Stev. 194. Leto XII. Maribor, sobota 27. avgusta 1958 Cena 1 din Dramatična napetost sudetskega problema Praška vlada popušča vedno bolj — Nemčija grozi odkrito z napadom — V Londonu iz javljajo, da Anglija ne bo kriva, ako miru ne bo mogoče ohraniti VAŽNE SEJE PRAŠKE VLADE. PRAGA, 27. avgusta. Lord Runciman je sprejel včeraj zopet delegacijo stranke sudetskih Nemcev. Popoldne je pa bil yodja nemške delegacije poslanec Kundt Pri predsedniku vlade dr. Hodži, s katerim sta razpravljala o podlagi za nadaljevanje direktnih pogajanj. Tudi za danes so napovedani nekateri novi sestanki. PRAGA, 27. avgusta. Praška vlada je Predvčerajšnjim in včeraj, deloma tudi Pod predsedstvom prezidenta dr. Beneša razpravljala o novem načrtu za rešitev narodnostnega problema, ki je bil sestav Men na temelju znanih pobud lorda Run-cimana. Dasi ni bilo o sklepih vlade izdano nobeno uradno ali javno- poročilo, se ie na odločujočem mestu izvedelo, da je vlada po dolgih debatah, ki so bile včasih zelo dramatične, v načelu odobrila novi načrt. Po tem načrtu se opušča dosedanje stališče glede ustave in notranje ureditve države. Vlada je opustila svoje-časni načrt o obnovitvi nekdanjih dežel ^ pristala tudi na spremembo ustave. Nova notranja ureditev predvideva razdelitev na kantone po švicarskem vzoru. Število teh kantonov ni dokončno določeno. PRAGA BO MORALA PLAČATI MIR. Poleg tega načrta, ki naj bi služil kot Podlaga za nadaljnja pogajanja, je razpravljala vlada tudi o postopku pri podajanjih in o ukrepih v primeru ponovnega neuspeha. Važno je bilo vprašanje, na kak način bi se v praksi izvedle nove upravne reforme in kako bi se spravile v sklad z interesi vseh sestavnih de-'°v in z državo kot enoto. Pri tem se je ventiliralo tudi vprašanje eventualnega Plebiscita, ki naj bi pokazal pravo razpoloženje državljanov v posameznih pokrajinah. Ako se vsa prizadevanja za sPorazum kljub posredovanju lorda Run-c'mana in popustljivosti vlade ne bi obnesla, bi bila vlada pripravljena na to, Ja se skliče konferenca na Češkoslovaškem vprašanju najbolj zainteresiranih ve-J^iJ, t. j. Anglije, Francije, Nemčije in Jalije. Češka vlada gre tftrej do skrajnih koncesij in se že sedaj zaveda, da bo ["orala ohranitev miru v Evropi plačati s težkimi žrtvami. ODKRITA NEMŠKA GROŽNJA. , London, 27. avgusta. Kakor se izve, 10 Nemčija intervenirala v Londonu, in ®nvestila o tej intervenciji tudi še druge c!eslle, naj bi se rešitev vprašanja sudetskih Nemcev pospešila, kajti nemško ,v?° mnenje ne vzdrži več dolgega za-_ ačevanja. V primeru še nadaljnjega za-Jačevanja bi morala Nemčija osvojiti Jjfepričanje, da pomeni vse le izigrava-!e> To bi jo prisililo, da sudetskonemški vr°blem sama reši z neposredno interakcijo. Da pomeni ta »neposredna in-.®rvencija« dejansko vojaško intervenel-v ’ so si tu popolnoma na jasnem. Zato je Plivala ta nemška grožnja na London v,,0 vznemirljivo. To je tudi glavni jj*r°k» da se je londonska vlada odločila ježiti tempo svoje posredovalne ak- PRED GOVOROM SIRA SIMONA. !■> ppNUON. 27. avgusta. Angleška vlada ^■■'‘tenila, - 1 bo na nemško intervencijo Gh,°Vor^B v Berlinu s protiiniervencijo. v;., Sc bFo sklenjeno, da bo izjavo c V''-.* °,n-‘eaen* stališču do vprašanja ^os ■” v(, v°laškefca «"!>ada na Če- *ed- . ’r ':' 0 r-odal danes bivši zunanji in aMii trgovinski minister sir John Si- mon na zborovanju v Lenarchu. Njegova izjava se pričakuje povsod z največjim zanimanjem in očito nestrpnostjo. Kakor se zatrjuje bo sir Simon v imenu vlade izjavil, da želi Anglija mirno poravnavo spora okoli Češkoslovaške, da pa bo v primeru ako njena mirovna prizadovanja ne bi uspela, ostala zvesta svoji zaveznici Franciji, katero veže s Češkoslovaško pogodba o vzajemni vojaški pomoči. Ta izjava ne bo pomenila nobene grožnje, bo pa razpršila v Berlinu vse dvome, ki morda v tem oziru še obstojajo. V Berlinu namreč še vedno ne verujejo, da bi Anglija v primeru nemškega napada na Češkoslovaško odgovorila z vojno napovedjo. ANGLEŠKO JAVNO MNENJE. LONDON, 27. avgusta. Tukajšnji listi ugotavljajo, da se dogodki okoli češkoslovaškega problema razvijajo vedno bolj dramatično. Vsak dan rodi nove momente, ki položaj razčiščujejo ali pa še bolj zapletajo. Vsakemu optimizmu sledi takoj nov pesimizem. Iz tega sklepajo listi, da ni mogoče staviti nobenih zanesljivih prognoz. Nihče ne ve, ali bo mogoče doseči mirno poravnavo, ali pa je vse to kar se zadnje tedne godi le brezplodno odgajanje krvavih dogodkov, ki se pripravljajo. Anglija bo storila vse, da se mir ohrani, in ako se ne bo, ne bo njena krivda. V NEMČIJI ZANIKAJO. BERLIN, 27. avgusta. Reuter. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da vesti evropskega tiska, po katerih naj bi bila Nemčija sporočila velesilam, da bo v primeru nadaljevanja zavlačevanja rešitve sudetskega vprašanja prisiljena s silo podpreti prizadevanja sudetskih Nemcev, nikakor niso resnične. Nepopisna predrznost sudetskih Nemcev OPIS ANGLEŠKEGA LISTA. SUDETSKI NEMCI SE OBNAŠAJO KAKOR DA ČEŠKOSLOVAŠKE SPLOH VEC NI. LONDON, 27. avgusta. »Daily Express« piše: Notranjepolitični položaj na Češkoslovaškem postaja zaradi postopanja sudetskih Nemcev vedno bolj napet. Obnašanje Nemcev postaja zadnje dni tako predrzno in izzivalno, da je mogoče le z največjim samozatajevanjem s strani Čehov vzdržati v tem položaju. Nemci se obnašajo kakor absolutni gospodarji položaja in njihova intranslgentnost presega vse meje. Tujec, ki pride v nemške kraje dobi utis, da sploh ni na Češkoslovaškem. Povsod pozdravljajo samo še s hitlerjevskim pozdravom, povsod prepevajo nacistične pesmi in se sploh obnašajo kakor da med njimi in Češkoslovaško sploh ni nobenih vezi več. Psihoza nadutosti in sovraštvo presega vse meje. Kjerkoli drugje na svetu bi se del državljanov obnašal tako kakor se sudetski Nemci, bi država nastopila kakor velevajo veljavni državni zakoni, le Čehi ohranjajo mirno kri in zaslužijo zato občudovanje vsega sveta. Resno pa nasta- ja vprašanje, ali bo po vsem tem še sploh mogoče kdaj kolikortollko složno sožitje med sudetskimi Nemci in Čehi? PRAGA, 27. avgusta. Stranka sudetskih Nemcev je izdala razglas v katerem poziva svoje pristaše, zlasti pa svoje pod firmo »rediteljev« skrite napadalne oddelke, naj skrbe odslej sami za »varnost pred marksističnim Izzivanjem«. Ta razglas pomeni dejansko le to, da hočejo Nemci izzvati svoje socialistične nasprot uike do reagiraja in potem planiti po njih. S tem bi se jih na eni strani iznebili, na drugi pa bi potem vpili v svet o strahotnih razmerah na Češkoslovaškem, ki jih silijo, da se morajo celo sami borit' za varnost svojega življenja. V ozadju je pa še tretja namera: pripraviti opravičilo za eventualno oboroženo intervencijo Nemčije. Položaj se poostruje tudi še zaradi tega, ker so sklenili tudi nemški marksisti seči po samopomoči proti henleinov-cem. Plačilo za eventualno nevtralnost ŠAHOVSKA IGRA ITALIJE IN NEMČIJE. OBE DRŽAVI BOSTA ZAHTEVALI ZA ZA NEVTRALNOST DRAGO PLAČILO. LONDON,, 27. avgusta. »News Chro-nicle« razpravlja o položaju v Evropi s posebnim ozirom na Italijo in Nemčijo ter pravi, da moreta Rim in Berlin dokler ostaneta odprti špansko in češkoslovaško vprašanje, držati v šahu vso Evropo. Sistematično moreta pritiskati sedaj na to in zopet na ono bolno mesto, da bi izvlekli iz tako nastalega položaja čim več koristi za sebe. Vendar, meni list, je zelo verjetno, da bi v primeru vojne zaradi Češkoslovaške ostala Italija nevtralni, v primeru vojne zaradi Španije pa Nemčija. Toda Italija bi zahtevala za svojo nevtralnost večje plačilo, kakor ga je 1. 1914 od Avstrije in po svetovni vojni za so-pomoč zaveznikom. Zdi se, da bi bila najnižja cena, s katero bi se zadovoljila, odstopitev francoskega Tunisa v njeno last. Prav tako bi pa zahtevala tudi Nemčija drago plačilo za svojo nevtralnost v primeru vojne zaradi Španije. Grozoten atentat v Jafi JERUZALEM, 27. avgusta. Kot odgovor na zadnjo eksplozijo peklenskega stroja pod nekim tovornim avtomobilom na živilskem trgu v Jeruzalemu, so razstrelile včeraj angleške čete v vasi Saab 'vzhodno od Akrona 120 arabskih hiš, 100 I hiš so pa razstrelile tudi v Jemlni. V Jafi je bil včeraj Izvršen atentat, ki Je terjal 22 smrtnih žrtev. Skoraj istočasno je bil v bližini Jafe napaden angleški vojaški avtomobil. Šofer in spremljevalec sla za ! posledicami poškodb umrla. LONDON, 27. avgusta. Ves angleški tisk obsoja včerajšnji atentat v Jafi. Danes je odpotovalo od tu v Palestino 120 posebno izvežbanih policijskih uradnikov. Tudi angleška vojska dobi okrepitev. Iz Egipta odide v Palestino cela brigada. Borza. C u r i h, 27. avgusta. Devi-z e : Beograd 10, Pariz 11.9325, London 21.2825, Newyork 436.50, Milano 22.975 Berlin 175, Dunaj 25, Praga 15.05. Vreme. Mimo. oblačno in nekoliko toplejše. Krajevne nevihte uiso izključene. | O bistrih in majhnih ljudeh Spoznanje o enakosti ljudi 'emelji na tem, da noben človek ni resnično bister, ki ni nekoč spoznal, da je prav za prav neumen. Ni velikega človeka, ki bi se včasih ne čutil majhnega. Nekateri ljudje se nikoli niso čutili majhne, toda vprav ti ljudje so tisti, ki so majhni. — G. K Chesterton. Kako delajo drugod Bolivijska vlada je izdala dekret, ki prepoveduje tujcem vmešavati se -• bolivijske zadeve. Prav tako ne smejo nositi tudi tujih zastav in tujih političnih znakov. Obenem pa prepoveduje duhovščini vnašanje politike v izvrševanje verskega kulta. Diplomat o mednarodnem položaju Češkoslovaški poslanik v Bruslju, dr. Slavik, je predaval češkim akademikom o mednarodnem položaju ter prišel do tega zaključka: Smemo upati, da se bo mir obdržal in se ni treba udajati pesimizmu, ki se kaže tu in tam. Podlaga nad v mir je enotnost naroda, njegova moč in pripravljenost. Narod mora imeti zaupanje v svoje voditelje in iz njega zajemati tisto vzvišeno mirnost, ki je njegov zanesljiv varuh. Bodočnost Balkana Beograjska revija »Vidici« priobčuje članek o rastočem nemškem in italijanskem vplivu na Balkanu. Pisec članka pravi, da je treba odločno nadaljevati s konsolidacijo razmer na našem polotoku in s sodelovanjem med balkanskimi državami. Danes je to spričo zboljšanega razmerja med Jugoslavijo in Bolgarijo ter Grčijo in Turčijo res mogoče, kajti o tem vedno bolj govorijo tudi Romuni. Mogoče bi bilo ustvariti »nov, velik, samostojen blok, ki bi sam odločal o sebi in mogel soodločevati o usodi Evrope. Balkan je vstopil v zgodovino s staro Helado, ki je dala človeštvu umetnost, filozofijo in življenjski ideal, počivajoč na harmoniji mnogoličnosti. Tako harmonijo in enotnost bi mogel predstavljati tudi današnji Balkan v svoji mnogoličnosti. Zakaj bi danes ne mogel novi Balkan zgraditi v duhu tisočletne tradicije svoj novi svet in sodelovati pri ustvarjanju nove, lepše Evrope, ki je tako razrvana in neenotna? Močna roka Načela zahtevajo svoje žrtve. Čimbolj jih ljudje izvajajo nad soljudmi, tem več žrtev je. čudim se, da je zadnje čase pri nas toliko govora o „moč~ ni roki“, ki naj bi že prišla, nam uredila razmere in nas vodila. Ali res potrebujemo vedno rablja in trinoga? Ali ne znamo pametno in po vesti živeti? Ali res nismo več kot čreda živine? Seveda, laže je kar tako živeti in capljali za zvoki piskača, ki je gnal čredo podgan za seboj, kakor pa polno iz sebe živeti. (Sl. L. „Mla-dika“.) Uflion COKOlAOA UhlOM COKOUD* C6» union cokOiada uriiofi COvOLj® JIlkM uhic^COkOuvDa urno^^^^g|| union cc^ASnjriioN C uni°li4APttDA union JnmtjpROLADAUNIC -OKOLADAUf UNPOn ČOKOLADA Maribor, 27. avgusta. V propagandni politični literaturi prevladuje še danes tako po svetu kakor, BEOGRAD, 27. avgusta. Včeraj je bil pn nas miselnost o različnih dobah, v izdan 8,edeči ukaz; )>v imenu N]-. Vel. Katerih gospodujejo človeštvu različne kralja Petra ,L in z ukazom kraljevih na. . ra.se*‘ , n 1 ,s.e . seveda omenja, da I mestnikov so bili dne 25. t. m. odobreni , ‘ ^ f nekoč gospo- odstopi trgovinskega ministra dr. Milana ^ ( ~ v Pr0Padanju ter da je Vrbaniča, vojnega ministra generala Lju- nastopil cas germanske rase. Slovanski bomira Mariča in ministra za telesno Rekonstrukcija beograjske vlade ODSTOP TREH MINISTROV IN IMENOVANJE NJIHOVIH NAMESTNIKOV. narodi pa kaj radi govore, da čas slo- ,. „ . . ~ A . .. . ivzgojo dr. Vekoslava Miletiča, ki so bili ‘h-, PnSC nJim Pn" Poseljeni na razpolago. Za novega voj- ?ada bodočnost, Mimogrede naj omenimo, da je že sa- | nega ministra je' "bil imenovan armadni general Miljutin Nedič, dosedanji načel- mo ime »germanska rasa«, ali latinska nifc glavnega generalnega štaba; za tr-" Z™M„skega Je bil imenovan po- pod temi izrazi pravilno razumeti le jezične skupine. Ker pa se je takšno ime novanje in klasificiranje sorodnih narodov že tako udomačilo, da je splošno v rabi, bomo tudi mj pod pojmom n. pr. germanske rase razumeli skupino naro slanec inž. Nikola Kabalini; za ministra za telesno vzgojo ljudstva je pa bil ime- novan dosedanji splitski župan dr. Mirko Bujič.