziranostjo zbiralne mreže po vsem teritoriju Jugoslavije.
Izvozna prizadevanja oz. hotenje kar največ izvoziti so očitna, saj so v letošnjih slabih treh mesecih izvozili fizično kar za 80 odstotkov več v primerjavi z letom poprej. Žal pa so finančni rezultati tega sicer pomembnega izvoznega dosežka slabši zato, ker zaradi ob izvozu v Iran Narodna banka v Beogradu ni plačala kljub dogovoru ustreznega kompenzacijskega zneska. Rezultat vsega tega je zaradi blokiranja deviznega računa — oteženo devizno poslovanje, zamrznjena so obratna sredstva itd.
Ob tem se pojavlja tudi problem kadrov, saj je kadrovsko področje med onimi, kjer so v Papirnici najšibkejši. V nastalem težavnem položaju nekateri že razmišljajo tudi o tem, da bi obrnili tovarni hrbet...
Evidentno je, da sama iz tolikih obveznosti ne zmore in tudi v prihodnje ne bo zmogla, čeprav je za konsolidacijo razmer in poslovanja v tovarni ukrenila marsikaj.
Delovni ljudje v Papirnici se zavedajo, da je potrebno še naprej povečevati izvoz, da morajo enuitete, ki jih imajo, iskati v reproverigah, v povezovanju s SISEOT in z onimi, ki njihove izdelke tudi izvažajo (lesarji, bela tehnika in drugi), ter da je prevzemanje in odplačevanje deviznih obveznosti danost brez katere ne gre. Seveda so doslej poleg tega uredili še marsikaj:
Denimo področje nagrajevanja oz. OD, področje torej, koder je bilo v preteklosti mnogo nesporazumov. Izdelana je bila analitska ocena in tudi samoupravno sprejeta, medtem pa opravljano tudi težavno usklajevanje. Ob tem so v Papirnici ves čas zadrževali višino osebnih dohodkov, četudi so bile nekatere govorice drugačne.
Tako danes znaša poprečni dohodek delavca v Papirnici 13.000 dinarjev za osemurno „normalno" obremenitev. Ker pa gre v primeru Papirnice, ki dela v treh izmenah in kjer letno stroji stojijo le kak dan, tudi za veliko število nočnega, nadurnega, nedeljskega, prezničnega dela — torej „nenormalnih" 13—14 odstotkov večjih delovnih obremenitev, gre pri nagrajevanju cca še 10 odstotkov iz tega naslova.
Iz vsega' povedanega lahko vidimo, da so prizadevanja poslovati in delati kar najbolje, najstimulativneje - dejansko velika, da gre v koliškem primeru za splet okoliščin, ki tiščijo papirničarje v gospodarjenju k tlom.
Z njihovo maksimalno voljo, hotenjem delavcev in vodstva, ki se je iztrgalo tudi že iz hujših zagat, bodo izšli tudi iz teh. Ob tem jim bodo pomagali preko banke seveda — tudi vsi delavci celotnega združenega dela Domžale, kot je bilo tudi sedaj.
Na nas vseh je, da te težave, v katerih so se znašli, razumemo, pa tudi da jim — ko jih bodo še nekaj časa pestili devizni škripci — tudi pomagamo. Devizne obveznosti so njihova danost, papirničarji jih morajo sprejeti ter v okviru svojih maksimalnih prizadevanj tudi izpolnjevati. Le tako bodo lahko deležni največje možne družbene pomoči...
M. Brojan
K* 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0
i 0 0 0
c
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
i
*0
0 0
0 0
**
%
0 0 0
K» 0 . 0 0 0 0
0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 0
0 0
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
r3#0exzecjnfeeee.v0.*s-s/-0**ea.e*<s> l**g0* bsmv.** renta*** t
V DANAŠNJI ŠTEVILKI NATEČAJ ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA
1 «
V današnji številki vam prinašamo pogoje in kriterije za udeležbo na javnem natečaju preko katerega bodo upravičenci lahko pridobili stanovanjsko pravico na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost.
Z javnim natečajem želi samoupravna stanovanjska skupnost zbrati potrebne podatke za sestavo prednostne liste pričakovalcev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost.
KJE BODO STANOVANJA?
Stanovanja, ki bodo dodeljena upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste so:
— novozgrajena stanovanja v SPB-2 v Domžalah (10 stanovanj)
— morebitna izpraznjena solidarnostna stanovanja (nekaj stanovanj)."
f.    Več o tem berite v današnji številki.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pogled za nazaj program za naprej
Zaposlovanje, delovna mesta
O zaposlovanju in nezaposlenosti v občini je predsedstvo občinskega komiteja razpravljalo skupaj s predsedstvom občinskega sveta Zveze sindikatov in opredelilo naloge za uspešno razreševanje problemov.
Predvsem je zadolžilo svoje osnovne organizacije, da celovito obravnavajo problematiko pogodbenega dela in pregledajo možnosti zaposlovanja zaradi upokojitve delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Na podlagi ugotovljenega stanja morajo sprejeti stališča in z njimi seznaniti vse delovne ljudi. Nadalje je zadolžilo samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva, da zaostri pogoje dodeljevanja socialnih pomoči občanom, ki se ne zaposlijo, pa so za delo sposobni. Skupnost za zaposlovanje pa naj izdela program poklicne preusmeritve, da bi tako omogočili zaposlitev mladi generaciji. Sprejeta je bila tudi naloga, da se ob obstoječi mreži šol omogoči vpis vsem tistim učencem, ki so se usmerili v skladu s 1 potrebami združenega dela in tako njihova zaposlitev ni vprašljiva.
Ob sprejemanju planskih dokumentov za leto 1983 so se komunisti uspešno vključevali v razprave v vseh temeljnih sredinah, v skladu z idejno-politično vlogo ZK.
V akciji NNNP Domžale 82 je predsedstvo občinskega komiteja delovalo v vojni sestavi in se vključilo v politično delo na terenu.
Več idejnopolitičnega usposabljanja Vse osnovne organizacije ZK še vedno niso utrdile svoje idejnopoliti-čne vloge v svoji temeljni sredini.
Popolno pomanjkanje idejnopoli-tične usposobljenosti pri komunistih v osnovni organizaciji ZK Mlinostroj je pripeljalo osnovno organizacijo v takšno stanje, da se njeni člani niso bili sposobni poenotiti prav v nobeni razpravi, prav ob nobenem primeru reševanja problematike v delovni organizaciji.
Predsedstvo se je vključevalo v razreševanje širše problematike tudi v drugih osnovnih organizacijah ZK. Tako je imelo skupne seje z osnovnimi organizacijami ZK v Komunalnem podjetju Domžale, Biro 71 Domžale ter v Induplati Jarše.
Pri razvijanju akcijskega povezovanja komunistov so najuspešnejši komunisti v Papirnici, Heliosu in Lek-u. Komunisti Heliosa se povezujejo tudi v SOZD Kemija.
V februarju je občinski komite ZK
ustanovil še dve osnovni organizacije ZK (Homec - Nožice in Preserje) in tri svete ZK v krajevni skupnosti-(Mengeš, Vir, Simona Jenka Domžale). Aktivnosti obeh novih osnovnih organizacij ZK in povezovanja v svetih ZK se bodo pokazale šele v prihodnjem obdobju.
Komisija za idejnopolitično usposabljanje je pripravila program usposabljanja v sezoni 1982/83. Program je bil posredovan v vse osnovne orga-ruzacfje^ZK z nalogo, da evidentirajo možne kandidate za posamezne oblike in da pripravijo programe usposabljanja za svoje osnovne organizacije ZK. V navedenem obdobju so bile zaključene naslednje oblike usposabljanja: seminar Samoupravljanje v združenem delu, seminar za kandidate, seminar za poverjenike idejnopolitičnega usposabljanja v 00 ZK, dopisna šola marksizma je realizirala že dve tretjini programa, kandidati za politično šolo pa so zaključili prvi del t.j. šolo samoupravljanja.
Idejno politično delo je nujno
Tudi v tem obdobju ponovno beležimo znaten osip. Tu bo potrebno resnično dosledno zaostriti odgovornost članov ZK do idejnopolitičnega usposabljanja, v katerega se morajo vključiti po sklepu osnovne organizacije ZK. Osnovna organizacija ZK je dolžna preko usposabljanja sojih članov v organiziranih oblikah, skrbeti za stalno kadrovsko politiko v svojih vrstah in s tem pripravljati člane na prevzem odgovornejših nalog. Za pravilno dojemanje družbenih problemov, njihovo razumevanje in ocenjevanje, pa je nujno stalno idejnopolitično usposabljanje.
Obisk delovne skupine
V mesecu novembru 1982. leta je bila na obisku v občini delovna skupina centralnega komiteja ZK Slovenije. Obiskala je osnovne organizacije ZK v Emoni — Kmetijska kooperacija, Zdravstvenem domu, krajevni skupnosti Vir, Papirnici Količevo in v Induplati Jarše. Ocena obiska delovne skupine je zajeta v posebnem poročilu, o njem pa smo že pisali.
Na podlagi sprejetega zaključka v Emoni — Kmetijska kooperacija je bila problemska konferenca o razvoju kmetijstva v občini.
.0 tem, kaj so si komunisti zadali v svoj programski obseg dela za prihodnje ter sani prograrnsko-volilni konferenci pa bomo pisali v prihodnji številki. m. b.
r
OBVESTILO
Občinski odbor Rdečega križa Domžale obvešča vse krvodajalce, da bo letošnja krvodajalska akcija v naši občin/ v mesecu maju in sicer 4., 5., 6., 9., 10. in 11. maja ter 28. novembra 1983. Točen razpored bo pravočasno objavljen.
00 R K Domžale
Iz aktivnosti občinske konference SZDL
V okviru Sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu je bila ustanovljena Komisija za usklajevanje dejavnosti lovskih, ribiških in čebelarskih družin, ki jih v naši občini ni malo. Za predsednika komisije, katere naloga je, da bi usklajevala delo posameznih družin in obravnavala njihovo problematiko, je bil izvoljen tov. Ivan Banko iz Domžal. Na prvi seji je komisija že obravnavala družbeni dogovor o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč v kamniško-domžalskem lovsko-gojit-venem območju.
*
Svet za prostorsko planiranje in
varstvo okolja je na svoji seji sprejel program dela za čiste in zelene Domžale in program akcij 88 drevesc za tovariša Tita v letu 1983 v občini Domžale. V programu je vrsta konkretnih akcij v zvezi z rednim čiščenjem in vzdrževanjem zelenih površin v našem mestu, med drugim je v programu tudi spomladanska akcija DAN PROSTOVOLJNEGA DELA ZA ČISTE IN ZELENE DOMŽALE, ki naj bi se izvedla v mesecu aprilu, v letošnjem letu pa naj bi spominski park z 88 drevesi za tovariša Tita realizirali v KS Trojane, poiskali pa tudi primerne lokacije v drugih krajevnih skupnostih.
• Življenjska jubileja:
Brez pretiravanja lahko rečem, da ga kulturna društva in skupine v vsej občini sprejemajo za svojega člana, kot človeka, ki želi, da bi se kulturna raven delovnih ljudi in občanov dvigala, da bi marsikateri večer minil v kulturnem okolju, kjer se stalno nekaj dogaja.
Vsem tistim, ki so v neprestanem vrtincu življenja, ostaja le malo časa za počitek, ker ga vsakodnevni tokovi nosijo vedno novim nalogam naproti. Tako je tudi s Slavkom PISKOM.
Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo mnogo zdravja, dobrega počutja v družinskem krogu in še nadaljnjega sodelovanja povsod, kjer se pojavlja kot družbenopolitični in kulturni delavec.
Angelca Kržan s svojim delom skuša doseči, da bi politično delo komunistov v večji meri odmevalo v vseh okoljih, da bi čimveč članov vključili v idejnopolitično izobraževanje, da bi v večji meri še zavestneje utrjevali samoupravne odnose.
Slavko Pišek — šestdesetletnik
Življenjski jubilej šestdesetletnico te dni praznuje Slavko Pišek, mengeški delavec na družbenopolitičnem oz. kulturnem področju. Ob tej priložnosti ga je sprejel predsednik Skupščine občine Karel KUSAR in poudaril njegov prispevek k dogajanjem v občini in Mengšu.
Danes si težko predstavljamo krajevno organizacijo Socialistične zveze brez njegove prisotnosti in tiste širine, ki jo je ta organizacija dosegla pri razvijanju delegatskega sistema in utrjevanju samoupravnih organizmov v krajevni skupnosti. Kot gospodarstvenik je veliko dopri-našal tudi k temu, da se vse bolj manjša nesporazumevanje med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo, kjer je potrebno združevati vse samoupravne in subjektivne sile, ker drugače ni pričakovati enotne akcije na nobenem področju. Te izkušnje s pridom prenaša tudi v občinske organe Socialistične zveze, saj pomagajo pri razreševanju številnih vprašanj tudi v drugih sredinah.
Drugo področje, na katerem je desetletja prisoten, pa je kultura. Čeprav njegovega glasu ni slišati v pevskem zboru ali na odrskih deskah, je vedno prisoten na sceni kulturnega življenja v Mengšu in na območju vse občine. Njegove organi-zatorske sposobnosti, posluh za zdrave človeške medsebojne odnose, skrb za kulturno podoživljanje, prizadevnost za usklajevanje mnogih interesov v okviru Kulturnega skupnosti in Zveze kulturnih organizacij so vrline, ki so pustile vidne sledove pri kulturnih dosežkih v naši občini.
Angelca Kržan
Te dni se je srečala z Abrahamom — kot se temu reče -Angelca KRŽAN, to je tista naša sodelavka, ki smo jo srečali že kot mladinsko aktivistko, pa kulturnega organizatorja v okviru nekdanjega Sveta Svobod, kot dolgoletno prizadevno delavko na področju otroškega varstva in nazadnje kot sekretarko občinskega komiteja Zveze komunistov Domžale.
19 let njenega dela je vtkano v domžalsko Oljarno, 8 let pa v ustvarjalnost tovarne Stol.
Čeprav prostega časa pravzaprav nikoli ni imela, ker ga je porabila za družbenopolitično delovanje, ji je v veliko veselje kak obisk gora, kakšna knjiga.
Težko je nanizati vsa tista dogajanja in odločitve, pri katerih je bila prisotna, nekaj pa je vendar res: kjer je delala, je pustila sledove svojega dela; ravno tako si prizadeva danes, da bi družbenopolitična organizacija v kateri dela - ZK uspešno razreševala aktualne gospodarske in družbenopolitične probleme, da bi celotna naša družba dojela, da je v ljudeh moč in volja za uresničitev bogatejšega jutrišnjega dne.
Angelca želi, da bi bilo pošteno delo vsakogar izmed nas temelj, na katerem gradimo prav vsi svoj jutri, da ne bi prihajalo do izkoriščanja družbe, ko jo mnogokrat — to opaža — izkoriščajo prav tisti, ki ji dajejo najmanj.'
V občinskem komiteju ZKS Domžale je našla ustvarjalno homogeno okolje, ki jo ob polnem razumevanju vseh motivira za še boljše delo. Ob tem upravičeno pričakuje, da bo v takem delovnem okolju dosegla tiste cilje, ki so jih komunisti v Domžalah zastavili. Ta želja je s tisto, da bi preživela še čimveč lepih trenutkov v objemu gora, naše voščilo ob njenem življenjskem jubileju.
Tudi njej je v imenu Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij izrekel iskrene čestitke ob življenjskem jubileju tov. Karel KUŠAR predsednik SOB Domžale.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo »Občinskega poročevalca".
