Križ: iskanje kanalizacije, ki je ni ... V Gorici ovadili 200 nezakonitih priseljencev Milanski Expo: tekma s časom
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 69 (21.306) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 25. MARCA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,,	ju,
Plinski terminal po navdihu Bruslja
Dušan Udovič
Nič neobičajnega ni v tem, da je pristojno ministrstvo v Rimu z izdajo ugodne okoljevarstvene ocene zopet pogrelo vprašanje namestitve plinskega terminala v Žavljah. Centralna oblast je, neglede na to, ali je vlado vodila desna ali leva sredina, od vsega začetka pritiskala na lokalne dejavnike, naj sprejmejo upli-njevalnik kot del nacionalne strategije zagotavljanja raznolikih energetskih virov. To dela tudi zdaj, misleč, da se v fronti proti uplinjeval-niku morda le odpre kaka vrzel. Ni namreč dvoma, da je Italija kar zadeva energetiko v vse večjih škripcih, danes postavljena med dve izrazito krizni žarišči kot sta Libija in Ukrajina, plina pa lahko z obeh smeri zmanjka. Glavna spodbuda pa tokrat prihaja iz Bruslja, kjer je Evropska unija pravkar sprejela strateško energetsko politiko, ki vodi v čim manjšo odvisnost od ruskega plina.
Kljub vsemu temu si je težko predstavljati, da lahko pritisk vladnih na krajevne dejavnike obrodi kakšen uspeh. Vlada mora vendarle vzeti v vednost dejstvo, da se je proti plinskemu terminalu, naj si bo kjerkoli v tržaškem zalivu, z izčrpnimi argumenti izrekla stroka, ob njej pa tudi krajevna politika, ki je glede tega vprašanja že deset let povsem kompaktna. Danes ni župana ali guvernerja, ki bi šel tvegat svoj položaj na volitve s tem, da bi se izrekel za plinski terminal. Tu pa je še čezmejnost kot element odločilnega pomena, ki je bil še enkrat jasno potrjen na včerajšnjem srečanju upraviteljev v Kopru.
Vlada poskuša in bo morda še poskušala, a bo morala prej ali slej razumeti, da iz te moke ne bo kruha.
PARIZ - Nemško letalo se je iz doslej neznanih razlogov zrušilo v francoskih Alpah
V strmoglavljenju airbusa 150 mrtvih
uplinjevalnik - Pobuda koprske občine
Čezmejni ne terminalu
Tržaški odbornik Laureni: Slovenija preveč mehka do italijanske vlade
KOPER - Predstavniki obalnih
občin iz Slovenije in Italije so na včerajšnji javni tribuni podpisali pismo, s katerim potrjujejo svoje nasprotovanje umestitvi plinskega terminala v Žavljah ter opozarjajo, da bi se morala Italija o morebitni umestitvi terminala uskladiti s Slovenijo. Tržaški okoljski odbornik Umberto Laureni nedavnopismo slovenske vlade Rimu osebno ocenil kot zelo mehko ter pojasnil, da bi morali uveljaviti načelo, po katerem znotraj EU države o tovrstnih projektih odločajo skupaj.
PARIZ - V Alpah na jugovzhodu Francije je včeraj strmoglavil airbus A320 nemškega nizkocenovnega letalskega prevoznika Germanwings s 150 ljudmi na krovu. Umrli naj bi vsi, med žrtvami pa je po prvih podatkih 67 nemških državljanov. Letalo je padalo osem minut, o vzrokih nesreče pa zaenkrat ni znanega še nič. Eno črno skrinjico so že našli. Po dosedanjih podatkih je letalo, ki je letelo iz Barcelone v Düsseldorf, ob 10.45 doseglo svojo običajno višino letenja, ki pa jo je po minuti spet zapustilo. Nato je začelo padati, kar je trajalo osem minut. Stik z letalom so francoski kontrolorji izgubili ob 10.53 na višini približno 1800 metrov nadmorske višine. Katastrofa se je zgodila na goratem območju s strmimi pobočji, ki ni dosegljivo z avtomobili in dosega višino do 2000 metrov nadmorske višine.
Na 11. strani
Delavci Alukomna
v	•	I I	•v
se niso dobili nie
Na 2. strani
Šolske počitnice: koliko in kdaj?
Na 4. strani
»Novo« razgledišče na Gospudovi griži v Križu
Na 5. strani
Arhar o bančništvu in gospodarski krizi
Na 6. strani
Pevska večera v Štandrežu in Gorici
Na 13. strani
TRST - V kavarni San Marco
Dnevnik o lastovičjem gnezdu kot metafora
/8
TRŽIČ - Podjetje De Franceschi napovedalo odpust 50 zaposlenih
Delavci zasedli mlin
Zastražili so vhod, zahtevajo sprejemljivejšo rešitev - Jutri srečanje s tržiško županjo Silvio Altran
TRŽIČ - Družba De Franceschi v Tržiču je v ponedeljek napovedala odpustitev 50 zaposlenih. Predlogu ostro nasprotujejo sindikati, ki so ga označili za »nesprejemljiv«, odločno proti pa so seveda tudi delavci in uslužbenci, ki so po včerajšnji skupščini zasedli mlin v Ulici Bagni. »Vodstvo družbe nam je v ponedeljek sporočilo, da namerava odpustiti kar 50 od skupnih 57 zaposlenih, ki bi jih želelo takoj vključiti v program mobilnosti, ne da bi prej seglo po ostalih oblikah socialnih blažilcev. Obdržali bi le sedem delavcev, ki skrbijo za privez,« pravi predstavnik sindikata Flai-Cgil Luciano Sartori. Usoda mlina in delovnih mest skrbi tudi občinsko upravo, zato se bo županja Altra-nova jutri sestala z zaposlenimi.
Na 12. strani
9971234567007
2	Sreda, 25. marca 2015
ALPE-JADRAN
komen - Leto in pol po stečaju delavci še vedno niso bili izplačani
Na računu podjetja le dobrih 100 tisoč evrov
Prazna proizvodna hala Alukomna
arhiv
KOMEN - Konec septembra 2013 je družba Alukomen šla v stečaj. 44 delavcev, ki od maja do septembra niso prejeli plač, so se po enomesečni stavki odločili narediti konec. »Družba je že tri leta v krizi. Na začetku leta smo pristali na 20-odstotno znižanje plač in izplačilo v dveh obrokih, zadnjo plačo pa smo prejeli aprila,« je takrat povedal vodja sindikata Alojzko Barukčič. »V tem podjetju ne vidimo več prihodnosti. Ni denarja ne za plače ne za material.« V stečajno maso so delavci prijavili več kot 760.000 evrov terjatev. »Znesek je visok,« pravi stečajna upraviteljica Marina Marinc Pilej. »Čeprav družba ni zaposlovala veliko ljudi, so bili mnogi v njej veliko let, zato so odpravnine visoke.« Večina zneskov tako sega od 10 do 25.000 evrov, najnižji znesek je skromnih 1.900, najvišji pa čez 39.000 evrov. Leto in pol po začetku stečaja pa, z izjemo državne pomoči iz jamstvenega sklada (sklad je namenjen delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti njihovega delodajalca), nekdanji delavci niso dobili še nič. Četrte dražbe, na kateri so prejšnji teden prodajali računalnike, tiskalnike in drugo pisarniško opremo, pa stroje, orodja in nedokončane vitrine (v Alukomnu so bili specializirani za izdelavo muzejskih vitrin; zadnje naročilo so izdelali za sanktpeter-burški Ermitaž) se ni udeležil nihče. »Zato v maju predvidevam ponovitev dražbe. Izklicne cene pa bodo za polovico nižje,« napoveduje Marinc Pilejeva.
Zaradi neuspešne zadnje dražbe tako na računu družbe Alukomen v stečaju ostaja dobrih 107.000 evrov. Bi lahko kljub temu delavci dobili nekaj de-najrja? »Razen nepremičnin, opreme in terjatev, Alukomen nima drugega premoženja. V Italiji smo izterjali vse, zelo težko pa bomo na Hrvaškem dobili 500.000 evrov od Alukomna Rijeka,« pravi Marinc Pilejeva. »Ker drugega vira nimam, moram imeti rezervo za prav-danje in druge stroške, ki nastanejo v stečaju. Če bi sedaj dala delavcem recimo 50.000 evrov, bi to pomenilo komaj 8% vsega, pa še polovica bi šla v jamstveni sklad. Če bo majska dražba uspešna, bom naredila prednostni seznam terjatev in ocenila, ali bi lahko določen znesek izplačala delavcem.«
V prihodnjih dneh naj bi tudi predlagala sodišču prodajo proizvodnih hal in zemljišča, danes makadamsko parkirišče, na katerem namerava občina Komen urediti krožišče. »Občina je zainteresirana za odkup zemljišča, saj bomo tam uredili tudi vhod v bodočo obrtno cono. Tržne ce-
^t^ Zveza slovenskih kulturnih društev
sklicuje
49. redni občni zbor
v petek, 10. aprila 2015, ob 9. uri na sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20 v Trstu v prvem sklicu, in
v soboto. 11. aprila 2015. ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Čeičuta - SKRD Sovodnje, Prvomajska ul. 73, Sovodnje (GO) v drugem sklicu
z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva
2.	predsedniško poročilo
3.	informacija o novi članici
4.	blagajniško poročilo, predstavitev obračuna 2014 in predračuna 2015
5.	poročilo nadzornega odbora
6.	razprava in odobritev bilanc
7.	razno.
Komenski župan Marko Bandelli arhiv
ne poznamo, vendar upam, da se bo mogoče z upraviteljico dogovoriti za korektno ceno.« Po besedah Marinc Pileje-ve dražbe pred poletjem ne bo. Tržna cena za hale je 2,810 oziroma 2,205 milijona evrov, zato nas zanima, ali bodo na občini uspeli zbrati toliko denarja. »Mi želimo našim obrtnikom, ki jih je kar nekaj,
RIM - Vladni podtajnik Grazia-no Del Rio glede državnega priznanja fašistu Paridu Moriju ni izpolnil sprejete obveze ter dane besede. Tako meni stranka Svoboda - ekologija - levica (kratica SEL), ki očita Delriu, da še ni sklical seje, na kateri bi pristojna komisija proučila priznanje za Morija, ki z dnevom spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre nima nobene zveze. Sodeč po pisanju nekaterih občil naj bi podtajnik sklical komisijo za ponedeljek, 23.3., o sklicu pa ni bilo ne duha ne sluha, menijo pri SEL. »Manj "čivkov" po Twitterju in več konkretnih dejanj,« očitajo Delriu, ki pripada Demokratski stranki.
V stranki nadalje znova ugotavljajo, da je komisija kršila pravilnik o podeljevanju spominskih kolajn, do katerih nimajo pravice tisti, ki se niso borili na strani Italije. »Mori se je boril v sklopu zloglasnega bataljona Benito Mussolini, ki nikakor ni bil na strani Italije, ampak nacifašizma,« pravijo v SEL, ki opozarjajo, da je fašist iz okolice Parme padel leta 1944, torej po kapitulaciji Italije septembra leta 1943.
SEL pravi, da bi bilo treba spremeniti zakon o dnevu spominjanja na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre in Dalmacije ter posledično razpustiti komisijo, ki podeljuje spominska priznanja in ki deluje v okviru predsedstva vlade. Do takrat pa bi morala komisija preklicati priznanje Moriju in vsem fašistom, ki si tega gotovo ne zaslužijo.
Antifašistični odbor iz Parme in okoliških krajev medtem zbira podpise pod ljudsko peticijo, s katero zahteva razveljavitev spominske kolajne za Morija. Peticijo (doslej jo je podpisalo skoraj 500 ljudi) bodo poslali ministrskemu predsedniku Mat-teu Renziju in predsednikoma senata ter poslanske zbornice, Pietru Grassu in Lauri Boldrini.
zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj dejavnosti, vendar je vse odvisno od cene, ki jo postavi stečajni upravitelj. Če bo previsoka, bomo gradili svojo obrtno cono,« pravi Bandelli. »Se bomo pa vsekakor pogovorili z zainteresiranimi obrtniki, ali bi na dražbi lahko nastopili skupaj in z občino opravili nakup.« »Da bi prodajali po
Paride Mori
kosih, ne pride v upoštev,« doda Marinc Pilejeva. »O tem smo se na občini že pogovarjali, ampak je več težav. Prva je dovoz do posameznih hal, ker razen skozi obstoječi vhod drugod v cono ne bi bilo mogoče vstopat, velika ovira pa je tudi skupno premoženje s sosednjo firmo (Alukomen Holding, ki je bila matična firma družbe Alukomen), saj so lastništva parcel polovična.«
Nič kaj obetavne napovedi, da se bo stečaj družbe Alukomen lahko zaključil septembra 2016, kot je v časovnici predvidela stečajna upraviteljica. Po seznamu preizkušenih terjatev je vseh zahtevkov za 3,212 milijona evrov. Najvišji znesek družba dolguje ministrstvu za finance (958.479 evrov), ki je družbi konec leta 2011 dalo poroštvo za najem bančnega kredita, na drugem mestu je Nova ljubljanska banka z zahtevo po vrnitvi 784.414 evrov, za neplačane davke na dohodek in dodano vrednost pa Alukomen državi dolguje še 186.220 evrov.
Kar pa zadeva nekdanje delavce, je na koprski enoti Zavoda za zaposlovanje prijavljenih še 13 ljudi, ki intenzivno iščejo delo. »V obdobju od stečaja se je zaposlilo 13 ljudi, štirje so se upokojile in eden je pridobil status kmeta. Tri osebe so bile odjavljene zaradi neaktivnosti pri iskanju zaposlitve.« Delavci, ki so se zaposlili, pa so večinoma delo našli v Sloveniji.
Irena Cunja (TV Koper)
-/
Pet strank še usklajuje poti do izglasovanja nedopustnosti referenduma
LJUBLJANA - Predstavniki ZL, DeSUS, SD in ZaAB, ki predlagajo, da DZ izglasuje nedopustnost referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, so včeraj s SMC, ki ni prispeval podpisov k predlogu sklepa o ne-dopustnosti referenduma, novelo zakona o zakonski skupnosti pa je podprl, usklajevali nekatera procesna vprašanja, zaradi katerih bi lahko predlog sklepa dopolnili. Po neuradnih informacijah naj bi bilo odprto vprašanje, kako zaustaviti zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek, česar že vložen predlog ne vsebuje. Argumentacija bi bila pomembna predvsem, če se primer znajde pred ustavnim sodiščem. Skupina 23 poslancev je namreč v ponedeljek v proceduro vložila predlog sklepa, s katerim bi DZ ugotovil, da se pobuda za razpis referenduma nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavnimi določbami referendum ni dopusten. Omenjeno novelo, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih, je DZ v začetku marca sprejel z 51 glasovi za in 28 glasovi proti. Koalicija Za otroke gre pa je na to vložila pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o noveli.