« Novi vojni minister je bil rojen 26. oktobra leta 1882 v Sopotu v Srbiji. Inž. Nikola Kabalin se je rodit 9. septembra leta 1890 v Novem Vinodolu na Hrvat-skem. Pri petomajskih volitvah je bil izvoljen za poslanca kot Baričevičev ori-staš na Jevtičevi listi. Lani je prestopil v JRZ. Dr. Bujič je bil rojen leta 1894 v Splitu. Po poklicu je tajnik zbornice za TOI v Splitu. Pred meseci je bil imenovan za splitskega župana. Prej je bil pri staš SDS. Razdor v nacistični Soaniii dov, ki so si v sorodstvu ne samo po je- NASPROTJA MED FRANCOVCI IN FA LANG1STI. NACIONALISTIČNI GARDI-tažeioTaTeri"l,losTsk«a"pOTekla|l ST1 STRELJAU *VTO ITALIJANSKEGA POSLANIKA. Trditve, da je n. pr. zlata doba latin- j PARIZ, 27. avgusta. V vrstah španskih ske rase za nami, imajo osnovo v dveh nacionalistov se je razdor v zadnjem predpostavkah. Prvič v zgodovinskem času še povečal. Nasprotja med pristaši dejstvu, da nič ni večno in da traja doba, generala Franca in falangisti se niso v kateri neka rasa gospoduje, le več ali P° zadnjih razračunavanjih nič zmanj manj točno določen čas. Drug prijem, ki šala, ampak celo povečala. V zaporih je je osnova omenjenemu mišljenju, so de- še vedno več sto uglednih falangistov. rnografski podatki. Tudi odpor nekaterih Francovih forma- Uspehi demografske politike so v Ev- cij ‘n celo vodilnejših vojaških osebnosti ropi kaj različni in prav nič ne potrjuje- Pr'h samovolji italijanskih in nemških jo domneve, da je latinska rasa izgubila častnikov traja dalje. V nekaterih delih svojo prevlado v korist germanski. Saj | nacionalistične Španije, zlasti v San Seje letni prirastek nemškega naroda pro eentualno le malo višji od francoskega. in italijanskega. Letni prirastek Romu- Republikanski uspehi ob Zujari mje, ki spada tudi med romanske drža- SAINT JEAN DE LUZ, 27. avgusta. Iz >.eI Pf *,C- ve^ ‘n ce'.° v višini republikanskega tabora poročajo, da se Ko^ letni prirastek raznih slovanskih ofenziva republikanskih čet na estrama- r?^v; , ... , ... durskem bojišču nadaljuje s popolnim is o drugo sliko kot zapadite države, uspehom. Sedaj je trdno v republikanski S0J lnv ali sermanske, nu- posesti ves pas ozemlja južno od reke uo s ovanske države, pri katerih je Šte- Zujare. Tu so čete vdrle 20 km globoko m o rojs ev vsako leto visoko nad šte- in pregnale sovražnika z njegovih posto-vilom smrti. Slovanske države so začele jank. Umik je bil tako nagel, da so re-prav za prav živeti sele po svetovni publikanci zajeli 12 topov 23 strojnic, 2 \ojni. o o ei prej omenjenih glediščih tanka in več sto pušk. Obenem so ujeli ji pripada lepa bodočnost. Statistiki so 236 nacionalistov. Pač pa priznavajo tudi r Y Evropi več Slo- republikanska poročila, da so nacionall vanov kot Germanov In Romanov sku- stične čete ob Ebru in na odseku pri Ar-paj. Seveda to Se ne pomeni, da bodo tani napredovale in so se morali republi-svetu gospodovali ze samo zaradi tega, kanci deloma umakniti. Kajti navadno prevladuje intelektualno spopad pri r.iRPAiTAOin m moralno visoko stoječa manjšina in SPOPAD PRI GIBRALTARJU. dovolj imamo vzgledov,, kako ogromnim GIBRALTAR, 27. avgusta. Reuter. Re- innoŽIcam gospoduje le peščica energič- Publikanski minonosec »Jose Luis Diaz«, »ih ljudi. ki se je vračal iz Le Havre, je bil vče- Ogromen napredek, ki ga kažejo prav ra) v gibraltarski ožini napaden od sku vse sldvinske države, nas vendarle na- p.ine nacionalističnih bojnih ladij in pri vdaja z upanjem, da bo prišel jas, ko silj’cn k boiu- B°i ic traJal dve uri in Po!-ne bo Slovan samo sluga in tlačan dru- vendar se je minonoscu posrečilo ubeža-jcih narodov in to takih, ki se smatrajo, tL Več mornarjev je bilo ubitih da jih je poklical Bog, da drugim go- --------- spodarijo. | Mirnejši položaj v Franciji Bodočnost posameznih slovanskih držav bo pač odvisna od njih samih. Vsa kdo je sam svoje sreče kovač. In reči bastianu, se nemiri ponavljajo. Mesto je pod posebnim nadzorstvom nacionalističnih gardistov. To je tudi pravo ozadje incidenta, ki se je dogodil v noči od ponedeljka na torek. Nacionalstični gardisti so hoteli ustaviti neki avtomobil, ker se jim je zdel sumljiv, ker pa šofer na znake ni reagiral, so pričeli streljati, šele nato se je ugotovilo, da je to avto italijanskega poslanika. Poslanik in njegova žena sta bila lažje ranjena le od drob cev razbitih šip. Japonska ofenziva TOKIO, 27. avgusta. DNB. Japonske čete so pričele davi splošno ofenzivo proti Hankovu. Japonci so zasedli več strateško važnih položajev in prisilili kitajske čete zahodno od Fojandija k umiku. Severno od veletoka Jangceja so se ja ponski oddelki približali Lusavu in napredovali prodiranje v južnozahodni smeri. PARIZ, 27. avgusta. Reuter. Po zad I njih presojah položaja se zdi, da bo Da moramo, da si jo Slovani kujemo kaj HjV Tt™' uspel; N\vče različno. Češkoslovaška si je izbralan [X® ilp0s,ans1ke«a pr. demokratsko obliko državnega živ- J? V-V * * Si v brat tre. avtorltamf To pa fz^sfo pre- £lllii^i^iV||n»lMMl<> prostega razloga, ker vsak državljan vč, .a. !, *Se , 0^1' za sk,?p’ da brani svojo svobodo, ki -bi jo s pro- »at Z- k *ezavnfJ“1 P0*® padom države gotovo izgubil. Češkoslo- jj8, "6 ^ povzročal' & novlh nei>rl' vaška demokracija je vzor včasi tudi za- padnim demokracijam. Za zgled bi pa morala biti tudi ostalim slovanskim dr- POSKUS DEMONSTRACIJ V PARIZU. PARIZ, 27. avgusta. Avala. Agencija žavam, ki so si izbrale druge oblike vla- Havas Poro^a: Strokovna zveza senske-davin, totalitarne, avtoritativne ali ka- ga dePartmana je imela sinoči zborova-korkoli bi jili že imenovali. n.ic< na katerem je razpravljala o nedelj- Energična izjava ruskega maršala Biti- ske.m Da,adierjevem govoru. Vsi govor-cherja, ki je ob priliki nedavnih spopa«- niki so sc izrckli za ohranitev socialnih dov z Japonci dejal, da on ni carski ge- zakonov< z,as*i pa pa 40 urni delovni te-neral Kuropatkin (ki je, kakor znano, den- Po. zb°rovanju so hoteli nekateri zakrivil poraz pri Port Arthurju) In da tlenionstrirati, a jih je policija razgnala se japonskih groženj prav nič ne boji, IRed in mir sta blla kmalu obnovljena jasno kaže samozavest nove Rusije. ODMEVI BERLINSKE PARADE. I.ONDON,' 27. avgusta. »The Times« pišejo o paradi nemške vojske pred Hor-thyjem in pravijo, da je napravila tudi na tuje opazovalce velik vtis. Nemčija si je v manj ko štirih letih ustvarila močno vojsko, ki nič ne zaostaja za ono izza carstva. O tej paradi pišejo tudi drugi angleški listi in pravijo, da je vzbudila veliko senzacijo. Posebno pozornost so povzročali ogromni topovi. VUILLEMINOVO POROČILO. PARIZ, 27. avgusta. Letalski poveljnik general Vuillemin je po vrnitvi iz Nemčije izčrpno informiral francosko vlado o položaju nemškega oboroževanja. To poročilo je tudi v glavnem povzročilo, da se evropski položaj v Franciji resnejše presoja in da bo vlada poskrbela za še večjo pripravljenost Francije. Poljska, Bolgarija in Jugoslavija so v da bodo bolj odgovarjala narodnim že-precej podobnem položaju. Nedavno je ljam in potrebam kot so dosedanja. Raz-fireko 100.000 poljskih kmetov zahteva- mere pri nas so itak dovolj znane. Drlo. da se dovoli povratek njihovemu vo- žaVa s takim človeškim materialom in tittdju Witosu, ki je že osem let v emi- takimi prirodnimi bogastvi bo, ko bo no-graciji. Po vsej priliki bodo vladajoči tranje konsolidirana, predstavljala še krogi, iz bojazni na eni strani pred za- veliko večjo moč kot jo že danes pred-padtmn sosedom, na drugi strani pa za- stavlja. rad: vse. večjega odliva kmetskih mno- Vse slovanske države imajo kot mla-žic v ekstremne struje, Witosu dovolile de države nerešene notranje probleme, (jovratek v domovino in s tem pristopile Dobra volja in čas bosta storila svoje k reševanju težkega notranjega problema in tedaj se Slovanom ne bo več treba Bolgarija je s solunskim dogovorom krc- bati, Cx bi pohlepen tujec segel po nji-fiita po no*wh po&h, za kateje je vidoti, I hovi zemlji. Rr. RUNČIMANOV VVEEKEND. PRAGA, 27. avgusta. Lord Runciman in njegova žena bosta preživela današnji popoldan in nedeljo na gradu grofa Ai-dringena v Toplicah. Grof Aldringen je sin nekdanjega avstrijskega diplomata in se doslej ni ukvarjal s politiko, nedavno se je pa pridružil sudetskonemški stranki Konrada Hcnleina. Grof je živel zadnje čase večkrat v Londonu in pozna lorda Runcimana že od tam. 1. SEPTEMBRA OTVORITEV AVTOBUSNEGA KOLODVORA. Maribor 27. avgusta. Dela pri novem avtobusnem kolodvoru na Glavnem trgu so v glavnem končana. Pri kolodvorskem paviljonu so te dni položili v zemljo tri velike cisterne za nalto in bencen, ker bodo tam postavljene črpalke. Otvoritev najmodernejšega avtobusnega kolodvora v državi bo 1. septembra. Tega dne bo ves promet osredotočen pred kolodvor, tako da avtobusi ne bodo postajali več pred mostom in nu drugih mestih Glavnega trga. Kakor doznava-mo, javna telefonska govorilnica nc bo v dosedanji avtobusni prometni pisarni, marveč, nasproti Benkove trgovine. kjer bodo postavili novo'celico. Drobne vesti nun—m i ii Nova grobu. Danes je umrl v Pekrah g. Josip Knorke, tkalski mojster. Po* kojnik je bil v vseh krogih priljubljen in spošLovan. — V Mariboru je umrl g. Janez Mlinarič, voznik, star 68 let. V njem izgubi Združenje pi’e* vozniških obrtnikov dobrega tovariša. Žalujočim ostalim 'naše sožalje! Ker ga je Ijubjca zapustila. Peternel je imel ljubico, ki pa ga je zapustila. Zato je bil lajjo jezen, da se je maščeval na ta način, da je pritrdil na vrata, kjer ljubica stanuje, sramotilni listek. Vendar ga je pisava izdala in se bo moral zagovarjati. Elektrika ga je ubila. Pred desetimi dnevi je nenadoma umrl dvanajstletni Janez Bračič v Slov. Bistrici. Zdravnik ni mogel ugotoviti vzroka smrti, zato je bila uvedena preiskava, ki je dognala, da je otroka usmrtil električni lok pri nezavarovani električni napeljavi. Nesreča v Vetrinjski ulici. Franc Be-rič je v Ve!rinis!;i ulici podrl učenca tretjega razreda Ivana Zupaniča. Pri padcu si je Zupanič zlomil nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. Fant je hotel prekoračiti cesto, kolesar pa je vozil s precejšnjo brzino in ni mogel kolesa več ustaviti. Avtomobil povozil žensko. Neki mariborski avtomobilist, je blizu viadukta na TaLtcnbachovi ulici danes zjutraj povozil 39-letno železničarjevo ženo Terezijo Bajda. Sunek je bil tako silen, da je avtomobil strl ženi več reber in zlomil roko. Kolesarska nesreča. Ko je prikolesaril Ivo Vomcr po Sodni ulici proti Prešernovi ulici, je na vogalu zavozil v enoprežni izvoščkov voz, ki ga je potem vlekel več metrov po cesli. Sele stražnik je ustavil konja in tako