Nekaj drobcev iz razgovora z novim članom zveze sindikatov
Občinski svet ZSS Domžale in Kljub samoupravljalcev sta organizirala razgovor z novimi člani ZSS, se pravi z delavci in delavkami, ki so prvič   sklenili   delovno razmerje.
Razgovoru se je odzvalo 18 mladincev in mladink, ki so po dveurnem razgovoru zadovoljni zapuščali prostor. V prvem delu je tov. Karel Kušar, predsednik Skupščine občine, na kratko orisal stanje v občini, tako z gospodarske kot varnostnopolitične plati. V nadaljevanju pa je bila predstavljena vloga, položaj in pomen sindikata kot družbenopolitične organizacije. V razpravi, oz. nadaljnjem razgovoru, ki je sledil pa so padla vprašanja, ki danes bremenijo položaj mladega človeka. Opozarjali so na problematiko zaposlovanja, izobraževanja, usmerjanje v poklice, na novi delovni čas in njegove posledice, vključevanja sindikata v pomoč prizadetim ipd.
Udeleženci razgovora pa so pogrešali udeležbo predstavnikov mladinske organizacije, ki je z neudeležbo na razgovoru izgubila možnost za boljši stik s posameznimi mladimi delavci. Predstavniki Občinskega sveta ZSS pa so obljubili, da bodo s
podobnimi razgovori nadaljevali.
Š. M.
Nova domžalska lekarna je bik odprta v teh dneh O delovnem času in o drugih za občane zanimivih podatkih v zvezi s to lekarno bomo še poročali
V križišču Ljubljanske ulice s Kamniško smo pridobili nov lokal. Glede na napis objekta domnevamo, da gre za 1000 in prvi gostinski lokal v Domžalah
Nič nas ne sme presenetiti 83
Se več pozornosti želimo nameniti preventivnemu organiziranju in delovanju. To je ena naših osnovnih nalog za letošnje leto. Tako delovanje moramo razširiti na vsa področja.
Akcija NNNP vse bolj prerašča v trajno sestavino vsesplošnega uresničevanja koncepta SLO in DS. Njena največja vrednost je predvsem v stalnih naporih in prizadevanjih za usposabljanje in pripravljenost čim širšega kroga delovnih ljudi in občanov za potrebe obrambe in samozaščite. Istočasno pa aktivnosti v zvezi z akcijo NNNP pomenijo tudi zavzeto udeležbo družbenopolitičnih organizacij in drugih odgovornih dejavnikov v procesu podružbljanja vseh sestavin SLO in DS. V tem smislu je akcija NNNP dosegla svoj namen in jo velja razvijati in bogatiti tudi v prihodnje.
U
Na vsakoletni, že tradicionalni prireditvi ob mednarodnem dnevu invali dov, so nastopili tudi gojenci Zavoda za invalidno mladino iz Kamnika
J
O mednarodnem dnevu invalidov
Društvo invalidov Domžale je ob mednarodnem dnevu invalidov pripravilo uspelo kulturno prireditev, ki si jo je ogledalo 500 občanov. Slavnostni govornik je bila Vera VOJSKA, sekretarka OK SZDL Domžale, ki je v lepem, občutnem govoru našla mnogo lepih besedo delu in ustvarjalnem življenju invalidov.
V NNNP 83 bomo predvsem vzpodbujali in načrtovali tiste aktivnosti, ki pomenijo stalno krepitev samozaščitne zavesti in usposabljanje za uresničevanje praktičnih vidikov samozaščitne dejavnosti. Temeljni poudarek bo zato v akciji namenjen še bolj načrtni preventivni dejavnosti za preprečevanje vseh možnih oblik povzročanja in nastajanja družbene škode. V slehernem okolju se moramo zatorej obnašati in delovati tako, da bomo ustvarjali najširše družbenoekonomske in samoupravne ter varnostne pogoje, da ne bo prihajalo do dejanj, ki bi lahko kakorkoli ogrožala varnost ljudi, družbeno in osebno premoženje ter sistem in vrednote socialističnega samoupravljanja. Prav zato mora družbena samozaščita in akcija NNNP postati široko ljudsko gibanje, način razmišljanja in življenja, vsakodnevna praksa vsakogar in vseh skupaj.
V letu 1983 bomo zato nadaljevali pred letom zastavljene in začete preventivno-samozaščitne aktivnosti in jih skušali razširiti še na nekatera druga področja. Konkretna pozornost in skrb pa bo namenjena predvsem:
— nadaljnjemu razvoju in usposabljanju narodne zaščite,
- razvoju in krepitvi civilne zaščite
— doseganju večje prometne varnosti
- zagotavljanju večje požarne varnosti
Dotok sredstev po letih je bil sledeč:
lato skupaj industrija + gospodarstvo (din)
1978 4.958.080,20
1979 5.034.777,90
1980 5.872.457,10
1981 6.96a 173,40
1982 7.174.823,75 skupaj: 30.003.312,36
Po evidenci računovodstva znašajo neizpolnjene obveznosti s strani gospodinjstev: obrtnikov in združenega dela v obeh krajevnih skupnostih na dan 31.12.1982 a778.430,60 din (od tega odpade 2.590.000 din na obveznosti združenega dela). -
Od delovnih organizacij doslej se niso izpolnili v celoti svojih obveznosti:
- Papirnica Količevo 1.226.000 din
- Elektro Podrečje 102.000 din
- Halios 926.000 din
- P02D Plastenka 274.000 din Predvidevamo, da bodo te obveznosti
prav gotovo poravnane v letu 1983. Na osnovi zgoraj navedenega je razvidno, da je za ta kanalski sistem zagotovila Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale 52,8 % vseh potrebnih sredstev, obe kra-
— izboljšanju zaščite in varnosti pri delu.
Organizacije in vodstva SZDL ter v njej povezane frontne organizacije bodo sproti spremljale uresničevanje sprejetih programov. S pomočjo nosilcev posameznih akcij bodo tudi med letom opravile vmesno analizo opravljenih aktivnosti. Tako pripravljene analize bodo podlaga za širšo razpravo in skupno oceno akcije NNNP, ki jo bodo pripravili KO za SLO in DS pri OK SZDL in o kateri bodo razpravljala tudi frontna predsedstva občinskih in republiške konference SZDL ter sveti za SLO in DS pri občinskih skupščinah.
Na osnovi sprejete ocene doseženih rezultatov in ugotovljenih slabosti bodo organizacije in frontna vodstva SZDL predlagala ustrezne ukrepe za izboljšanje preventivno-samozaščitne organiziranosti na posameznih, področjih. Dosedanja praksa in izkušnje namreč kažejo, da prihaja do slabosti in napak v zaščiti družbenega premoženja tudi zaradi slabega poznavanja obstoječih predpisov, neustreznega strokovnega znanja ter neodgovornega ravnanja pristojnih organov in posameznikov. Akcija NNNP v letu 1983 naj bi tako pomenila pomemben nadaljni korak v dograjevanju in izboljšanju sistema družbene samozaščite in njegovega delovanja.
' Vera
jevni skupnosti vključno z delavnimi organizacijami pa 47,2 % potrebnih sredstev.
V teku so aktivne priprave na nov samoprispevek, saj je prav gotovo nujno potrebno z deli nadaljevati in jih zaključiti, kar pomeni v končni fazi praktično omogočiti vsem občanom v KS Vir in KS Radomlje priključek na javno kanalizacijo. Krajani pričakujejo, da bodo akcijo solidarno podprle delavne organizacije z njihovega območja, saj so bile dane možnosti za priključitev na javni kanalizacijski sistem praktično vsem delavnim organizacijam še v okviru realiziranega programa prvega samoprispevka. Znatna sredstva naj bi prispevala za realizacijo programa izgradnje kanalizacije tudi Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale.
Predvideva se, da se bo v letošnjem letu izglasoval tudi samoprispevek za gradnjo kanalizacije v KS Dob, čigar kanalski sistem se bo v končni fa^i preko skoraj 1 km dolgega kanala do Tosame navezoval na že zgrajeno in predhodno obravnavan kanalski sistem Vir — Radomlje.
Torej v nekaj naslednjih mesecih se bodo krajani KS Vir, KS Radomlje in KS Dob kot tudi delavni ljudje v delovnih organizacijah s področja teh treh krajevnih skupno-
sti odločali, ali se bo v naslednjih 5 letih še gradila kanalizacija ali ne.
Prav gotovo bo taka odločitev v sedanji gospodarski situaciji težja kot v letu 1977, vendar so danes vendarle razvidni konkretni rezultati 1. samoprispevka — to je več kot 13.000 m zgrajenih primernih in sekundarnih kanalov ob dani možnosti vsem delov-nim organizacijam, da se priključijo na javno omrežje ter nadalje, da se njihove odplake čistijo na Centralni čistilni napravi Domžale — Kamnik. S takimi uspehi se prav gotovo lahko pohvali le malokatera.ali pa če smelo trdimo nobena druga krajevna skupnost v Sloveniji. ^ p
r S
Poglobiti sodelovanje med mladimi iz Domžal
in Koprivnice
v__;_/
V začetku marca so nas obiskali mladi iz Koprivnice, da bi se dogovorili o konkretnem sodelovanju mladih .iz obeh pobratenih občin. Za začetek bomo skušali povezati delo tabornikov, centrov srednjih šol, folklornih skupin iz Mengša in Koprivničkega Ivanjca in mlade delavce mengeških TOZD-ov Leka in Behipa iz Koprivnice. Pogovor med predstavniki teh organizacij je prinesel več konkretnih dogovorov. Tako bo v aprilu na Proljetnih igrah proletaraca v Koprivnici sodelovalo 20 najmlajših tabornikov; izmenjali bodo tabornike na poletnih taborih in si medsebojno pomagali pri organiziranju taborjenj. Mladi iz obeh centrov srednjih šol bodo najprej izmenjali fotorazstave o svojih krajih, članke za svoja glasila in pripravili športno tekmovanje. Ob mengeškem krajevnem prazniku bodo folkloristi Svobode povabili folklorno skupino iz Koprivničkega Ivanjca, obisk pa jim bodo vrnili v avgustu, ko je v tej vasi blizu Koprivnice srečanje folklornih skupin Hrvaške z naslovom Koprivnički kresovi. Mladi delavci Leka in Belupa pa so se dogovorili, da bodo izmenjali nekaj delavcev, ki bi s tem dopolnili strokovno znanje.
Tako. Dogovor je tu, upamo pa, da nanj ne bomo prehitro pozabili.
Cveta
1. april — dan brigadirjev
1. april je posvečen vsem brigadirjem, ki so gradili novo Jugoslavijo. V zadnjem času se pomen mladinskih delovnih akcij vse bolj povečuje, poleg fizičnega dela pa je večja pozornost namenjena izobraževanju mladih, učenju spretnosti in spoznavanju krajev, kjer mladi brigadirji delajo. V letošnjem letu bomo ob dnevu brigadirjev v Mladinskem klubu odprli razstavo na temo „Mladi na delovnih akcijah", že od začetka letošnjega leta pa poteka tudi evidentiranje brigadirjev za letošnje brigade. Naša Šlan-drova brigada bo letos sodelovala od 31. julija do 28. avgusta na Zvezni mladinski delovni akciji Slovenske Gorice v Dornavi pri Ptuju. Evidentiranje letos poteka zadovoljivo, saj je evidentiranih že preko 30 brigadirjev. Vse, ki bi želeli na delovne akcije, pa vabimo, da se oglase na OK ZSMS Domžale (pri avtobusni postaji), ali pa se prijavijo v OO ZSMS.
Zelja vseh mladih je, da se mladinsko prostovoljno delo razvija še naprej. Želimo tudi to, da bi več prostovoljnega, z veseljem in zastonj opravljenega del opazili tudi na drugih področjih gospodarskega in političnega življenja. '
OK ZSMS DOMŽALE
Na prireditvi so nastopih: oktet Tosama, učenci osnovne šole Olge Avbelj s Homca, na njej pa so podelili tudi priznanja 15 članom, ki so bih med ustanovitelji takratnega društva leta 1975, društva, ki je tedaj delovalo skupaj s Kamnikom. Predsednik društva je bil tedaj Jože Vodlan, ki je prav tako prejel priznanje.
Folklorna skupina s šole Radomeljske čete, invalidna mladina iz Kamnika so z bogatim kulturnim programom obogatili kulturni program.
Invalidi in njihovi svojci so sodelovali tudi v zaključnem tovariškem srečanju, na katerem je igral ansambel Tineta Stareta, ki je prav tako humano, brezplačno podprl to prireditev.
V nadaljevanju svojega dela namerava društvo invalidov Domžale pod vodstvom prizadevnega predsednika
Janka Veita letos še povečati število članov, sodelovati v različnih športnih manifestativnih prireditvah in prireditvah ob obletnicah različnih dogodkov iz NOB, sodelovati na pohodih Po poteh spominov NOB; pripravili bodo sedaj že tradicionalno razstavo ročnih del, ki vzbuja veliko zanimanja, sprejeli bodo invalide iz Laškega in Izole ter Mozirja, sodelovali na različnih izletih (povezava z društvom DISK iz Domžal), načrtov pa imajo še precej, saj so za izletniško dejavnost pripravili celo obširen letni program.
Iz vsega povedanega lahko vidimo, da gre pri domžalskih invalidih za široko razvejano dejavnost, ki ljudem, ki jih je tako ali drugače prizadela narava ali življenjske okoliščine, vrne vsaj delček tistega, kar so izgubili.
B.
Pokojnine in
invalidnine po novem__
Javna razprava o osnutku zakona o PIZ? Prinašamo vam nekatere podatke o njem, tako da boste lahko sodelovali v javni razpravi.
V letu 1982 je bil sprejet zvezni zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju, republikam pa je bila poverjena naloga, da republiške zakone uskladijo z zveznim. Tako smo tudi v Sloveniji že v lanskem letu začeli z razpravo o tezah za izdajo tega zakona, trenutno pa je pred nami osnutek zakona o pokojninsko-invali dskem zavarovanju, o katerem razpravlja združeno delo, pa kmetovalci v okviru Kmetijske kooperacije, obrtniki, društva upokojencev in ne nazadnje se ga bodo lotili tudi v krajevnih skupnostih, vse pripombe in predloge pa bo na razširjeni seji okoli 15.4.1983 obravnaval svet za socialno in zdravstveno politiko predsedstva OK SZDL Domžale in jih posredoval predlagatelju.
Osnutek zakona prinaša predvsem novost enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, predvideva pa tudi nov položaj oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, kmetov in vrhunskih športnikov neprofesionalcev. V javni razpravi naj bi osnutek zakona opredelili tako, da bo odraz delavčevega samoupravnega in ekonomskega položaja, tekočega in minulega dela, predvsem pa mora omogočati zadostno socialno varnost tako za starost, zmanjšanje ali celo izgube delovne zmožnosti in ne nazadnje tudi zagoto-
viti družinsko pokojnino. Temeljno načelo tega sistema je minulo delo, načeli vzajemnosti in solidarnosti, v pomanjkanju boljših predlogov pa zakon upošteva kot merila in kriterije minulega dela celotni osebni dohodek (ne le del osebnega dohodka, ki je rezultat minulega dela in s tem povečanje materialne podlage dela) in kot korektivni kriterij rast celotne družbene produktivnosti dela.