Na sežanskem tovornem postajališču ukradli več televizorjev
SEŽANA - Neznani storilci so na sežanskem tovornem postajališču prerezali cerade na 14 tovornih avtomobilih, iz enega pa ukradli več televizorjev ter zbežali pred prihodom policistov. Do dogodka je prišlo preteklo noč okoli 3.30, ko so bili slovenski policisti obveščeni, da so neznanci prerezali cerade na več tovornih avtomobilih. Iz enega so ukradli najmanj štiri televizorje večjega formata znamke Samsung s plazmo. Ukradeno so natovorili v manjši tovorni avtomobil, ki pa je pred prihodom policistov že odpeljal v neznani smeri. Iz ostalih tovornih avtomobilov ni bilo nič ukradeno, kar po mnenju slovenske policije kaže na to, da so neznani tatovi iskali točno določen plen. Na prizorišču je policija sicer prijela dva italijanska državljana, stara 29 in 47 let, glede katerih pa so morali še preveriti razloge za njuno prisotnost v bližini kraja dogodka.
anketa primorskega dnevnika
Spletna podpora priznanju istospolnih zvez v Sloveniji
Slovenski parlament je pred kratkim uzakonil isto-spolne zveze ter jim priznal pravice, ki jih uživata osebi različnega spola. Zakon so podprli poslanci vladajoče levosredinske koalicije in predstavniki stranke ZAAB in Združene levice, proti pa so glasovali predstavniki desnosredinske opozicije. Gibanje Za otroke gre, ki zakonu odločno nasprotuje, je začelo zbirati podpise za ukinitveni referendum, o katerem bo zadnjo besedo najbrž imelo ustavno sodišče.
Slovenija je dvanajsta država, ki je v Evropski uniji uzakonila istospolne zveze. Med njimi ni Italije, ki ne priznava niti v tujini registriranih istospolnih zvez. Nekateri župani večjih mest so sicer registrirali te zveze, prefekti pa so na ukaz notranjega ministrstva županske odloke razveljavili. To početje prefektov je upravno sodišče v Laciju označilo za nezakonito z utemeljitvijo, da lahko županske odloke razveljavi le sodnik in torej nikakor ne zastopnik državne administracije. Zadeva je torej še odprta.
Večina (skoraj 70 odstotkov) sodelujočih v naši spletni anketi soglaša z odločitvijo slovenskega parlamenta, da osebam istega spola dovoli zakonsko zvezo. Sko-
raj trideset odstotkov jih temu nasprotuje, le tri odstotki sodelujočih v anketi pa ne ve za kaj gre. Skratka zelo široka podpora zakonski ureditvi istospolnih zvez.
Ali se strinjate z odločitvijo slovenskega parlamenta, da osebam istega spola dovoli zakonsko zvezo tako, kot to velja za osebi različnega spola?
Da Ne Ne vem
68% (372)
29% (167) 3% (19)
C
www.primorski.eu
zgodovina - Polemika
Primer Mori: stranka SEL kritična do Graziana Delria
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 25. marca 2015
3
uplinjevalnik - Odmevna pobuda mestne občine Koper
Čezmejni ne terminalu
Tržaški odbornik Laureni: Nasprotovanje slovenske vlade je premehko
KOPER - Mestna občina Koper (MOK) je včeraj v sodelovanju z občinami Izola, Piran, Ankaran, Trst, Milje, Dolina in ob prisotnosti obalnih poslancev slovenskega Državnega zbora ter predsednice Pokrajine Trst organizirala javno tribuno proti ponovni nameri izgradnje plinskega terminala v Žavljah. Na dogodku so spregovorili podžupan MOK Peter Bolčič, župan Občine Trst Roberto Cosolini, sekretarka na slovenskem Ministrstvu za okolje in prostor Katarina Celič ter odbornik za okolje na tržaški Občini Umberto Laureni.
»Devet let bo minilo, kar smo v MOK prav v tej dvorani dvignili svoj glas proti gradnji terminala. S tem smo bili prepričani, da je bila namera o gradnji že odvržena na smetišče zgodovine. Prepričan pa sem, da bomo tudi danes skupno dvignili svoj glas proti. Plinski terminal ni in ne bo volja ljudstva,« je v uvodnem nagovoru poudaril Bolčič.
V	nadaljevanju je tržaški župan Cosolini poudaril, da je skupna izjava, ki nasprotuje gradnji terminala trdna in podprta s strani tako strokovnjakov, kot tudi raznih študij. »Zato tudi Občina Trst izreka svoje jasno in nedvoumno stališče proti gradnji terminala,« je bil odločen Co-solini, pri tem pa še poudaril, da je pomen tokratnega srečanja dvojen. » Kot prvo vpliv na okolje ne pozna meja, odlično medobčinsko sodelovanje pa je dobra podlaga različnih sodelovanj tudi v bodoče,« je ob koncu še dejal tržaški župan.
Slovenski poslanec Marko Fer-luga še dodatno poudaril, da je skupna ideja nasprotovanja gradnji prestopila politične in druge meje ter kaže na enotnost mnenja udeležencev. Katarina Celič z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila nekatere ključne razloge proti gradnji terminala, med katerimi je posebej izpostavila zastarelost tehnologije. Zbranim je ob koncu prebrala pismo, ki so ga iz pristojnega ministrstva poslali svojim kolegom v Rim.
Ob koncu uradnega dela srečanja je odbornik za okolje Občine Trst Umberto Laureni predstavil zgodovino nasprotovanja gradnji terminala, ki je bila v Trstu spisana že daljnega leta 2005. Pismo slovenske vlade Rimu je Laureni osebno ocenil kot zelo mehko ter pojasnil, da bi morali uveljaviti načelo, po katerem znotraj EU države o tovrstnih projektih odločajo skupaj.
V	nadaljevanju je sledil odprt del tribune, na kateri so svoj glas proti izrazili: predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Poropat, miljska pod-županja Laura Marzi, izolski župan Igor Kolenc, župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik, svetovalec župana Občine Piran Denis Goja, predstavniki posameznih sindikatov ter nevladnih okoljskih organizacij. Občino Trst je zastopal še odbornik Roberto Treu, Dolino pa župan Sandy Klun.
Prav predstavnica okoljevar-stvene organizacije Alpe Adria Green je posebej opozorila na ponarejeno dokumentacijo, ki smo ji bili s strani investitorja že priča v preteklosti. Udeleženci so ob koncu srečanja izhajajoč in navezujoč se v prvi vrsti na stališče Evropske komisije, na osnovi katere bi se Italija o morebitni umestitvi plinskega terminala v Severnem Jadranu morala uskladiti s Slovenijo, podpisali skupno izjavo v
kateri izražajo nasprotovanje tovrstni gradnji.
V	njej so posebej opozorili na omejitve pomorskega prometa, ki bi sledila gradnji. Prisotnost ladij s plinskimi rezervoarji naj bi omejevala razvoj pomorskega prometa v Tržaškem in Koprskem zalivu, s tem pa bi bil posledično ogrožen tudi proces integracije in razvoja pristanišč v Severnem Jadranu.
V	izjavi so izpostavili še nevarnost onesnaženja ter negativen vpliv na razvoj turističnih dejavnosti, posebej pa ob nameravani umestitvi terminala v zgoščeno poseljeno območje opozarjajo na potencialno možnost ekološke katastrofe. Podpisniki pozivajo vlado v Rimu, naj ne potrdi projekta žaveljskega terminala, slovensko vlado pa, naj vztraja pri svojem stališču glede gradnje terminala.
Robi Šabec
Govorniki na včerajšnjem koprskem posvetu o uplinjevalniku pri Žavljah
foto roša
verona - Pobuda v sklopu sejma Vinitaly
Laskavo o kraški vitovski
FJKje zastopal podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec - Na srečanju tudi kraški vinar Sandi Škerk
VERONA - V Veroni je bilo plenarno zasedanje predsednikov deželnih svetov Italije, ki so se sestali na pobudo predsednika deželnega sveta Veneta Clodovalda Ruffata, v okviru mednarodnega sejma Vinitaly. Glavna tema srečanja so bile avtohtone vinske sorte oz. pomen njihovega primernega ovrednotenja. Povečano zanimanja za avtohtone vinske sorte je zelo zanimiv pojav, ki veliko prispeva tudi k ohranjanju ogrožene biotske raznovrstnosti.
V tem smislu je bilo v zadnjih letih opravljeno veliko delo predvsem na znanstveni ravni, kar je nedvomno izboljšalo kvaliteto proizvajanja sadik in certifikacije pridelka. Tem napredkom pa je treba dodati tudi primeren gospodarski, tržni in zakonski okvir. To so glavne vsebine spomenice, ki so jo predsedniki deželnih svetov podpisali ob tej priložnosti in naposled izročili državnemu podsekretarju za kmetijstvo Giuseppeju Castiglioneju. Pravna zaščita - so še poudarili podpisniki - je bistvenega pomena za ohranitev starih trtnih različic in edini instrument proti t.i. italian souding, to je nedovoljenemu posnemanju in nedopustnemu zlorabljanju blagovnih oznak.
Deželo Furlanijo Julijsko krajino je zastopal podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je z ostalimi kolegi soglašal, da predstavlja letošnji Expo 2015 pomembno priložnost, da vinu in vinorodnim okolišem posvetimo poseben poudarek. Gabrovec je na srečanju podal primer preporoda vi-tovske, avtohtone sorte tržaškega in goriškega Krasa, ki dosega odlične rezultate in žanje vse več zanimanja tako med proizvajalci kot med kupci.
Predstavitve se je udeležil tudi priznani kraški vinar Sandi Škerk iz Praprota, ki je s svojim pričevanjem oplemenitil delo omizja. Ob koncu srečanja je pod strokovnim vodstvom časnikarja Paola Massobria sledila vodena degustacija izbranih primerkov vin iz avtohtonih sort, med katere je bila na Gabrovčev predlog vključena tudi kraška vitovska, ki je bila tako s strani Massobria kot tudi ostalih udeležencev deležna nadvse laskavih ocen.
1 2 Sreda, 25. marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
šolstvo - Po izjavah ministra Polettija o predolgih šolskih počitnicah
Problem ni v dolžini, ampak v pravilni razporeditvi
Mnenja nekaterih šolnikov oz. staršev - V Italiji premalo prostih dni med šolskim letom in predolg poletni premor
\
www.primorski.eu
Izjava italijanskega ministra za delo Giuliana Polettija, ki se je izrazil proti predolgim šolskim počitnicam (na arhivskem posnetku zaključek pouka na zavodu Stefan izpred nekaj let) oz. za to, da bi zlasti višješolce med poletnimi počitnicami zaposlili s kakim delom, ni šla mimo neopazno med slovenskimi šolniki v Italiji, kjer pa ugotavljajo, da težava ni toliko v predolgih počitnicah kolikor v pomanjkanju pravilne razporeditve le-teh.
Tako npr. menita Silvia Milič in Jordan Ferletič, oba dolgoletna učitelja na Osnovni šoli Avgusta Černigoja na Proseku. Poletne počitnice so res predolge, sta prepričana, saj ko v septembru pridejo učenci v šolo, so v bistvu »tabula rasa«. V teku šolskega leta osvojijo znanje, potem pride junij in s tem konec pouka ter začetek trimesečnih poletnih počitnic, med katerimi pa otroci v bistvu pozabijo večino osvojenega in je treba septembra začeti vse znova, ohranjanje znanja pa je odvisno tudi od zanimanja in prizadevnosti otrok in staršev. Zato bi bilo treba počitnice drugače razporediti, tu (in še v marsičem) pa bi bila Slovenija lahko zgled: v matični državi se namreč pouk začne 1. septembra in traja vse do konca junija, vmes pa je več počitniških obdobij, menita proseška učitelja.
Kaj pa menijo ravnatelji? Ravnatelj Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijan Kra-vos je tu bolj oprezen, po njegovem mnenju je treba preveriti, kaj predvidevajo oz. dopuščajo veljavne pogodbe in določila, medtem ko je tudi po mnenju ravnatelja Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana v Trstu Primoža Stranija, ki letos vodi tudi tehnični višješolski pol Cankar-Zois-Vega v Gorici, problem v slabo razporejenem šolskem letu, v katerem je relativno malo prekinitev pouka. Šole morajo na podlagi državnih določil obvezno imeti dvesto dni pouka, v Furlaniji Julijski krajini se to število dvigne na 207. To število je primerljivo s tistim, ki ga imajo tudi v drugih evropskih državah, kjer pa velja dru-
gačna razporeditev pouka in počitniških obdobij. To je recimo primer Slovenije, kjer se pouk začne prej in konča pozneje in po Stranijevem mnenju če bi tudi pri nas s poukom začeli recimo teden dni prej in zaključili teden dni pozneje (npr. proti koncu junija) ter v teku šolskega leta imeli več prekinitev, to ne bi škodilo didaktiki. Žal imajo šole glede prirejanja koledarja omejeno avtonomijo, saj se nekateri datumi določijo na državni ravni, tipičen primer je državni izpit, opozarja Strani, ki pa glede ministrove izjave o potrebi po tem, da bi dijaki poleti tudi delali, poudarja tudi, da je delovna praksa na slovenskih višjih srednjih šolah že dolgoletna uveljavljena tradicija. Na tehničnih šolah se npr. že v tretjem in četrtem letniku delovna praksa nadaljuje tudi po zaključku rednega dela pouka, pravi Strani.