preprečil večjo nesrečo. Neprevidnost kolesarja. Hlapec Sil* vcsler Šmurc je vozil od Glavnega trga čez državni most. Pred njim pa je v isti smeri vozil škropilni avlo, katerega je hotel kolesar prehiteli. Da bi ne bil moker, je gvignil noge in spustil pedala. V tistem trenutku pa je privozil nasproti avtobus in- šmurc jc tako močno zavrl kolo, da ga je spodneslo in je padel tik pred avtobus. Šofer ni mogel več ustaviti in avto je vlekel Sniurca s kolesom vred po tleli. Le sreči je pripisali, da ni prišel pod kolesa. Majhen ogenj. Krojaški pomočnik ilojzij Klinc jc zvečer pozabil odklopili električni tok in ponoči se je od vročega likalnika vnela deska, ki služi za podlogo. Dim sc je valil skozi okno, k sreči pa jc nevarnost opazila v isti hiši stanujoča Frančiška Trabcj in obvestila mojstra ter gasilce. Domači so ogenj sami pogasili. Zopet trik s prodajo drv. K soprogi nadučitelja Josipa Conča jc prišel ponujat drva že znani Potočnik. Gospa jc pri njem res naročila tri metre drv in mu dala na račun din 100 din. Seveda ni bilo ne drv ne moža in g- 1 Conča je zadevo prijavil polieziji. Po- | točnik je že marsikaterega tako potegnil. Tudi breskve kradejo. Gostilničarji1 Dragu Žoharju iz Tržaške ceste so ponoči pokradli neznanci z vrta okoli 50 kg breskev. Moko sla kradla. Ko sta delavca ParfanL Ivan in škruba France peljala za gostilničarja Mravljaka s kolodvora moko v mesto, .sta med polj0 zmaknila dve polni vreči. Epilog romantičnega bega mlade jU' ristke, hčerke beograjskega tovarnarja« o katerem smo že poročali, je kaj preprost in vsakdanji: deklo sc je vrnilo v očetovo hišo. Po dolgem in vztrajne«1 prizadevanju očeta je namreč uslužbenec, s katerim je pobegnila, le povedal* kje jo »skriva«. Ko je Tatjana uzrla svojega očeta, sc inti je vrgla krog vratu ifl zaihtela: »Pogrešila sem, očka, pelji >’lC domov!« Oče jo jc nemudoma posadil v avtomobil in odbrzel z njo proti Beogradu, zapuščeni fant pa je presenečen >" ledal za njima. 2,5 milijona dinarjev za delavske domove. Minister socialne politike ie odobril ob priliki svojega obiska v Spij' tu predsedniku mestne občine 2,5 mil' jona din za delavska stanovanja. Novice Učitelistvo v obme'nih krajih Gospodarska in socialna osnova, pod krepljena z narodno mislijo, je bila v vseh dobah najjačja opora v borbi slovenskega življa s tujimi zatiraici. (Učiteljski tovariš, 11. VIII* 1938.). Popolnoma pravilna je rditcv, da je bila gospodarska in socialna situacija te-n|elj, na katerem je bila zgrajena v preteklosti vsa borba za narodni obstanek. KaKor je bil potreben nekdaj jak funda-!1'ent za ohranitev narodne samostojnosti, prav tako velja to tudi za današnji eas. Kajti samo gospodasko trden in socialno urejen narod se more očuvati Pred imperializmom večjih družbenih za-jednic. Če pogledamo, kako je z osnovami za narodno žilavost in borbenost našega obmejnega življa, moramo z bridkostjo u-gotoviti, da so ti teitielji zelo nagniti, že bežen pregled po številu dokaj skromnih člankov in razprav o našem obmejnem Problemu nam da jasno sliko, da odteka slovenska zemlja kakor hudournik v tujčeve roke, da se prodajajo člani slovenskega naroda vzdolž cele naše meje za beraške dnine tujerodcem, da beže naši ljudje v množicah z grude, ki jih ne more preživeti! Slovenski obmejni živelj je sproletariziran, odvisen od drobtinic z bogatih miz gospodarskih mogotcev, v velikem številu tujcev. Naši ljudje na meji so lačni, zbegani, demoralizirani, v narodnem pogledu vedno bolj mlačni, kajti čedalje manj jih je, ki so gospodarji svoje zemlje, katera jih more resnično Prerediti. V naznačeni gospodarski in socialni sredini mora vršiti učitelj svoje prosvetno delo. Da bi moralo biti to temeljito in vsestransko, tega ni treba posebej poudariti. Toda poglejmo si, kakšni so za njega pogoji. Prvi in najvažnejši pogoj za uspešno Prosvetno delo smo si že ogledali, saj vemo, da slonita prosveta in napredek na gospodarskih in socialnih osnovah. V Nadaljnjem našem pregledu momentov, bi so važni- za učiteljevo delovanje pa Pade najbolj v oči dejstvo, da primanjkuje na naše severni meji najmanj 23 novih šol in 211 učnih sob ter da pride na Posameznega učitelja povprečno 55—60 l,čencev. To je za nas vsekakor porazna Ugotovitev, če premislimo, kako skrbe i°zadevno zamejci. Če naj učitelj v obmejnih krajih svojo °rosvetno misijo resnično plodonosno izruje, mora v prvi vrsti do dobrega spo-*Pati, v kakšni gospodarski in socialni Sfcdini živijo šolski otroci in kakšni so Najrazličnejši križajoči se momenti, ki vPlivajo na vzgojo. Do teh dognanj pa 'Uore priti učitelj šele po daljšem času in nih učiteljev nam morajo nujno narekovati sledeče zahteve: Pri določanju učiteljev, ki bodo šli na mejo, je treba v bodoče temeljite izbire, v obmejne kraje naj po možnosti na pridejo novinci; če pa že morajo, potem, naj bodo nastavljeni na višjeorganizira-nih šolah, dočim naj dobe mesta na niž-jeorganiziranih šolah (eno in dvorazred-nicah) učitelji z večletno službo! Učitelji v narodno ogroženih in terensko težko dostopnih krajih, bi morali do-bitati poleg redne plače še doklade, tako da bi bil njihov materielni položaj popolnoma neodvisen ter, da bi si mogli omisliti knjige, revije, časopise, radio, obiske zborovanj, gospodarskih in prosvetnih tečajev itd. Za obmejno učiteljstvo naj se v bodoče organizirajobrezplačni tečaji. Na teh bi morali predavati v prvi vrsti delavci s terena, t. j. učitelji, duhovniki, kmetje, delavci itd. V tečajih bi bila obravnavana gospodarska, socialna, kulturna in politična vprašanja, ki so povezana z našim obmejnim ozemljem. Za nameščenje učiteljev k meji odnosno od nje mora biti odločilno objektivno mnenje o sposobnostih, ne smejo pa igrati tu nobene vloge strankarsko politični razlogi. Za večja obmejna pokrajinska področja (n. pr. Kozjak, Slov. gorice, Prekmurje itd.) naj bodo določeni posebni upravni organi, ki bi imeli nalogo sistematično proučevati razmere, stalno obiskati šole, biti učiteljem z nasveti vedno na razpolago in sploh dajati iniciativo za vsakršno delo ob meji. Med referente za obmejna bi morali biti poklicani predvsem tisti, ki so na meji že več let uspešno delali. Omogočiti je treba v bodočnosti tesno sodelovanje učiteljstva z vsemi pozitivnimi elementi. V prvi vrsti bi morala začeti skupno delo obmejni učitelj in duhovnik; to pa v onem smislu, kakor je prikazal stvar svoječasno neki katehet v Učiteljskem tovarišu. To je v glavnem nakazano vse, kar zadeva vprašanje obmejenga učiteljstva. Snovi za razmišljanje je menda dovolj, verjetno pa tudi nekaj nasvetov, ki jih je ob dobri volji mogoče realizirati. Erduš. VERŽEJSKA OBČINA ZA ZGRADITEV SILOSA. Veržejska občina je poslala banski upravi dopis, v katerem utemeljuje potrebo po zgraditvi silosa. Zadnji čas so ustanovili družbo za zgradbo silosov v državi. Tako gospodarsko ustanovo bi potrebovalo tudi Prekmurje. Najprimernejši kraj za to bi bil Veržej, ki ima naj- 0 temeljitem študiju okolja ter sploh centralnejšo lego za vse tri sreze: ljuto-®en pogojev, ki igrajo v vzgoji važno v,°go. Temu delu, ki ga zahteva njegov po-•‘c, se učitelj ni mogel in se ne more po sVetiti, ker niso za to dane prilike. Za Poznavanje teritorialnih razmer je do- ‘reb; stn na dr*!:?a doba bivanja na enem me-Ker pa ni službene stalnosti, mora Thiiati 1,'ifelj iz kraja. prrdm se more '°hro razgledati. vsak resen študij šolskega okoliša za vzgojno delo po smernicah, pojavljenih na osnovi prejšnjih spoznanj, p je potrebna izobrazba. Koliko in kaj .° Napravile in še opravijo v tem pogle-■11 učiteljske šole, to je znana stvar saj že neštetokrat javno postavljena ^hteva po izboljšanju izobraževalnic za C)tC|je j^er prj^e potemtakem učitelj v n n°gočem nepodkovan na teren, je nuj-j^0, da se loti svoje izobrazbe. Kje in ka-,1° nai se te loti, ne ve, ker je brez objek-vVtlcga kriterija. Bili so sicer že poskusi Pcejšnjih letih, da bi se udarili temelji samoizobrazbo učiteljev; žal pa so.se *a stremljenja razblinila vsled težkoč. S|^.e v zadnjem času je postavil »Učitelj-Pokret« solidne smernice za sanio- * raževalno delo. *P, merskega, murskosoboškega in dolnje-lendavskega. Ti srezi so menda edini v banovini, ki pridelujejo več žita kakor ga sami potrebujejo. Tako bi vsak gospodar lahko spravil ves višek v skladiščih in bi mu ne bilo treba hiteti s prodajo četudi po najnižjih cenah. Silos naj bi se sezidal za žito in sadje, seveda s sušilnico, čistilnico in vsemi drugimi pritiklinami, narje in ki se je tudi zmanjšal. Sedaj nam 'lok'* se ie *10*e' u^ite,i °b meji ttiu °Pat’ različnim vprašanjem do jedra, be' ,e Bilo to silno otežkočeno radi slači^3 .^motnega položaja, ki je onemogo-itj s kulturnimi centri, s knjižnicami Že Is kratke ugotovitve glede obmej- KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU. V nedeljo 4. sept. ob pol treh bodo na Cvenskcm dirkališču običajne jesenske dirke, ki jih prireja Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. Na sporedu je enovprežna heat vožnja za 4—12 letne konje. dalje enovprežna dirka za dveletne konje, enovprežna za triletne konje, ravna galopska dirka in dvovprežna dirka za tri do dvanajstletne konje. Na dirkah smejo startati samo konji, vzgojeni v Jugoslaviji. Vse nagrade znašajo din 6.500.—. Tekmuje se po mednarodnih kasaških predpisih. Prijave se sprejemajo dne 28. avg. od 9.—12. ure pri tajniku Žitku Francu v Ljutomeru. Posebno zanimiva bo dirka dveletnih konj, ker bo pri tej tekmoval prvič potomec znamenitega žrebca »Baka«. Ker so železniške zveze zelo ugodne je priačkovati velikega obiska. Premovanje konj. V soboto, dan pred dirko bo premovanje konj Konjerejske-ga društva za Dravsko banovino in se privede k temu premovanju do 120 konj 16 ŠIMU Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje Med tisoči jilš je le malo, Iti ne trpe na zobnem kamnu. Nihče ni varen pred njim — in s tem pred izgubo zob! Borite se zoper nevarni zobni kamen z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodontom! Kajti edino Sargov Kalo-dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulJoricinoleat proti zobnemu kamnu. SARG0y KALODONT Prati zobnemu kamnu ameriške pasme. Opozarjamo na to zlasti one, ki si želijo nabaviti dobrega konja, ker je tu najlepša prilika videti krasne živali. HAJDUK ZVER POD KLJUČEM. Znani hajduk Zver iz Grabonoša pri Gornji Radgoni se je že več mesecev skrival s svojo ženo Marijo po raznih gozdovih. Za svoje preživljanje sla skrbela z različnimi tatvinami, ki sta jih izvrševala po ■ noči po vse} okolici. Kradla sla vse, kar jima je prišlo pod roko kakor gotovino, obleko in živež, dokler ju niso te dni zasačili v gozdovih Janževega vrha orožniki iz Radencev. Bila sta dobro založena s kuretnino in drugimi potrešči-nami. Jakob Zver ima na vesli razne vlome in tatvine, kar je pri aretaiji gladko priznal, brez dvoma pa bo vedel pojasniti še marsikateri vlom. Oba sta bila oddana v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer ima itak odsedeli 8 mesečno kazen, doslej stalno ogroženo prebivalstvo pa si bo zopet lahko oddahnilo. o. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je z Bleda vrnil v Beograd. o. Smrt zaslužnega narodnega delavca. V škocijanu na Koroškem je umrl po dolgi bolezni župnik Vinko Poljanec, v starosti 62 let. Pokojnik, ki je bil rodom od Sv. Urbana pri Ptuju, je v narodnem življenju koroški* Slovencev igral odlično vlogo in si je zlasti na prosvetnem polju pridobil velikih zaslug. Bil je tudi več let koroški slovenski poslanec in se je vedno odločno boril za pravice koroških Slovencev. Njegova smrt pomeni za slovensko stvar na Koroškem ležek udarec. o. Urejevanje državne ceste St. lij— Maribor. Gradbeno podjetje Nassimbe-ni v Mariboru pravkar končuje urejevalno dela na cesti Št. Uj—Maribor. Zaposlenih je 14 delavcev, ki sedaj čistijo asfaltirano cesto med št. Ujem in Pesnico. Kako je tamkajšnje prebivalstvo zadovoljno, da sc la cesta modernizira, kaže izreden primer gostoljubnosti. Cestarjeva hčerka Jožica Nelcovič že ledne napaja žejne cestne delavec s sladkim jabolčnikom, drugi pa jim donašajo jedi. o Varnostni ukrepi v Gor. Radgoni. Finančno ministrstvo je v načelu odobrilo napravo obrambnega nasipa ob obmejni reki Muri od železniškega mosta navzgor mimo carinarničnega poslopja do velikega betonskega mosta in to v višini 60 cm, t. j. do višine, v kateri je nastopila ob majskih poplavah deroča Mura. Pričakovati je, da se bo s temi prepotrebnimi deli še pred letošnjo jesen pričelo. o Neurje in toča nad obronkom Slov. goric je zadnje dni povzročilo precej škode zlasti po vinogradih in vrtovih. V teku treh tednov je često neurje in toča vzela do 20% letošnjega pridelka. o V šolo Glasbene Matice v Ptuju bo vpisovanje kaindidatov od 1. do 3. sept. od 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure o. Prometne in druge nesreče. V vasi Lutvernec v Apaški dolini je pekovski pomočnik Karl Fekonja iz Gornje Radgone, ki se je vozil na motorju, trčil s kolesarjem Ludvikom Sleyerjem iz Črncev. Kolesar je za-dobil težke poškodbe. — Na cesti Gu šlanj-Mežica je neznan napadalec streljal na avlo tovarnarja usnja Fischerja iz Zagreba. Avto sta zadeli dve krogli. Dogodek je prijavljen žandar-meriji. — V napadu božjasti je padel s kozolca, kjer je spal, 46-lelni dninar Vincenc Turnšek iz Podloga pri št. Jurju ob Taboru in je obležal s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. — V Ljubljani je avto povozil 19-1 c In o frizerko Rado Rejčevo in jo hudo poškodoval. Neznan kolesar pa je podrl 4-letno Bredo Tršinnr-. jevo, hčerko maserja v hotelu ,,Slon“. Dete se je pri padcu močno pobilo. o. Požarna nesreča v Apaški kotlini je zadela v sredo zvečer gostilničarja Henrika Rogana na Vratjem vrhu v Apaški kotlini. Zgorelo je celotno ostrešje in zgorel je tudi ves letošnji pridelek sena in slame. Na kraj nesreče prispelim gasilcem je jedva uspelo rešiti vso živino. o Zračni pritisk podrl kolesarja. Akademik Drofenik Jože, se je vračal s kolesom iz Rogaške Slatine čez Haloze v Ptuj. Na odseku cest med Majšpergom in Ptujsko goro mu je privozil nasproti zaprt luksuzni avto po desni strani. Zračni pritisk je prevrnil kolesarja. Ob cestnem kamenju in gramozu se je tako potolkel, da se zdaj zdravi v ptujski bolnici. o. Žrtev napada. Ko se jo sinoči vračal 39-letni tovarniški delavec Mariin Selnik iz Dobrove domov, ga je blizu doma napadel neznanec in ga večkrat s palico udaril po hrbtu. Napadalec je možu zlomil tri rebra in poškodoval hrbtenico. o. Nesreča otroka. V Dolgošah pri Pobrežju je padel 3-lelni delavčev sin Josip Maček v škaf vrele vode in za-dobil po nogah hude opekline. Otro- Maribor Nezrušljiva obmeina trdnjava Po trnjevi poti se je razvil Sokol v Slov. Bistrici iz dr. Ravni-kove garde v krepko postojanko za vseslovansko misel ka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. • n. Naš patriarh bo obiskal romunskega. Naš patriarh Gavrilo Dožič bo še to jesen oficielno obiskal romunskega patriarha Mirona Christei. n Romunski zunanji minister v Dubrovniku. V Dubrovnik se je pripeljal na parniku »Petka« rumunski zunanji minister Comnen-Petrescu z večjim svojim in našim spremstvom ter si ogledal okolico. n. Dvajsetletnica hrvatske zastave na vojnih ladjah. Izvršilni odbor jadranske straže11 se pripravlja na proslavo jadranskega dneva11, ki bo 21. oktobra. Proslave bodo še prav posebno svečane, ker se bo praznovala 20. letnica dneva, ko so bile na naše vojne ladje razobešenc hrvatske zastave. n Nova proga Bileča - Nikšič bo izročena svojemu namenu 12. septembra. Na svečano otvoritev bo prišel tudi min. predsednik dr. Stojadinovič, prometni minister Spaho in mnogo narodnih poslancev, članov JRZ. n. Licitacija za gradnjo novih cest. 10. septembra bo v Beogradu druga ofertna licitacija za gradnjo cest. Proračunska vsota znaša 5,417.972 din. dinarjev. n. Konferenca skavtov v Beogradu. Od 4. do 6. septembra sc bo vršila v Beogradu konferenca glavne uprave Zveze jugoslovanskih skavtov in delegatov posameznih skavtskih žup. n Bosanske planine so se pobelile. Iz Sarajeva javljajo, da je močan mraz uničil sadje in pozno setev. Po bosanskih planinah je zapadel ponekod sneg, da ne morejo pokositi sena, ki so ga začeK n. Mlada lepotica in stari paša. V Kairu jc zbudila veliko senzacijo poroka bivše „miss Turčije11 Belkis Ha-liume z bogatim pašom Gallini Fah-mijem, ki je že star blizu 90 let. Tako so vsaj trdili kairski časopisi, a jc miss Turčija to odločno oporekala, češ da je njenemu soprogu šele 72 let in je tudi še prav krepak in zdrav, sicer pa da ga je vzela iz ljubezni in ne zaradi denarja. Mlada lepotica je bila v prvem zakonu poročena z oficirjem, od katerega se je ločila. n Dvakrat ]e treščilo vanj, pa Je ostal živ. Musliman Rufet je bil zaposlen na vrhu Koraba pri triangulacijski sekciji. Nedavno se je z geometri zopet vzpenjal na vrh kljub temu, da se je pripravljalo na nevihto. Hipoma je udarila strela in ga pogodila, Rufet pa je bilo samo laže poškodovan. Zavili so mu rane in nadaljevali pot. Vreme pa je postajalo vse hujše in kmalu je zopet udarila strela, in zopet pogodila njega. Zdaj pa ga je podrla na tla, kjer je ležal štiri ure brez zavesti. Čeprav so njegove poškodbe lažje, so ga na nosilih prenesli v gostivarsko bolnišnico, kjer bo kmalu ozdravel. n Harakiri nesrečnega očeta. 60 letni Trifko Lazarevič iz ozrenske občine v Bosni je bil premožen kmet. Ko pa so dorasli njegovi štirje sinovi, so ga pognali iz hiše in revež je moral osem let beračiti po svetu. Našli so ga mrtvega z razparanim trebuhom na nekem seniku. Znaki prihajajoče zime so starčka tako deprimirali, da je izvršil harakiri. n Ženo je prodal za 2 1 žganja in 100 dinarjev seljak Vidojko Milanovič v neki vasi blizu Soko Banje kmetovalcu Dobrosavu Diniču. Kupčijo sta sklenila kar v gostilni in vpričo žene, s katero je prišel tja Milanovič. Začel je tožiti nad slabimi časi, na kar mu je Dinič predlagal, naj mu proda ženo. Vidojko je pristal in se pogodil, njegova žena pa — tudi. Po sklenjeni kupčiji so poklicali muzikante in popili osem litrov žganja, ne samo dva. Ob slovesu sta se moža poljubila, in Vidojko je odšel sam domov. n. Obešena razbojnika. V Banji Luki sta bila na znani ceremonialni način obešena razbojnika Sovilj in Tomič. n Za 15 pasiih ugrizov dobil do 10 tisoč dinarjev. Subotiška policija je aretirala Ivana Nagyaboniija, ki se mu je v težkih prilikah, v katerih je živel rodila originalna zamisel, kako priti do denarja. Motal se je okrog hiš, najraje okoli bogatejših in dražil pse toliko časa, da ga je kateri ugriznil, potlej pa zahteval odškodnino do 400 ali 500 in še več dinarjev. • Slovenska Bistrica se pripravlja, da proslavi 4. sept. na svečan način 20-letnico svojega Sokolskega drušlva. Velikega pomena je ta jubilej, ker zgodovina tega sokolskega društva dokazuje izredno veliko in krepko narodno silo, ki se ne straši nobenih ovir, da pride do svoje veljave. Zgodovina Sokola v Slov. Bistrici jasno govori, da so bili že pred svetovno vojno ljudje, ki se niso bali tujega pritiska in preganjanja v našem obmejnem štajerskem mestecu, proti kateremu je nemška raznarodovalna propaganda skoncentrirala vse svoje najboljše sile, ki so vršile večinoma z uspehom svoje delo. In leta 1913, ko so se že mnogi vdali, se je našel mlad, agilen, narod-nočuteč in borben mož, ki je imel poguma priti na idejo, katero jc tudi izvedel, da sc tudi v Slov. Bistrici ustanovi Sokolsko društvo. Ta mož je bil odvetniški koncipijent pri narodnem odvetniku dr. Lemežu — dr. Rudolf Ravnik. Majhna je bila spočetka dr. Ravni-kova sokolska garda ,ali je bila zato polna ognja ter jc začela takoj z delom. Našli so se v kratkem času meceni, ki so prispevali po 200'—, 100'— Mariborski plavalni klub ustanovljen Za včeraj ob 20. uri je pripravljalni. odbor Mariborskega plavalnega kluba sklical v lovski sobi „Orla“ ustanovni občni zbor, ki se ga jc udeležilo poleg številne, za lepi plavalni šport navdušene mladine, tudi mnogo odličnikov in zastopnikov mariborskih oblasti ter sorodnih športnih klubov. Občni zbor jc vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Evgen Bergant, ki je uvodoma pozdravil navzoče, nato pa prečital pravila novega plavalnega kluba, ki so skoraj kopija pravil SK Maribora, seveda prikrojena potrebam in namenom kluba. Sledile so volitve častnega, izvršnega in nadzornega odbora. Lista, ki jo jc predlagal pripravljalni odbor je bila v celoti sprejeta. Predsednik častnega odbora je vsakokratni mariborski župan, zdaj torej g. dr. Alozij Juvan, poleg njega pa je še devet odbornikov, samih vplivnih mariborskih osebnosti. Izvršni, oziroma upravni odbor bo prvo leto vodil g. Evgen Bergant, izmed 19 soodbornikov bodo pa na prvi seji izvolili še 2 podpredsednika, tajnika, blagajnika in namestnike. Nadzorni odbor se sestoji iz treh članov, in sicer so bili izvoljeni inž. Oskar Dračer, in-dustrijalec; Jože Lekan, bančni ravnatelj in Bogdan Pogačnik, bančni ravnatelj. G. predsednik E. Bergant je v glavnem naznačil naloge, ki čakajo novorojeno društvo v prvem poslovnem letu in razvil lep program. Upamo, da bo tudi v celoti realiziran. Ves Maribor pozdravlja novo ustanovljeni plavalni klub in je pričakovati, da se bo mladina z velikim veseljem ter navdušenjem oprijela krasnega plavalnega športa v okviru svojega novega slovenskega plavalnega kluba. PROF. TARAS POLJANEC ODHAJA. Gospod profesor Taras Poljanec, naš odlični in priljubljeni umetnik na violini ter učitelj na šoli Glasbene matice, zapušča, kakor smo izvedeli, začetkom nove sezone Maribor ter odhaja v Beograd. Za naše glasbeno življenje bo to velika izguba, saj je bil on edini domači violinist, ki je zadnja leta nastopal kot solist na koncertih v Mariboru. Mariborski trio, naše edino umetniško komorno udruženje, izgubi z njim nenadomestljivega člana; pa tudi šola Glasbene matice ter starši bodo bridko občutili izgubo izvrstnega pedagoga. G. Poljanec je v kratkem času vzgojil vrsto dobrih violinistov, od katerih odideta zdaj dva na ljubljanski »konservatorij. Poučeval je še violo, gojil z učenci ko- kron — za takrat velike in pomembne vsote. Orodje se jc nabavilo iz Prage, in ko je prispelo, začelo se je tudi na njem telovaditi v dvorani takratnega hotela „Avstrija", katero je odstopil Sokolom — sam Sokol —■ g. Slarovaš-nik. Vladal je vzoren red in gojilo se je pravo sokolsko bratstvo. Na žalost ne moremo našteli imen vseh ustanovnikov, ker so se zbrali na nebu mladega društva črni oblaki. Komaj je mladi Sokol vzletel, že je prišlo do svetovne vojne in s tem do preganjanja društvenih članov. Hišne preiskave, konfinacije in zapori so bili usoda mnogih bistriških Sokolov. Pri društvenem tajniku Srečku Lorberju je bila izvršena hišna preiskava in društveni arhiv je romal v čebelnjak, a od tam v zemljo — odkoder ni več prišel. Po svetovni vojni delo društva oživi in že leta 1923 razvije svoj uaraščaj-ski prapor, dar uslanovnika Ivana Gumzcja. Sokolsko društvo Slov. Bistrica je vedno izpolnjevalo svojo sokolsko dolžnasl. Poslalo jc v teku enega četrtletja krepka, nezrušljiva sokolska obmejna trdnjava prostovoljnih delavcev za zveličanje velike Vseslovanske ideje! F. V. morno glasbo in v dijaškem orkestru je zbral skoraj vso glasboljubečo mladino Maribora. Bil je silno priljubljen med mladino, kakor pri starših in občinstvu, ki obiskuje koncerte, tako da bo njegov odhod zapuščal vidno vrzel v mariborskih kulturnih krogih. Žalostno je, da Maribor po odhodu g. Poljanca ue bo imel koncertnega violinista in da se ne najdejo sredstva, da bi ga mogli zadržati v Mariboru. Upamo, da nas umetnik s svojim odhodom ne bo pozabil, ter da nas bo razveselil še večkrat s kakim koncertnim nastopom. Na novem službenem mestu pa mu želimo mnogo uspeha! m Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši letos v nedeljo 11. septembra v Ptuju. Pozivamo vse člane in prijatelje te še danes prepotrebne družbe, da se v čim večjem številu udeleže te skupščine in tako obenem manifestirajo za slovenski Ptuj, kjer so se ravno pred 30 leti odigravali nekulturni dogodki proti slovenskemu življu. Mariborčani, ki žele okusno skupno kosilo po 12 din v Narodnem domu, naj se priglasijo do srede 31. avgusta v trgovini Saks na Grajskem trgu ali pa v pisarni Zveze kult. dr. v Narodnem domu pri tajniku g. Goležu, kjer takoj položijo znesek 12 din. m Pozivajo se vsa društva, institucije in sploh korporacije, javne in privatne, ki zbirajo ali pripravljajo kakršnokoli gradivo (slike, modele, grafikone, vprašalne pole itd.) za razstavo ob priliki II. balkanskega kongresa, da to gradivo dostavijo samo Dravski banovinski sekciji Jugoslovenske Unije za zaščito dece, Gosposvetska 2/II, ki bo gradivo dokončno uredila in pripravila za razstavo in sestavila pojasnilo (vodič) k razstavi. — Jugoslovanska Unija za zaščito dece, dravska banovinska sekcija v Ljubljani, Gosposvetska 2dl, m Priznanje 25 - letnemu sokolskemu delu bodo izkazala tudi druga sokolska društva, ki sc bodo udeležila 4. septem. 