V tem članku ne bi govorili o sami vsebini osnutka, ker ste o njem lahko prebrali v vseh dnevnih časopisih, temveč bi vas radi predvsem opozorili, da osnutek zakona pušča odprta vrata za celo vrsto dokončnih razrešitev, o katerih naj bi se v javni razpravi izrekli vsi delovni ljudje in občani in da je torej naša naloga, da to kar v največji meri tudi storimo vsak v svojem okolju.
Vera
J
Kratko poročilo o izgradnji kanalizacijskega sistema Vir—Radomlje______
V letu 1977 je bil v KS Vir in KS Radomlje izglasovan samoprispevek, z delovnimi organizacijami z območja teh dveh krajevnih skupnosti pa sklenjen samoupravni sporazum o gradnji kanalizacijskega sistema.
In kaj je bilo v tem času realizirano?
Kanalizacijo smo gradili v osmih fazah — skupna dolžina zgrajene kanalizacije doslej znaša 13.126,55 m, vloženih sredstev v ta ogromen sistem pa je bilo 63.527.946,90 din. Po planu izgradnje kanalizacije iz leta 1977 bi morali zgraditi 17.166,45 m kanalizacije, torej je bil gledano po dolžinah program realiziran 76,4 %. Ob upoštevanju, da smo preven-stveno gradili kanale velikih profilov, ostali pa so še v pretežni meri sekundarni kanali manjših profilov, ocenjujemo, da smo dejansko realizirali cca 85 % zastavljenega programa. In kje so razlogi,' da ni program realiziran 100 %? Predvsem v bistveo večji inflaciji kot je bila v zasnovi programa upoštevana ter v ustavljenih kreditih, LB — Banka Domžale, katerih v zadnjih dveh letih zaradi znane gospodarske situacije ni bilo moč dobiti.
# Glasilo LB o domžalski pionirski hranilnici:
E, malo je takih.
V januarksi številki glasila LB so objavili članek o delu domžalske pionirske hranilnice, ki jo poznajo daleč po svetu. Doslej nismo vedeli, da ta rdeči objekt pred stavbo LB na Ljubljanski ulici vzbuja tolikšno pozornost domačih in tujih bančnih strokovnjakov. Vzbuja pa pozornost tudi gostilničarjev in obrtnikov, ki se jim ne ljubi preštevati škafov, mernikov in golid kovancev, pa se zato vpišejo med pionirske' varčevalce. Tega nismo vedeli in še marsičesa drugega ne, zato smo se odločiti, da ta zanimivi članek objavimo tudi mi. Tuje...
Pomislite! V teh ustalitvenih časih, ko nam je tako potrebna dobra volja, in ko je celo nas" najresnejSi časnik začel v svoji prvi letošnji Številki objavljati t mesnice, so mi naročili, naj bi napisal nekaj resnega o pionirski hranilnici Ljubljanske banke v Domžalah.
— Zakaj o pionirski hranilnici, sem vprašal. Kaj ne varčujemo dandanes vsi, ne samo pionirji? Pa še kako varčujemo pri kavi, pri mesu, pri maslu, pri čokoladi, pri jedilnem in avtomobilskem olju, bencinu, pri nafti, pri kurilnem olju, pri plinu, pri pralnih praških, pri umetnih gnojilih in, vrag vedi, pri čem Se vse. SmeSnica, ki sem jo omenil, namiguje, da varčujemo celo z delovnim časom,..
— Nismo brali tiste smešnice; kako varčujemo z delovnim časom?
— Hja, nek visok funkcionar je pred kratkim predlagal, naj bi trajal delovni dan štiri ure. Predloga niso sprejeli. Za začetek bi bilo to preveč...
— Nehaji Hočeš reči, da delamo manj kot štiri ure? Greš v Domžale, ali ne greš?
deci. Tudi igralca ljubljanske drame Maksa Furjana, ki je nekoč gostoval v Domžalah z monodramo, je pritegnila nenavadna oblika poslopja. Z ženo, ki ga je spremljala, sta vstopila in naročila — kavo.
Prav gotovo „leteči krožnik", ki je na sredi poglobljen, da tovarišici Marjanca Kokalj in Sonja Žnidaršič, posebej strokovno usposobljeni in zadolženi za poslovanje z malimi občani, stojita pri svojem delu nižje kot mali vlagatelji, ki so z vedno nasmejanima, prijaznima sogorovnicama na isti ravni.
Seveda „leteči krožnik" z dvema akvarijema in razstavnimi panoji v notranjosti ni edini magnet za množico varčevalcev. Bolj kot „leteči krožnik" pripomore k uspešnemu zbiranju varčevalcev prizadevno delo bančnih delavcev in njihove domiselne akcije.
V Domžalah že vsak novorojenček oziroma njegova roditelja dobita vabilo za vpis malega občana med varčevalce. Vabilo pa ni le ličen prospekt s pogoji varčevanja.
temveč tudi ponudba banke, da novorojenemu občanu pod določenimi pogoji sama prispeva na hranilno knjižico kot darilo 70 din.
Premalo prostora imam, da bi podrobneje opisal še vse druge akcije domžalske banke, s katerimi navezujejo mlade občane na pionirsko hranilnico. „Leteči krožnik" si hodijo ogledovat še otroci iz vrtcev, v njem $o razstave mladih risarjev, večji razstavljajo svoje spise o varčevanju. Risbe in spise. ocenjujejo zunanji strokovni sodelavci banke: slikarji, slavisti, propagandisti.
Še bi lahko opisoval dogajanja iz pionirske hranilnice. Najmlajši varčevalci se strašno boje za svoje prihranke. Ko njihove kovance pretresejo iz hranilnika v preste-valni stroj, se prično kremžiti, misleč, da jim bo stroj kovance obdržal ali celo požrl.
Uspehe domžalske pionirske .hranilnice poznajo daleč po svetu, o čemer pričajo številni obiski tujih in domačih bančnih Strokovnjakov, ki jih zanima ta izjemen varčevalni pojav, za katerega mnogi menijo, da ni edinstven samo v naši domovini, temveč v vsej Evropi ali celo na svetu.
In za konec še ena zanimivost. Pionirsko hranilnico zelo dobro poznajo tudi domžalski gostilničarji in drugi obrtniki. Ko se jim nabere za škaf, mernik ali gol i do kovancev, katerih se jim ne ljubi preštevati, jih prinesejo „vložit" v pionirsko hranilnico, kjer jih stroj prešteje. Že drugo jutro pridejo ..pri-varčevani" znesek dvignit v papirnatih bankovcih.  Tudi varčevanjel     Tine Trn
Velike zagate s prevozi na delo in z dela je rešil Kamničan. Občani predlagajo, da bi zaradi udobne vožnje vozil tudi ob sobotah in nedeljah
Kombinirana vozovnica za vlak in avtobus
Integral in Železniško gaopodarstvo Ljubljana obveščata potnike, da s 1. aprilom uvajata kombinirano mesečno vozovnico za železniški, obmestni in mestni avtobusni promet med Ljubljano in Kamnikom. Tako se boste poslej lahko z eno vozovnico vozili z železnico in z avtobusi mestnega ter obmestnega prometa.
Kombinirano vozovnico lahko kupite takrat, ko ste se odločili za kombinacijo vsaj dveh vrst prevoza.
Integralova prodajna mesta izdajajo kombinirane vozovnice za vse tri vrste prevoza, železniške postaje pa za železniški in avtobusni mestni prevoz.
Vozovnica velja od prvega do zadnjega dne v mesecu, nakup pa je mogoč od 28. v mesecu dalje (do 5. dne v prihodnjem mesecu).
PRODAJNA MESTA SO: INTEGRAL
— Turistična poslovalnica Kamnik — vsak delavnik od 8. do 15. ure
— Turistična poslovalnica Domžale — vsak delavnik od 7. do 15. ure
— Avtobusna postaja Ljubljana — vsak delavnik od 5. do 19. ure
ŽELEZNIŠKE POSTAJE Kamnik, Jarše, Domžale in Črnuče
— od ponedeljka do petka od 5. de 19. ure in ob sobotah od 7. do 14. ure
— V Domžalah so zapravljive!. Že krajevno ime jih izdaja. Sestavili so ga iz tolikih črk, da iz njih sestaviš lahko najmanj deset drugih krajših besed: do, dom, om, žal, al', zale, le, č, dež, deža, dož... Kaj ne bi bilo dobro, če bi Domžal-čani tudi svoje krajevno ime uskladili z našimi stabilizacijskimi prizadevanji? Koliko papirja in časa bi prihranili; če bi namesto Domžale napisali samo E.. .1 V novem pravopisu je za to besedo lep primer: E, malo je takih ...
— Čvekal Boš kaj napisal o pionirski hranilnici ali ne boš?
— Bom, sem obljubil. In se odpeljal v Domžale.
Priznam, z nekakšno nelagodnostjo. Naročili so mi, naj se javim pri pomočnici direktorja, tovarišici ftepičevi.
Verjemite, da sem zazijal, ko sem jo zagledal, kot bi nesel slasten grižljaj v usta, a mi pred usti pade z vilice: mlada, prikupna, prijazna, očarljiva... Ne, vsega ne smem povedati, hi do ženo imam.
— Slabe izkušnje imam z mladimi varčevalci, sem začel pogovor. Moja štiriletna nečakinja jo je svoji maieri prav grdo zagodla s svojim varčevanjem. Mati jo je vzela s seboj k S vit ji, ki ji je hotela poravnati račun. Šivilja je zaračunala več, kot se le sestra nadejala. „Morala bom domov po dehar," se je opravičila šivilji. ..Zmanjkalo mi ga je..." Tedaj pa njena hčerkica, kot strela z jasnega: „Saj ga tudi doma nima. Vedno ga meni vzame iz hranilnika..."
In potem je še tovarišica Repičeva povedala podobno zgodbo. Njena fantiča ji ne dovolite iz hranilnika vlagati prihrankov na knjižico. Slabe izkušnje imata. Ko so kupovali parcelo, je mama postrgala tudi njune prihranke s hranilne knjižice..'.
Stik je bil vzpostavljen. Pogovor je stekel. Pred komžalskimi varčevalci— pionirji, klobuk z glave! Če bi se vsi Jugoslovani zgledovali po njih, prav gotovo ne bi bilo treba varčevati z vsem, česar nam . danes primanjkuje I Sodijo, da živi v domžal-.ski občini danes blizu 40 tisoč prebivalcev. Kaj človek ne bi ostrmel, ko mu povedo, da ima pionirska hranilnica domala 14 tisoč mladih varčevalcev, od tega 10 tisoč šolskih in predšolskih otrok, ki so najnrizadevnejši varčevalci? Ostali varčevalci pa so vajenci in štipendisti, pa tudi nekaj takih je, ki si že sami služijo kruh, a so ostali zvesti pionirski hranilnici od leta petinsedemdesetega, ko je bila ustanovljena.
Prav gotovo je bila takrat posrečena zamisel, da so zgradili pred bančnim poslopjem za pionirsko hranilnico poseben okrogel objekt v obliki nekakšnega letečega krožnika. Oblika ni mikavna samo za otroke, temveč tudi za odrasle, ki domnevajo, da je to okrepčevalnica. Zgodilo se je, da je prišel v „leteči krožnik" možak, *e usedel za mizico ob vhodu in naročil — 'dva
• % Z BESEDOI     ZAPOSLOVANJE - TOKRAT S ŠTEVILKAMI
Kje bom dobil delo?
r
Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja veliko govorimo o zaposlovanju, o realnem planiranju rasti zaposlovanja, o nezaposlenosti, o neskladju med izobraževanjem in potrebami združenega dela in o drugih problemih, ki spremljajo to področje.
Po resoluciji o rasti zaposlovanja v letu 1982 naj bi ta znašala 1 odstotek. Po usklajevanju planov je bila številka v letu 1982 usklajena na 1,1 %, dejansko pa je zaposlovanje tudi doseglo 1,1%. Za leto 1983 smo planirali 1% rast, v članku pa bi vam radi z nekaterimi številkami ilustrirali, kako je to v praksi. V ta namen smo pridobili nekaj podatkov Skupnosti za zaposlovanje, svoje podatke so nam posredovale nekaiere večje delovne organizacije (kljub prošnji zelo malo), za konec pa smo o tej problematiki povprašali tudi nekaj učencev usmerjenega izobraževanja v naši občini.
Nezaposleni
Trenutno je v naši občini nezaposlenih 130 ljudi, med njimi blizu 30 invalidov, ki so težje zaposljivi, več kot polovica pa je med njimi tistih, ki čakajo na delo dva do tri mesece, na drugi strani pa potrebe OZD kažejo, •da skupaj predvidevajo v letu 1983 OZD zaposlitev več kot 500 delavcev. Samo v mesecu januarju se je npr. prvič zaposlilo 35 delavcev. Vzroki nezaposlenosti so v neskladju med potrebami združenega dela in iskalci zaposlitve, v nekaterih primerih pa tudi zdravstveno stanje. Med nezaposlenimi tako najdemo vse od nekvalificiranih delavcev do gimnazijskih maturantov, zaposlitev pa iščejo tudi dipl.ing. kemije, dipl. ekonomist in drugi. Potrebe OZD kažejo veliko pomanjkanje kemičnih procesničarjev (moški), papimičarjev, predic, tkalk, pomožnih predelovalcev usnjene galanterije, gradbenih delavcev, na drugi strani pa se bo zelo težko zaposlilo veliko število ekonomskih in gradbenih tehnikov, kemijski tehniki (zlasti dekleta), pa tudi elektrotehnikom ne bo težko. Vse to kaže, da primanjkuje zlasti profila fizičnih delavcev, za katere je kljub štipendi-
jam premalo kandidatov. Na to kažejo tudi nepodeljene štipendije združenega dela s tega področja.
Kaj bomo zaposlovali do konca 1983?
Največ zaposlitev bo v kemiji, kjer potrebujejo kar 42 nekvalificiranih delavcev, 5 procesničarjev, 10 delavcev pa bo v tej panogi dobilo zaposlitev za določen čas, možnosti bodo tudi za kemijske tehnike, lahko bodo tudi pripravniki, mesto pa je tudi za dipl.kem. tehnologije. Veliko delovnih mest bo v kovinarstvu (11 strojnih ključavničarjev, fO ključavničarjev, varilci, kleparji...), ne gre prezreti možnosti v kmetijstvu, kjer gre za zaposlovanje poljedeljskih in poljskih delavcev, potrebujejo pa tudi parkovne vrtnarje. V gradbeništvu so odprta mesta za zidarje (5), tesarje (10), potrebovali bomo nekvalificirane lesarje (13) in strojne mizarje (13). Kot je že navedeno, je veliko potreb po papirničarjih (44), po nekvalificiranih tekstilnih delavcih (38), 19 deklet bo dobilo zaposlitev kot šivilje, 7 kot predice, potrebujemo kar 22 tkalcev in čez 60 konfekcionarjev, možnosti pa so tudi v predelovalni
industriji v usnjarstvu (blizu 40 mest), omenimo naj še prosta mesta prodajalcev (4), 5 ekonom.tehnikov in 5. dipl.ekonomistov, zaposlovalo bo tudi zdravstvo (strežnice, bolniške sestre, zdravniki in zobozdravniki), potrebujemo pa tudi knjižničarje (3) in blizu 20 učiteljev oz. vzgojiteljev, med njimi kar 6 predm. učiteljev glasbe. V družboslovanju je omembe vredno le zaposlovanje višjih upravnih delavcev (4), možnosti pa so tudi za snažilke, NK delavce in varnostnike.
Kako s štipendisti?