Za mnenje smo vprašali tudi Nastjo Colja, ki poučuje tako slovenščino na italijanski nižji srednji šoli Rismondo kot angleščino na zavodu Stefan, obenem je še mati dveh šoloobveznih otrok. O tem vprašanju se je ravno včeraj pogovarjala s svojimi nižješolci, ki pravijo, da so poleti raje doma, ker je lepše vreme, vprašanje krčenja oz. drugačne razporeditve počitnic pa
je po njenem mnenju vezano na preureditev celotnega sistema. Kot suplentka si tež-
ko predstavlja, da bi ji po izteku junija podaljšali pogodbo, zato bi morebitne dejavnosti v poletnem času dodatno bremenile osebje z rednim delovnim razmerjem. Seveda bi bilo super, če bi kot v Sloveniji imeli več počitniških obdobij že med šolskim letom oz. bi lahko izvajali drugačne oblike pouka, npr. v obliki delavnic, a šole v Italiji niso opremljene za to, prav tako sistem ni tako elastičen, še posebej stroga in omejevalna je zakonodaja na področju varnosti. Pri nas pride še vedno v poštev klasična oblika pouka, vendar se starši, zlasti mame, verjetno ne bi strinjali, da bi s takim načinom pouka nadaljevali npr. tudi v juliju. Kot mama opozarja tudi na dejstvo, da je v poletnem času pestra ponudba poletnih središč, delavnic in drugih pobud številnih društev, ki s svojimi dejavnosti pridejo naproti potrebam družin. (iž)
klikni
in izrazi svoje mnenje
Podpirate predlog o skrajšanju poletnih šolskih počitnic?
O Da
O Ne
Q Da, če se jih prerazporedi med letom
O Ne vem
sindikat - Fiom-Cgil zbira podpise skupaj z bivšimi delavci Sertubija
Peticija za delo
Zbiranje podpisov v Ul. Dante Alighieri
fotodamj@n
univerza - Predavanje
Včeraj v gosteh »napredni« kardinal
Walter Kasper govoril o antropologiji in teologiji
Na povabilo prof. Antonia Russa z oddelka za humanistične študije Univerze v Trstu se je včeraj popoldne na omenjenem oddelku mudil kardinal Walter Kasper (na sliki FOTO DAMJ@N na skrajni levi), ki ga mnogi označujejo kot »naprednega« kardinala oz. teologa zaradi stališč v zvezi z odnosom Cerkve do ločenih in ponovno poročenih. Kasper je predaval na temo Antropologija in teologija, njegovemu nastopu pa je sledilo številno občinstvo, med katerim je bil tudi tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi.
trg liberta - Včeraj
Avto
zbil pešca
Včeraj popoldne se je na Trgu Liberta pred glavno železniško postajo v Trstu pripetila hujša prometna nesreča, v kateri je ena oseba utrpela hude poškodbe. Do nesreče je prišlo okoli 15. ure (po drugi verziji pa že ob 14.30) v bližini spomenika istrskemu eksodusu, dinamika pa še ni docela jasna, saj je občinska policija dalj časa okoliščine. Vse kaže, da je nesreči botrovalo dejstvo, da je 60-letni pešec hotel prečkati cesto na nedovoljenem mestu (kar je na tistem odseku nevarna, a kljub temu žal vsakdanja praksa) v trenutku, ko je prihajal avto znamke mazda, ki ga je upravljal 30-letnik. Trk je bil neizbežen, avto je silovito zbil pešca, ki je utrpel več udarcev in so ga reševalci službe 118 zaradi hudih poškodb takoj prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu pridržali prognozo.
Drugače je na tržaških ulicah včeraj prišlo še do nekaterih drugih, na srečo manjših, prometnih nesreč. Tako se je npr. okoli 11. ure dopoldne v Ul. Coroneo mopedist prevrnil z motorjem, pri čemer pa ni utrpel hujših poškodb, čeprav so ga reševalci službe 118 prepeljali na Katinaro.
Okradel je zaročenko v Rimu, policija ga je prijela pri Pesku
Pripadniki obmejne policije so pretekli večer na bivšem mejnem prehodu pri Pesku zaradi kraje ovadili 34-letnega romunskega državljana I.Z.. Moški se je nahajal na mi-nibusu z romunsko registracijo, ki je bil namenjen v Slovenijo, pri običajnem preverjanju pa so policisti ugotovili, da ga bremeni prijava, ki jo je bila le nekaj ur pred tem v Rimu proti njemu vložila zaročenka, ki ga je obdolžila, da je iz njenega stanovanja odnesel nekaj vrednih osebnih predmetov in znatno vsoto denarja. Policisti so pri Romunu našli in zasegli omenjene predmete, med katerimi sta bili tudi dve zapestni uri in dva mobilna telefona, I.Z. pa je pri sebi poleg tega imel le nekaj deset evrov.
Ukradel je tri pare čevljev v trgovskem središču Montedoro
Obmejna policija je v ponedeljek popoldne v trgovskem središču Montedoro Freetime pod obtožbo kraje aretirala 39-letnega slovenskega državljana J.G.. Moški se je malo prej mudil v trgovini Decathlon, kjer je v torbo, opremljeno tako, da se je bilo mogoče izogniti elektronskim varnostnim napravam, dal tri pare čevljev precejšnje vrednosti. Slovenec je nato zapustil trgovino, vendar je dogajanje opazila varnostnica, ki je poklicala policijo, tako da sadov kraje J.G. ni mogel dolgo uživati. Moškega, ki se je v preteklosti že proslavil s podobnimi podvigi, so kot že rečeno aretirali in peljali v koronejski zapor.
Za preporod tržaške industrije in rojstvo novih delovnih mest je nujna izdelava izrednega načrta za delo, ki ga morajo udejanjiti deželna, pokrajinska in tržaška občinska uprava v sodelovanju z vsemi drugimi udeleženimi dejavniki. To je zahteva tržaškega sindikata kovinarjev Fiom-Cgil, ki je v ta namen začel zbirati podpise tako na mestnih ulicah in trgih kot tudi v tovarnah in na drugih delovnih mestih.
Sindikat Fiom-Cgil je začel zbirati podpise za peticijo v februarju v sodelovanju z bivšimi delavci podjetja Sertubi, ki jih je indijska skupina Jindal pustila na cedilu. Pobuda se je simbolično začela pred pokrajinskim uradom za zaposlovanje, včeraj pa se je zbiranje podpisov nadaljevalo v mestnem središču, točneje na križišču med Ul. Dante Alighieri in Ul. Mazzini. Podpise zbirajo namreč na različnih mestih v okviru informativne kampanje, s katero nameravajo zahtevati od lokalnih uprav oziroma deželne vlade izdelavo in udejanjenje novih in učinkovitih politik na področju dela. V peticiji je več točk, kot so zahteva po bonifikaciji onesnaženih območij v tržaški industrijski coni, ovrednotenje znanstveno-raziskovalnih centrov, ponovni uporabi območij, ki so bila last družbe Sertubi in naložbe v nadgradnjo širokopasovnega omrežja ter deželno družbo Insiel. Vrhunec kampanje bo v maju, ko bodo priredili javno srečanje.
Namen zbiranja podpisov je v bistvu spodbuditi javne in še zlasti lokalne upravitelje, da si zavihajo rokave ter poskrbijo za preporod gospodarstva in za nastanek novih delovnih mest, je poudaril včeraj na tiskovni konferenci pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Leto 2015 bo namreč odločilno, načrt pa morajo izdelati in izvajati že v drugi polovici leta, saj je v Trstu že skoraj 10 tisoč brezposelnih. Gospodarska kriza je prizadela vse sektorje, od obrti do industrije in trgovine. Nova delovna mesta pa so potrebna še predvsem v obrtnem in industrijskem sektorju, ki proizvajata največje bogastvo, je dodal Borini in poudaril, da bo moralo »prvih 300 novih delovnih mest« nastati v škedenjski železarni. To predvideva namreč programski sporazum s skupino Arvedi, je še poudaril Borini, njegovo izvajanje pa namerava sindikat strogo nadzorovati.
A.G.
/
TRST
Sreda, 25. marca 2015
5
križ - AcegasAps poveril podjetju nalogo, naj jo poišče
Kanalizacija, ki je ni
Delavci s sondami preverjali pod pokrovi v središču vasi, kje naj bi tekla kanalizacija Predsednik Srenje Križ Stergonšek z odredbo Dipiazze dokazal, da gre za odtočne kanale
Vprašanje kanalizacije v središču Križa je postala že prava zagonetka. V ponedeljek so delavci podjetja Pertot po nalogu podjetja AcegasAps prispeli v vas in začeli s sondami iskati, kje naj bi kanalizacija tekla. Na trgu pred cerkvijo so odkrili pokrov na cestišču in s sondo preverili, kam pod zemljo pelje. Podobno so storili tudi s pokrovom nasproti trgovine jestvin Maida in še z nekaterimi manjšimi pokrovi na cesti v smeri proti Ljudskemu domu.
Pred odhodom so ob pokrovu na trgu pred cerkvijo narisali tri zelene fluorescentne premice s puščicami in ob vsaki pripisali FOG (»fognatura«, italijanski izraz za kanalizacijo); ob pokrovu nasproti trgovine Maida sta bili dve premici označeni z pripisoma FOG, eden pa POO (deževnica?). Podobne črte so zarisali na asfaltu ulice, ki zavije desno navzgor od trgovine, in sicer pred hišnima številkama 136 in 143. Na ulici, ki pelje proti od cerkve proti Ljudskemu domu, pa so zarisali zelene črte ob pokrovih pred hišnimi številkami 187, 194, 188 in 195. Ob njih ni bilo nobene besedne označbe.
Podjetje AcegasAps je poslalo delavce v Križ, po protestu številnih Križa-nov, ki so dobili na dom ob računu za vodo tudi račun za kanalizacijo, pa čeprav njihovo gospodinjstvo ni priključeno na kanalizacijo. Zadevo je na zadnji seji za-hodnokraškega rajonskega sveta z resolucijo obelodanila svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi. V njej je izrecno opozorila, da dobršen del vaškega jedra ni povezan s kanalizacijo.
Podjetje je odgovorilo z zelo megleno izjavo, češ: AcegasAps upravlja celotno kanalizacijsko omrežje. V starem predelu Križa naj bi že obstajali nekakšni kanali, ki naj bi služili tudi za kanalizacijo, zaradi česar naj bi bili računi za to storitev popolnoma upravičeni.
Predsednik Srenje Križ Claudio Stergonšek je z dokumentom same tržaške občinske uprave izpodbil trditev podjetja AcegasAps. Za časa uprave župana Roberta Dipiazze so med kopanjem jaškov za plinsko omrežje delavci na več mestih poškodovali stari kamniti odtočni sistem, ki je dovajal deževnico iz gornjega dela vasi na območje pri Kalu, ki se nahaja za nogometnim igriščem Vesne. Da bi »omilili« škodo, je sam župan Dipiaz-za 16. maja 2006 izdal odredbo, v kateri jasno piše, da je tisti podzemski sistem obstajal od pamtiveka (»da tempo imme-more«) in je služil za zbiranje deževnice. Z odredbo je dovolil namestitev plastičnih cevi v poškodovani kamniti kanal, da bi tako vzpostavili stari odtočni sistem (»per riattivare il deflusso«).
Nekatere hiše so bile povezane s starim odtočnim sistemom, a le za odtok deževnice in tako imenovane odpadne vode, to je vode, ki nastane ob umivanju in
lahko vključuje tudi odpadno vodo iz gospodinjstev (kuhinjsko odpadno vodo, vodo iz strojev za pranje in pomivanje posode). Niso pa bile povezane s kanalizacijo, iz preprostega razloga, ker na tistem območju vasi ni bilo, in še vedno ni kanalizacije. »Edino, kar spominja na kanalizacijo, je napis na kovinskih pokrovih
Levo Claudio Strgonšek kaže fotografije o opravljenih delih pri kriškem Kalu; desno oznake, ki so jih delavci pustili ob pokrovu pred kriško cerkvijo
fotodamj@n
- fognatura - pod pokrovom pa v vaškem središču kanalizacije ni,« je pojasnil Claudio Stergonšek, pravi vaški zgodovinski spomin.
Rajonska svetnica Villi je iz pogovorov z vaščani, ki so prejeli »neupravičeni« račun za kanalizacijo, izvedela, da so se številni pritožili na tržaškem uradu
podjetja AcegasAps za stike z javnostjo, in mnogim so bili računi - na podlagi predložene dokumentacije - črtani. O zadevi pa bo gotovo še govor, in sicer na javnem srečanju, ki ga je zahteval zahodno-kraški rajonski svet, in na katerem bodo prisotni tudi predstavniki AcegasAps.
M.K.
križ - Lepo urejena razgledna točka ob cesti, ki pelje iz vasi proti obali
»Nova« Gospudova griža
Ureditev povezana z gradbenimi deli v nekdanji vrtnariji Il giardiniere na Božjem polju
Urejeno razgledišče na Gospudovi griži v Križu
fotodamj@n
prosek - Jutri javno srečanje
O varnosti
O aktualni temo bodo poročali karabinjerji z Devinščine
Na Proseku bo jutri spet govor o varnosti. Zahodnokraški rajonski svet prireja na svojem sedežu (Pro-sek 159) javno srečanje o varnosti občanov, na katerem bodo o ta čas zelo aktualnem vprašanju poročali karabinjerji postaje na Devinščini.
Za srečanje so s krajani so zaprosili sami organi sil javnega reda, da bi vnovič opozorili občane o nekaterih nevarnih pojavih, ki se ponavljajo zadnja leta tudi na Zahodnem Krasu. Podobno srečanje je bilo pred tremi leti v Kulturnem domu Prosek-Kontovel; takrat je vodja postaje karabinjerjev na Devinščini marešalo Michelangelo Di Leo opozoril predvsem na zlikovce, ki so skušali z raznimi zvijačami prevarati ne-
kaj domačinov. Karabinjerji so jim prišli na sled in jih tudi prijavili sodstvu.
Odtlej pa so bili na Proseku in Kontovelu priča tudi drugim zlikov-skim in pobalinskim dejanjem. V preteklih mesecih so tatovi obiskali več hiš v obeh vaseh in odnesli vrsto dragocenih predmetov. Poleg tega so se pomnožili huliganski izpadi s poškodovanjem javne lastnine in ma-zaške akcije, o čemer pričajo znamenja in packe po zidovih, hišah, zabojnikih in drugih objektih. Karabinjerji so skupino mazačev tudi izsledili; bili so mlajši od 14 let, zato jih niso mogli prijaviti sodišču.
Javno srečanje o varnosti občanov se bo začelo ob 18. uri.
Križ ima - po več kot desetih letih - spet urejeno razgledišče na Go-spudovi griži. Območje z zavidljivim pogledom na Tržaški zaliv je počiščeno, ob kovinski ograji so bile nameščene štiri nove kovinske klopce z leseno podlago, nekatera stara drevesa so bila odstranjena, pobočje za ograjo je zglajeno, da je nov videz razgledne točke res lep.