25-lctnice Sokola v Slov. Bistrici. Tedaj bo razvilo to društvo tudi svoj članski prapor, dar požrtvovalnih Sokolov: kap. I. ki. Borislava Borote, Vinka Gornjaka, Ivana Ggmzeja, dr. Simona Jagodiča, notarja Ivana Kolenca, Draga Lepšine, dr. Josipa Pučnika in Ivana žurmana. m Proslava 30 letnice NSZ v Mariboru se vrši jutri ob 10. uri dopoldne v preda-valni dvorani NSZ, Sodna ulica 9/III. m Glasbena Matica. Letni sestanek pevskega zbora in orkestra se vrši v ponedeljek, 29. t. m. ob 20. uri v društvenih, prostorih. Udeležite se polnoštevilno. — Načelnika. * Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoj vernike, da se bo služba Božja od nedelje dne 28. t. 1. dalje vršila redno ob navadnem času. m Šola Glasbene Matice v Mariboru prične letos svoje 20. šolsko leto. Vpisovanje gojencev se vrši 1., 2. in 3. septembra dnevno od 10.-—12. in od 16.—18. ure v pisarni Glasb. Matice na Aleksandrovi cesti nad unijonsko dvorano. Pouk prične takoj 1. septembra. Poučevalo se bo: solopetje, klavir, violina, violončelo glasb teorija in mladinsko petje. Za učence osnovnih šol pa se vrši poseben tečai kot priprava za ffouk na glasbilih. * Neaa Kozina pričenja s klavirskim « poukom 1. septembra. Prijave Meljska cesta Pl. * Interesenti trgovskih tečajev: Izbira šole je največjega pomena za vse življenje! Vpisujte se v Legatov Enoletni trgovski tečaj, ki obstoji že nad 25 let ib je znan radi svojih odličnih učnih uspehov. Končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in eno leto in pol pomočniške j prakse. Lastni dijaški internat. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. in od 4. do 6. Šol- 1 ski program in pojasnila brezplačno. Za- : četek 9. septembra. Legatovo trgovsko učilišče, Maribor, Vrazova ulica 4. * Koncertna sezona se javlja. O tvoril jo bo letos velik moški zbor iz Leskovca* ; našega Manchestra, ali drugega Maribora, kar se tiče tekstilne industrije. Za tem zborom, ki bo nastopil dne 7. 9. je prijavljen tudi še svetovno znani zbof »Smetana« iz Prage za 9. oktober. Oba, zbora sta moška. »Binički« iz Leskovca šteje 40 grl in je eden najboljših zborov na jugu. Tkanine za pohištvo in zavese, gradi za madracc, Idotc in svilo za odeic, kupile najceneje pri ..OBNOVA1' F, NOVAK. 3urii£eva ulica St. 6 —■— !'—* * Dr. Marinič, Koroščeva 26 zopet or-dinira. m Glasbena šola »Drave«, Vpisovanje učencev se vrši 1. in 2. sept. v kolonijski šoli, 3. sept. pa v Narodnem domu (III. nadst.) vsakokrat od 15,—18. ure. Šolsko vodstvo. * Užitkapoln izlet z modernim avtoka-rom Putnika od 3. do 6. septembra na Plitvička jezera in v Crikvenico. Štiridnevni popolni aranžman le Din 650.—• Takojšne prijave pri Putniku Maribor, Celje, Ptuj. m Tezno. Na ljudski šoli bo 1. septem- I bra od 8. do 10. ure vpisovanje tistih no- I vincev, ki še meseca maja niso bili vpi- ! sani. Starši naj prineso s seboj rojstni list in domovnico. — 2. septembra bo ob -9. uri sveta maša. Deca se zbere ob 8. uri pred šolo. V soboto, dne 3. septembra se prične ob 8. uri reden pouk. Vsi otroc’ naj pridejo zjutraj v šolo! ^ - * Moderne tihe budilke že od Din 65.-* ] naprej. Prodaja tudi na obroke pri M. Ilger-jevem sinu, juvelirju, Gosposka ul* 15. i * Privatna dvorazredna trgovska še*', la s pravico javnosti zbornice i* trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ustanovljena: Z odlokom Mini' j strstva trgovine in industrije 1 br- j 2728/N z dne 4. avgusta 1938’ Lastnik zavoda: Zbornica za trgovino, obrt i" industrijo v Ljubljani. Vpisuje uče n' cc-kc: v pondcljck 2!). avgusta in na- j slednje dni. Vpisovanje se vrši: 'Ih- s govski dom, pritličje levo, Gregorčičeva ul. 27. Kako se vpisujejo učen' ci-ke: Osebno in v spremstvu star-šev ali njih namestnikov. Za vpis po* j potrebni dokumenti: Rojstni list ib spričevalo o mali maturi ali o završ' \ nem izpitu na meščanski šoli. Vpi' ] snina: din 100'—, ki jih je treba polo-1 žili pri vpisu. Ukovina: 10 mesecev p'1 din 250'—. Plačuje sc trimesečno vna* prej, le v izrednih slučajih vsak mesec vnaprej. Pričetek rednega pouka1 j Se sporoči pri vpisu. — Pravice i11 , ugodnosti za učence in absolvent** j PTS: 1. dijaške ugodnosti na železni' cah; 2. rodbinske doklade; 3. otvori' lev ali prevzem poljubnega trgovske' J ga.podjetja na lastno irdc; 4. dovrše' J na PTS ima veljavo (i, dovršeni *; razred PTS pa 5. razredov gimnazijci 5. po dovršeni PTS možen prestop v III. razred trgovske akademije; 0. Pr‘ vojakih dijaški rok, napredovanje j rezervnega narednika. — Glede vpis#] disciplinskega reda in izpitov kakor tudi glede celokupnega poslovanja Šok j veljajo natanko isti predpisi kol 11!* državnih dvorazrednili trgovskih i,' navdušeno srce. Mogel bi živeti ’ l>'og ve, kako dolgo... it] Njegovo življenje ie bila pesem, lepša ]n ^dovitejša od vsega, kar je napisal. PriČi *ei Pesmi je dal s svojo smrtjo najpre-g‘1Ceva]iiejšo poanto. Ta pesem je navdu s in vodila v boi vse tisoče iti tisn- in vodila v boj vse tisoče in tiso ^ ‘niadih ljudi, ki so se borili za svobo-j domovine pa tudi za interese malih suverenov proti Napoleonu in Sog ‘ času. Iz njegovega in njegovih ti-jL Cr''> tovarišev navdušenja si je evrop tiSf reakcija skovala orožje proti vsem ran'!?’ so jemali njegove besede o ti-tt1(1 .Vu m rabljih premalo abstraktno. V -'e tragika njegove žrtve. o^j c danes prebiramo njegove pesmi, ‘lan'° hladni. Pretrezne in preveč ra-top] Ilas 'c naredil čas, da bi mogli 5tiej? ol^utiti patos njegovega patrioti-ie ^ 'n svobodnjaškega navdušenja, ki boj ye8nil celo samega Prešerna za sestre] Prestav|.'al njegove »Liitzovvlje tias Cc<<> Tudi visoki verzi o Zrinskem bi' nc ogrejejo, čeprav gre za snov. ki ■'Um morala po narodni tradiciji biti blizu. Morda ni prav tako. Morda ni prav, da nas je tako težko navdušiti, jad. II. EVROPSKI FESTIVAL KOMORNE GLASBE V TRENČANSKIH TEPLICAH V času političnih razburjanj vplivajo vesti iz Trenčanskih Teplic res kakor idila. V najlepši slogi nastopajo tu nemške, italijanske, madžarske, poljske, češkoslovaške, francoske in angleške skupine. ‘ Kritiki, ki v čeških listih pišejo o festivalu, so si edini o visokem reprodukcijskem nivoju in zanimivosti sporeda. Saj pa tudi nastopajo res evropske znamenitosti: Praški kvartet. Poljski kvartet, The Tudor Singers, Praški pihalni kvintet, Ouarteto di Roma i. dr. Pri Praškem kvartetu, ki je bil posebno navdušeno sprejet, so hvalili toplino podajanja, ki jc tako daleč od akademizma. Igrali so Jiraka, Petrželko in Novaka. Praški pihalni kvintet je nastopil z Janačkom, Reicherjem in Suchoncm. Njih izvajanje je po mnenju kritikov zgledno, enotno in jasno. Poljski kvartet razpolaga s polnim in plemenitim tonom. Igrali so Mozarta, Lessela in Zarebske-ga. Kot prvi tujci so nastopili The Tudor Singers (4 soprani, 2 alta, 3 tenorji in 3 basi) z narodnimi pesmimi, moteti (»Qui confidunt« K. Haranta S Polžic) MorIeyem, Gibbonsom i. dr. Presenetili so s tehnično suverenostjo, stilnim občutjem in distingviranostjo. Viharno so sprejeli tudi Ouarteto di Roma, ki se jc postavil z Bocherinijem, Beethovenom in Dvorakom. Označevala jih je eleganca in občutje za obliko. RAZSTAVA AVGUSTA ŠENOE V Zagrebu se že pridno pripravljajo na kulturni teden, na katerem bo Se-noina razstava nekaj prav posebnega, saj pri nas takih prireditev v večjem obsegu sploh še ne poznamo. S pomočjo rodbine pokojnega pisatelja in s sodelovanjem poznavalca starega Zagreba prof. Szaboja jim jc uspelo, da so zbrali v Umetniškem paviljonu, kjer se bo razstava vršila, že mnogo gradiva. Razstavljeni bodo med drugim pesnikovi prevodi v druge jezike (poljski, češki, slovenski, nemški in italjijanski), rokopisi, pisma, Senoine risbe in silhuete, ki jih je izrezoval za otroke, njegovi dokumenti, razni predmeti, ki jih ji' uporabljal, njegovi portreti, med njimi tudi en avtoportret, razne fotografije in podobno. — Tudi pri nas bi laka razstavit v spomin katerega izmed naših pisateljev imela svoj uspeh. Stojimo pred Cankarjevo šesl-deselletnico... k »Svet v sonetih« jc zbirka 33 sonetov Hr. Cankova-Derižana, ki jo je bolgarska kritika zelo pohvalno sprejela. k Razstavo »Naš vojak v umetnosti 19. in 20. stoletja« bodo odprli 2. sept. v Pragi. Protektorat je prevzel sam prc-zident dr. Beneš. Prireditelji so Zveza likovnih umetnikov in Zveza čsl. oficirjev. k Ruski pisatelj Aleksander Kuprin je umrl v svojem 68 letu. Njegove pripo* vedke »Dvoboj« in roman »Jama« sove* ljale kot ostra socialna kritika. Posebno znana pa je njegova biblično-erotična pripovedka »Sulamlt«. Pred revolucijo je emigriral v Pariz, kjer je napisal nekaj ostrih pamfletov proti boljševikom. Pred smrtjo pa se je »spokoril« in vrnil v domovino. k. Zgodovino literatur sovjetskih narodov do revolucije bodo izdali v Rusiii. Obsegala bo na 60—80 polah ideološke, umetnostne in sociološke razprave o naj rodili Sovjetske Rusije. k. Konec podkarpatskoruskega odra v Užhorodu. V Užhorodu se je zaradi sporov med ruskimi in ukrajinskimi tendencami razbilo mnogo obetajoče gledali--šče. Nekateri igralci, so šli k ukrajinske--mu gledališču ▼ Chustu. k. Čapek ▼ Palestini. Zidovski, oder Habima bo igral Čapkovo »Belo bole-> zen« in »Matko«. k. Husov brevir. Med svetovno vojno so izdali čehi ob stoletnici velikega reformatorja izbor iz njegovih del pod naslovom »Hus za jias«. Namen te knjige* je bil, prikazati Čehom veliki pomen, ki ga je imel Hus v preteklosti in ki ga ima še danes. Ta izbor je uredil prof; Fr. Žilka. Letos so izdali novo predelano izdajo: »Mistr Jan Hus. Naročilo zvestim Čehom«. Tudi pri nas bi tak brevir katerega izmed naših pisateljev ali pa izbor iz celotne slovenske književnosti imel svoj pomen. Ceh Slavik, bolgarski Junak Vasiljev in Rus Vagner, ko so vroče solze vseslovanskega sokolstva padale na mrzlo ploščo, pod katero počiva največja žrtev Jugoslovanov. Za hip smo postali nemi in globoko smo sklonili glave, da bi poljubili tisto veliko srce, ki ni poznalo sovraštva, ki je sejalo ljubezen in svetovni mir. Na tem svetem prostoru smo se okrepili v vseslovanskem bratstvu, naužili moči in kreposti nove jugoslovanske in vseslovanske borbenosti. Hitro so nam potekli ti dnevi. In prišel je naš 1. zam. starešine brat Gangl, da zaključi šolo. Težko je bilo njemu kakor nam samim, kajti neizprosna