V občini imamo 346 štipendistov iz združenih sredstev in 22 štipendistov, ki prejemajo razliko h kadrovski štipendiji. V letošnjem letu bo 43 štipendistov zaključilo srednje šole. Kako bo z njimi, se še ne ve. V lanskem letu je večina nadaljevala šolanje na višjih in visokih šolah. Delovne organizacije menijo, da bodo vse, ki bodo zaposlitev želeli, zaposlili.
Na višjih in visokih šolah imamo 560 študentov
Pri tem pa niso upoštevani tisti dijaki, ki so se v prvi letnik fakultet vpisali, pa so sedaj v JLA. V občini je 428 rednih študentov v vseh letnikih in 130 izrednih študentov. Poglejmo, v katerih smereh jih je največ: 41 je ekonomistov v 1. in 2. letniku, 30 jih to smer študira ob delu, razrednih učiteljev je blizu 20, ostalih 30, imeli bomo 7 profesorjev telesne vzgoje, na računalništvu je 10 študentov, angleščino študira 10 bodočih profesorjev, ing. elektrotehnike bo 15, dipl. ekonomistov 13. To so številke, ki najbolj »izbijajo" na dan in ti bodo, vsaj če se plani OZD ne bodo bistveno spremenili, zelo težko dobili ustrezna delovna mesta.
Mnenje letošnjih maturantov:
(vsi so dijaki 4. letnika ESS Domžale)
1. OPARA DARE DOMŽALE -doslej sem bil brez štipendije, vpisal. pa se bom na FSPN - oddelek za SLO, zaprosil sem za štipendijo, ki jo je razpisala Občinska izobraževalna skupnost Domžale. Kadra na tem področju manjka, zato ne bi smel imeti težav pri zaposlitvi.
2. ŽAVBI STANE PODSMREC-JE - imam štipendijo iz združenih sredstev, sedaj podobno kot moji sošolci odhajam v JLA, po prihodu pa bom obiskoval višjo ekonomsko, saj bi rad delal v turizmu. Kako bo s službo ne vem, prakso sem doslej vedno opravljal na mladinskih delovnih akcijah, na stipendijo upam tudi vnaprej.
3. MUSlC TATJANA TRZIN -doslej sem bila brez štipendije in sem se odločila, da se takoj po končanem 4. letniku zaposlim. Doslej sem bila na praksi na občini, kamor sem že tudi oddala prošnjo za zaposlitev. Upam, da jo bom dobila, sicer ne vem, kako.
4. KASTNER MARJETA TRZIN - štipendijo imam od PTT Ljubljana, kjer sem bila vsa leta že na praksi. Takoj po zaključku šolanja, se bom tam tudi zaposlila in sicer na oddelku za telefonske priključke.
5. PETERKA VLADKA DOMŽALE - štipendijo imam in sicer od ljubljanske banke v Domžalah. Ker sem letos edina štipendistka, ne bo težav z zaposlitvijo. Med počitnicami sem redno opravljala prakso in upam, da ne bom imela problemov s svojim prvim delovnim mestom.
VTŠNIKAR BRIGITA KOMENDA - imam štipendijo iz združenih sredstev in me kar malo skrbi, kje bom dobila službo, kajti odločila sem se, da se po končanem 4. letniku zaposlim. Doslej sem bila na praksi v Stolu in Ljubljanski banki, kje se bom zaposlila, pa še ne vem.
Vera
OflŠE KRPJEV/n£ 5KUPH05TI
Krajevna skupnost Krašnja
• INTERESENTI PRIJAVITE SE:
V5
*
ll t
«t
Kc »i ob Kc v* nx h »v«
S'
t«
V«
hI. M »» bi m
k. st sli
Na nedavnem zboru delovnih ljudi in občanov, ki je bil zelo dobro obiskan, so delovni ljudje in občani Krajevne skupnosti Krašnja pregledali dosedanje delo samoupravnih organov krajevne skupnosti in izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti.
V poročilu, ki ga je podal dosedanji predsednik sveta tov. Brane Močnik, je bilo zlasti poudarjeno uspešno delo krajevne skupnosti na področju komunalnih dejavnosti, kjer so največ pozornosti namenili urejanju in vzdrževanju cest, problematiki pitne vode, začeli so z urejanjem kanalizacije, delno so uredili pokopališče, v tem času so izgradili športno igrišče ob osnovni šoli, ki ga koristijo vsi občani, uspešno pa je tudi delo njihovih delegacij, zlasti delegacije v zbor krajevnih skupnosti in delo športnega društva in gasilskega društva. V razpravi je bilo zlasti poudarjeno, da bo novo vodstvo uspešno le, če bodo v posameznih aktivnostih
Nov časopis v naši občini:
Rejniški glasnik
V naši občini je eno izmed zelo aktivnih tudi Društvo rejnic in rejnikov, ki je v mesecu marcu pripravilo vsakoletno tradicionalno srečanje, na katerem so rejnice in rejniki izmenjali izkušnje in v sproščenem razgovoru oživili spomine na svoje dolgoletno delo. Obenem so se dogovorili, da bodo izdajali svoj REJNIŠKI GLASNIK, v katerem bodo v preprostih besedah opisovali svoje humano delo, strokovni sodelavci s tega področja pa bodo pisali tudi nasvete, ki jim bodo pomagali pri vsakodnevnem delu z otroki.
Veliko pozornost so v letošnjem letu namenili tudi usposabljanju rejnic in rejnikov, ki so obiskovali seminar na temo ..MLADOSTNIK", v okviru katere so se pogovarjali zlasti o vzgojnih zadregah mladostnika ter učnih težavah, posebno pozornost pa so namenili razvoju v letih zorenja in možnostih nadaljnjega šolanja. Vera
sodelovali vsi krajani, če bomo k akcijam pristopali enotno in še z nadaljnim uspešnim sodelovanjem vseh dejavnikov v krajevni skupnosti. Krajani so obravnavali tudi aktualno problematiko preskrbe, za katero skrbi trgovina v Krašnji, ki je s podaljšanim delovnim časom precej prispevala k temu, da krajani osnovne življenjske artikle lahko kupujejo doma. Obravnavali so tudi delo poravnalnega sveta, ki je nekaj'' časa zelo dobro delal, ker se je ukvarjal s konkretnimi spori. Trenutno ni primerov, s katerimi bi se ukvarjal. Slišali smo tudi poročila o delu posameznih delegacij, kjer so težave s sklicevanjem delegacij za SIS, slišati pa je bilo tudi pripombe glede avtobusnih prevozov, ki niso najbolje urejeni.
V programu, d so ga sprejeli, so največ pozornosti namenili ureditvi javne razsvetljave v posameznih vaseh, dokončni ureditvi pokopališča in javne kanalizacije, radi pa bi tudi telefonske priključke v vse vasi, sprožili pa bodo tudi vprašanje postavitve TV pretvornika na tem območju, kjer le redki lahko dobro spremljajo TV program Več pozornosti bodo namenih ureditvi kanalov in kategorizaciji cest in čiščenju hudournikov, čaka jih tudi adaptacija kulturnega doma, zagotovitev zemljišča za mrliško vežico in parkirišča, ena izmed zelo pomembnih nalog pa je tudi trafo postaja v Spodnjih Lokah.
Vera
Nov blok v Radomljah
Na podlagi sklepa Odbora za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije, pozivamo interesente, da se prijavijo za nakup stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjsko poslovnem bloku v Radomljah. Znani so naslednji podatki:
1. Lokacija bloka je predvidena na parceli št. 95/1, k.o. Radomlje
2. Pričetek gradnje: 4. tromesečje 1983
3. Zaključek gradnje: 1. tromesečje 1985
4. Predvidena struktura stanovanj:
— 4 garsonjere
— 4 enosobna stanovanja
— 2 enoinpolsobni stanovanji
— 3 dvosobna stanovanja
— 4 dvoinpolsobna stanovanja
— 3 trosobna stanovanja
5. Predvidena struktura poslovnih prostorov:
— samopostrežna trgovina s skladiščem
— bttffet s skladiščem
— banka
— cvetličarna -Tobak
— možni so dodatni poslovni prostori z izrabo nadstropja, kar bo stvar dogovora med interesentom in SSS.
Pri izbiri najugodnejših soinvestitorjev stanovanjskih prostorov bo upoštevano sledeče:
1. Delovne organizacije z območja občine Domžale
2. Občani z območja občine Domžale
3. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale
4. Delovne organizacije izven obči-
ne Domžale
5. Občani izven občine Domžale.
V prijavi mora biti navedena tudi struktura zagotovljenih finančnih sredstev oziroma predviden način pokrivanja finančne konstrukcije. Ugodnejši bo tisti soinvestitor, ki bo lahko dokazal večji del lastnih sredstev.
Prijave interesentov za soinvestira-nje stanovanj in poslovnih prostorov zbira    Samoupravna stanovanjska skupnost    občine Domžale v 15 dneh po objavi v OP.
Prijave pošljite pismeno na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 34, 61230 Domžale.
Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije
• NAJSTAREJŠA KRAJ ANKA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA:
90 let Agate Cerar
K praznovanju 8. marca - Dneva žena, so predstavniki Krajevne skupnosti in Krajevne konference SZDL izkoristili priliko in obiskali najstarejšo krajanko v krajevni skupnosti.
Prvo spomladansko sonce privabi na plan tudi Martinovčevo mamo. Koraki so sicer počasni, vendar v njej je še polno življenjske moči. „Pa smo spet pretolkli eno zimo", nam pravi, ko pridemo k njej na klepet. Taka živahna in nasmejana je Agata CERAR s Trojice št. 10, po domače Martinovčeva mama, ki je letos dopolnila 90 let.
Rojena je bila 25. februarja 1893 v Vinjah, kjer je preživela otroška leta v številni družini. Tu je preživela tudi prvo svetovno vojno. „Lepo je bilo, ko smo bili mladi, čeprav smo morali trdo delati in je bilo kruha malo," pravi Agata.
1924. leta seje poročila s Francem Cerarjem in prišla na Trojico. Rodili so se jima štirje otroci. „Življenje je teklo kar lepo in mirno, dokler ni prišla druga svetovna vojna. To so bili tudi najtežji časi. Nemci so požgali
domačijo in ostali so pod milim nebom. Takoj po vojni so prijeli za lopate in začeli zidati nov dom. Stradali smo in se potikali zdaj tu, zdaj tam, vendar šlo je," se nasmehne ob teh grenkih spominih.
Po tem jo vprašamo, kako ji teče življenje danes. „Oh, saj veste, kaj vse prinese starost s seboj. Vendar sem ka; zadovoljna, da sem še pri teh močeh." Pa še tega ne pozabi povedati, da gre zelo rada na njivo delat, v kuhinji pa noče več brkljati. „Naj kar „tamladi" se zasmeje in še doda: „najbolj zadovoljna sem pri peči in kadar me obiščejo moji najdražji pravnuki."
Pri teh letih ponavadi na koncu vprašamo po receptu za tako dolgo življenje. In Agata resno pove: „svež zrak, mir in veliko domačega mleka. Samo poglejte, kako živčni so danes mladi, jaz pa za živce še ne vem ne."
Od Agate smo se poslovili, ji izročili skromno darilo, v imenu krajanov pa ji zaželeli še mnogo zdravih let, tako smo bih vsi d^re'volje in nasmejani, kajti ona ima tega na
pretek' Franc Marn
• SPOZNAJMO SVOJE KRAJE
Mengeš skozi čas
V podlistku zvemo marsikaj zanimivega iz bogate mengeške zgodovine. Danes je drugo nadaljevanje.
V prejšnji številki smo začeli objavljati daljši feljton, izpod peresa
podnaslovom „MENGEŠSKOZI ČAS"
prof. Ivana Vidali-ja. Feljton, 'kjer je tov. Vidali podal nadroben pregled pomembnih dogodkov, stavb in drugih objektov mengeške zgodovine, bomo nadaljevali skozi vse leto. Danes prinašamo drugi del.
Če nadaljujemo obhod, bomo na desni zagledah od daleč pod hribom novo šolo, imenovano po narodnem heroju Matiji Blejcu (dozidana je bila leta 1973), nato pa se trg pred nami nekoliko razširi. Cesta po levi drži v nekdanji Mah Mengeš in Pristavo (od leta 1954 so naselja Veliki in Mali Mengeš ter Pristava združena v Mengeš). Pred nami se odpre pogled na skupino stavb, ki so za kraj kot celota, pa tudi vsaka zase pomembne. Najprej mogočen čez 30 metrov visok zvonik, na njegovi levi mežnarija, nekoliko naprej nekdanja šola, zdaj pošta, za njo kaplanija, nato naravnost župnišče in na desni cerkev s pokopališčem. Tu se bomo seznanili s spomini na slikarja Franca Jelovška, z arheološkimi     izkopaninami v
Mengšu, ogledali pa si bomo cerkev in spomenike okrog nje ter pokopališče.
Franc Jelovšek (1700-1764), največji slovenski baročni slikar, se je verjetno rodil v stari mežnariji, ki je stala na istem mestu kot sedanja. To sklepamo iz tega, ker je bil njegov oče organist in cerkovnik. Slikarje do leta 1729 živel v Mengšu. Tedaj pa se je preselil v Ljubljano, postal ljubljanski meščan in tu tudi umrl.
Jelovšek je bil predvsem slikar na sveži omet, in sicer iluzionistične smeri, kar pomeni, daje težil k neki nadzemski prostorskosti, polni ono-stranskih videnj. Zelo verjetno je nanj vplival italijanski slikar G. Quaglio, ki je v letu, ko se je Jelovšek poročil, dokončeval svoje slike v ljubljanski stolnici.
Njegovo najbolj znano delo so freske v cerkvi na Sladki gori na Štajerskem. V letih 1759 - 1761 pa je ustvaril svoje zadnje ohranjeno delo v cerkvi v Grobljah, ki je zdaj njegov muzej, in je od Mengša oddaljen le dva km.
V okolici Mengša je poslikal še nekaj sob v gradu Jablje, župno cerkev v Kamniku, cerkev v Skaručni in na Brdu pri Lukovici. S svojim slikarstvom je dopolnil našo baročno arhitekturo in veliko prispeval k temu, da je slovenska dežela umetnostno samostojno zaživela.
Morda ni odveč, če se ob Jelovšku spomnimo tudi ljudskega kiparja Franca Ropreta (Bled 1878 - Mengeš 1952), ki je pretežni del svojega življenja preživel v Mengšu, v nekdanji Pristavi. Njegovo delo sicer ne spada v same vrhove slovenske umetnosti, kaže pa vendar veliko prizadevnosti, da bi deloval v smeri, sorodni prizadevanjem in umetnosti vesnanov, umetniške skupine, ki je želela ustvariti pristno slovensko umetnost, tako, ki naj bi bila blizu preprostim ljudem in ki naj bi temeljila na narodnopisnih motivih. (Iz nje je izšel tudi M. Gaspari). V glavnem je Ropret obdeloval les in glino, od njegovih del pa so znani Sejalec, Orač, Gorenjska Mina in druge.
Ropretovo delo je dokaj sorodno, čeprav na višji ravni od nekaterih mengeških ljudskih slikarjev in razbar-jev, predvsem Franca Laha po domače Piltavarja (1816-1890). Ta je naredil nekaj oltarjev v Mengšu in okolici, veliko pa je izrezljal tudi hišnih vrat. Večina teh je sicer žal že
propadla, nekaj pa jih je še ohranjenih; zdaj že pokojnega Antona Šuštarja, slikarja in izrezovalca in nadarjenega samouka, slikarja Frica Jerina, ki sicer ni bil po rodu Mengšan, je pa več let živel tu in s spretnim čopičem ohranil nekaj podob Mengša v letih pred drugo svetovno vojno (sicer pa je tvorec znamenitega Minimundusa v Celovcu). Nekaj rezbarjev pa se je ukvarjalo tudi z izdelovanjem jaslic in križev. (F. Oražem, M. Podboršek iz Loke itn.).