Ureditev območja - nahaja se na levi strani ceste, ki z vasi pelje proti Obalni cesti - ima zanimivo zgodbo. Gospudovo grižo (tako je ledinsko ime kraja, kot priča napis na tabli, ki ga je dala tam namestiti srenja Križ) je že pred desetletji močno načel zob časa. Njena sedanja ureditev je neposredno povezana z nekdanjo vrtnarijo Il giar-diniere na Božjem polju. Njen lastnik se je leta 2003 s konvencijo s tržaško občino obvezal, da bo - namesto plačila predvidenih urbanističnih dajatev za razširitev vrtnarije - primerno uredil razgledišče pod Križem. To bi moral opraviti v roku desetih let.
Pred štirimi leti je lastnik preminil, vrtnarija je končala na dražbi in po dveh letih dobila novega lastnika, podjetje Helianthus s.r.l.
Februarja lani je nov lastnik zaprosil tržaško občino za gradbeno dovoljenje za razširitev toplih gred in gradnjo nekaterih drugih struktur. Občina je poslala dokumentacijo zahod-nokraškemu rajonskemu svetu, da bi izrekel mnenje o načrtu. Slednji pa je med pregledom dokumentacije ugotovil, da še ni bilo zadoščeno konvenciji med občino in lastnikom podjetja Il giardinie-re o ureditvi razgledišča na Gospudo-vi griži. Zato je lanskega marca izrekel negativno mnenje o načrtu. Obenem je pozval občino, naj od novega lastnika vrtnarije zahteva izpolnitev obvez iz »podedovane« konvencije.
Odločnost rajonskega sveta se je obrestovala, kot priča pogled na »prenovljeno« Gospudovo grižo.
M.K.
V domu žensk srečanje o zdravju in varnosti pri delu
V mednarodnem domu žensk v Ul. Pisoni št. 3 bodo danes ob 17.30 predstavili diplomsko nalogo Elene Busiol na temo zaščite zdravja in varnosti pri delu iz ženskega zornega kota, ki si je zagotovila 4. izvedbo nagrade Ondina Barduzzi. Srečanje bo ob udeležbi pokrajinske predsednice Marie Terese Basse Poropat uvedla predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Mirta Čok, nato bodo govorile Tea Giorgi v imenu mednarodnega doma žensk, Carla Melli v imenu jamstvenega odbora Pokrajine Trst in podpredsednica zbornice lekarnarjev Eliana Frontali.
Balet Angelina Preljocaja
Rossettijevo gledališče napoveduje velik plesni dogodek, koreografijo svetovno znanega francoskega koreo-grafa albanskega rodu Angelina Pre-ljocaja na temo Sneguljčice v izvedbi njegove prestižne skupine Ballet Preljocaj. V svoji odčitavi slovite pravljice bratov Grimm je Preljocaj hotel ustvariti baletno predstavo, ki bi v gledalcih vzbudila emotivnost in bi bila sodobna in romantična obenem. Ključni lik pripovedi je tokrat mačeha, ki se zaradi svojega narcisoidne-ga ega noče odreči vlogi privlačne ženske in je zato pripravljena žrtvovati pastorko. Koreografija sloni na glasbi Gustava Mahlerja; kostume za balet je ustvaril modni kreator Jean Paul Gaultier. Balet bo na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča nocoj in jutri.
Emergency prireja indijski aperitiv za migrante
Organizacija Emergency prireja na državni ravni vrsto pobud za zbiranje prispevkov za t.i. projekt »Programma Italia«, katerega namen je nuditi pomoč migrantom in osebam v težavah. Tržaška skupina Emergency bo v ta namen priredila danes od 19. ure do 21.30 »indijski aperitiv« v restavraciji Masala v Ul. Nordio št. 20. Na voljo bodo indijske in pakistanske dobrote.
Zaprtje razstave razglednic za boj proti aidsu
Na tržaški univerzi bo danes v dvorani Cammarata slovesnost, na kateri bodo uradno zaprli razstavo razglednic ADV VAS AIDS, ki so jih izdelali nekateri študenti v okviru tečaja o umetnosti »Art Di-rection« in so sodelovali na natečaju »DaiAvrai - Idee per Anlaids«. Razglednice prikazujejo na ironičen način predloge za preventivo in boj proti aidsu. Na svečanosti bodo sodelovali med ostalimi rektor Maurizio Fer-meglia, prof. Andrea Favretto, docentka tečaja in prirediteljica razstave Maria Teresa Cavallar, deželna podpredsednica združenja Anlaids Marina Maroncelli in vodja oddelka za odvisnosti pri zdravstvenem podjetju Renata Balestra.
Nagrajevanje zmagovalcev
tržaškega pusta
V veliki dvorani muzeja Revoltella v Ul. Diaz št. 27 bodo danes ob 17.30 nagradili najboljše oziroma najlepše skupine in maske, ki so sodelovale na tržaškem pustnem sprevodu. Zmagovalce bodo nagradili ob udeležbi tržaške občinske odbornice za vzgojo, šolo in univerzo Antonelle Grim. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi zmagovalce fotografskega natečaja »Scatta il carnevale«, ki so ga priredili v sodelovanju z združenjem Fotonordest. Spomnimo naj, da je na letošnjem tržaškem pusto prevladala skupina iz Škednja.
e
Sreda, 25. marca 2015
TRST
/
dsi - V gosteh ravnatelj Združenja bank Slovenije dr. France Arhar
Slovensko gospodarstvo in bančništvo na globalnem trgu
Predavatelj analiziral razloge padca po petnajstih letih visoke rasti
dr. France Arhar na večeru v DSI
fotodamj@n
Društvo slovenskih izobražencev je predsinoči medse povabilo dr. Franceta Arharja, nekdanjega predsednika slovenske državne banke in sedanjega ravnatelja Združenja bank Slovenije. Svoj poseg v Peterlinovi dvorani je začel z anekdoto o najbolj optimalnih pogojih za življenje, ki naj bi bili prav v Sloveniji. Spregovoril je o tem, kako je svet majhen, kaj pomenijo globalizacija in prosti trgi, nato pa prešel k bistvu: kako je mogoče, da je Slovenija po petnajstih letih visoke rasti nenadoma tako padla? Da bi razumeli, kaj je povzročilo ta padec, moramo kot za diagnozo razumeti vzroke, ki so pripeljali do bolezenskega stanja. Dr. Arhar je dejal, da so številke v financah pomembne, a jih je treba razumeti. Tako je podal zanimivo primerjavo o švicarskem značaju, ki jo je napisal znan bančnik Vontobel o obcestni svetilki in pijanem človeku, ki se
solidarnost
Jaš in Simon pozorna do manj srečnih otrok
Jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na svoji športni poti pozorna tudi na manj srečne otroke. Že nekaj let sodelujeta tudi z organizacijama Agmen - Associazione Genitori Malati Emopatici Neoplasti-ci FVG (združnje staršev otrok obolelih za rakom) in Asroo - Associa-zione Scientifica Retinoblastoma ed Oncologia Oculare (združenje raziskovalcev očesnega raka). Včeraj sta obiskala onkološki oddelek tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo, kjer sta se srečala z otroki, se jim predstavila, vsem pa podarila velikonočno čokoladno jajce z njuno fotografijo. Otroci so bili seveda navdušeni, še posebej radi so si ogledovali kolajne, ki sta jih jadralca osvojila na svetovnem
in evropskem mladinskem prvenstvu. Otrokom, ki so huje bolni in so zato ostali v sobah, sta prav tako podarila velikonočno darilo, pustila pa sta jim tudi video-pozdrav. Na onkološkem oddelku ju je sprejel primarij dr. Za-nazzo in predstavnik združenja staršev Agmen. V naslednjih dneh bosta
jadralca tudi začela spletno nabirko denarja. Z zbranim denarjem bosta pokrila del stroškov za novo jadrnico, del dobička pa darovala v dobrodelne namene obema organizacijama. Vse podrobnosti bosta objavila na spletni strani www.jas-simon.eu in na njuni facebook strani.
sindikat - Obeležili 65. obletnico ustanovitve CISNAL, danes UGL
Nastal je Ugl 2.0
»Danes proslavljamo 65. obletnico našega sindikata. S tem pa ne praznujemo samo naših predhodnikov, temveč tudi nastanek novega modela sindikata. Danes nastaja sindikat Ugl 2.0, ki bo v skladu s sodobnim časom in izzivi še naprej podpiral staro geslo sindikata Cisnal, da je potrebno ščiti-
Zasedanja sindikata Ugl se je udeležila tudi nekdanja generalna sekretarka Renata Polverini (desno)
fotodamj@n
ti vse tiste, ki so delali, delajo in bodo delali.«
To je poudaril generalni tajnik državnega desničarskega sindikata Ugl Paolo Capone, ki je včeraj v nekem tržaškem hotelu proslavil 65. obletnico ustanovitve sindikata Cisnal, ki je bil predhodnik Ugl. Capone je ob udelež-
Loterija
24. marca 2015
Bari	50	61	77	59	81
Cagliari	9	45	68	88	3
Firence	49	11	35	2	83
Genova	23	18	15	48	65
Milan	15	77	83	82	80
Neapelj	15	40	36	4	80
Palermo	55	61	64	52	41
Rim	22	51	45	57	41
Turin	88	8	58	4	69
Benetke	64	31	67	76	71
Nazionale	31	60	57	14	29
Super Enalotto Št. 36
bi nekdanje generalne tajnice Ugl in predsednice Dežele Lazio Renate Polverini med drugim odločno kritiziral delo premierja Mattea Renzija in še posebej reformo trga dela. Sindikat Ugl se bo trdno postavil po robu Jobs Actu, je povedal Capone in napovedal sindikalno kampanjo, ki se bo začela aprila.
8 17 29 32 65	90 jolly 81
Nagradni sklad	3.994.463,64 C
Brez dobitnika s 6 točkami	--C
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
9 dobitnikov s 5 točkami	21.373,17 €
1.107 dobitnikov s 4 točkami	177,16 C
31.539 dobitnikov s 3 točkami	12,31 €
Superstar	37
Brez dobitnika s 5 točkami	--C
2 dobitnika s 4 točkami	17.716,00 C
145 dobitnikov s 3 točkami	1.231,00 C
1.640 dobitnikov z 2 točkama	100,00 C
9.738 dobitnikov z 1 točko	10,00C
20.483 dobitnikov z 0 točkami	5,00C
Včeraj danes
vrača domov. Svetilka mu daje svetlobo, ne pa stabilnosti. Enako je s statistiko. Zelo malo ljudi pozna njeno vsebino.
Dr. Arhar je nato podrobno orisal današnjo bančniško sliko v Sloveniji, ki temelji na odločitvah iz prejšnjih let. Slovenija je leta 1999 uvedla stanovanjsko varčevalno shemo: kdor je varčeval najmanj pet let, mu je država darovala enomesečni znesek, kar je prineslo do ugodnih kreditov. Tako je leta 2004 prišlo na slovenski trg 32 tisoč varčevalcev. Za to so nepremičninski posredniki točno vedeli. Istega leta, prvega julija, je Slovenija uvedla davek na dodatno vrednost. Kdor je zaprosil za kredit za nakup avtomobila, ga je odplačal v petih letih, in spet se vrnemo k letu 2004. Aprila istega leta je Slovenija uvedla davek na obresti, ki je stopil v veljavo s prvim januarjem 2005 in je pomenil 20% obremenitev. Prvega maja je vstopila v Evropsko unijo, junija istega leta pa v mehanizem deviznih tečajev. Prav to, je dejal dr. Arhar, je prineslo velike spremembe zaradi t.i. centralnega tečaja. Ko namreč neka država vstopi v Evropsko unijo, se zavezuje z Evropsko centralno banko, da njen tečaj ne bo odstopal od evropskega tečaja. Prav mehanizem centralnega tečaja je prinesel Sloveniji stabilen tečaj. Takrat smo za ceno 239,64 tolarjev dobili 1 evro, povečala se je boniteta in nastal je velik interes za našo državo, je še pristavil dr. Arhar.
Ko je leta 2001 prišlo v ZDA do napada na svetovni trgovinski center, so se odločili, da ne sme priti do problema likvidnosti. Banke, ki so finančni posredniki in živijo od zaupanja, so se zadolžile za šestnajst milijard evrov pri bankah v tujini. Primarni viri, ki so najbolj stabilni, so prihranki prebivalstva. Ko je kreditna rast pospeševala, je 75% bilo v obliki kredita. In prav to je prvi odgovor na vprašanje, zakaj je prišla finančna kriza v Slovenijo z zamudo. Ko je nastala kriza, je najprej udarila po največjih evropskih bankah, ker pa je bilo v Sloveniji malo denarja, se je to počasneje odvijalo. (met)
Danes, SREDA, 25. marca 2015
MINKA
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 18.23 - Dolžina dneva 12.24 - Luna vzide ob 9.19 in zatone ob 0.24.
Jutri, ČETRTEK, 26. marca 2015
MAKSIMA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,3 stopinje C, zračni tlak 1012,8 mb ustaljen, vlaga 61-odstotna, veter 5/10 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. marca 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek -040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 - 040 572015.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Turistične kmetije
Bil Osmice
JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št.
175. Tel.: 040-820223. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
V	MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
ŠAVRON ROBERTO je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947.
/
TRST
Sreda, 25. marca 2015
7
Na lepo pomladno jutro se je Bojanu in Jasmin rodil mali KEVIN. Mladi družini čestitamo in malemu voščimo vse najlepše: teta Jožica, stric Stanko ter Sandra in Marko z družinama.
Učiteljica Sonja je nona postala in KEVINA bo pestovala, da zdrav in hraber bi postal junak. Iz srca mu želimo Manuel, Erik, Jan in Miguel.
Lepega sončnega, pomladanskega dne je učiteljico Sonjo osrečil prihod malega vnuka KEVINA. Iskreno čestitamo staršema, malemu Kevinu pa želimo vse najlepše. Vsi na OŠ A. Gradnika.
Pri ZTT-ju se veselimo bodoče male bralke Galeba KAJE LUCIJE. Super mami Alini iz srca čestitamo, ostalim Carlijem pa želimo čim več nepozabnih knjižnih dogodovščin v okrepljeni ekipi. Ace, Damjana, Martina, Mitja in Paolo.
Telovadnico si zapustila in se za farmacijo opredelila. Uspešen je bil ta skok, bila je prava pot!
Čestitamo
dr. Sandra!
Vsi domači
U Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.10 »Cenerentola«.
ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Foxcatcher«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Io sono Mateusz«; 18.00, 20.15 »Dancing with Maria«; 19.15, 21.30 »Striplife - Gaza in a Day«.