usoda je hotela, da je ravno tisti čas ležal na mrtvaškem odru brat Paunkovič, II. zam. starešine, ki je pred 14 dnevi, da-si že bolan, otvoril to prosvetno šolo in nam udeležencem vlival poguma in borbenosti v sokolstvu. — Težko smo se razšli, toda nepozabni bodo ostali dne- vi, ki smo jih preživeli v pravem vseslovanskem sokolskem bratstvu. V resnici smo se razšli le telesno, duhovne' sokolske bratske vezi nas pa vežejo vse trdneje in krepkeje in ni je sile, ki bi nas razvezala tudi v teh težkih časih. Sokolstvo, bratstvo, slovanstvo v dejanjih, to so naša pota in cilji! Š. J. Iz sodišča 10 in 12 Set robile radi umora očeta Šport CELJSKI ATLETI V MARIBORU SSK Mariboru se je vendar posrečilo dobiti nasprotnike za jutrišnjo tekmo in sicer bodo nastopili Atletski iz Celja, ki pridejo v najjačji postavi, tako da se nam obeta napeta tekma dveh enakovrednih moštev. Tekma bo ob pol 17. uri na Rapidovem igrišču. KOLESARSKE DIRKE. Jutri priredi SK Železničar na svojem stadionu na Tržaški cesti medklubske kolesarske dirke z začetkom ob 14. uri. Prijavilo se je že mnogo izvrstnih dirkačev in je pričakovati ostre konkurence. Prijave se sprejemajo še eno uro pred startom. Občinstvo se za dirke zelo zanima in je pričakovati prav številnega obiska. s Teniški turnir v Celju. Od 6. do 8. septembra bo v Celju teniški turnir za prehodni pokal mesta Celja. Turnirja se bodo udeležili najboljši igralci Slovenije in sosednih pokrajin. Predstavniki tenisa se bodo v štiril konkurencah borili za prvenstva Celja. Prehodni pokal mesta Celja brani doslej Dragan Mitič. Prijave sprejema SK Celje samo do 2. septembra. Mal' položi dar domu na oltar Ko Je včeraj paznik prignal v razpravno dvorano Antona Pongraca in njegovo ženo Marijo, je opazil vsak na prvi pogled, da je 441etni Anton precej bedast človek. Oči ima potisnjene globoko v obraz, ustnice napete; ves izraz obličja je nekam zabuhel slaboumen. Njegova žena je suha, drobna in bledikasta; poznal se ji je preiskovalni zapor. Obdolžena sta: Anton, da je 28. oktobra lanskega leta na Planini pri Sv. Martinu nad Slov. Bistrico usmrtil po zrelem preudarku, okrutno in iz koristoljubja svojega 841etnega očeta; žena Marija pa je obdolžena, da ga je k umoru nagovorila. Razmere na do 120 oralov veliki pohorski kmetiji so bile precej težke. Stari Pongrac Martin kljub precejšnji starosti ni hotel dati grunta iz rok, čeprav je bil sin že 8 let poročen in je imel z ženo tri otroke; nadalje je še vredno omeniti, da je bil sin edinec. Nasprotno, stari mu je branil, da bi se oženil; ko pa se je sin le oženil, je moral z ženo v neko viničarijo. Po nekaj letih se je starec omehčal, da je smel sin nazaj na kmetijo. Nista pa mlada dva živela z očetom pod isto streho. Starec se je držal v svoji hiši, gospodinjila pa mu je dekla Dušej Marija. Kakor je izjavila sama, jo je nameraval starec poročiti, naročil ji je pa, da ne sme tega nikomur povedati. Obljubil ji je viničarijo in kakih 30.000 dinarjev. Poročila bi se že novembra, torej nekaj po tem, ko je sin starca ubil. Vse to seveda ni ostalo prikrito mladima Pongračevima. Prepiri med Pongra-čevimi so bili na dnevnem redu. saj stari ni hotel nikoli priznati sinove žene. Nadalje je sin izpovedal, da je postopal stari precej trdo z njim, da ga je precej pretepal, in da bi bil zato tako kretenast. Kdor pozna razmere na kmetih ve, da je kaj takega možno; povrh tega je umrla obdolženemu Antonu mati, ko je bil star šele 14 let, mačeha pa je bila pozneje trda z njim. Vse to je izbilo sodu dno. Tako je sin počakal očeta in ga na poti, ko se je starec vračal iz nekega sejma proti domu, ubil. Skraja je povedal, da je storil to po lastnem preudarku, ker se je bal, da ne bi stari predal grunta dekli, pozneje pa je izjavil, da ga je k dejanju nagovorila žena. Če ga je človek videl, kako bedasto je odgovarjal na sodišču, bi skoraj verjel, da je bil pod ženinim vplivom; saj je žena vsekakor inteligentnejša. Na sodišču je skraja trdil isto, pozneje pa je rekel, da ga ni nihče nagovarjal. Da naj ženo obremeni, bi mu naj svetovali kaznjenci. Vse to je izpovedal tudi pred sodiščem. Zanimivo je, da bi mu naj žena do podrobnosti nasvetovala, kako naj umori starega, kar je vsekakor neverjetno; kajti stari Pongrac je bil močnejši od sina in sta se ruvala popreje, preden ga je sin ubil. Nadalje je neka priča izpovedala, da ji ie obdolženi Anton nekoč izjavil, »da bo vse skupaj sesekal s sekiro«. Žena je odločno zanikala, da bi ga k umoru nagovarjala, čeprav je verjetno, da ji je bil stari trn v peti. Ženin branilec je pravilno poudaril manjvredni kompleks, ki se je moral razviti v že precej starem in poročenem sinu, ki je moral še vedno tlačaniti očetu, ki nadalje ni nikoli lepo ravnal z njim, s čimer še seveda ni upravičen zločin. Petčlanski senat, kateremu je predsedoval okrožni sodnik dr. Čemer s pri-sedniki Kolškom, Kudrom, Lečnikom in dr. Grmovškom, je spoznal, da je bila žena kriva, da je vplivala na moža ter je okoli ene ure izrekel razsodbo, s katero je prisodil Pongracu Antonu 10 let, njegovi ženi Mariji pa 12 let težke ječe ter obema odvzel dosmrtno častne državljanske pravice. Zena je zajokala, mož pa je zijal kakor ves čas razprave, ko mu je branilec razložil, da je dobil 10 let. Priklonil se je in se zahvalil sodnikom za razsodbo, ženin branilec pa je prijavil za ženo priziv in revizijo procesa. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Zorjan. SEDMERO SE JIH ZAGOVARJA RADI 100 TATIN IN VLOMOV. Nad 10 strani obsežna obtožnica dolži nad 50-letnega Bezjaka Ivana, moža posestpice v Strejanskem vrhu, 28 letnega zidarja Marina Franca iz Rošpoha, delavca Jakoba Prejaca iz Bresnice, 10 letnega Ivana Kukovca, želarja iz Bresnice, dalje želarko Marijo Prejačevo, delavca Janeza E-m e r š i č a s Teznega in Franca Korparja, ki prestaja neko kazen v zaporih, da so od 1934. leta naprej, dokler jim oblasti niso stopile na prste, zakrivili okoli 100 vlomov in tatvin. Najčešče so kradli po svojih in okoliških vaseh: v Bresnici, v Strojan-skem vrhu, v Litmerku, v Osluševcih, v Cvetkovcih, v Podgorcih, v Seneži-cah in v Sodincih. „Notorični tatovi“, kakor jih imenuje obtožnica, so znani na sodišču ,vsi razen Emeršiča, ki še ni bil kaznovan. Kradli so posamezno in v skupinah, vedno na enak način. Vlamljali so v nenaseljene viničarije in odnašali vino ter žganje; tudi po nekaj sto litrov so odnesli, če sc je dalo. Da' lje so vlamljali v hleve ter odnašali perutnino, celo svinje. Povečini so na* kradeno blago znašali na Prejačev dom v Bresnici. Prejačeva je blago branila, Prcjac pa je razrczoval svinje, katerih meso so njegovi pajdaši nosili v Maribor in ga prodajali. Tudi nase niso pozabljali. Na Prejačeveffl domu so jedli in pili, da je bilo vesolje; denar, ki sc ga dobili za prodano blago, so si lepo razdeljevali. Nekakega „kapuša“ bande imenuje obtožnica Bezjaka. Celo tepli so :;c. Marin je aprila lani napadel s kolom .Lukovca in mu polomil rebra. Prejac pa jc mahnil Marijo Kukovčevo z motiko po zatilju ter ji prizadejal težjo in globoko rano. Nadalje bi naj Korpar Franc falzificiral listine in poneverjal nakaznice trgovca Laknerja in na ta način s spreminjanjem številk oškodoval delavca Štucla za 995 din. Korpar se izgovarja, da ni imel kaj jesti. Zanimivo je da niti le obtožnice segajo še do Canjka Martina. Zasliši' nih jc bilo do 100 prič. NOVO POSTAJNO POSLOPJE V GOR-RADGONI. Majhno leseno barako, ki je morala uo-slej vsa leta, čeprav ni odgovarjala, služiti kot obmejna postaja, bo ob 20 letnici Jugoslavije izpodrinilo težko pričakovano zidano poslopje, ki bo odgovarjalo obmejnim potrebam. Tvrdka, ki je prevzela zgradbo novega poslopja, je te dni pri' čela z deli; odstranjena je lesena skla-diščna baraka ter izkopani globoki teme-lji, od koder se bo do 18. oktobra 1.1-dvignila visoka stavba, slična postajne' mu poslopju v Ptuju. Že leta 1924 je prejšnji trški občinski odbor in gremij trgovcev pričel z akci-jo za novo poslopje, ker pač majhna le' sena baraka ni odgovarjala velikemu obmejnemu prometu, ki se je razvijal od leta do leta. Ta dolgoletni sen zainteresiranih krogov se uresničuje po dolži dobi 14 let in ravno ob 20 letnici Jugoslavije bo dobil obmejni trg Gornja Radgona zidano postajno poslopje, ki bo od-1 govarjalo vsem potrebam razvijajočega se obmejnega prometa. Le žal, da se ie gradnja zavlekla to leto ravno v čas nastopa izvozne sezone, ko je promet naj tej obmejni postaji izredno živahen, zlasti letos, ko cvete dokaj ugodno sadna kupčija. Radi pomanjkanja prostora Pa so mnogi izvozniki silno ovirani in gotovo je, da bo s tem v zvezi trpela tud' državna blagajna. ...... Odkritelj. »Zakaj pa kličete svojega sinčka vedno le Kolumbus?« »Zato ker je on prvi na našem radiu našel Ameriko!« KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 10 iipad&a mojega Tam so bili tudi brazilski metulji z ažurno modrimi, oKoljkovinastimi krili. Bila je vedno moja želja, da bi kdaj letali po moji sobi. V pravljicah, ki sem si jih zamišljala, sem napravljala načrte, kako bi te metulje ohranila žive s pomočjo cvetic v vazah, loncih in po vsej sobi, iz katerih bi srkali svoje svetlo hranivo. Ne tako zanimiv ampak gotovo posebna redkost, je bil tudi neki prožni, štirioglati kamen peščene barve. Ako smo ga dvignili in držali na enem koncu, se jc drugi trepetaje pozibaval. Seveda je bilo strogo prepovedano, dajati nam ta dragoceni kamen v roke. Upravičeno so menili, da bi moglo postati naše preveliko znanstveno zanimanje usodepolno. Toda obisk v muzeju ni bil popoln, ako tega gibčnega kamna nismo dvignili z njegovega ležišča. Dvignili ga seveda nismo sami, tega si vendar nismo upali. Drug dragocen spomin, nam je ostal na coweški teden, ki nam je v nasprotju z mamo, ki ji je bilo to vsakdanje, vedno vzbujal prijetno vznemirejnje. Cowes je bilo tedaj lepo pristaniško mestece z lesenimi strehami in zanimivimi trgovinami. Naglasiti moram, da je preteklo že štrideset let, kar sem bila zadnjič v Cowesu in sem prepričana, da se je od takrat tam že vse temeljito spremenilo. Najlepša minuta potovanja v Covves je bilo prevažanje z brodom. Ob plimi je bilo vedno nekaj vode med bregom in tem staromodnim prevoznim predstvom. Naši konji, z ljubljenim Viceroyem na čelu, so se vedno malo upirali, kadar so morali čez to ozko plitvino. Tu smo doživeli vselej celo skalo glasov brizgajoče vode pod konjskimi kopiti, hreščanje gladkega peska pod kolesi voza in končno votli zvok pri prihodu na deske, pri čemer se je naša kočija vedno tako zazibala, da smo popadali s sedežev. Kadar se je brod odmaknil od brega, je sledilo ražljanje napetih verig, nemirno stopicanje konj, zvenčanje njihove opreme in pomirjevalno kriganje kočijaža Roberta: »Woa, woa, old Lady! Mir tam, staro dekle!