Mengeš nima kakšnih posebnih umetnostnih spomenikov. Vzrok za to je v tem, da ga je fevdalna gospodarska politika osamila, da se ni razvil že v srednjem veku v pomembnejši kraj, čeprav je za to imel veliko pogojev. Predvsem ni imel večjega pomembnega oporišča, zlasti ne mogočnega gradu in graščakov. Mengeški gospodje so bili le vazali dveh pomembnih fevdalnih rodbin Spannheimov v Ljubljani in andeških grofov v Kamniku.
V prvih časih pokristjanjevanja je bil Mengeš pomemben kot misionsko središče, ki je verjetno zavzemalo vso vzhodno Gorenjsko. Čeprav se je kasneje fara manjšala, je še v 16. stoletju segala od Podgorja pri Kamniku, Črnuč in Save vse tja do Zagorja.
Prvi župnik Komad se sicer omenja šele v 13. stoletju, in prvi zapiski o mengeški cerkvi segajo šele v sredo 15. stoletja. Toda svojo cerkev, čeprav morda le leseno, je imel že v času romanike. Vas je ostal vse do leta 1967, ko so ga povzdignili v trg. Urbanistično ločimo v Mengšu tri temeljne sestavine: župno cerkev z
okolico, in grad, ki ju razmejuje potok Pšata ter naselje okrog sedanjega Glavnega trga.
Cerkveno skupino sestavljajo stavbe v zvezi s cerkvijo. Nekdaj jih je obdajal tabor z zvonikom. Južne od tega jedra je nastal Mali Mengeš. Grajsko območje se je razvilo iz. starega in. novega gradu, grajske pristave (Rav-barjevega gradu) ter vasi Pristava, ki je nadaljevanje Malega Mengša na desnem bregu Pšate proti rašiškim gozdovom
Ker je grajska posest segala na levem bregu vse do Pšate in skoraj v celoti do pokopališča, se je prvotni Veliki Mengeš razvil vzhodno od ceste proti Kamniku in Kranju. Tu so namreč skoraj vse hiše obrnjene pravokotno na cesto in se podaljšujejo s širokimi progami zemljišča vse do srede polja proti Preserjarn in Jaršam Hiše levo od ceste, gledano proti Kamniku, in to vse od začetka kraja pa do cerkve, na tej strani niso imele zemlje razen stavbišč in ozkih vrtov.
Cerkev je največji mengeški umetnostni spomenik, kar velja posebno za presbiterij. Današnja cerkev je nastala sredi 15. stoletja. Od stare romanske cerkve ni ostalo nobenega sledu. Presbiterij je gotska stavba, ki je ohranila čisto obliko križnega oboka. Nastal je približno sredi 15. stoletja. Pomemben pa je predvsem zato, ker ga je, po vsej verjetnosti (to sklepamo po posebnem mojstrskem znamenju), ustvaril isti mojster kot župno cerkev v Škofji Loki in ladjo v župni cerkvi v Kranju.
521^54
našE KRfljEi/nE shurdosti
PREDLOG
PROGRAMA PROSLAV IN PRIREDITEV V OBČINI DOMŽALE ZA
LETO 1963
Koordinacijski odbor za proslave in prireditve pri predsedstvu OK SZDL Domžale jy pri načrtovanju proslav upošteval dosedanje mere stabilizacije in usmeritve RK SZDL Slovenije. Vse praznike bomo proslavljali delovno in manifestativno. Nosilci proslav bodo družbenopolitične organizacije, društva, delovne organizacije in krajevne skupnosti.
DATUM PRIREDITEV
1. april Prireditev ob dnevu briga-
dirjev
Revija mladinskih pevskih zborov
Sprejem štefete mladosti 16. april Tekmovanje „Mladina v
SLO"
Regijsko tekmovanje Tito-revolucija-mir Prireditev ob Dnevu O F in 1. maja
8. maj Pohod ob Žici okupirane
Ljubljane 14. maj Tek aktivistov
21. maj Košarka — mošM
28. maj Košarka — ženske
28. maj Občinsko gasilsko tekmovanje
pionirjev, mladink, članic,
starejših gasilcev in enot CZ 23. maj Slovesnosti ob občinskem
prazniku
Regijsko tekmovanje mladih v poznavanju SLO in DS Srečanje delegatov ob občinskem prazniku Delovno srečanje kovinarjev OS ZSS
NOSILEC
OK ZSMS ZKO
OK ZSMS
ZTKO
OK ZSMS
OK SZDL, OS ZSS
ZTKO ZTKO ZTKO zko
Občinska gasilska zveza
SO Domžale
MS SZDL Ljubljana
Prireditve ob Dnevu mladosti OK SZDL
I. in 2. junij 4. junij
II. junij 4. junij
11. junij
27. junij
Julij
4. julij
22. julij
11. september
28. oktober
29. november
9. december 22. december
Streljanje MK Kegljanje Šah in nogomet Občinsko gasilsko tekmovanje posameznikov v troboju Občinsko gasilsko tekmovanje članov in mladincev Slovesnosti ob Dnevu samoupravljalcev Grobeijski koncerti Dan prosvetnih delavcev Sprejem vlaka bratstva in enotnosti
Proslava 60. letnice ustanovitve GD Pšata in 50.letnice GD Loke pri Mengšu
ZTKO ZTKO ZTKO
Občinska gasilska zveza
OS ZSS, KSU
ZKO
OS ZSS
OK SZDL
Občinska gasilska zveza
Srečanje gorenjskih aktivistov OK SZDL Škofja Loka Dan borca Dan vstaje
Proslava ob 40-letnici ustanovitve Šlandrove brigade in na Trojanah
Srečanje slovenskih igralcev monodrame Mesec požarne varnosti (gasilske vaje, razstava) Slavnostna akademija Slovesnost ob 29. novembru in 40.letnici 2. zasedanja Avnoia
Podelitev športnih priznanj Slovesnost ob Dnevu JLA Novoletni koncert Novoletne prireditve
00 ZZB NOV 00 ZZB NOV
KS Trojane ZKO
Občinska gasilska zveza Občinska gasilska zveza
SO Domžale ZTKO OK ZRVS ZKO ZPM
Celoletne aktivnosti društev časovno še niso popolnoma usklajene. Sestavni del tega programa so tudi proslave in prireditve po krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih in delovnih organizacijah, ter šolah.
Predlog programa dajemo v javno razpravo, vse dodatne predloge pa posredujte koordinacijskemu odboru za proslave pri OK SZDL Domžale.
• Stegne pri Moravčah
Klepet s Karmen Kokalj, novo predsednico mladih v KS Vrhpolje—Zalog
Krmilo mladinske organizacije v Krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog v občini Domžale je prvič prevzela ženska. To zahtevno nalogo so mladi delegati na programski volilni konferenci zaupali komaj 20-lemi Karmen KOKALJ iz Stegen št. 21, ekonomskemu tehniku. Karmen je zaposlena v »Napredku" v Domžalah.
Karmen je danes po treh mesecih uvajanja in prilagajanja, že „doma" kot pravimo. Ob pomoči sekretarke Mojce KVEDER in ostalih članov predsestva že uspešno uresničujejo naloge, s katerimi se vsakodnevno srečuje mladinska organizacija.
Mladinska organizacija šteje približno 80 članov, postopoma pa bodo pridobili še nove, saj imajo mladi precejšnje zanimanje za organizacijo in njeno delo na področju krajevne skupnosti.
— Sestanke imajo mladi začasno v prostoru KS na Vrhpolju ob nedeljah dopoldne. V letošnjem letu želijo gasilci in mladinci, ki so tudi člani društva; urediti prizidek ob gasilskem domu. Ta prostor bo služil za mladinsko dejavnost, imeli pa ga bodo m razpolago tudi za opravljanje drugih dejavnosti.
- Iz programa dela in finančnega plana je razvidno, da za svojo dejavnost potrebujejo finančna sredstva, kar jim je pristopila na pomoč KS s pogojem, da bodo program, ki so si ga zadali, realizirali ob koncu leta.
Kaj nam je povedala predsednica 00 ZSMS Karmen KOKALJ?
„Nedavno ste bila na programski konferenci predlagana in izvoljena za predsednico mladinske organizacije. Povejte nam nekaj o tem? "
„V OO ZSMS Vrhpolje-Zalog sem član že dobre štiri leta. Moram pa reči, da smo v času mojega dela z mladino resnično zelo delovni, tako na kulturnem, zabavnem, političnem in akcijskem področju. Veseli me zaupanje mladine vame, skušala bom seveda s pomočjo vseh mladincev naše mladinske organizacije delo ponovno oživiti in razvijati."
„To je verjetno prvič, da je ženska prevzela to funkcijo v naši KS7 "
„V naši mladinski organizaciji je res prvič ženska prevzela funkcijo predsednika. Drugače pa poznam mnoge mladinske organizacije, kjer ima funkcijo predsednika prav
tako ženska. Meni se to ne zdi nič poseb-
_________ «t
nega...
„ Karmen, kaj ti ja danes po teh mesecih uvajanja uspelo že uraditi? "
„Z delom smo pričeli takoj. Dogovorili smo se o planu dela v letošnjem letu in sprejeli nov finančni načrt. Ustanovili smo mladinski pevski zbor in se začeli pripravljati za kulturne praznike. Seveda pa so mladim najbolj všeč plesi in kulturni večeri."
„AM ta veseli delo z mladimi? "
„Rada delam z mladino - rada sem v njeni družbi, med sabo se pogovorimo, se skupaj zabavamo in rešujemo probleme. Rada pa bi, da bi mladinska organizacij zaživela in delala z vsem ognjem, kar ga premore."
..Kakšnih posebnosti, izkušenj pri vodenju mladinska organizacije se verjetno nimaš, pa si vseeno dobro zagrabila dalo? "
„Ja, izkušenj pri vodenju mladine res nisem imela nobenih, ampak ob pomoči drugih sem lahko kar takoj zagrabila za delo. Mislim, da je treba znati mladino pridobiti za delo in vse mladince nenehno med seboj povezovati." *
„V mladinski organizaciji verjetno že delaš od sprejema ..."
„V mladinski organizaciji sem res že vse od sedmega razreda OS. Vendar na OS mladinska organizacija sploh ni delovala. Zato sem se kmalu vključila v osnovno organizacijo na Vrhpolju, kjer smo se mladinci srečevali s konkretnimi nalogami in problemi."
„Si pripadnica CZ v domači KS, kaj bi lahko o tempovedala? "
„V naši KS resnično zelo prizadevno krajane usposabljamo za primere nesreče,
uvajamo različne tečaje, seminarje in akcije. Opažamo pa, da vsi ljudje tega sploh ne jemljejo resno in se ne zavedajo pomena civilne zaščite."
„ Karmen povej nam. kjer M na Vrhpolju bilo potrebno najprej zagrabiti, da bi bil uspeh v mladinski organizaciji očitan? "
„V naši KS opažamo mrtvilo predvsem na kulturnem in zabavnem področju. Saj športno se naši mladinci udejstvujejo na vseh področjih, kulturnega društva pa že dolgo ni nobenega. Zato mi mladinci skušamo organizirati čim več kulturnih večerov. Ustanovili smo mladinski pevski zbor, sedaj pa bo začela redno delovati tudi lutkovna sekcija v okviru mladinske organizacije. Seveda pa vedno naletimo na problem - (to je prostor), kjer bi se lahko mladinci srečevali in delali."
si ie razmišljala o mladih funkcionarjih; kako sa ti vključujejo v dalo na področju ljudske obramba in družbene samozaičita? "
„Naši mladinci so, vsaj nekateri, precej zavedni in vsak od nas je vključen v eno obliko družbene samozaščite. Nekateri že dalj časa kažejo interes za TO, vsi pa nimajo dovolj časa, da bi se temu področju bolj posvetili. Saj, če imaš več funkcij na različnih področjih, ti ostane le še malo časa, ki pa ga rajši vsak izkoristi za svoj hobi."
..Pa tvoj hobi? "
„Pretežni del dneva preživim v službi, potem pa grem še enkrat ali dvakrat tedensko na predavanje na ekonomski fakulteti (študiram namreč ob delu). V prostem času pa rada preberem kakšen zanimiv roman, igram kitaro, ali pa kaj šivam. Včasih grem na drsanje, poleti pa najraje kolesarim."
Jože Novak
Mlade
vesti
iz
šolskih klopi
Učenci iz krajevne skupnosti VRHPOLJE-ZALOG hodijo kar v štiri različne šole: eni v osnovno šoto „Jurij Vega" Moravče, drugi v podružnično šolo Vrhpolje, tretji v podružnično šolo Krtia in četrti v osnovno šolo Dob pri Domžalah. Vsega skupaj obiskuje pouk na teh osnovnih šolah približno 53 učencev. V šolo se vozijo največ z avtobusi. Imajo potrebne vozovnice za brezplačne prevoze. Imajo tudi ugodne zveze za prihod v šolo. Nekaj učencev se vozi s kolesi, pa tudi peš jih hodi nekaj, predvsem v zimskem času. Učenci večinoma upoštevajo cestno prometne predpise, saj se do prometa ponašajo vzorno. Do avtobusnih postaj na Selo, Zalog in Krašce imajo največ od 1 do 2,5 km peŠhoje.
Predvsem gre zasluga za dobro prometno osveščenost učiteljem, miličnikom in staršem, ki otroke vzgajajo v pravilnem vedenju rta javnih cestah. Prav zaradi tega nismo že nekaj let zabeležili oz. obravnavali težje prometne nezgode, ali sličnega. Skratka, disciplina učencev na javnih cestah je trenutno zadovoljiva.
Na vseh šolah imajo uvedene dokaj pestre interesne dejavnosti, razredne skupnosti in krožke. Tako je možnost vsakega učenca, da se vključuje v eno ali več dejavnosti. Skratka življenje in delo v šoli sta zanimiva in pestra, tako so nam ob priliki anketiranja pripovedovali naši sogovorniki:
Jožica ROŽIČ, učenka 5. c razreda OŠ .Jurij Vega" Moravče:
Moj učni uspeh v prvem polletju letošnjega leta je bil „prav dober". V času zimskih počitnic sem mami pomagala pri gospodinjskih opravilih, med drugim me je naučila peči kruh. V šoli sodelujem v šiviljskem krožku, katerega poučuje mentorica Iz moravska RAŠICE. Učimo se šivati, plasti in drugih ročnih del. V šolo hodim peš. Vsak dan prehodim v eno smer po 2 km. Pouk se prične ob 8. uri. V šoli prejemamo dobro toplo malico, za katero plačamo mesečno 200 dinarjev. Na šoli imamo tudi knjižnico, v kateri si Izposojam knjige za pisanje „čtiva". Sem članica pionirske organizacije in Rdečega križa.