FELLINI - 16.15, 18.10, 20.00, 21.50 »Una nuova amica«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Latin Lover«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Vergine giurata«.
KOPER - PLANET TUŠ 16.10, 18.00 »Bacek Jon film«; 18.45 »Duff - Dežurni bajs«; 17.20, 19.50 »Eksotični hotel Marigold 2«; 15.40 »Mortde-cai«; 16.00, 18.50 »Pepelka«; 18.15, 20.40 »Petdeset odtenkov sive«; 16.20, 20.50 »Postali bomo prvaki sveta«; 15.20 »Sedmi palček«; 17.00, 20.00 »Sosedov fant«; 17.50, 20.10 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«; 21.10 »Žarišče«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 18.10, 22.00 »Nessuno si salva da solo«; 20.00 »Cenerentola«; Dvorana 2: 16.40 »Shaun vita da pecora«; 16.30, 18.00, 20.00, 22.10 »Insurgent«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.15, 22.10 »Ma che bella sorpresa«; 20.30, 22.15 »La prima volta di mia figlia«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La solita commedia - Inferno«; 18.30, 22.15 »Chi e senza colpa«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 20.00, 21.30 »Cenerentola«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ma che bella sorpresa«; 18.00, 22.15 »Focus - Niente e come sembra«; 16.40, 19.10, 21.40 »Insurgent«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »La solita commedia - Inferno«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Latin Lo-ver«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »La prima volta di mia figlia«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Insurgent«; Dvorana 2:
17.10, 19.50 »Cenerentola«; 22.15 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 3: 16.40, 20.20, 22.10 »La solita com-media - Inferno«; 18.20 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 17.40, 21.40 »Suite francese«; 19.50 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 5: 16.40 »Dancing with Maria«; 18.00, 20.00, 22.00 »Latin Lover«.
□ Obvestila
OBČINA ZGONIK prireja srečanje o varnosti občanov, v sodelovanju s ka-rabinjersko postajo iz Devinščine, danes, 25. marca, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku. Vabljeni!
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo danes, 25. marca, zaprta.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na 5. predavanje iz cikla »Pot do sebe, pot do drugih«: v četrtek, 26. marca, bo specialni pedagog, iskani predavatelj in avtor več knjig Marko Juhant govoril na temo: »Kako vzgajam za samostojnost in odgovornost«.
KOMUNISTIČNA STRANKA prireja v četrtek, 26. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani 14 predavanje ekonomista in profesorja Gabrie-leja Pastrelle »Ne puščajmo Grčije na cedilu!«.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras prireja srečanje o varnosti občanov, v sodelovanju s karabinjersko postajo na Proseku, v četrtek, 26. marca, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta na Pro-seku št. 159. Vljudno vabljeni.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na 47. redni občni zbor v petek, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicu.
SPDT vabi v petek, 27. marca, v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Tolminska - na sončni strani Alp«. To enkratno območje bo predstavil planinec in gorski reševalec Miljko Lesjak. Začetek ob 20.30.
SPOMLADANSKI SEJEM v organizaciji SKD Primorec bo v petek, 27. in v soboto, 28. marca, od 16. do 20. ure ter v nedeljo, 29. marca, od 10. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
obvešča, da je zasedanje Deželnega sveta sklicano za petek, 27. marca, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru.
VZPI - ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v soboto, 28. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo D'Azeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 70. leti obesili v tamkaj stoječi garaži.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na duhovno pripravo na Veliko noč, ki jo bo vodil, salezijanec, dr. Jože Bajzek. Začetek ob 20.30.
SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Info in prijave na cerovljemavhi-nje@libero.it.
VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJA TONČIČA v Trstu sklicuje volilni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 30. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnasti-ca 72 v Trstu ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu.
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi svoje člane na redni občni zbor v torek, 31. marca, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren prireja nadaljevalni tečaj nordijske hoje, pod vodstvom Loredane Kralj v soboto, 18. aprila, od 14.30 do 16.30 in v nedeljo, 19. aprila, od 9.30 do 11.30. Vpisovanje do torka, 31. marca, od 14.00 do 15.00 na tel. 3333616411. Ob večjem številu udeležencev bosta dve skupini. Tečaj za začetnike bo potekal v drugi polovici maja.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v torek, 31. marca, ob 19.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20).
TEČAJ RISANJA z akademsko slikarko Katerino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo v Ljudskem domu v Trebčah ob zadostnem številu vpisanih. Za prijave in info na tel. 3333671734 (Giuliana) ali 333-9919218 (Katerina).
OBČINA ZGONIK vabi na ogled izvlečka razstave o prvi svetovni vojni »Er-mada 1914: Voci di guerra in tempo di pace« (Bojni glasovi v mirovnem času) s slikami o razdejanju kraških in goriških vaseh, ki jo je financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Slike bodo na ogled do 6. aprila v urnikih obratovanja občinskih uradov.
SKLAD MITJA ČUK prireja delavnico risanja z akademsko slikarko Kateri-no Kalc »Prostor, tihožitje in portret«. Tečaj risanja bo potekal v jutranjih urah z začetkom v torek, 7. aprila. Za prijave in informacije tel. 040-212289 (urnik urada od ponedeljka do petka, od 10.00 do 14.00).
ZSKD sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v petek, 10. aprila, ob 9. uri v prvem sklicu na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska Ul. 73.
DRŽAVNA PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA - ZSKD sporoča članom in mladim med 18. in 28. letom, da lahko kandidirajo za prostovoljno državno civilno službo preko ZSKD in neprofitnega združenja ARCI Ser-vizio civile. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 12 mesecev. Na voljo je 6 mest. Rok prijave: do četrtka, 16. aprila, do 14.00. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20 (II. nadstr.), tel. 040-635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na ARCI Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683).
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na srečanje obrazne jo-
ge z Mašo Pregarc v sredo, 25. aprila, ob 18. uri. Informacije in vpis na center.harmonija@gmail.com.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje, bo imelo na razpolago vstopnice za EXPO v Milanu po zelo ugodni ceni. Vsi člani, ki bi želeli obiskati EXPO naj javijo na in-fo@sdgz.it (najkasneje do 30. aprila). V primeru zadostnega povpraševanja se bo priredilo tudi skupni ogled razstave. Datum bomo sporočili naknadno.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.comune.duino-aurisina.ts.it -news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390.
0 Prireditve
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK,
v Narodnem domu v Trstu, bo v četrtek, 26. marca, obiskala pravljična gostja, gospa Darja Luin. Za glasbeno dobrodošlico bodo poskrbeli dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana iz razredov prof. Silvie Di Marino in Paola Bembija. Začetek ob 16.45.
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar »Sončna plat življenja: Sri Lanka in Maldivi« na Stadion 1. maj v četrtek, 26. marca, ob 20. uri.
SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi otroke in starše na lutkovno predstavo v petek, 27. marca, ob 16.30. Nastopila bo lutkovna skupina Zar iz Ajdovščine z beneško pravljico Ljubica in Arpit.
SKD VIGRED vabi v petek, 27. marca, ob 19.30 v Štalco v Šempolaju na otvoritev pomladno-velikonočne razstave in sejma, ki bosta odprta v soboto, 28., 29., in 30., marca od 16.00 do 18.30.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE, pod
vodstvom dirigenta Aljoše Tavčarja, prireja celovečerni koncert z naslovom »Disney Wonderland«, v sodelovanju z OPZ F. Venturini z Domja in Gualtierom Giorginijem. Toplo vabljeni v soboto, 28. marca, ob 20. uri v občinsko gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita v soboto, 28. marca, ob 20.30 na glasbeno predstavo Lipa (v italijanščini) v Prosvetnem domu na Opčinah.
PROSEK - KULTURNI DOM: v nedeljo, 29. marca, ob 18. uri bo gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu uprizorila komedijo Marjana Tomšiča »Češpe na figi«. Režija Sergej Verč in Minu Kjuder.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust na Opčinah« v piceriji nasproti cerkve na Opčinah. Razstava bo na ogled do 2. aprila. Vabljeni!
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu.
»DOMAČE VEDUTE« - razstava Majde Pertotti s Kontovela je na ogled na Opčinah v gostilni nasproti cerkve do 3. maja.
S Poslovni oglasi
GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo.
Tel. 0038631808539
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim ali bolnim osebam. Imam 10 let izkušnje. Tel. št. 00386-31354244.
NA OPČINAH dajem v najem opremljeno stanovanje, 60 kv.m. Tel. št. 3472533320.
ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje na Proseku, 50 kv. m., s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 3201509155.
PRODAJAM KRAŠKO HIŠO delno prenovljeno v Saležu, 140 kv. m. (z dvoriščem približno 180 kv. m.). Tel. št. 340-6489007 ali 393-5055216.
PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387.
PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor CFB za 1000 evrov. Tel. 335-5387249.
PRODAM v Sežani moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži. Pisati na mojca.geo-lab@gmail.com.
RESEN in izkušen gospod išče zaposlitev kot voznik viličarja, kot skladiščnik ali v trgovinah, tudi pol dnevno ali občasno. Tel. št.: 327-7409432.
UGODNO PRODAM alfa romeo - 166, v odličnem stanju. Zadnja leta gara-žiran. Tel. št.: 335-5749609.
Prispevki
Namesto cvetja na grob drage Mari daruje Anica Regent 30,00 evrov za AŠD Sloga Tabor.
Ob 10-letnici smrti Marije Daneu Še-gina daruje sin Dino 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kontovel.
^ Zapustila nas je naša draga
Sonia Carli por. Lovriha
O
Žalostno vest sporočajo
mož Miro, sin Zvonko z Bruno, hči Milena, vnuki Andrea, Christian in Emanuel ter ostalo sorodstvo
Zadnjič jo bomo pozdravili v petek, 27. marca od 11.30 do 12.30 v cerkvi v Bo-ljuncu.
Sledila bo sveta maša in pokop na do-močem pokopališču.
Boljunec, 25. marca 2015
Pogrebno podejteje Alabarda
Za drago Sonjo žalujejo
sestre Pavla, Silvia in Karla
ter nečaki Majda, Sergij, Edvin in Divna z družinami
8
Sreda, 25. marca 2015
TRST
/
literatura - Miroslav Košuta in založba Mladika v San Marcu predstavila najnovejšo knjigo danes v lovatu
Dnevnik o lastovičjem gnezdu kot metafora življenja
Kriški pesnik in pisatelj Miroslav Košuta svoje bralce tokrat vabi na sprehod po poetični prozni pripovedi, ki jo je avtor naslovil Dnevnik o lastovičjem gnezdu. Knjiga je izšla pri založbi Mladika, v družbi avtorja pa so jo predstavili na včerajšnji literarni matineji v ka-varni-knjigarni San Marco.
O novem delu Miroslava Košute je na kratko spregovorila urednica Mladike Nadia Roncelli. Dejala je, da knjiga pripoveduje o življenju, o lastovičjem paru, ki je v tej knjigi metafora za naše življenje. S prepletom poetično-proz-nega pristopa avtor na zabaven način predstavi doživljanje gnezdenja lastovic. Vse skupaj subtilno ovije s ščepcem refleksije, droben dogodek prerase v zgodbo, ki se stopnjuje do končnega razpleta. Čudovit dnevniški zapis, ki ga je avtor namenil svojemu prijatelju in - kot ga imenuje avtor - krivcu Alojzu Rebuli, je z ilustracijami pospremil grafik Marjan Kravos alias Panči. Ta je za oblikovanje naslovnice uporabil vinsko rdečo barvo, ki jo je dopolnila abstraktna ilustracija v sinje modri barvi s črnim robom. Ilustracije dopolnjujejo tudi posamezne dnevniške zapise.
Zgodbo, ki bi lahko bila pravljična, a je avtor izrecno ne želi označiti kot tako, je kriški literat sestavljal postopoma, z zbiranjem zapiskov. Kot je dejal na predstavitvi, gre za zgodbo njegovega življenja, kot bi jo izpovedoval v ciklusu pesmi, a v tem primeru s prispodobo ptic. Zgodba pripoveduje o lastovičjem paru, ki si je gnezdo naredil v avtorjevi hiši. »S pisanjem te zgodbe sem spoznal ptice, za katere sploh nisem vedel, da prihajajo k nam,« je zvestim bralcem zaupal Košuta in opozoril, da je delo namenjeno tudi ljudem v letih, ko že potrebujejo očala, saj so v knjigi izbrali vrsto črk, ki so zelo čitljive. Nekaj besed o dnevniškem zapisu, ki se začenja - mimogrede - v velikonočnem času, je povedal tudi grafik Marjan Kravos, ki je knjigo označil kot pravljico za odrasle, ki bi morda lahko dobila celo nadalje-
vanje. To Kravosovo misel je avtor takoj demantiral in s kančkom humorja dejal, da njegov dnevniški zapis ni pravljica, ampak zgodba o življenju, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo. »Nič pravljičnega ni v zgodbi o šestih lastovkah, ki odletijo v južne kraje, nazaj pa se vrne le ena. Tudi nobenega nadaljevanja ne bo, gre za zaključeno zgodbo, ki si ne zasluži dolgovezenja«, je bil odločen Miroslav Košuta. V nadaljevanju je prebral posvetilo prijatelju Alojzu Rebuli, ki ga je naslovil Pet jurčkov, pa ne prav velikih.
Prijetno druženje se je sklenilo s klepetom in nakupom najnovejše Ko-šutove knjige, za nakup katere se je odločila tudi generalna konzulka Ingrid Sergaš, ki je predstavitev knjige počastila s svojim (ne)uradnim obiskom. (sč)
Pesniška antologija
Ob prisotnosti Miroslava Košute
V knjigarni Lovat v Drevoredu XX. septembra bodo danes ob 17.30 predstavili dvojezično pesniško antologijo Miroslava Košute Dekle z modrikastim cvetom - La ra-gazza dal fiorepervinca. O knjigi, ki je izšla pri založbi Del Vecchio Editore iz Rima, bodo govorili urednica in prevajalka antologije Tatjana Rojc, pesnik in avtor Miroslav Košuta, profesorica sodobne italijanske književnosti Cristina Benussi, srečanje pa bo povezoval Walter Chie-reghin. Nekaj pesmi iz antologije bo prebrala igralka Lučka Počkaj.
Knjiga prinaša izbor poezije kriškega pesnika iz obdobja po drugi svetovni vojni in zajema kar pol stoletja Košutove ustvarjalnosti. V njej se zrcali osebna in nacionalna izkušnja, podobe domačega Krasa in Trsta. Košuta nam s svojo poezijo pripoveduje zgodbe ljudi, slika življenje skozi veselje in bolečino, ki jo rad obleče tudi v ironijo.