« To prigovarjanje je veljalo večinoma prekrasnemu žrebcu Viceroyu. Izpolnitev prav posebno velike želje je pomenil v covveškem tednu obisk na kraljevski jahti »Alexandri«, na kateri sta tedaj bivala stric Bertie in teta Alix. V zvezi s tem ne smem zamolčati, da sem se že kot otrok navduševala za angleke ladje in da so mi britske modre bluze ugajale bolj kakor vse durge mornariške uniforme, čeprav sem vse rada opazovala. Teta Alix se mi ni zdela na jahti nič manj krasna, kakor v svoji rdeči obleki za časa eastvvellskih lovov, le da je bila tu prikazen v belini. Na rokah je nosila vedno pekinškega psička, moje tri sestrične: Louise, Viktoria in Maud, so se pa lovile kje v ozadju. Tudi one so bile belo oblečene, in z mornariškimi slamniki na glavah, ki so seveda spadali k bivanju na jahti, prav elgeantne. Na strica Bertija na jahti se spominjam kot na osrednjo osebo vse dobre volje. Tudi on je bil prav tako vzorno oblečen kakor teta Alix. Njegovo obnašanje do nas je bilo kraljevsko vzvišeno; prijemal nas je za brade, potegoval prijazno za ušesa, se norčeval iz nas in se pri tem smejal na svoj popolnoma svojski in neopisljiv način. Iz njegovega smeha, ki je nabiral njegov dobrovoljni obraz v sto gubic, se je oglašalo nekaj takega kakor prasketanje. Ali imamo strica Bertija radi ali ne, tega nismo nikoli vedeli. Bil je preveč svojevoljen in gospodovalen, da bi pa bili podlegli njegovemu čaru, za to smo bili tedaj še veliko premladi. Zadnja podoba, ki sem si jo iz osbornske mladosti ohranila v spominu, je bil dolgi in svetlo se lesketajoči i drevored srebrnih smrek. Mali rdeči storži, ki so vi- • seli na najvišjih vejah teh. dreves, so ostali v mojih mislih nepozabljivi. Smreke so stale v vrstah kakor vojaki pri slavnosti, in razloček med rdečimi storži in srebrom vej je bil zares prekrasen. Nikdar pozneje se mi ni zdel noben drevored tako lep, kakor je bil tisti. Moja mladost je bila polna nenavadnega, kajti vsaka nova stvar mi je pomenila odkritje, vsaka nova dogodivščina pustolovščino, vzbujajoča veselje in vzhi* čenje. Toda govorila bi neresnico, ako bi zamolčala-, da tudi bolečin in grenkih razočaranj ni manjkalo. Slovo mi jc bilo vselej že bolečina. Moja lastno«1 je vztrajanje v navadah. Kadar mi kaj seže v srce. mi. seže globoko; korenine poženejo od dna in vsak0 izrutje mi povzroča boleče trpljenje. Veseli me veliko potovati, toda težko mi je kak kraj zapustiti. Hud° mi je celo po krajih, ki jih sicer ne maram posebni Plašim se vsakega odhoda. Toda življenje nas k tem*1 sili, in često moramo od kod oditi za vselej. Zato 5*1' tim v vsakem slovesu puščico smrti. Kljub moji veliki zaupljivosti in optimizmu, s ka' terim gledam na življenje, mi je neki notranji glaS vselej, kadarkoli sem od kod odhajala, tiho dejal, d3 ne bo niikoli več nobene vrnitve, nobene mogočos# preživljeno še enkrat doživeti. Čas beži nezadržno dalje in dalje, sili nas naprej, in kar je minilo, se nikdar več ne vrne. V življenju nikoli, v spominu pa, in v njem je lepo in drago; često zaradi daljine še velik0 lepše. Toda to vendar ni vrnitev resničnosti, anvP3* le senca ali odblesk nečesa, česar več ni: vse je Pač le spomin in preteklost. , p Bila sem stara nekako dvanajst let, ko je bil n'01 oče imenovan za poveljnika sredomorskega bojneS3 brodovja s sedežem na Malti. To jc povzročilo nenadno in popolno spremembo v načinu našega življen*3' (Dalje- Zanimivosti 10.030 metrov pod morje hoče V laboratoriju bruseljske univerze, {in dviganju izstreljeval na površino dela profesor Piccarcl že dve leti pod Morsko kroglo, s katero se nameniva potopili v globino čez 10.000 in na Najglobljem mestu, ki nam je doslej znano: pri Filipinskih otokih. Po znanstvenem „izletu“ v višino 18 km nad morjem se bo zdaj spustil nasprotno v globino 10 km pod gladino. Danes je že povsem golov model krogle, ki bo več ur kljubovala pritisku 1000 atmosfer, kar dvakratno odgovarja resničnemu pritisku na dnu filipinskih globočin. J eseni začne Piccard graditi že pravo kroglo, kar bo *rajalo dobro leto. Material bo moral skrbno preiskali, kajti najmanjša hiba !,li nedovršenost lahko zmanjša odpornost stene, kar pa bi pomenilo katastrofo. Piccardova podmorska krogla je po °Miki in velikosti točen posnetek obeh Njegovih slralosfčrnili gondol. Njen premer je 2 metra. Za debelino sten se še ni odločil. Okenca bodo velika 5 cm, razgled pa bo povečalo posebno brušeno steklo. Nad vsakim okencem jc nameščen reflektor. V kroglo se slopa skozi krožno odprtino, ki se hermetično zapira. V krogli s° pritrjene najnujnejše merilne priprave, namenjene največ za kontrolo spuščanja in dviganja, ter fotografski “Parati- in filmske kamere, ki bodo sninialc rastlinstvo in živalstvo ves čas “ivanja na dnu morja. Nolranjost jc Preračunana tako, da sta lako v njej l'va moža. Ime svojega tovariša, ki sc 0 z njim spustil v globine, pa Piceard ^časno še noče izdati. Na morskeim dnu namerava oslali Prof. piceard dvanajst ur. Pogoji za to “iso nikako posebni. Potrebno je sa-j®0 mirno morje. Spuščal se bo s bistrostjo 1 m v sekundi, lo jc 3GOO m 11:1 uro, kar pomeni, da bo porabil za ju in nazaj“ okoli šest ur, za Jelo »a dnu pa 1 do 0 ur. Po potopitvi )(l omogočevala iskanje in zasledovanje krogle posebna radio-slanica. hi sc pa izognili ležkočam tega vsake četrt ure rakete, ki jih vzame s seboj za vse slučaje slo. Za primer, da bi lo sredstvo na kakršen koli način odpovedalo, bo vzel prof. Piccard s seboj še fluorescirajoče barvilo v taki množini, da bi lahko pordečil z njim nekaj kvadratnih kilometrov morske površine, tako da bi hidroplani razmeroma lahko našli ono mesto. Pred končnim sestopom pri Filipinskih otokih pa bo prof. Piccard napravil seveda mnogo poizkusov, s katerimi hoče dokazati popolno varnost in zanesljivost vseh priprav in ukrepov, ki jiii jc teoretično tako dovršeno premislil in posamezne tudi praktično že preizkusil. Poizkusi se bodo vršili prihodnje leto pri Kanarskih otokih. 20 VOJN V DVEH DESETLETJIH. Po statistiki Društva narodov je bilo od 1. 1918 na vseli peterih kontinentih nič manj ko dvajset vojn, — povprečno torej ena vojna na eno leto. Tu so vštete: boljševilška vojna proti Poljakom v letu 1920, grško-turška vojna 1. 1921-22, vojaška obračunavanja med Japonsko in Kitajsko, ki so se začela že 1. 1916, vojna med Bolivijo in Paragvajem 1. 1934-5, italijansko - abesinska vojna 1935-36 in končno državljanska vojna v Španiji, ki še traja. Vmes pa je bilo še mnogo vojn n. pr. v Hedžasu, Palestini itd. Miru na svetu torej sploh ni, in drugo: mi Evropci pravimo, da je na svetu mir, če ni vojne — pri nas. X Rekviriranje pariških avtobusov za manevre. Za prevoz pariškega vojaštva na kraj manevrov v Besancon bo uporabil francoski generalni štab okrog 100 pariških avtobusov. Isto ie napravila Francija 1914. leta, ko je prepeljala čete na Marno. X Oženiti se bodo morali vsi italijanski mladeniči, starejši od 25 let. Predsednik vlade Mussolini namerava izdati odlok, s katerim bo zabranil vsem mladim Italijanom nad 25 let, da bi živeli in bili zaposleni v mestih, ki štejejo nad 50.000 prebivalcev — če niso oženjeni. Na ta način jih hoče prisiliti k ženitvi. X Dobro vzgojen slon. V Columbusu (država Nebraska) je prispel potujoči cirkus in priredil za reklamo velik obhod po mestu z vsemi živalmi. Zadnji v sprevodu je korakal orjaški slon. Tedaj je nek avtomobilist, ki se mu je mudilo, pa v na glici ni mogel zaustaviti voza, butnil od-zadaj v slona. Za slona, ki je bil tako dresiran, je pomenilo to znak, da mora sesti. Pa je vpričo ubogal in z vso svojo težo 4000 kil sedel na avto. zmeč-kavši ga ko papir. Avtomobilist se je mogel še pravočasno rešiti z naglim skokom iz voza. X Turčija naseljuje Žide. Turška vlada je v pogajanjih z židovskimi organizacijami glede naseltve evropskega 'židovskega življa v Aleksandretskem san-džaku. Naseljeni Židje bi naj podprli tamkajšnji turški živelj. X Poljski in nemški Židje v Italiji. Od aneksije Avstrije pa do zadnjih dni se je prijavilo policijskemu ravnateljstvu v Milanu in zaprosilo za dovoljenje bivanja 580 Židov iz bivše Avstrije, 572 Zidov iz Nemčije in 410 Židov iz Poljske. Milanski listi pišejo, da se mora v svrho rasistične akcije prepovedati bivanje in nov dotok Zidov. X Velikanski požar ie uničil 15 stanovanjskih poslopij v Plaviiici na vzhodnem Slovaškem tako naglo, da ni nobeno gašenje nič zaleglo. Radio Ljubljana X 12.000 Turkov se bo izselilo iz Romunije v domovino. Turško poslaništva v Bukarešti je obvestilo romunsko poljedelsko ministrstvo, da se bo še to leto izselilo v Turčijo 12.000 Turkov, in ga naproša, da bi šla oblastva na roko ljudem pri selitvi v domovino. X Angleški bombniki dobijo topove. Anglija bo naročila v Kanadi več bom-barderjev s štirimi motorji. Težki bodo 30 ton, preleteli pa bodo do 300 mili na uro; njihov akcijski radij bo do 5000 milj. Bombniki bodo oboroženi namesto s lskanj;i bo prof. Piccard pri spuščanju strojnimi puškami z majhnimi topovi Nedelja, 28. avgusta. Ljubljana, 8 Jutranja glasba. 10 Prenos bojevniške proslave na Brezju. 12 Opoldanski koncert. 17.30 Koncert. 19.50 Večerna glasba. 21 Pevski in klavirski koncert. 22 Na povedi, vesti, lahka glasba. Beograd, 6.45 Jutranji koncert. 12 Koncert. 20 Narodne pesmi- 21 Operni koncert. — Praga, 17.45 Lahka glasba. 21.05 Koncert Češke filharmonije. — Rim, 20.35 Opera »Gioconda«. — Varšava, 20 Večerni orkestrski koncert. Pondeljek, 29. avgusta. Ljubljana, 12 Koncert, vesti. 20 Večerni koncert. 22 Napovedi, vesti, lahka glasba. — B e o« grad, 20 Operni večer. — 22 Vesti, konccrt. — Praga, 20 Koncert. 22 Ve, sti, Nočni koncert. Združenje prevozniških obrtov v Mariboru Sporočamo svojemu članstvu žalostno vest, da je danes po daljši bolezni nas za vedno zapustil naš tovariš, gospod Janez Mlinarič voznik Pogreb dragega nam tovariša bo v ponedeljek, dne 29. a-vgusta ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. V Mariboru, dne 27. avgusta 1938. UPRAVA. 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. ______________91____________ MARTIN SAFRAN t ■ vsi soboslikarska izvršuje vsa DicSkarska SrSo * S»; veisi vzorci na zalog Krekova 16. 146 ŽAGOVINO - DRVA dobavi poceni Vračko — Limbuš. 389 DVOKOLESA motorji šivalni stroji, novi modeli otroških in igračnili vozičkov ter tricikliev, pneu-matika v največji izbiri iti po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna« P. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26. 291 Podpisani Franc Repolusk s tem potrjujem, da sem od čevljarske delavnice gosp. F. BELICI JAN A v Mariboru, Aleksandrova cesta 61, kot 31. naročnik prejel 1 par moških čevljev zastonj ter omenjeno delavnico radi njene kulantnosti vsakomur najtopleje priporočam- 528 ČE HOČETE res dobro vino piti. morate v »Prešernovo klet« priti. — Trafenik v Gosposki ulici. 529 POCENI IZDELUJE obleke, kostume in plašče šivilja Marin, Orožnova ul. 5. 556 . 17. — 25, septembra 1938 jjj0 Podeželsko glavno metlo Štajerske vabi na veliko gospo-vi„ ® tazslavo, ki obsega poljedelstvo, industrijo, obrt in trgo- Posebne razstave malih živali, rib in vrtnarstva. Razširjen ftvni z mDogovrstnimi zabavami. Neposredna zveza z ^.°vlaki: Beograd-Zagrcb-Maribor-Graz, Ljubljana-Maribor-Graz. °rmacije daje „Putn k“ v Beogiadu, Zagrebu, Ljubljani, Mari- boru in vseh drugih podružnicah. Razno JED(UNt IN SPALNE SOBE te,er®ne, politirane. pleskane 0Drt,kll'>iniske. najmodernejše Mb»e 00 uajnižjih cenah. K(wstv° In zaloca pohištva Meksandrova 48 Kon°S' T'CHY IN DRUG ^ietiies elektrotehnnično do Ul. Maribor. Slovenska el«kt' tel- 27—56 'zpellulc rh°-rtalaeiie stanovam °hiekt vil gospodarskih zaloga motoriev sta, svetilk elektroln k ,. C|lskega blatrr nr kon POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. TRGOVSKA ŠOLA KOVAČ, Maribor, Gosposka 46. Prospekt zastonj.____ 420! ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor-. Aleksandrova 13. 499 ______ NOVO! ena h »VEČERNIH«! NOVO! Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne in uteži. Izdelava precizna cene zmerne! VUtkso Ker! Aleksandrova 19. 70 AKTOVKE. ŠOLKSE TOR BICE nahrbtniki, velika izbira, nizke cene pri M. Šterbal-u, Meljska 2, Trg svobode 6. 495 NOVOST! POZOR! CENJENE DAME! Najnovejši sistem trajno barvanje trepalnic in obrvi v vseli niansah, popolnoma brez nevarnosti za oči. Samo v frizerskem salonu Anton Veselko, Dvorakova c. 10. 500 JEČANJE. BRBOTANJE IN BEBLJANJE se odstranjuje. Pojasnila v Tattenbachovi 15, vrata 2, od 13. do 15. ure. 559 JUGO-METRO Tezno 2 pri Mariboru, lhar-na železa in kovin ter lastna modelna mizama, Vam dobavlja odlitke iz 1;tega železi, brona, medenine po poslanih modelih, vzorcih in risbah. Zahtevajte ponudbe. Prepričajte se o naši kvaliteti in dobri postrežb:. Kupujemo staro železo po naj-vlšjih dnevnih cenah. 