Olga JERENKO, učenka 6. e razreda OŠ .Jurij Vega" Moravče:
Sem rejenka pri družini Grošelj iz Vrhpolja pri Moravčah. Pri tej družini sem že 11. leto in se imam dobro. V šolo se vozim z avtobusom. Od postaje do doma pa imam še približno 2 km. Moj uspeh ob polletju je bil zadovoljiv. V šoli Imam najraje ure zgodovine in likovnega pouka. Sodelujem v šiviljskem krožku in pevskem zboru. S sošolkami In učitelji se dobro razumemo. Sošolke mi pomagajo tudi pri učnih snovah, katere težko obvladam. Po končani osnovni šoli bom verjetno šolanje nadaljevala ali pa se bom zaposlila v tovarni.
UUDJE IH ZEffHJA
• Regulacija Rače od Doba do Zaloga:
Iz močvirja
rodovitno
Pridobivanju kmetijskih površin iz dosedaj neobdelane in nerodovitne zemlje je naloga, ki smo ji v občini že doslej posvetili precej skrbi, posebej v zadnjih letih. Samo lani smo v občini iztrgali močvirju 220 ha take zemlje, kjer bo poslej potekala kmetijska proizvodnja.
V mesecu januarju pa so stekla tudi dela na regulaciji Rače od Doba do Zaloga v dolžini 4100 m. Znano je, da je bilo prav to območje doslej nenehno poplavljeno ter da je Rača pred regulacijo v spodnjem delu poplavljala celo vas Dob.
Regulacija Rače je potrebna bolj zaradi nujnosti pridobivanja novih kmetijskih površin kot zaradi odprave zamočvirje-
MedDobom in Zalogom potekajo velika gradbena dela na regulaciji Rače. Začeli so n odseku pri Dobu (na sliki)
Pod vasjo Rača so v sklopu regulacijskih del zgradili poseben zbirni kanal, ki bo zbiral vse hudourne in druge vode s pobočij
Marinka GORTA, učenka 6. c razreda OŠ ,Jurij Vaga" Moravče:
Doma sem Iz Zg. Tustanja pri Moravčah. Do Sole imam 2,5 km. Zaradi večje varnosti na cesti-hodim v Solo po bližjih poteh. Do letos sem se vsako Šolsko leto zaključila z dobrim uspehom. Sodelujem tudi v vrtnarskem in pevskem krožku. Po končani osnovni Soli se bom zaposlila v industriji.
Stana VREČAR, učenec 8. a razreda OŠ .Jurij Vaga" Moravče:-
Doma sem v Stegnah. Do avtobusna postaje imam 20 minut hoda. Učni uspeh ob polletju letošnjega lata je bil odličen. Najraje se učim matematike in zgodovine. Vključen sem v gospodinjski in rokometni krožek. Po končani osnovni šoli se nameravam Solati na srednji Soli za ..miličnike-kadete".
Mirni GORTA, učenka 7. a razreda OŠ .Jurij Vega" Moravče:
Doma sem iz Zg. Tustanja 5. Od doma do Sole imam kar dobro uro hoda. Najboljše obvladam angleščino. Obiskujem krožek gospodinjstva, pri katerem se učimo šivanja, pranja, oblačenja. Pri krožku sem si pridobila kar precej znanja, katerega > pridom uporabljam doma. Sodelujem tudi pri vrtnarskem krožku in pri raznih akcijah, kot je pobiranje papirja   in  steklenic, itd.
Franc GRČAR, učenec 8. razreda OŠ „ Juri j Vega" Moravče:
V šolo se vozim z avtobusom iz Sela v Moravče. Do avtobusne postaje imam le nekaj korakov. Moj učni uspeh je slab, ker so predmeti težki, moja glava pa je trda za učenje. V preteklem letu sem naredil tečaj „prve pomoči" z pomožnega bolničarja. Po končani osnovni šoli se bom zaposlil v tovarni, dokler mi starša ne bosta zapisala kmetije, do katere imam izredno veselje, saj že sedaj opravljam vsa kmetijska dela.
nega - poplavnega območja.
Regulacija Rače je delovna naloga, ki jo investira Območna skupnost Ljubljanica Sava iz Ljubljane, dela pa izvaja VGP Hidrotehnik. Ta regulacija oz. izgraditev novega ustreznega odvodnika je le prva faza za kasnejšo melioracijo zemljišč, kjer tudi v teku prvih del povzroča določene težave visoka podtalnica.'
Dela na trasi, ki bo v Celoti tekla izven starega toka Rače, so že stekla. Prvih 1500 metrov Rače bodo v celoti zasuli staro strugo ter izdelan nov odvodni kanal. Na osrednjem delu bodo v celoti namenili 2 km dolg odsek ribogojništvu, saj bodo ribiški družim Bistrica zaupali opuščen rokav Rače, ob tem, ko bodo za vodotok zgradili novega.
Predračunska vrednost investicije znaša 4,6 milijona dinarjev, kar je znesek, ki bo omogočil na 4100 m dolgi trasi predvidena gradbena dela.'Ob tem velja omeniti, da je v ta znesek vključeno tudi 6 mostov. Dela, ki so bila začeta v sredi januarja/ bodo sklenjena predvidoma ob koncu oktobra, ko bi lahko pričeli z naslednjo delovno nalogo - samo melioracijo zemljišč. Zanjo so predvidena sredstva, med drugim tudi sredstva kmetijske zemljiške skupnosti — sredstva odplačane spremembe namembnosti zemljišč.
V naši občini so bih doseženi pri pridobivanju nove obdelovalne zemlje že določeni uspehi, z novim 370 hektari obdelovalnih zemljišč pa bo uspeh še večji.
Mehoriranim površinam v Trzinu, zemljiščem KPC Jablje, zemljiščem Agroemone v Moravski dolini se bodo pridružili novi hektari.
Ti novi hektari obdelovalne zemlje pa žal za našo družbo ne bodo poceni, saj bodo melioracijska dela stala kar 110 milijonov dinarjev. Za ta dela pa bodo združili poleg KZS tudi lastniki zemljišč — zasebniki.
Matjaž Brojan
Mladi in kmetijstvo
V petek, 18. marca je bilo v Kamniku regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki ga je pripravila OK ZSMS Kamnik. Na njem je sodelovalo osem ekip mladih kmetovalcev, ki so se pomerili v poznavanju govedoreje, poljedeljstva in tudi družbenopolitičnega življenja. Domžalska ekipa, ki so jo sestavljali Mojca Kališnik iz Radomelj, Janko Jeretina z Lukovice in Janez Klopčič iz Vrhpolja, je zasedla odlično 2. mesto, za zmagovalno ekipo Kamnika pa so zaostajali le za eno točko. Kamničani so se pri organizaciji prireditve zelo potrudili, mladim kmetom naše regije so pokazali znamenitosti Kamnika, pripravili so tudi okroglo mizo o težavah mladih kmetovalcev, o novem pokojninskem zakonu...
V prepolni dvorani kina pa so v programu sodelovali folkloristi skupine Bistrica in ansambel Nika Zajca.
Cveta Zalokar-Oražem
Prostranstvo med Dobom in Zalogom bo omogočilo, da bo na nekaj manj kot 400 fia čez čas lahko dobra obdelovalna zemlja
Na tem območju, kjer je trenutno gradbena mehanizacija bodo morala biti vložena še velika gmotna sredstva, da bodo zamočvirjeno zemljišče lahko pripravili za kmetijsko obdelovanje
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za solidarnost
Na osnovi Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 2., 4., 21. ter 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/82), Odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale razpisuje
9. JAVNI NATEČAJ
za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost
/. NAMEN
Javni natečaj je namenjen za zbiranje podatkov za sestavo prednostne liste pričakovalcev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost
Stanovanja, ki bodo dodeljena upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste so:
— novozgrajena stanovanja v SPB-2 v Domžalah,
— vsa morebitno izpraznjena solidarnostna stanovanja do naslednjega javnega natečaja.
n. Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice so:
— delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih, občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih,
— občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje - borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani. •
Vse kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje, ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju,
— da prosilec ali oseba, ki bi z njim uporabljala solidarnostno stanovanje ni lastnik ali solastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice na območju SRS in SFRJ,
— da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale in, da na
tem naslovu tudi dejansko stanuje,
- da prosilec ali ožji član njegovega družinskega gospodinjstva ni neupravičeno nezaposlen, kar dokaže s sklepom odbora pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
- da KS in DO, kjer je prosilec zaposlen, da pismeno mnenje o vlogi prosilca,
— da skupni čisti dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega 50% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje (7.182,50 din),
— da skupni čisti dohodek samskega prosilca ne presega mesečno 70% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v letu pred natečajem oz. pred vselitvijo v stanovanje (10.055,50 din).
m. Lastna udeležba
Upravičenci do družbeno nejem-nega solidarnostnega stanovanja bodo
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
Prekopljem vrt za setev ali obnovim izrodeno rušo. Telefon: 722-056. '
Montiram in popravljam TV antene. Zibelnik Matija, Zavrti 5, Mengeš (tel. 737-466).
8. marca sem zgubil uro od Papirniške do Linhartove ulice na Viru. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda na Kralj Danijel, Papirniška 8.
Sprejmem kakršnokoli delo na domu. Naslov v uredništvu glasila.
Manjše zidake Ligustra prodam. Informacije po telefonu 721-849 - popoldan.
Na domu ali v delovnih organizacijah žagam drva. Telefon: 722-627 (Ukmar za Nikoliča).
OPTIKA SKOFIC MARTINA Ljubljanska c. 87 (nasproti Jugotehnike)
Cenjene stranke obveščam, da je delovni čas od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
zahvala
Ob nenadni smrti
valentina sršena
(Hršovega Tinčeta) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolini Številnim gasilcem in govornikom.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti nase drage mame
ane lavrič
roj. Korošec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih urah slovesa stali ob strani, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
(Nadaljevanje z 9. strani)
morali prispevati lastno udeležbo, ki znaša od 1 - 10 % od vrednosti dodeljenega stanovanja. Osnova za lastno udeležbo prosilca stanovanja je skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu oz. pred vselitvijo v stanovanje.
Za lastno udeležbo štejejo privarčevana sredstva in na tej osnovi pridobljena bančna posojila. Lastna udeležba prosilca je posojilo Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale — sredstva za solidarnost za dobo 10 let po 3(tri) odstotni obrestni meri od vplačila dalje.
IV. Postopek za vložitev prošnje
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico, naj vloži prošnjo z ustreznimi dokazih na odbor za solidarnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale.
K prošnji za stanovanje morajo posamezni prosilci upoštevajoč status, priložiti naslednja potrdila:
— potrdilo o stalnem bivanju na območju občine Domžale ter o številu članov družinskega gospodinjstva,
- potrdilo o visini prejete pokojnine prosilca in upokojenega zakonca v preteklem letu oz. potrdilo o višini dohodka zaposlenih članov gospodinjstva v preteklem letu,
- potrdilo o trajanju delovne dobe,
- potrdilo o premoženjskem stanju,
— pismeno mnenje društva upokojencev, društva invalidov ali ZZB NOV oz. delovne organizacije pri kateri je prosilec zaposlen, o rešitvi stanovanjskega vprašanja,
— pismeno mnenje krajevne skupnosti, na katere območju prosilec stalno prebiva,
- ustrezno potrdilo o invalidnosti,
— odločbo o udeležbi prosilca v NOV,
— potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventuelni obolelosti prosilca oz. članov njegovega gospodinjstva,
— ustrezen sklep odbora pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v primeru nezaposlenosti prosilca ali članov njegovega gospodinjstva,
— izjavo o čakalni dobi na primerno stanovanje.
V. Obrazec prošnje za stanovanje
Prosilci dobijo obrazec prošnje za stanovanje pri Delovni skupnosti SIS materialne proizvodnje občine Domžale, Ljubljanska 36, Domžale.
VI. Rok trajanja natečaja
Prosilci naj dostavijo prošnjo z ustrezno dokumentacijo v 20 dneh od dneva objave v Občinskem poročevalcu in sicer po pošti ali osebno. Vloge, prispele po zaključnem natečaju se ne bodo upoštevale.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale bo osnutek prednostnega vrstnega reda objavila v Občinskem poročevalcu skupaj s pozivom na 15 dnevno javno razpravo.
POSEBNO OBVESTILO
Prosilci, ki so poslali nekompletno ali kompletno prošnjo do izida 9. javnega natečaja ter prosilci, katerih prošnje na prejšnjih natečajih niso bile ugodno rešene, naj prošnjo v razpisnem roku dopolnijo v skladu z razpisnimi pogoji, sicer njihovih prošenj ne bomo obravnavali.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS za leto 1982 je znašal 14.365,00 din.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale Predsednik odbora za solidarnost Helena KERČ, 1. r.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
JUSTINE STUPICA
Pehkove mame iz I menj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
FRANCKE KRIŽMAN
roj. Slapar
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalja in poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je po težki bolezni zapustila naša draga, ljubljena hčerka, sestra, žena, mamica in prijateljica
milena merkužič
Nihče, niti čas, ne bo izbrisal bolečine in spomina nate, ki bo vedno ostal živ v naših srcih. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen prerani grob, nosite cvetje in prižigate svečke.
Vsi, ki se te spominjajo!
DISK
kolesarski klub domžale
Novi dom upokojencev v Izoli
Prav lepo smo preživeli 10 dni v tem upokojenskem domu v Izoli.
Domje novi in stavba nadvse lepa z lepo okolico. Ugledali smo novo zgrajeno obalo, prav v bližini doma.
Tudi znotraj je vse lepo urejeno, ob prihodu so nas v recepciji tovari-šice nadvsem prijazno sprejele.
Sobe lepo urejene, čistoča in prijazne sobarice so nam vse lepo razložile.
Vsak drugi večer je zabava, domači muzikanti so nam lepo zaigrali in peli stare domače pesmi, tako nam je bilo upokojencem zelo všeč.
Hrana zadostna in dobra, tudi v bifeju je bilo poskrbljeno za dobro kapljico.
V domu je lep bazen z ogrevano morsko vodo, zato dom ni samo počitniški, temveč tudi zdravstveno koristen.
Kdor si želi 10 dni res mirnega počitka, naj se posluži tega lepega doma.
Ne bo vam žal.
Franc Stegnar Preserje, Kamniška 3
Kovinsko in strojno podjetje
Hidrometal Mengeš
Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA
prosta dela in naloge: ,
- 1 PLESKAR ALI LIČAR
pogoj: končana ustrezna poklicna šola, poskusno delo 2 meseca
- 1 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
pogoj: poklicna šola strojne ali sorodne stroke in tečaj za strojnika težke mehanizacije, poskusno delo 2 meseca
- VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
pogoj: poklicna kovinarska šola, poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Rok za zbiranje prijav je 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov HIDROMETALMENGEŠ — splošno kadrovska služba.
Krajevna skupnost Dob
61233 DOB 131
OBJAVLJA prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB
za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom — 4 ure dnevno
Pogoji:
srednja ali njej ustrezna izobrazba upravno administrativne smeri z znanjem strojepisja, poznavanje in veselje do dela v krajevni skupnosti; 2-mesečno poskusno delo
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 14 dneh na naslov Krajevna skupnost Dob, 61233 Dob.
V.
Obvestilo
• Krajevna skupnost Krtina obvešča občane, ki umrle svojce pokopavajo na pokopališču Krtina, Skocjan in Trojica,da jedoločila višino najemnine za grobove na pokopališču Krtina, Škocjan in Trojica.
Najemnine grobov za petletno obdobje (1981-1985) so naslednje:
širina groba višina najemnine:
- do 1 m 300,00 din
-odi m do 1,40 m 450,00 din
-od 1.40 do 1.80 m 600,00 din
-nad 1.80 m 800,00 din
Krajevna skupnost je v pravilniku o pokopališkem redu na pokopališčih določila tudi pravice in dolžnosti upravljalca pokopališč (KS Krtina), najemnikov grobov in obiskovalcev pokopališč.