Knjigo so predstavili Nadia Roncelli, Miroslav Košuta in Marjan Kravos fotodamj@n
glasba - V ponedeljek zvečer je SKD Barkovlje gostilo odlične glasbenike
Operni in operetni pozdrav pomladi
Štirje uveljavljeni operni pevci so ob spremljavi pianistke blesteli pred polno dvorano in poželi stoječe ovacije
Pevci so bili prepričljivi, njihovi nastopi dekorativni in brezhibni
fotodamj@n
ribarnici beležijo odličen obisk
Blišč Trsta med letoma 1891 in 1914
Razcvet mesta prikazujejo slikovno gradivo, fotografije, razglednice, arhivski dokumenti in kolaž časopisnih člankov
Hiter razvoj industrije, razmah kulturnih gibanj, političnih povezovanj in zavedanj lastnih družbenih pravic - vse to dobro povzema razstava »Veliki Trst 1891-1914«, ki je že poldrugi mesec na ogled v nekdanji ribarnici. Občina Trst, idejna snovateljica razstave, je v tem obdobju zabeležila odličen obisk in obenem tudi dobre kritike.
Ne bo odveč, če spomnimo, da so na razstavi precej dobro predstavljene posledice, ki jih je za Trst imela 1. svetovna vojna. Ta namreč za sabo ni pustila le nepregledne množice mrtvih, ranjenih in pohabljenih, spremenila je pokrajine, politične ureditve in življenja ljudi. V letih pred junijem 1914, ko je eksplodiral sod smodnika in zavrtel ves svet ter napovedal burni čas 20. stoletja, je življenje v Trstu doživelo popoln razmah. Na razstavi, ki jo je postavil arhitekt Di-mitri Waltritsch, je v več poglavjih, ki so opremljena z različni barvnimi panoji iz pleksi stekla, predstavljen razvoj časopisne, zavarovalniške, ladjedelniške, arhitekturne in arheološke dejavnosti.
Čeprav so oblikovalci razstave ocenili, da mali človek ne sodi na razstavo, ki mesto predstavlja le v sijaju in blišču, jo obiskovalec zapusti zadovoljen. Na njej so na sodoben način predstavljeni glavni preseki v razvoju mesta s posebnim poudarkom na prostorskih danostih in urbanizmu. Strateška lega Trsta je občutno vplivala na razvoj ladjedelništva, ki je predstavljen v prvem razstavnem prostoru. Iz zapiskov je razvidno, da je flota ladjarske družbe Lloyd leta 1913 štela kar 178 ladij, kar odlično upodablja oljnata slika Vita Timm-la. Iz fotografij se vidi, kako velike ladje so pri nas gradili že ob koncu 19. stoletja, ko so k nam pripluli tudi eksponati za
naravoslovne muzeje. Na ogled so postavili dva primerka darov iz tropskih dežel; gigantno želvo in krokodila, ki pričata o bogati trgovski izmenjavi. Gospodarskega razcveta mesta bržkone ne bi bilo brez zavarovalnice Generali, ki je bila ustanovljena leta 1831. Razstavljene so zavarovalniške listine, propagandni oglasi in dokumenti, ki pričajo o mednarodnem
poslovanju zavarovalnice, ki je imela podružnice po celi Av-stro-Ogrski. Dokumentarno gradivo pod steklom je zanimivo, širši javnosti pa približa tudi zavarovalniško dejavnost v Pragi, ki jo je vodil češko-avstrijski pisatelj Franz Kafka. Arhiv zavarovalnice Generali je razstavil dopisovanje med zavarovalnico Generali in mladim Kafko, ki se je, kot je razvidno iz dobro ohranjenega pisma, zelo veselil službovanja v mednarodno uveljavljeni zavarovalniški družbi. Predstavljen je tudi njegov življenjepis, zanimiv pa je podatek, da je Kafka nekaj časa delal v odvetniški pisarni, vendar je relativno zgodaj ugotovil, da ga ta poklic ne zanima.
Zlata doba pa se je pisala tudi v založniški dejavnosti. V Trstu so v obravnavanem obdobju izhajali časopisi v italijanščini, slovenščini, nemščini, češčini, srbo-hrvaščini ... Avtorji razstave so posebno pozornost namenili tudi slovenski časnikarski dejavnosti. V vitrinah je razstavljen članek, ki ga je Edinost objavila na dan, ko je skozi mesto peljal mrtvaški voz s prestolonaslednikom in njegovo soprogo. Slovenstvo v Trstu podrobno predstavlja tematski sklop, ki prikazuje gradnjo, pomen in delovanje Narodnega doma. Slovenski Trst slikajo panoji rumene barve, ki so odlično opazni v razstavnem prostoru.
En tematski sklop obravnava dejavnost arheologov, ki so bili v tistem obdobju izjemno dejavni. V sklopu arheoloških izkopavanj so v letih 1887 in 1891 odkrili ostanke razkošne rimske vile v Barkovljah. Postavitev se ne osredotoča le na izkopavanja konec 19. stoletja, temveč tudi na dejavnost v letih tik pred izbruhom vojne. Zadnji tematski sklop pa obravnava razvoj umetnosti v obravnavanem obdobju. (sč)
V barkovljanskem kulturnem društvu so v ponedeljek zvečer odmevale najlepše operetne in operne arije in druge skladbe, ki so jih zapeli štirje uveljavljeni operni pevci. Miriam Spano s čvrstim sopranom, mezzosopranistka Silvia Bo-nesso, tenorist Francesco Cortese in baritonist Damjan Locatelli ter pianistka Tamara Ražem Locatelli so pričarali čudovit večer, ki je bil posvečen pomladi.
Organizatorji so koncert naslovili Pozdrav pomladi - od opere do operete, šlo pa je za tradicionalno srečanje, ki ga SKD Barkovlje že kar nekaj let pripravlja ob začetku pomladi. Društvena dvorana je bila skoraj premajhna za vse, ki so si želeli ogledati glasbeni spektakel. Med obiskovalci niso bili le znani obrazi, med njimi je bilo namreč kar nekaj novih obrazov, ki običajno ne zahajajo v društvene prostore. Odlični in pevsko prepričljivi pevci so večer uvedli v kvartetu, in sicer z Rossinijevo operno arijo. Sledila je odlična interpretacija Tirindelli-jeve Pomladi, ki jo je zapela Silvia Bo-nesso. Bučen aplavz je s Tostijevo arijo požel tenorist Francesco Cortese, za nežno interpretacijo Massenetove Elegije pa je poskrbela sopranistka Miriam Spano. Občinstvo je uživalo tudi ob odlomku iz Mozartove Figarove svatbe, ki ga je briljantno interpretiral Damjan Locatelli. Prvi del prečudovitega večera se je zaključil z operno arijo Donizetti-jevega Ljubezenskega napoja.
Sledil je intermezzo, ki so ga oblikovali gojenci Glasbene matice, in sicer iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli. Rok Dolenc, Simon Kravos in Max Zu-liani so na klavirju šestročno zaigrali skladbo G. Rossinija in navdušili občinstvo, ki je mlade pianiste nagradilo z bučnim aplavzom.
Sledil je drugi del glasbenega večera, ki je postregel z bolj ležernimi, a ravno tako čudovitimi melodijami. Veličastna je bila Granada, šarmanten Strangers in the night, ob koncu večera pa je lepo zazvenel skupni nastop vseh štirih pevcev, ki so odlično zapeli Benatzkyjevo opereto Pri belem konjičku.
Če potegnemo črto pod uspešnim večerom, lahko rečemo, da so bili pevci zelo dobri, ob spremljavi pianistke Ta-mare Ražem Locatelli so bili ubrani in prodorni, v nekaterih nastopih pa tudi dekorativni in privlačni. Za svoje nastope so pevci in pianistka poželi stoječe ovacije. (sč)
razstava - V nekdanji
MNENJA, RUBRIKE	Četrtek, 26. marca 2015	9
/
O NAŠEM TRENUTKU
Je biti manjšina res manjvredno?
Ace Mermolja
V razpravi o novem statutu SKGZ so nekateri delegati izrazili svoje nasprotovanje pojmu, ki ga zaobjema beseda "manjšina". Ob drugih priložnostih sem slišal podobne ugovore, kot se mnogi npr.ne strinjajo z dikcijo "zaščita". Vprašanja presegajo prostor odmerjen članku, vendar bi želel nakazati nekaj svojih gledanj.
Razumem, zakaj beseda manjšina moti in to v povezavi s pridevniki, kot so narodna (manjšina), jezikovna, etnična in morda še kaj. Že omenjeni pridevniki niso sinonimi, ampak označujejo vsak svoj predmet, zaustavil pa bi se pri besedi manjšina. Samostalnik je sestavljenka, kjer moti besedica "manj". Glede na izkušnje in preteklost se ta "manj" lahko nanaša na manjše a tudi na manjvredno, kar ni isto. Manj pomeni lahko odštevanje in spominja na Magrisovo opredelitev Trsta kot mesta "odštevanja". Manj je, kot zapisano, tudi slabševalnica, če že ne žalitev.
Besedi manjšina se lahko izognemo z drugimi opredelitvami, kot so npr. Slovenci v Italiji, slovenska narodna skupnost v Italiji in z drugimi, ki zre-ducirajo kategorijo narodnosti: jezikovna skupnost, etnična skupnost in vse do krajevne skupnosti, ki se uveljavlja v nekaterih opredelitvah v videmski pokrajini. Slednja oznaka je najbolj redu-ktivna in vodi do minimalističnega "po našim".
Meni se pojem manjšina nikakor ne zdi že vnaprej nekaj reduktivnega in omalovaževalnega. V umetnosti, znanosti, politiki in v drugih človeških dejavnostih so praviloma manjšine nosilke novosti, ki povzročijo poznejše prelomne spremembe. Res se genialci lahko zazdijo sprva nekoliko nori ljudje, ker lomijo večinske norme in misli, pozneje pa jim postavljajo spomenike. Prve krščanske sekte si verjetno niso mogle predstavljati, da jim bodo nekoč gradili kupolo sv. Petra v Rimu in druge katedrale po svetu.
Ker veliko razpravljamo o demokraciji, so politične manjšine in njihova institucionalna vloga jamstvo, da ne zavladata enoumje in tiranija. Tudi v narodnem smislu lahko pomeni manjšina v določenem prostoru več in ne manj in to v smislu t.i. "dodatne vrednosti".
Italijanski zakoni, ki ščitijo narodne ali jezikovne in etnične skupnosti praviloma uporabljajo pojem "manjšina". Lahko diskutiramo o pridevnikih, saj, kot sem zapisal, pomenijo narodna, jezikovna ali etnična manjšina različne vrste skupnosti, ki hranijo različno stopnjo zavesti, kar odpira obsežno poglavje o narodnem vprašanju. Recimo, da je dikcija "jezikovna manjšina" najnižji skupni imenovalec različnim skupnostim, ki niso italijanska večina. Ta dikcija je v italijanskih zakonih norma in je včasih vprašljiva.
Beseda manjšina pa je po mojem mnenju neoporečna, saj je manjšinskost tisti element, ki opravičuje posebne zaščitne norme, posebne podpore, izjeme v pravilnikih itd. Zakoni v prid manjšine opredeljujejo priznanje in vrednost pojma. Čisto v obratni smeri je npr. fašizem v svojem totalnem nacionalizmu videl v narodnih manjšinah manjvredne in za državo nevarne skupnosti. Nacizem pa je metal v lagerje tudi ljudi, ki so bili manjšina po telesnih in zdravstvenih značilnostih: npr. umobolne ali pohabljene.
Danes so različne manjšine (ob narodnih tudi verske, spolne, telesno prizadete) vedno bolj vredne posebnega priznanja, zaščite in zakonov. Lahko npr. kritično ocenjujemo zaščitni zakon za Slovence, ne moremo pa obiti dejstva, da je, kljub vsem pomanjkljivostim, pomenil akt priznanja posebne
vrednosti slovenske manjšine v Italiji. V tem smislu je beseda "manjšina" izgubila negativni prizvok, čeprav ga nekatere ideološke manjšine še ohranjajo v svoji kulturni in politični zavesti. Zaradi teh nostalgikov pa bi ne videl v pojmu manjšina nekaj negativnega, ampak vrednoto, ki jo je potrebno ščititi, ohraniti in razvijati.
Omenil sem pojem "zaščititi', ki je za mnoge kontroverzen, saj izpade kot prispodoba živalskega vrta, kjer ščitijo (ali mučijo) nekatere redke živali. Zaščita ni vedno v sozvočju z razvojem, je pa lahko pozitiven element. Določeno kulturno dediščino ali staro narečje je potrebno povsem realistično zaščititi in ne pričakovati, da se bodo znaki davnine posodabljali. Težko npr. pričakujemo, da se bo rezijansko narečje moderniziralo, čeprav lahko vase sprejema številne nove izraze, ob tem pa tvega sa-mouničenje. Prednost knjižnega jezika je, da se po definiciji spreminja, obnavlja in prilagaja potrebam iz leta v leto.
Iz omenjenih razlogov ne vidim v besedi manjšina slabšalno besedo ampak, obratno, dodatno vrednost, če je seveda manjšina sposobna sprejemati novosti sedanjosti in "izzive prihodnosti". Pokojni Bogo Samsa je pravil: "Manjšina ni minus" in je imel prav.
V naslednjem odstavku se bom oddaljil od argumenta, čeprav bo ostala beseda manjšina, tokrat v negativnem smislu, aktualna. Zmaga Benjamina Netanjahuja in skrajne desnice v Izraelu me je po svoje prizadela, čeprav dogodek nima več teže, ki bi jo imel pred kakim desetletjem.
Netanjahu je zmagal tako, da je kot zadnji klic zalučal med politične obljube to, da ne bo dovolil samostojne palestinske države, da ne bo umaknil naselij iz Cisjordanije in da se bo boril proti temu, da bi Iran postal nova jedrska sila. Skratka, označil je sovražnika in zatrobil v vojni rog. Bojni klic je preglasil ostale argumente volilnih tekmecev in zamrznil Izrael v svojo lastno preteklost. S tem pa je stari vodja zaklenil državo v vsestransko manjšin-skost.
Pred leti bi dogodek povzročil mednarodni pretres. Novica bi zasedla prve strani vseh časopisov in bi bila osrednja novica. Borzni trgi bi strmoglavili, cena nafte bi se dvignila itd. Danes vsega tega ni bilo. Izraelske dogodke je zasenčil teroristični napad na muzej v Tuniziji. Svet se zaveda, da izraelske nepopustljive politike krepijo islamski fundamentalizem in terorizem, ki postaja vedno manj verski in vedno bolj razbojniški. To pa vsem samo škodi.