584 Posest PAR- KUPIM STAVBENO CELO poleg kolodvora Tezno. Ponudbe pod »Tezno kolodvor« na upravo. 505 DVOSTANOVANJSKA HIŠA v bližini kolodvora Tezno. Naslov v upravi. 525 GAMBRINOVA DVORANA Tsclieligijcvo pivo, prima vina. izborna domača hrana. Sprejuip abonente. 562 SPREJMEM GOSPODA v svrho skupnega gospodinjstva. Dopise pod »Dobra gospodinja« na upravo. 564 KRZNARSTVO ŽELEZNIK Maribor, Kopališka ul. 2, pri poroča cenj. damam brez-obvezen ogled novo dospelega krzna. Strokovnjaško izdeluje. predeluje in popravlja plašče, jopice, ovratnike in druga krznarska dela. Cene nizke! Pripričaite sc! 521 Vemo. da ste nrllatelj dobre kapliice. Zato pridite v gostilno A. Senica v Tattenbachovi ulici, kjer Vam bo postreženo ■> sirnim' izbranimi vini: dišiiini tramincem, muškatnim silvancem, rizlingom, mczhiv-cetn in rdečim burgundcem. Čez ulico od t I naprej uia-ten popust, kot vedno. V priznani kuhinji skrhe za zadovoljstvo cenjetrii gostov. 581 KONCERT! Vsako soboto in nedeljo ciganska godba. Prvorazredna kuhinja, pristna ljutomerska tehtnice i vina, specialiteta renski rizling. Restavracija »Ljuto-1 le in čisti puli mer«. Rotovški trg. Štibler. I ueje pri »Luna 549 ni trg 24. POSTELJNO PERJE po din 8.—, 10,— kg, čehano kemično oeiščo kg 20.—. 30.-prima 45.— 'A puli gosji be-prima, najce-samo (jlav-580 LEPE STAVBENE PARCELE 700 do 1000 lir, idealna lega brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, za eno- in dvodružinske vile ugodno na prodaj. Pojasnila: Mejovšek, Košaki 55. ali Tattenbachova ul. U Telefon 2457. 545 NOVA HIŠA s 4 stanovanji, studencem in velikim vrtom, mesečni dohodek din 840. ceneno na pro daj. Studenci, Sokolska ulica 96. 580 Prodam novo zidano HIŠO Gosposvetska ul. 7, Studenci pri Mariboru. 60 Prodam PRODAM »Tatra-avto« 6 sed., 4 cil., za din 6000.—. Vprašanja na upravo lista pod »V voznem stanju«. 506 ENODRUŽINSKO HIŠO vzamem v najem v okolici Studencev.Poznejši nakup ni izključen. Naslov v upravi lista. 553 NOVOZGRADBA Studenci, 2 sobi. kuhinja, vrt, 38.000. — Šeststanovanjska novozgradba, Pobrežje, vrt, 42.000. —• Novozgradba Studenci, vrt 3.632 nr, pripravno za vrtnarijo, 55.000. — Tristanovarilska vila pri glavnem kolodvoru, 120.000. — Viuogradito posestvo. 9 oralov, 40.000. — Posredovalnica »Rapid«. Maribor, Gosposka 28. 565 DRUŽINSKE HIŠE okoliške od 10.000: mestne — vile, hiše obrestonosne, trgovske — gostilniške od 150.000; kmetije, posestva od 60.000 dinarjev naprej prodaja Posredovalnica. Maribor, Aleksandrova cesta 33. 576 NOVO MOTORNO KOLO 100 ccin, ugodno naprodaj. Tržaška cesta 45. Ogledati v nedeljo ali ob delavnikih od pol 18. ure dalje. 531 IZREDNA PRILIKA! 40.000 kom. zidne opeke, nove. po 25 para, ter 3-tonski avto »Chevrolet« naprodaj. Vprašati Koban. Frankopano-va 10. 5,% Radi preselitve vse: POHIŠTVO: obednica, kuhinja in spalnica, vse lepo in čedno, na prodaj. Naslov pri upravi lista. 54i5 VINSKI SOD z 34 lil. dobro ohranien, po* ceni proda Ramšak Jos„ Ma* ribor, Meljska 10. 554 LEPA PISALNA MIZA in koncertne citre poceni na* prodaj. Trubarjeva 9. 603 POSTELJA z vložkom na prodaj. Primor ska 3. 60rt Kupim Kupil bi GORIVO DRVA na meterske stote in vagoni za Zagreb. Obširne kvantita* tivne in kvalitativne ponud* be poslati na Hiibner. Zagreli — Lošinska 27. 36? BRANJARIJO kupim. Naslov pustiti v upra* vi lista. 57$ Od U 12. fep.embra 1938 Veliko nagradilo žrebanje ' Jfcžrai Bjezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva " Krasna darils« (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) Motorno kolo „Bob Plmnomen* (Vok, Ljubljana) — Radio aparat 4 + 1 cevni „Super lngelen“ (Te hnik Banjai, Li .di na) — Šivalni stroj imodern pogiezljiv) (Vok, Ljuiljuia) — 30 provrstnih koles: Tribuna ‘ F. Batjel - ,,Condor1', S. Rebolj in diug. RestaSplošna trgovska drnžoa - „Tuiniei'‘ in „Elite'', H. Suttnei „Axo‘, Ign. Vok, „Pa >ax— Darila so razstav jem na velesejmu. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vul v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 1. in 12. septembrom Komisijsko žrebanje ho 12. septembra ob 5. uri popoldne na velesejmu. Službo išče PRAKTIKANTA za kinooperaterja sprejmemo. Prednost elektrotehnik ali mehanik. Kino Union. 548 Realitetna pisarna v Mariboru, Aleskandrova 33. sprejme Mlada KROJAŠKA POMOČNICA išče mesto. Nastop takoj. P°' nudbe pod »Mlada« na upr?' Takoj kupim dobro ohranjeni SKOBELNIK (Hobelbank) Ponudbe: Popovičeva 1, Maribor. 589 Sobo odda OPREMLJENO SOBO solnčno, čisto, oddam 1 ali solidnima uradnikoma ali gospodičnama. Razlagova ulica 11, vrata 4. OPREMLJENO SOBO v novi hiši oddam v najem. Strossmajerjeva 28. pritličje, št. 2. 512 OPREMLJENO SOBO čisto, solnčno. oddam z vso oskrbo eni ali dvema boljšima gosp. Melje, Trdinova 9. 524 Lepo opremljeno SOBICO oddam. Koseskega 43. OPREMLJENO SOBO oddam dvema gospodoma, tudi z vso oskrbo. Gosposka ul. 58-1, desno. 544 Lepo opremljeno, separirano SOBO oddam solidnemu gospodu. Prešernova 18, vrata 4. 555 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam s 1. septembrom boljšemu gospodu, na razpolagu tudi kopalnica. Naslov Radvanjska cesta 45-1, levo. 560 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam vpokojencu s celo oskrbo. Ponudbe pod »Čistost« na upravo »Večerni-ka«.. 569 Lokal umi. LOKAL za vsako obrt, sobo in kuhinjo. oddam poceni v Spe-sovem selu. Vprašati Denk, Tezno, Maistrova ul. 1. 538 Dam v najem LOKAL pripraven za gostilnp ali trgovino. v vogalni novi hiši. Nasipna ul. 81, Pobrežje. 588 Stanovanje Sprejmem SOSTANOVALCA ali dva dijaka v vso oskrbo. Jože-Vošnjakova 21, pritličje 485 TRI GOSPODE sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6-II, vrata štev. 8. 504 OPREMLJENO SOBO oddam. Slovenska 24, pritličje. __________________571 OPREMLJENO SOBO čisto, v sredini mesta oddam. Jenkova 5. 575 Lepo, sončno, zračno, opremljeno SOBO odd 'm. Naslov v i.pravi. 579 ODDAM SOBO s štedilnikom. Pobrežje. Zrkovska cesta 38. 582 VELIKO, PRAZNO SOBO oddam boljši osebi v bližini kolodvora. Vprašati Tomšiče va ul. 22, pri hišniku. 590 LEPO, PRAZNO SOBO oddam takoj. Vprašati Mesar ska ul. 5. 596 ODDAM MALO Sokolska ul. 57. SOBICO 599 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Pobrežje. Zrkovska cesta 33. 609 Lepo eno- ali dvosobno STANOVANJE oddam s 15. septembrom. Studenci, Sokolska ul. 530 39. DVA BOLJŠA GOSPODA ali gospodični sprejmem na stanovanje. Sever, Meljska cesta 10. 532 TRISOBNO STANOVANJE solnčno, čisto, vse pritikline, vrt. oddam oktobra. Jamšek, Crtomirova 8. 535 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje. Mejna 9. 539 GOSPO ALI GOSPODIČNO sprejmem kot sostanovalko. Vetrinjska 30-1. Kukovič. 540 SOBO IN KUHINJO oddam. Ptujska c. 14, Tezno. 542 SOBO IN KUHINJO oddam. Teznp, Ptujska c. 547 44. GOSPODA sprejmem kot sostanovalca na stanovanje in vso oskrbo. Mlinska 9-1, levo. 541 SPREJMEM DIJAKA na stanovanje in domačo hrano. Počehova štev. 5. 550 BOLJŠEGA GOSPODA ali dve gospodični sprejmem na stanovanje. Marin, šivilja, Orožnova ul. 5. 557 NIŽJEŠOLSKE DIJAKE vzamem na stanovanje in hrano. Židovska 12-1. 558 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje. Vojašniška ul. 12._________________653 LEPO STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddani s 1. septembrom. Betnavska qc-sta 31._________________568 VEČJEGA OTROKA "' ali učenca sprejmem na hrano in stanovanjc. StroBma-jerjeva ul. 3b, Neubauer. 583 STANOVANJE 2 sobi in kopalnica. Din 530.-oddam. Naslov: Miklošičeva ul. 6. mizarstvo. 585 NIŽJEŠOLCA sprejmem v vso oskrbo, pomoč pri učenju. Naslov v upravi. 591 STANOVANJE ~ oddam takoj. Vojašniška ulica 5. 592 Lepo DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. septembrom. — Kettejeva ul. 27. 593 SOBO IN KUHINJO oddani stranki brez otrok s 1. septembrom. Ciril-Mctodo va ul. 10, Studenci. 598 LEPO STANOVANJE dve sobi in kabinet, v Koseskega ulici oddam s 1. oktobrom. Vprašati pri Franjo Vrabl, Radvanjska c. 24. 600 IX. L 2350/38-6 Dreibeni oklic v Dne 17. oktobra 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: CIGLENICE vi. št. 28 Cenilna vrednost: Din 42.359 50 Najmanjši ponudek: Din 28.239'66 Pravicc, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnino v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX., m one 27. junija 1938. in dve sobi, tudi opremljeni, oddam Studenci, Aleksandro va 17, pri malem mostu. 601 TRISOBNO STANOVANJE v novi hiši oddam s 1. oktobrom in opremljeno sobo bolj šemu gospodu. Vprašati Radvanjska 49-1. 610 Stanovanje i£&e minii«wwii»w ■mm n 11 MLADOPOROČENCA iščeta stanovanje (2 sobe, ka binet, kopalnica). Ponudbe pod »Centrum* na upravo lista. 607 Sobo Išče ——a—at Luuua— GOSPODIČNA išče opremljeno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo pod »Mirna«. 561 Službo dobi UČENCA sprejme. S. Forstnerič, mizar. Maribor, Melje, Motlier-jeva ul. 18. 502 Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA samostojnega, za velike kose, sprejmemo. »Gentleman«, Ma ribor. 522 FOTO-POMOČNICO sprejme v stalno službo Foto Kieser. Maribor, Vetrinjska ul. 30. 527 SAMOSTOJNO KUHARICO za vse sprejmem. Predstaviti se od 10.—11. ure v pisarni. Cankarjeva ul. 26. 526 URARSKI POMOČNIK samostojni delavec, z lastnim orodjem in znanjem nemškega jezika- dobi dobro namestitev v Ostmarki. Ponudbe pod šifro »Izvežban« na upravo tega lista. 534 ŠOFERJA kavcije zmožnega, sprejmem takoj v službo. Vprašati Ko-ban, Frankopanova 10. 537 UČILIŠČE V MARIBORU išče za pouk iz knjigovodstva nastavnika (knjigovodjo). Ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in prakse na upravo lista pod »Stalni zaslužek 1938/39«. 552 SODELAVCA marljivega proti pristojbini din 2000.—. 604 Damski salon sprejme POMOČNICE z dnevno plačo 30—40 din. Ponudbe poslati na upravo pod »Pridnost«. 605 Pouk POUK. Dajani ceneni pouk v violini. Informacije Sodna 9-III, desno. 566 vo » I oa oluoke Din 25- ti I Širite „Večeniik" FOTOAMATERJI! Kopiramo na L U P Č X papirju, zato je naša izdelava prvorazredna. 4675 Solidno in poceni' Fototrgovina Ivan Pečar, Gosposka 11 Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem otvorila novo modno trgovino s prilom, nogavicami, rokavicami, pletenimi jopicami i. t. d. i. t. d. na Koroški cesti štev. 10 Potrudila se bom vsakogar najboljše postreči. Se priporoča „VIDA“ modna trgovina koroška cesta 10 PRODAJALKA špecerijske stroke, sposobna, samostojna moč, katera obvlada perefktno nemški jezik, se sprejme za takoj. Ponudbe s sliko pod »Sposobna in poštena 1. september* na upravo. 567 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Baša Ivan, Sloven ska ul. 20. 594 Sprejmem takoi ČEVLJARSKE MOČI galanteristc in za zgornje dele. Jakac Anton, Slovenska ul. 24. 597 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ob pol 7. uri zjutraj preminul, gospod DOSžP KNORKE tkalski mojster Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. avgusta ob 16. uri. Pekre, dne 27, avgusta 1938. Žalujoči rodbini Knorke, Brnko in ostalo sorodstvo. RANILNICA Centrala: MARIBOR Oosposkm - Itovenske mfitm DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■t* Hajbotj varna nalott>a domarja, kmr jami! «» wlo»« prI »ml hranlimM Dravska bamovlma s cmHm svojim pnmoimatmm in * mo svojo davino moijo — — Hran 11 n 11 m I * v r i u j t» vsa v dmnarno stroko spadajolm posla tožno in k u I a n t n o Sore i e ma *lo»* *■ "■ ratun r I 1 po najuwodnmjtmm obrmstovanju Podružnica: CELJE Juinoiitajmrska'hranilni ta** fcduju In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob U «ri' Velja na mesce prejeman v upravi ali p,o pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in upr** it. 25-07. Poštni čekovni račun št. 11.409.