Opozarjamo na določbo, da je grob lahko omejen z robnikom, ki ne sme biti višji od 15 cm nad terenom pokopališča, spomenik ne sme biti širši od širine parcele in ne višji od 1,20 nad terenom pokopališča.
Spomeniki se lahko postavljajo le po predloženem načrtu, za katerega da soglasje upravljalec.
Najemniki grobov naj plačajo najemnino do konca meseca aprila 1983, v pisarni KS Brezje, vsak torek od 18. do 19. ure.
Krajevna skupnost
* Krtina
J
PREDEN ZAVRŽETE PREBERITE:
Pevci na plan
- VABIJO RADOM L JAN I
Spoštovani bralec, pod tem neobičajnim naslovom se skriva le skromno vabilo k sodelovanju. Najprej pa naj se predstavimo. Smo Moški pevski zbor RUDOLF BOŽIČ in prepevamo v Radomljah že preko 10 let. Da vas vabimo k našemu zboru, smo se odločili preprosto zato, ker želimo povečati naše vrste. Posebej verjetno ni potrebno, da se predstavljamo, saj ste nas morda že poslušali. Mogoče ste tudi že razmišljali o tem, da bi se poskusili v petju, pa rabite samo še majhno bodrilno besedo.
Če imate torej veselje do prepevanja, kanček dobre volje in zraven še zdrav glas, nas kar brez skrbi obiščete, veseli vas bomo. Potrebujemo vse glasove, še praposebno pa prve tenorje.
Ste se torej odločili, prav, vidimo se torej oziroma slišimo že prvi torek po izidu časopisa in sicer v radomeljski šoli ob 19. uri.
Moški pevski zbor Rudolf Božič Radomlje
J
šport in TčiEsna kultura
r
VABILO NA SPOMLADANSKI KROS
Vabijo vse starostne kategorije k tekmovanju 9. aprila 1983
Prireditev je v okviru programa množične rekreacije in tekmovanja Šolskih športnih društev, telesnokulturnih organizacij ter delovnih ljudi in občanov.
Organizator prireditve je Zveze telesnokulturnih organizacij občine Domžale, izvajalec pa Atletski klub Domžale.
Spomladanski „kros 83" bo v nedeljo 10. aprila 1983 s pričetkom ob 10. uri v Športnem parku Domžale za vse starostne kategorije. V primeru izredno slabega vremena bo tekmovanje v torek, 12. aprila 1983. Vsaka organizacija (VVZ — TKO — ŠSD - DO — KS) lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev. Trije prvo uvrščeni v vsaki kategoriji prejmejo medalje. Prijave sprejema Zveza .telesnokulturnih organizacij Domžale, lahko pa se prijavite tudi eno uro pred pričetkom tekmovanja. Za garderobo in okrepčilo bo preskrbljeno. Rezultati tekmovanja bodo objavljeni v „Občinskem poročevalcu".
• Oris s poti domžalskih planincev:
KARATE
Člani Karate kluba Domžale so se udeležili prijateljskega turnirja v Ivan-čni Gorici. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah. Nastopilo je preko 60 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov. Domžalčani so bili zelo uspešni, vendar bi bili lahko še boljši. V ženski konkurenci ni nastopila Irena Cerar iz Domžal, ki je že na več turnirjih zasedla 1. mesto. Šorotar S. pa še ni v dobri tekmovalni formi, saj je stopil na borišče po štirih letih premora. Sicer pa je domžalska ekipa z nastopanjem dveh mojstrov postala tudi tehnično izredno močna. Tako tudi na naslednjih tekmovanjih lahko pričakujemo najboljše rezultate.
Rezultati:
Absolutna kategorija boji jnoški: 1. Kastelic J. (Iv. Gorica), 2. Šorotar S. (Domžale), 3. Zaje D. (Domžale), 4. Pakiž P. (Forum).
Srednja kategorija boji moški: 1. Majkić S. (Forum Lj.), 2. Arhar M. (Domžale), 3. Stražiščar J. (Borovnica), 4. Pejičič Ž. (Forum Lj.).
Kate ženske: 1. Štepic L. (Iv. Gorica), 2. Kržin Andreja (Forum Lj.), 3. Cegjar L. (Iv. Gorica), 4. Opara M. (Forum Lj.).
Nov uspeh skakalcev
SK Ihan-Prevoje je dosegel nov delovni uspeh - zgradil oz. prenovil 35-metrsko skakalnico na Prevojah
Skupina nadobudnih ljubiteljev skakalnega športa na Prevojah je že pred leti načrtovala posodobljenje njihove majhne skakalnice. Lansko leto so se dokončno odločili; žrtvovali so na tisoče ur, brneli so traktorji, škripale samokolnice ...
Najprej je buldožer opravil svoje - teren je bilo potrebno nekoliko poglobiti in pridobiti več prostora za doskočišče. Za nalet so uporabili odslužene električne drogove, ki so jih s traktorji premestili na skakalnico. m
Ni šlo seveda brez varjenja in pomoči krepkih rok in skakalnica je dan za dnem dobivala jasnejšo obliko. 27. februarja je bilo na njej izvedeno prvo uradno tekmovanje, ki je v popolnosti uspelo.
Del potrebnih sredstev za prenovitev je prispevala občinska TKS, nekaj pa so zbrali s prostovoljnimi prispevki.
Izveden je bil tečaj za začetnike, pod vodstvom trenerja Marjana Kvedra in moč je upati, da objekt ne bo sameval in bil sam sebi v namen. Janez Gregorič
Ze sedemnajstič spominski pohod na Stol
Ena od tradicionalnih oblik dela domžalskih planincev je tudi udeležba na vsakoletnem zimskem pohodu na Stol. Z letošnjega se nam je oglasi B. Hudeček z nekoliko literarnim prispevkom o tem, kako je on doživljal ta lepi izlet. Njegov prispevek podajamo v nekoliko skrajšani obliki.
Zgodnje jutro 19.2.1983. Izredno mrzlo je bilo, temno in megleno. Čakali smo na avtobusni postaji, da pride avtobus. Skupina šolarjev je odšla maloprej z rednim avtobusom. Zraven sta bila učitelj in še eden izmed staršev. V avtobus so vstopili tudi delavci, ki so šli v službo. Planinci smo čakali na izredni avtobus, ki nas bo odpeljal proti Gorenjski. Čakali smo v temi in mrazu, bilo je zgodaj, nekaj nas, domžalskih planincev na poti na izlet. Naenkrat se je iz teme in megle prikazal planinec Vesel - vodnik in strokovnjak za markacije. Čez nekaj trenutkov se je pojavil še drugi. Pozneje jo je primahal še Franci Brojan. Šesta ura je že minila. Zraven mene je stal stari planine Kučan. „Že dvanajstič grem na Stol," je omenil.
Pozneje so prišli še drugi. „Smer pohoda je spremenjena. Ne gremo do vrha," je nekdo pripomnil. Nekje po polsedmi uri je pripeljal avtobus. Po daljši vožnji se je ustavil. Na cesti ob robu snega smo se pričeli napravljati: »Razdelite se v skupine!. Vsak naj se drži svoje skupine!" je vzkliknil vodnik Vesel. Po ozki stezi v snegu, ki je ležal povsod naokrog vasi Žirovnica -Moste, smo se napotili proti Stolu. Mogočni hribi so se skrivali za hribčki, ki so bili spodaj in za drevesi in so se le delno videli. Počasi se je ustvarila vrsta planincev. Šli smo eden za drugim. Večina je imela s seboj za lažjo hojo smučarske palice. Povsod okrog nas je ležal sneg. Pokrival je pot, neravno zemljišče, hribček, njive in
Mengeški TVD Partizan deluje uspešno
POLEMIČNO
• Smučarski šport v Domžalah:
Financiranje po rezultatih ali...
Nekaj misli na rob razprtijam v domžalskem smučarskem športu. Prej v enem, zdaj v dveh društvih
Znano je, da imamo že dobro desetletje v Domžalah izjemno dobro organizirano smučarsko dejavnost oz. smučarski šport v SD Domžale. S prizadevnim delom, pridnostjo voditeljskega kadra in tekmovalcev so prišli tudi uspehi...
Žal pa so prišli tudi prepiri, v katerih se je pralo žal umazano perilo v društvu in zgodilo se je, da so se nekateri starši, ki se niso strinjali s politiko društva (predvsem načinom zbiranja in razdeljevanja denarja ter vodenjem društva j odloči/i, da preidejo v športno društvo Slavka Šlandra. V tem društvu so se otroci vključili v alpsko sekcijo, kjer so pod vodstvom vaditelja nadaljevali s treningom zgolj na domačih smučiščih.
S pridnostjo tekmovalcev in trenerja so tudi v novi organizacijski obliki dosegli na tekmovanjih opažene uspehe; brez dneva inozemskega treninga, rezultate, ki se zlahka lahko primerjajo z rezultati onih, ki so 30 dni preživeli denimo na tujih smučiščih.
Ostali so brez finančnih sredstev, kljub temu, da ostaja kot osnovnih kriterij financiranja število t.i. jugo točk, ki jih tekmovalci društva zberejo. Le-teh pa ni bilo malo, denarja pa vendarle ni od nikoder.
Kajti ZTKO, ki razdeljuje denar športnim organizacijam, je ves denar za domžalske smučarje namenila (in tudi že nakazala j SD Domžale.
Na OK ZSDL so sicer že skušali na posebnem sestanku sprte strani sicer odličnih športnikov (bolj staršev kot športnikov) nekako poenotiti v spornih zadevah, vendar je doslej ta poskus rodil malo uspeha. Vsekakor bodo morali najti skupni jezik (menda do 15. aprila) saj stanje, kakršno je ni nikomur v korist.
In tako morajo dotlej tekmovalci v ŠD Slavko Šlander, ki imajo ustrezne točke in v sezoni že tudi uspehe za sabo, zaradi razprtij, nedodelanosti načina financiranja in drugih formalnih okoliščin plačati ceno za to, kar se dogaja.
Ne želim se dokončno opredeljevati ne za eno ne za drugo stran, kajti vsebinska razhajanja obeh smučarskih strani v Domžalah premalo poznam, vendar se ob stanju, ki sem ga zazna/ sprašujem le eno: Doklej bo tako in kaj na to pravita TKS in ZTKO Domžale? Kajti stanje, kakršno je, ne more trajati še naprej. Škodo delate sebi - tekmovalcem in naj. se sliši še tako nenavadno — smučarskemu športu v Domžalah nasploh! m. Brojan
Ob koncu februarja je bil v telovadnici redni letni občni zbor TVD Partizana Mengeš, na katerem so pregledali delo v preteklem letu in si zastavili načrte za prihodnje, tekoče leto.
Dejavnost mengeškega Partizana poteka v dveh smereh: ena je tekmovalnega značaja in ima prednost, t.j. ženska košarka, druga pa predstavlja množično rekreativno dejavnost, od cicibanov do članov, v najrazličnejših športnih vejah.
Zanimanje za rekreativno dejavnost krajanov je vedno večje, tako daje mengeška telovadnica zasedena vsak dan od 17. do 22. ure. Ob tem je treba povedati, da v njej gostujejo tudi člani NK Mengeš in SD Mengeš. Na splošno so sekcije po dolgem dogovarjanju le našle skupni jezik glede uporabe telovadnice. Poleg manjših popravil v telovadnici je TVD Partizan Mengeš obnovilo tudi črte na igrišču, zamenjalo dotrajane deske in pričelo urejati ograjo, precej dela pa jih še čaka.
TVD Partizan Mengeš je posvetil veliko pozornosti tudi izobraževanju novih vodnikov in trenerjev. Na tečaju vodnikov v Mozirju so bili trije člani, prav tako pa je bil en član na tečaju teniškega trenerja.
Velik napredek ss je pokazal tudi pri udeležbi množičnih trimskih akcij, ki jih organizira ZTKO. Tudi drugod mengeški Partizan dosega dobre rezultate.
Osnovni cilj bodočega dela je, da bi pritegnili k sodelovanju še večje število krajanov, zato si je TVD Partizan Mengeš zastavil osnovno nalogi, da vseskozi primerno vzdržuje telovadnico in druge rekreacijske prostore, po drugi strani pa, da zagotovi strokovno usposobljene kadre za vse aktivnosti. V vrste mengeškega Partizana bi morali vključiti več srednješolske mladine.
Posebno pozornost bo mengeški Partizan posvečal predšolski mladini, ki je že doslej organizirana kar v dveh skupinah, vendar primanjkuje vaditeljev.
Zaradi boljše rekreativne dejavnosti krajanov bi, Uo treba nabaviti še nekaj manjših rekvizitov, da bi lahko potekala vadba bolj kvalitetno in raznoliko. Rekrea-tivci se bodo tudi vnaprej vključevali v različna tekmovanja, od mengeškega tradicionalnega Družinskega trimskega pohoda do odprtega prvenstva v namiznem tenisu, košarkarskega maratona, ženskega košarkarskega turnirja, itd. Ivan Sivec
travnike. Samo potok se je videl, koje tekel proti vasi. Prek mostiča smo prišli do razrušenega dela neometane stare hiše, kije stala nedaleč potoka. Po ozki stezi v snegu smo zašli med drevesa in v hribe. Za nami je prišla še skupina mladih planincev. Močnih in hitrih v hoji. Ustavili smo se. „Slecimo vetrovke," se je slišalo v vrsti. Vrsta planincev se je vila naprej, vse do naslednjih dreves, daleč zgoraj v snegu.
V gozdu se nam je pridružila še nova skupina. Prišla je skozi gozd, spodaj poti in se nam je naenkrat priključila. „Da ne gremo po napačni poti? " je rekel eden od njih. „Ne, to je prava pot!" je dodal drugi.
Vzpenjali smo se. Večkrat je drselo na že izhojenem snegu.' Slišalo se je glasbo, ves del poti skozi gozd; prihajala je od zgoraj, verjetno iz Valvazorjevega doma. Bilo je nenavadno poslušati glasbo v hribih. Gozd, glasba; za vrhovi dreves so se videli oddaljeni čisti, sivi vrhovi hribov.
Ustavili smo se ob Valvazorjevem domu. Vsa čistina je bila polna planincev in planink. Več je bilo moških. Stali smo ali pa sedeli naokrog na snegu, na bundah.
Po kratkem postanku nam je domžalski planinec ponudil dobro domače žganje.
Sli smo naprej. Na začetku gozda smo dobili prvi rdeči listek. Modre zastavice v snegu zraven poti so označevale pot. Naenkrat smo prišli iz gozda, na strmino prekrito s snegom. Spuščala se je dol, daleč spodaj do drugega gozda. Sli smo naprej po ozki stezi v snegu. Dostikrat so nas drugi planinci prehitevali. Mladi planinci so hiteli, stopajoč v sneg zraven steze. Zgoraj se je z enega obronka Stola navzdol spuščal plaz snega, med sivimi stenami, kakor da se je razlil navzdol, vse do gozda z obeh strani.
Pozneje se je vrsta planincev strnila. Večkrat smo zastali. Stali smo eden ob drugem v dolgi koloni, ki se je vila do ovinka in skozi gozd ter zginevala navzgor. Stali smo na soncu, planinci in planinke, fantje, dekleta in včasih še kdo izmed mlajših. Oblečeni v puloverje različnih barv, z nahrbtniki raznih oblik, v pumpari-cah, rjavih, temnih. Znašli smo se na čistini, na snegu pred bivakom. Tam smo ostali nekaj časa, počivali, jedli in se pogovarjali. Nismo šli do vrha Stola. Žal...