Nadalje: Izrael ni več v osrčju energetskega polja. Arabski svet ni več petrolejski monopolist. Razvite države tokrat resnično investirajo v alternativne energetske vire, ki postajajo posel stoletja. Smrt blokovskega sveta je ohladila vroče stičišče na meji med Izraelom in Palestinci. Ne nazadnje se sam zgodovinski spomin umika v hlad muzeja in holokavst je vedno tanjši ščit za izraelske agresivne politike. To velja celo za ZDA, kjer so židovski lobiji močni, a ne mislijo več kot Netanjahu, ker ne vidijo v njegovi politiki kakega interesa. Izrael tvega marginalizacijo in ob-sojenost na vedno bolj lokalen in po svoje manjšinski konflikt.
Mi postajamo do problema vedno bolj brezbrižni, Izraelci pa bodo morali vedno bolj računati na soočanje z lastnimi zli duhovi in s skominami, da bi tudi oni razvili svojo varianto verske ali mesijanske nepopustljivosti. Zapirati vrata prihodnosti pomeni za Izrael usodno in vsestransko "manjšinskost" v negativni inačici. Postavlja se še ena zavora miru in napredku: zaprtost vase ubija.
JEZIK NA OBROBJU
Moj zadnji prispevek je bil precej pesimističen. Iz leta v leto opažam, kako peša vsakodnevna raba našega ma-ternega jezika. Sredi preprostega pogovora nam zmanjka izraz, pa ga nadomestimo z italijanskim, in beseda steče naprej v drugem jeziku, ne da bi se tega sploh zavedli; še opazimo ne, če nas kdo na to ne opozori.
Naše besedišče je vsak dan skromnejše. Malokdo se potrudi in uporabi ali v članku napiše ustreznejši izraz. Na vseh prireditvah, kakršnekoli vrste srečamo samo prisotne, v vseh sklonih in številih. Kar presenetilo me je, ko je naš poročevalec pred nekaj tedni omenil utrditev slovenske navzočnosti v mestu. Na žalost so take besede bele vrane. Temu se niti čuditi ne morem, saj sem se naučila in si zapomnila, da v Trstu naši Slovenci poznajo samo bele muhe. Kadar naletim na katero, jo kar hitro prekrstim v vrano, pa je volk sit in koza cela. Nerodno bi bilo le, če bi otroci v šoli mislili, da je muha ptič, vrana pa žuželka. Vedeti moramo, da taki svobodni prevodi niso primerni za šolo, še posebej pa ne za učenje drugega jezika. S pridom pa bi jih lahko uporabili naši poročevalci.
Reki in pregovori ali pa tudi druge ustaljene fraze so navadno zelo sugestivni in si jih zato ni težko zapomniti. Pomagajo nam pri pravilni
Zakaj Pepi ščavo?
V Primorskem dnevniku 20. marca 2015 smo prebrali intervju z režiserjem Sebastijanom Horvatom (SSG-Hlap-ci), ki je med drugim izjavil: »Pred dnevi sem prvič fasal to "ščavi" na ulici. Mislil sem, da je to že mimo, pa ni čisto.«
Ne, res ni čisto mimo. Tudi mnogi naši rojaki na Tržaškem npr. radi in pogosto uporabljajo za znani mestni bife naziv »Pepi ščavo«. Ta ponižujoča beseda mnoge ljudi zaradi preteklih izkušenj zbode in je tudi v tej zvezi ne želijo slišati.
Še iz otroštva se spominjam, da smo, ko smo se z mamo s tramvajem spustili v Trst, vedno obiskovali samo Bife Tomažič. To je bil ustaljeni naziv. Morebiti pa je to bila le vaška navada in se mestni Slovenci izražajo drugače.
Lep pozdrav
Jelka Daneu Cvelbar
Rodoljub in komunist
Rodoljub - seveda je bil rodoljub, in komunist - seveda je bil komunist. Rodoljubni komunist, vam to ne gre v račun? - pa sezujte se!, bi rekla moja nona, ki je imela vedno pri roki kak ljudski rek. Ko je bila prilika, je tudi kar hitro povedala, kako je lonec rekel kozici, da je črna. In potem to večno vprašanje, ali si prej Slovenec ali prej komunist. Prav gotovo pa je kdo na tokratnem srečanju v Ljubljani vendar omenil Tomažičevo pismo tovarišem »za zmago delavskih množic, za zmago proletariata, za ustanovitev slovenske sovjetske republike in zvezo sovjetskih republik vsega sveta«.
Teh besed seveda ne namenjam sorodnikom, ne Tomažičevim in Co-ljevim, ne Zajčevim, ne Kraljevim in drugim. Tudi ne poročevalcem, novinarjem. Pač pa poklicnim izobražencem, raziskovalcem.
Prihajajo dnevi proslavjanja. Proslavljanja dneva upora proti okupatorju ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kajpak seveda antiimperialistične fronte, in dnevi osvoboditve Italije, Slovenije,Trsta, Ju-
izbiri predlogov, pa tudi sklonov, s katerimi se vežejo nekateri glagoli.
Pri nas sem brala: »... O tem so se s svojimi očmi prepričali člani komisije.« Nisem razumela, za kaj je bilo treba dodati tiste »svoje oči«. Če so si prišli ogledat gradnjo, je razumljivo, da so uporabljali oz. uporabili oči.
Če bi hotel poročevalec izpostaviti njihov osebni pogled, bi moral v slovenščini zapisati, da so se o tem prepričali »na svoje oči» ali pa na »lastne oči«. Kdor bi hotel izpostaviti svojo navzočnost pri ogledu, bi rekeI:»Osebno sem (smo) si ogledal (i) gradnjo čistilne naprave. Italijanski način »in prima persona« - »v prvi osebi« se v slovenščini uporablja samo pri nas.
Pa še tretjo možnost imamo na razpolago. Komisija bi se Iahko osebno seznaniIa z gradnjo čistiIne naprave. Glagol seznaniti se torej veže z orodnikom, čeprav je v medijih pogosteje zapisan mestnik. Napačna ve-zIjivost gIagoIa seznaniti se o tem se je začela že pred več leti širiti v Lju-bIjani, in tudi tukajšnji pisci so se je nalezli in se okužili z njo. SSKJ (tudi zadnji l.2014) ima vrsto zgledov, od katerih pa je le eden (publ.) z orodnikom, in sicer »predsednik jih je seznanil o delu v organizaciji« pa še ob tem je priporočilo »z delom«.
Še danes je celo pri nas popol-
goslavije, kajpak izpod nacifašizma. Prihaja 9. maj, Dan zmage, dan zloma nacistične Nemčije in njenih zaveznikov v letu 1945 in Dan Evrope, istega 9. maja, pet let kasneje, ko je leta 1950 - da, prav na isti dan, francoski minister Robert Schuman objavil svoj.
Kje da bom proslavljala 70. obletnico zmage nad nacifašizmom? S partizani, s kom neki pa naj bi tu pri nas praznovala? Zavezniške zastave so s partizanskimi takrat plapolale tudi na Velikem trgu v Trstu, pa tudi v mojem drugem rodnem mestu, Tržiču ob Soči.
Potem bodo, res upam, prišli tudi dnevi namenjeni pogovoru, izmenjavi, skupnemu iskanju odgovorov. Če bomo vsaj včasih kaj skupaj iskali, bo že dobro.
Marta Ivašič
Slovensko gledališče v Narodnem domu in Hlapci
Marsikdaj pride pri hitrem pregledovanju ali zapisovanju do nerodno vnešenih podatkov. Cankarjevo dramo Hlapci je prvič uprizorilo Slovensko gledališče (SG) v Narodnem domu v Trstu tik pred iztekom sezone, 31. maja 1919 (prim. Edinost 18. maja 1919 in 1. junija 1919). Tržaški Ljudski oder je deloval drugje in bil nekaj drugega: ustanovil ga je Ivan Regent v sklopu JSDS (prim. I. Regent, Spomini, Lj 1967). Dejavnost tega društva, je bila usmerjena v ozaveščanje delavcev: izjemno bogata knjižnica, predavanja (Cankar, Jernejčič, Kristan, Regent, Tuma) in občasne predstave v lastni režiji so nezanemarljiva dejstva in jih obravnavamo kot vzporedno dejavnost organiziranega delavstva, nekakšno protiutež liberalno usmerjenemu meščanstvu, ki se je zbiralo v Narodnem domu.
Bogomila Kravos
Ne plujemo več samo po Jadranu
Spoštovani ar,
samo nekaj misli glede poročanja o srečanju v Zadružni banki Doberdob
noma nemogoče, da bi npr. »sin se-znaniI starše o svojem dekIetu«. Lahko bi jim o svojem dekIetu pisaI, pripovedovaI, seznaniI pa bi jih prav gotovo z dekletom. Enako velja za gIagoI spoznati koga s kom (s čim) aIi spoznati se s kom (s čim). PoIeg te zveze pa je pogostejša spoznati koga (kaj).
Neslovensko zvenijo v našem tisku tudi številni pasivi. Brala sem »Ker je projekt sofinanciran s sredstvi Evropske unije, se morajo držati. « Bolj razumljivo in slovensko bi bilo: »Ker je projekt sofinancirala EU, se morajo...«
Hvale je vredno, da je pisec opustil naš priljubljeni izraz »s strani EU«, ni pa mogel mimo nepotrebnih prisotnosti, srbske izgradnje, zadovoljstva nad potekom, in še česa, kar beremo vsak dan.
Lelja Rehar Sancin
in Sovodnje. Prepričan sem, da se je banka potrudila za pripravo predavanja in je zagotovo izbrala argument in primere na podlagi konkretnih izkušenj, ki jih obravnava vsakodnevno oziroma jih njeni člani sami doživljamo. Preseneča me zaključek članka v PD dne 19. marca 2015. Kar in ker osebno poznam skoraj vse udeležence srečanja, zagotovo lahko trdim, da se nas velika večina (razen izjem) redno sooča z argumenti in primeri, ki smo jih obravnavali. Tržišče se je z globaliza-cijo in informatsko tehnologijo bistveno spremenilo že v 90-ih letih prejšnjega tisočletja, prinaša namreč nove izzive in ravno tako tudi nova tveganja.
Če bodo predavanja na tako dobrem nivoju, je udeležba že sedaj zajamčena.
S spoštovanjem,
Boris Čaudek
Fernetiči
Pred leti sem že pisal o istem problemu, opažam pa, da je še vse po starem. Kako to, da ena izmed dveh velikih trgovin jestvin na Fernetičih še vedno odlaga vse odpadke v zabojnike za suhe odpadke? Vsak dan gresta ves karton in vsa plastika v smetnjake na drugi strani ceste. In tak obrat odvrže dnevno verjetno še več kartona kot vsi občani skupaj. Zakaj je na nekaj kilometrov oddaljenih Opčinah (ki res spadajo v drugo občino) urejeno odvažanje kartona za trgovine? Je res nemogoče za občino Repenta-bor urediti ločeno zbiranje na Ferne-tičih?
Pavel Križman
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
pisma uredništvu
10
Sreda, 25. marca 2015
KULTURA
/
glasba - Operno gledališče Verdi v Trstu
Delikatno ravnovesje med solistko in orkestrom
Violinistka Francesca Dego in armenski dirigent Karen Durgaryan
Operno gledališče Verdi v Trstu ima novega nadzornika: Stefano Pace je nadomestil Claudia Orazija in prejšnji teden prevzel svojo funkcijo, čeprav ima še veliko obveznosti v Londonu, kjer je tehnični direktor nadvse ugledne Royal Opera House. Še ni znano, kako bo Pace krmaril po nemirnih vodah, saj so ekonomski problemi še vedno zelo pereči, prav tako ne vemo, če bo teater dobil umetniškega vodjo (to funkcijo si je lastil Orazi), ki bi bil ključnega pomena za bodočnost gledališča. Upad občinstva je namreč zaskrbljujoč kljub razveseljivi prisotnosti številnih mladih dijakov, zato bi bilo potrebno začrtati bolj jasno, privlačno in zanimivo programsko usmeritev, tako na opernem kot na simfoničnem področju.
Poslednji koncert dokaj razkosane simfonične sezone, ki se je začela 7.novembra, je bil sicer po svoje zanimiv in privlačen: solistka je bila Francesca Dego, ki je v Trstu prvič nastopila lani s koncertom Petra Iljiča Čaj-kovskega, letos pa je izbrala pravo redkost, edini violinski koncert, ki ga je Er-manno Wolf-Ferrari spisal l.1943 ter ga posvetil sloviti ameriški violinistki Gui-li Bustabo, s katero je prijateljeval. Za tržaško občinstvo je bila to krstna izvedba, kajti skladatelj je zaslovel predvsem na opernem področju (kmalu bo na tržaškem odru njegov Campiello) z lahkotnimi komedijami v beneškem okviru. Wolf-Ferrari je odločno zavračal vse, kar je pretreslo temelje evropske glasbe v začetku 20.stoletja ter se držal zakonitosti, ki so urejale harmonijo v 19.stoletju: iz tistega obdobja je obudil violinske prijeme, ki izpostavljajo solistovo virtuoznost, pa tudi spevnost. Okusen začetek z lirskim dialogom med violino in flavto nam je vzbudil upanje, da bomo slišali po krivem zanemarjeno umetnino, toda posrečeni navdih je skladatelja kmalu zapustil, tako da je koncert sicer prijetna, a šibko zgrajena partitura, ki postane znova zanimiva v drugem delu tretje-
Violinistka Francesca Dego je nastopila z orkestrom, ki ga je prepričljivo vodil armenski mojster Karen Durgaryan
fabio parenzan
ga stavka. Francesca Dego, ki je bila kot Guila Bustabo čudežni otrok -prvič je nastopila, ko je bila stara komaj sedem let-, je zelo samozavestno in suvereno izpeljala tehnično dokaj zahteven koncert, pokazala svoj močni temperament, pa tudi kanček romantike, s katerim je lepo ovrednotila partituro. Požela je navdušene aplavze, ki se jim je oddolžila z ognjevito izvedbo prvega stavka Sonate št.2 Eugenea Ysayeja.