Spustili smo se po dveh straneh. Ena skupina je šla navzdol skozi gozd, po krajši poti, po ozki zasneženi stezi. Druga skupina se je vračala skozi gozd po ravni poti, vzporedni s potjo, po kateri smo šli proti vrhu Stola. Bilo nas je manj in v več skupinah. Zastali smo pri manjši postojanki in prišli do Valvazorjevega doma. Tam je bilo že precej planincev, ki so se že vrnili. Nekateri planinci pa so še prihajali iz doline.
Spustili smo se v skupinah po že gladki in izhojeni poti v snegu proti Žirovnici. Drselo je. Planinci so se spuščali v dolino z raznih strani, skozi gozd po krajši poti in od Valvazorjevega doma, po daljši poti. Mladi planinci, skupine planincev, so prehitevali. In ko smo se znašli v dolini, se je slišalo glasove s te in druge strani doline, iz gozda, z druge strani potoka, spuščali so se proti vasi. Za nami je ostal Stol. Iz doline se je videl mogočni vrh hriba, kakor kopasta kupola, bela in po mogočnih pobočjih, temni gozdovi.
Pozneje smo v pisarni pohoda, ki se je nahajala v vasi, dobili značke in knjižice. Z avtobusom, ki nas je čakal v vasi Žirovnica, smo odšli. Skozi okna avtobusa se je videl Stol. Stal je mogočen. Visoko zgoraj se je dvigala bela kupola prekrita s snegom.
B. Hudeček
Smučarski praznik v Rafolčah -»
V nedeljo, 27. februarja je za veselo vzdušje, kljub slabemu vremenu, v Rafolčah poskrbela 00 ZSMS Rafolče. Na hribu za vaško cerkvijo v Rafolčah smo namreč mladinci priredili slalom za vse ljubitelje smučanja. Tistih nekaj vabii, ki smo jih izobesili po okoliških krajih pa je privabilo nemalo tekmovalcev. Moram pa omeniti, da so na najboljše čakale nagrade v obliki pokalov, ki jih je daroval Beden Tomaž, smučarske vezi in smučarske nogavice.
Mladi smo napeli vse moči, da smo solidno pripravili tekmovalno progo. Pomagali so nam tudi starejši občani in dopoldan je bila proga nared. Za vs«k primer smo progo tudi „zacementirali" in to kar po domače. Malo nitrofoskala in cementa pa je bilo, le posebnih maž za ta namen nismo imeli, da bi podmazati smuči.
Tekmovanje se je začelo ob 14. uri. Na hribu je bila vesela družba 42 tekmovalcev in množica gledalcev, ki so se ob medenem žganju pripravljali na veliko tekmovanje. Ob domači glasbi pa je bilo vzdušje popolno. Pisano družbo tekmovalcev so sestavljali mlad! in stari In celo dve dekleti sta potrdili enakopravnost z moškimi. Nekateri so veselo prismu-čali skozi cilj, drugi pa so že v začetku ali kje drugje iztirili In pognali svoje smuči v mehko blato ob progi. Poškodb seveda nI bilo, marsikoga pa je po končanem tekmovanju čakala poštena kopel.
Pokal Rafolč je ostal v Rafolčah. nad glavo pa ga je veselo dvignil Igor Tekava Drugo mesto je dosegel Robi Maselj, tretji pa Roman Iglic oba iz Lukovice. Za razliko od uspešnosti v motokrosu pa je Marjan Avbelj zasedel 4. mesto in malo-dušno pospravil nogavice, ki so bile nagrada za 4. uvrščenega.
Nedelja nam bo torej ostala v spominu in tudi naslednjič bomo poskrbeli za veselo razpoloženje. Iz toplih domov smo na piano potegnili mnogo občanov, ki so si na svežem zraku pretegnlli svoje kosti.
Marjan Dobrotinšek
Zimsko veselje pa tako!
Kako je bilo na tekmovanju smučarjev domžalske občine v Kranjski gori, 6.ED. 1983
Zimsko-športno tekmovanje delovnih organizacij in krajevnih skupnosti domžalske občine, ki se je odvijalo v veleslalomu in smučarskih tekih.
Februar nas je obdaril s težko pričakovano snežno odejo, ni nas pa (vsaj odgovornih za izvedbo občinskega prvenstva) obdaril niti s toliko pameti, da bi izračunali, kako bi bilo malce skromneje, vendar veliko ceneje izvesti celotno tekmovanje doma. Pa pustimo tistih sedem avtobusov, ki so tistega dne napol prazni prevažali udeležence tekmovanja iz domžalskega konca v Zgornjesavsko dolino in nazaj. Po toči zvoniti je prepozno, čeprav so sicer nekateri zvonili Že prej, a očitno na neprava ušesa.
„Važno je sodelovati", znano geslo, katerega so se tistega popoldneva držali vsi tekmujoči v smučarskem teku. Ze med tekmovanjem je prihajalo do težav, ki bi bile delno upravičene za nekoga, ki se načelno ne ukvarja s smučarskim tekom oz. organizacijo tekem.
Nemalo pa so bili presenečeni tekmovalci v skupini A, ko jih je vse po vrsti »obrnil" nekdo, kije imel malodane drugič tekaške smuči na nogah (po organizator-jevih izračunih, seveda).
V skupini B je zmagovalec tekel dva kroga namesto enega in vseeno je bil skupni čas najboljši!?
Srebrno kolajno pri ženskah do 30 let, pa naj bi si zopet po organizatorjevih izračunih seveda, pritekla delavka iz Mlino-stroja. Saj se ne bi čudili, če bi si jo res, le to je malce nerodno, ker je sploh ni bilo v Kranjski gori.
Pa kaj hočemo, učimo se na napakah, res pa je, da se je ceneje učiti na napakah drugih.
J. Gregorič
Letni občni zbor Obrtnega združenja Domžale
Občinski sindikalni svet in OK SZDL Domžale sta pripravila ob 8. marcu kulturno prireditev s tovariškim srečanjem
Predsedstvo občnega zbora osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Ta občni zbor je bil v novih prostorih Obrtnega združenja Domžale 16. marca letos
Tale .posnetek smo napravili na prvi seji novoizvoljene skupščine Obrtnega združenja Domžale. Za predsednika Obrtnega združenja Domžale so izvolili tov. Marjana Smolnikarja (v ospredju), za podpredsednika pa tov. Vinka Kuntariča
v..
Pisma bralcev
Spoštovani tovariš!
Čestitam vam za članek v Občinskem poročevalcu in sker za „Tega nočem, hočem drugo stanovanje". Zadnji čas je, da bo takim kdo stopil na prste. Saj že kar izsiljujejo zakon in družbo. Privarčevati nič, stanovanje bi radi razkošno in to ne v vsakem kraju; in nazadnje, da bi jim se drugi plačevali stanarino.
Za drugo je vse denar, živijo kot lordi, ves luksuz si lahko privoščijo, dočim ostali kateri gradijo ali si kupijo stanovanje, morajo celo življenje varčevati in skromno živeti, da niso v breme družbi.
Pravilno bi bilo, da bi se še bolj poostrila delitev solidarnega stanovanja.
Želimo si se več takih člankov. Tovariški pozdrav!
Občan
Pripis: Podobno je pisala druga, vendar nepodpisana občanka v svojem dopisu. Če želite objavo — se podpišite!
Lahko si izberete tudi psevdonim, vendar tako, da vemo za vaše ime in priimek oz. naslov.
Uredništvo
Domžalski epigrami
Tovariši v službenem vozilu
Čeprav slabo te še poznamo osebo „važno" v tebi imamo; a zadosti to še ni da šofiral, sinko, bi uradni avto še domov, ko je še skoraj čisto nov.
Funkcionarju s podeželja ...
V glavnem naši vsi veljaki resda danes niso taki: vendar so med nami brati še prdec dajo si plačati.
Iz Vrhpolja pa možak z avtobusom v center pride, niti zdaleč Še ni takr njega dinar vsak obide .. .
Graditelju v SPB-1
Marsikaj o gradnji vemo
ker dnevno tudi mimo gremo;
a se ondan je zgodilo
kar še bo gradnjo podražilo:
Opaže stare iz nadstropja metali delavci s poslopja; se jjcriminal" bi temu reklo, če vržeš desko v novo steklo...
Govorniku na valu 202
Na Valu 202 govoril pri čemer bil ni in ni storil; povedal je vse po resnici kot služit treba je pravici... A ta njegova zadnja hiba z vso ihto ga po riti šiba ...
Znanemu tovarišu:
Od sestanka do sestanka letaš dnevno brez prestanka; ampak kdaj bo tvoje „delo" vsaj kak rezultat imelo?
Razbijalcem luči na pešpoti'
Tam za progo luč na več koncih že je fuč. Mnoge lampe so razbite polomljene, spackane, zvite. Kdor tebe gleda - ga občudujem a kdor si ti - te pomilujem .. .
ČLOVEK ČLOVEKU VOLK (beri: BIROKRAT) ali POSKUS SAMOUPRAVNE KONSTRUKTIVNE KRITIKE
Stabilizacija ... Uvedli smo bone za bencin. Če hočeš dobiti bone, moraš na Oddelek za registracijo vozil na Skupščini občine Domžale. Toda tam je vrsta! Deset, tudi dvajset čakajočih. Vsakdo čaka povprečno po eno uro. Torej se izgubi dnevno kakih 50 delovnih ur samo za čakanje. Stabilizacija? Pobrskajmo še malo po živcih čakajočih: preklinjajo, se jezijo, psujejo se tam, kregajo se na tiste, ki hodijo mimo vrste (v resnici so enkrat že bili notri, le na pošto so šli plačat položnico, ki so jo dobili).
Kaj pa delavci v uradu? Delajo. Doslej jih še nikoli nisem videl ob kavici, pogovarjanju; 31. januarja si niso vzeli niti pravice do enourne opoldanske prekinitve in so delali naprej.
Torej je vse v redu. Ni' Stranke godrnjajo in povzdigujejo nosove, uradnice se branijo (resnično niso krive!) na svoj način. Temperatura je visoka. Nastane situacija psa in mačke, ki se sovražita. Cilj socializma pa bi moral biti: humanizacija odnosov med ljudmi.
Če so ljudje v redu, je zanič način, postopek. Tega bo treba spremeniti! Kako? Možnosti je več:
a) še ena delovna moč (zaposlena ali premeščena)
b) podaljšanje uradnih ur
c) poenostavitev postopka (pristojbine moraš s položnico plačati na pošti)
d) predvajanje pornografskih filmov za čakajoče
e) razgibavanje (TRIM) pod vodstvom Mita Trefalta
Mislim, daje rešitev tega problema nujna, saj delovni ljudje tudi skozi delo upravnih organov oblikujejo svojo (ne)pripadnost samoupravnemu socializmu. Ig0r Lipovšek
Kaj ti je klopka, da si tako žalostna...
Med sto in več slovenskimi narodnimi pesmimi se vedno najde kakšna, ki je še kako primerna za današnjo rabo. Tudi danes smo prav lahko našli eno, s katero bi radi opozori/i na enega iz sicer vrste majhnih, skoraj nepomembnih (ali pa tudi ne) vsakdanjih problemčkov, s katerimi se srečujemo ali pa hodimo mimo njih.
Tako smo se lani (ali pa že tudi kakšno leto prej) vsi, ki iz dneva v dan čakamo na domžalski avtobusni postaji, zelo razveselili prijetnih klopi, ki so našli svoje mesto na postaji. Lahko smo na njih posedeli, prebrali kakšen Časopis, pokramljali z znancem in tako lažje dočakali avtobus. Minila je jesen, ko dober gospodar pospravi svoje stroje, pridelke in vse, čemur bi zima utegnila škoditi, pod streho in prepričani smo bili, da se bo tako zgodilo tudi z lepimi belimi klopcami, ki pa so kar obsedele" na svojih mestih. Verjetno ali morda tudi zaradi tega, ker v pozivu, ki smo ga objavili v jeseni v ..Občinskem poročevalcu", in z njim poprosili vse, naj pomagajo pri spravilu poljskih pridelkov in sadja, nismo posebej navedli tudi klopic in tu in tam kakšnega pozabljenega gradbenega stroja, ki so jih lastniki pustili, naj se „konzervirajo" na prostem, trenutno pa jih je bogata snežna odeja zaščitila" pred včasih eprijetnimi pogledi mimoidočih. Kakšno bo njihovo stanje spomladi, bomo videli, verjetno ne bolje, kot v lanskem letu, ali pa morda?
Zato na koncu še odgovor na začetek pisanja NIKOGAR NI, KI BI ME POSPRA VIL BIL...
Vera
Slamice iz slamnika
Naj se ve, kdo naj hodi na Skupščino!
V poslovniku domžalske občinske izobraževalne skupnosti piše, da so za udeležbo na zasedanjih skupščine skupnosti (tako za zbor uporabnikov kot zbor izvajalcev) predvideni poleg drugih — tudi delegati.
Tako, zdaj vsaj vemo — kdo naj se zasedanj Skupščine udeležuje ...
Vsak po 4 prašiče!
Kmetijsko smo se v Domžalah v zadnjem času silovito osvestili! Pred leti, ko je bilo v Ihanu vsega 30.000 prašičev, je prišel na enega Domžal-čana komaj en samcat svinjski rilec. Ob tem, ko smo se v pridelovanju hrane dodobra osvestili, pridejo na enega občana danes štirje zviti svinjski repki ...
pismeno in z zvočnimi signali opozorijo neposredno pred miniranjem, ko se premikajo skalnate gmote nad
njimi
Življenje pa tako!
V krajevni skupnosti Velika vas — Dešenj so nekateri občani sredi vojne vihre. Vsaj tako se počutijo, kadar nekej sto metrov stran od stanovanjskih hiš razstreljujejo v kamnolomu Industrije apna iz Kresnic.
Doslej so se pritoževali, pe se očitno ne bi smeli, saj so lahko zadovoljni, da so še živi.
Si lahko mislite: V Industriji apna Kresnice' so tako dobri, da jih
Dobrota pa taka. . .
Vsak „zakaj" ima svoj „zato" ...
Občinski urbanistični inšpektor je Jani zabeležil in izdal 25 odločb ob evidentiranih črnih gradnjah. Zasluge za zmanjšanje števila črnih gradenj glede na prejšnja leta imata dva tovariša:
prvi se piše: Ni več denarja!
drugi: Ni gradbenega materiala!
Čestitka
Te dni praznuje desetletnico osnovna šola Šlandrove brigade.
Mnogi so' v kolektivu ob tej priložnosti čestitali, pa bi bilo prav, da bi se z darilom pojavil domžalski Napredek.
Za darilo bi denimo lahko poslal tisto že obljubljeno pošiljko krofov, ki so jo učenci in učitelji zastonj čakali pa ne dobili — na Pusta.
Turki prihajajo ...
Po Domžalah so se v zadnjem času pojavili plakati, ki so napovedovali prihod Turkov.
Občutno je, da so to bili Turki, ki so do naše občine potrebovali 500 let več kot njihova predhodnica...
Kresa na Šumberku pa ni bilo ...
Ob zdravstvenem domu je „znamenita" zelenica, ki jo Turistično društvo vsako pomlad znova urejuje, saj jo vozniki dodobra preorjejo. Brez plugov...
\_j
s