Orkester je vodil armenski mojster Karen Durgaryan, ki je že med violinskim koncertom opozoril nase z zelo prepričljivim obvladanjem delikatnega ravnovesja med solistko in orkestrom. Dirigent, ki v svoji domovini vodi državni orkester v prestolnici Yerevan, vedno bolj pogosto nastopa v tujini (v Rusijo, kjer se je izpopolnjeval, ga je povabil sam Valeri Gergiev): prepojen je z muzikalnostjo, ki jo zna zelo učinkovi-
to posredovati orkestru. Njegovi gibi poustvarjajo tekočo in razgibano glasbeno pripoved, ki ne zanemarja nobene podrobnosti-teh pa je v Simfoniji št.2 v e-molu op.27 Sergeja Rachmaninova nič koliko. Ruski skladatelj, ki je zaslovel predvsem kot klavirski virtuoz, ni nikoli skoparil s sredstvi, ki so njegovi glasbi dale spektakularne razsežnosti. Čeprav sodim med tiste, ki v sami bo-hotnosti še niso našli globljega smisla, rada priznam, da je tržaški orkester pod vodstvom odličnega dirigenta znova pokazal svojo visoko kakovost-pa čeprav v simfoniji, ki ne sodi v sam vrh glasbenega snovanja 20.stoletja. Romantično viharna, večkrat brez prave logike, včasih pa kar lepo navdahnjena, je simfonija vsekakor navdušila tržaško občinstvo, ki je dirigenta in orkester zasulo s povsem zasluženimi aplavzi.
Katja Kralj
gledališče - SNG Nova Gorica in Gl. Koper
Iztok Mlakar se bo predstavil
s Pašjonom
Po uspešnicah Duohtar pod mus! (2007) in Sljehrnik (2011) prihaja letos na odrske deske tretje delo izpod peresa Iztoka Mlakarja, javnosti dobro poznanega kantavtorja in igralca. Tokratno dramsko besedilo, ki se po žanru uvršča med komedije, nosi naslov Pašjon. Navdih je Mlakar črpal iz življenja Jezusa Kristusa oziroma iz nove zaveze Svetega pisma. Tudi ta gledališka predstava bo, tako kot prvi dve, nastala v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica in v režiji Vita Tauferja. Ogledati si jo bo moč kot zaključno predstavo letošnje sezone v koprskem gledališču oziroma kot uvodno predstavo prihajajoče sezone novo-goriškega SNG. S študijem je ekipa začela včeraj.
Avtor vsebine Pašjona še ne želi razkrivati: »Saj veste, pri komediji je stvar v tem, da vica ne smeš do konca povedati prej kot ga zaigraš.« Na vprašanje, ali je s svojim zadnjim delom zadovoljen, Mlakar, ki bo v Pašjonu tudi igral eno do vlog, odgovarja: »Dve leti sem se prebujal ob šestih zjutraj, ko so mi ropotale rime po glavi. Sedaj se mi zdi, da nisem tako slabo vsega 'spletu ukop'.« V isti sapi pa dodaja, kako ni nikdar čisto zadovoljen s tem, kar naredi: »Ker kadar bom enkrat zadovoljen, bo cajt za umret. Srce mi razbija, ko bom enkrat prvič slišal, kako bodo drugi to prebrali, kar je vedno dogodek. Ker to zazveni v popolnoma drugi tonaliteti, kot sem si predstavljal, in to je super, krasno!«
Po burki Duohtar pod mus! in burkaški moraliteti Sljehrnik, prihaja na oder Mlakarjev Pašjon. Žanr? »Definitivno komedija. Spada k starosti. Vedno namreč pravim, da je humor stvar zrelega pogleda na življenje,« odgovarja Mlakar. Tudi to delo je napisano v primorskem narečju, saj je narečje po Mlakarjevih besedah živ jezik oziroma gledališki jezik 'par excellence', ki omogoča dodatno dimenzijo.
»V tem hipu je to najbolj zrel Iztokov tekst. V vsakem stavku je oster, pro-nicljiv, duhovit. V tej najnovejši igri razkriva druge misli, registre, gre za popolnoma drugo zgodbo od prejšnjih dveh,«
Iztok Mlakar
km
je prepričan režiser Vito Taufer. »Hodi seveda po nevarnem robu - delati komedijo iz pasijona ni enostavno, še posebej če hočeš ostati v mišljenju resen. Mislim, da je to precej resna, čeprav na prvi pogled komična interpretacija pa-sijona.« V kakšno smer bo torej režiser odpeljal predstavo? »Možnosti sta dve,« odgovarja Taufer, »prva se zelo neposredno dotika našega časa in prostora, pri drugi gre pa za vendarle arhetipsko, temeljno formo, kulturen obrazec, ki je del naše kolektivne izkušnje.«
Tudi tretje Mlakarjevo delo, kot rečeno, nastaja v koprodukciji dveh primorskih gledališč. »Za nas je povezovanje v tekstih Iztoka Mlakarja nekaj, kar sprejemamo kot popolnoma naravno in skoraj obvezno, ker če se Primorska s čim identificira, je to gotovo Iztok Mlakar,« je prepričana Katja Pegan, direktorica koprskega gledališča. »Mlakar ima ta svoj prostor svobode, ki je fenomenalen in ki si ga je pridobil popolnoma kot higieničen, samostojen in neodvisen kantavtor, pisec, pevec ... takšna čistost je redka v tem prostoru. Prav zaradi tega je dobil veliko kre-dibilnost kot človek in ustvarjalec, da jo imamo zaradi tega tudi mi, Primorci,« je prepričana Peganova.
Katja Munih
rossettijevo gledališče - Abonmajski niz alternativne scene
Odrski poklon Fabriziu De Andreju
Novinar Andrea Scanzi in glasbenik Giulio Casale sta nastopala minuli konec tedna v tržaški dvorani Miela
Andrea Scanzi (levo) in Giulio Casale
gledališče miela
Novinar Andrea Scanzi in glasbenik Giulio Casale, ki je po malem tudi novinar, sta bila gosta v tržaški dvorani Miela z odrskim poklonom priljubljenemu kan-tavtorju Fabriziu De Andreju z naslovom Le cattive strade; naslov se s citatom iz šansona Georgesa Brassensa navezuje na protagoniste De Andrejevih balad, to je na ljudi, ki se ne držijo konvencij in ki ponoči, ko so ulice prazne, ubirajo slabe poti. Po-klon je Rossettijevo gledališče uvrstilo v abonmajski niz alternativne scene.
Novinar Andrea Scanzi je dolga leta pisal za dnevnik La Stampa, medtem ko sedaj sodeluje z dnevnikom Il Fatto Quoti-diano, a je vedno posvečal veliko pozornosti glasbi, saj se je diplomiral s tezo o kantav-torjih in je na začetku kariere sodeloval z revijo Mucchio Selvaggio, katere teme se navezujejo ravno na glasbo, film in knjige. Sicer med svojimi poklicnimi zanimanji našteva tudi kulinariko in zlasti enologijo, vsekakor so mu še najbolj pri srcu ravno kan-tavtorji, saj je bil dolga leta član žirije Ten-cove nagrade in je nedavno pripravil odrski poklon Giorgiu Gaberju.
Gaber je pritegnil tudi Giulia Casa-leja, ki je leta 2006 objavil knjigo Se ci fosse un uomo - gli anni affollati del Signor
Gaber in nastopil z novo uprizoritvijo predstave Polli di allevamento. Kakorkoli že, glasbeno pot je Casale nastopil z rock skupino Estra.
Pred dvema letoma je Scanzijevo in Casalejevo pozornost pritegnil genovski kantavtor Fabrizio De Andre in skupaj sta pripravila odrsko predavanje, ki se prepleta s izvedbo nekaterih pomenljivejših skladb v živo. Njun poklon leta 1999 umrlemu protagonistu italijanske glasbene scene je sicer dokaj konvencionalno kronološko zasnovan na kantavtorjevem življenjepisu od prvih posnetkov, denimo Geordie, ki jo Casale izvede v živo s spremljavo na kitaro, do zadnjih uspešnic v genovskem narečju. Med Scanzijevim navajanjem podatkom in bežne analize De Andrejevih albumov, pri katerih so sodelovali najpomembnejši protagonisti italijanske rock scene, sicer ne vedno z idiličnim izidom, naj omenimo Francesca De Gregorija in Ivana Fossattija, Casale izvede še nekaj znanih pesmi, denimo La col-lina, Verranno a chiederti del nostro amore in Fiume Sand Creek. Klimaksni trenutek predstave pa je posnetek De Andrejeve izvedbe skladbe Sidun med koncertom v Rimu leta 1998. (bov)
Periševe mučenice ženske iz vseh obdobij in z vseh koncev sveta
Hrvaški pisatelj Želimir Periš je avtor družbeno angažirane zbirke kratkih zgodb Mučenice, ki je v slovenščini izšla pri založbi Modrijan. Ženske v knjigi so mučenice zato, ker so v družbi postavljene v podrejeno vlogo. V knjigi je 15 zgodb, povedanih iz ženske perspektive. Polovica zgodb se navezuje na mitološke ali zgodovinske osebnosti, druga polovica knjige prinaša zgodbe hrvaških žensk različnih starosti. Bralec med drugim spozna usodo Eve, Device Marije, Penelope, Johanne, ljubice Immanuela Kanta, Marie Sklodowske Curie. Kot je pojasnil, mu je bilo vodilo pri ustvarjanju izbrati nekatere najbolj znane like iz zgodovine in jim dati možnost, da svoje zgodbe povedo na svoj način. Uradno zgodovino so namreč pisali moški, ki so imeli moč, da so to lahko počeli. V njegovi knjigi spregovorijo ženske, ki s svojimi pripovedmi zapolnijo vrzeli v znanih zgodbah. Kot je še povedal, se je pri mitoloških osebah držal izvornih tekstov, pri zgodovinskih osebnostih pa uradnih biografij. (STA)
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 25. marca 2015
1 1
pariz - Vsi potniki nemškega letala (150) mrtvi, vzroke nesreče še raziskujejo
Airbus padal dolgih osem minut in se raztreščil v francoskih Alpah
PARIZ - V Alpah na jugovzhodu Francije je včeraj strmoglavil airbus A320 nemškega nizkocenovnega letalskega prevoznika Germanwings s 150 ljudmi na krovu. Umrli naj bi vsi, med žrtvami pa je po prvih podatkih 67 nemških državljanov. Letalo je padalo osem minut, o vzrokih nesreče pa zaenkrat ni znanega še nič. Eno črno skrinjico so že našli. Po dosedanjih podatkih je letalo, ki je letelo iz Barcelone v Düsseldorf, ob 10.45 doseglo svojo običajno višino letenja, ki pa jo je po minuti spet zapustilo. Nato je začelo padati, kar je trajalo osem minut. Stik z letalom so francoski kontrolorji izgubili ob 10.53 na višini približno 1800 metrov nadmorske višine.
Katastrofa se je zgodila na goratem območju s strmimi pobočji, ki ni dosegljivo z avtomobili in dosega višino do 2000 metrov nadmorske višine. Razbitine letala ležijo na površini več kvadratnih kilometrov.
Prvi posnetki z območja so prikazali dele trupa letala z dobro vidnimi okenci. Spet drugi deli so povsem majhni in puščajo vtis, da se je letalo razletelo na drobne koščke ob trčenju v skale.
Predstavniki letalske družbe Ger-manwings so popoldne stopili pred novinarje in pojasnili, da je bilo na letalu po prvih podatkih 67 nemških državljanov in med drugim tudi dva dojenčka. Narodnosti ostalih niso razkrili, so pa španske oblasti že pred tem sporočile, da naj bi bilo na krovu letala 45 španskih državljanov. Med mrtvimi naj bi bili tudi Turki in najmanj en Belgijec. O morebitnih slovenskih potnikih ni podatkov.
Med potniki je bila tudi skupina 16 nemških šolarjev z dvema učiteljicama iz šole v mestu Haltern v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. Približno 15 let stari šolarji so bili v Španiji na enotedenski izmenjavi. Šolo, s katere so prihajali, so sredi dneva zaprli, v njej pa postavili krizni štab. Učenci pred poslopje polagajo rože. Tako nemška kanclerka Angela Merkel kot predsednik Joachim Gauck sta izrazila pretresenost ob nesreči, kanclerka je odpovedala vse svoje včerajšnje obveznosti, Gauck pa je prekinil obisk v Južni Ameriki.
Pretresen je tudi španski premier Mariano Rajoy. Oba z Merklovo bosta v sredo obiskala prizorišče nesreče, kjer naj bi se srečala s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. O vzrokih nesreče ni znanega še nič. »V tem trenutku ni mogoče izključiti nobene možnosti,« je dejal francoski premier Manuel Valls.
Preiskavo dogodka so prevzeli preiskovalci francoske agencija za preiskave letalskih nesreč (BEA). Prav njim bodo tudi izročili prvo od črnih skrinjic, ki so jo že našli na prizorišču nesreče, je potrdil francoski notranji minister Bernard Ca-zeneuve.
Francoske oblasti so včeraj v najkrajšem možnem času sprožile operacijo iskanja trupel, ki pa bi bila po pisanju francoske tiskovne agencije AFP glede na težavnost dostopa do območja dolgotrajna.
Glavni pilot je imel najmanj deset let izkušenj in za sabo že najmanj 6000 ur letenja. Letalo je bilo poleti leta 2013 deležno temeljitega pregleda. Predstavniki družbe so tudi zatrdili, da je bilo letalo opremljeno z najsodobnejšo računalniško tehnologijo.
Zaenkrat vlada zmeda glede tega, ali je letalo poslalo klic v sili. Tuji mediji so sprva poročali, da ga je letalo poslalo ob 10.47, a so na francoski direkciji za civilno letalstvo kasneje povedali, da ga letalo ni poslalo, temveč se je kontrola zračnega prometa odločila razglasiti, da je letalo v težavah, potem ko je izgubila stik z njim.
Družba Germanwings je že sporočila, da do včeraj v tovrstni nesreči ni bi-
Na fotografijah: levo zgoraj ostanki letala, ki se je razletelo na drobne kose; levo spodaj reševalna akcija v francoskih Alpah; desno svojci umrlih potnikov
ansa
lo udeleženo še nobeno njeno letalo. Gre tudi sicer za prvo letalsko nesrečo kakega evropskega nizkocenovnega letalskega prevoznika.
Germanwings je sicer Lufthansina hčerinska družba in je v njeni stoodstotni lasti. Ustanovljena je bila leta 2002, od leta 2013 pa je cenovno ugoden prevoznik od matičnega koncerna postopoma prevzel manj pomembne povezave z večine nemških letališč po vsej Evropi. Edina izjema so ostali leti s ključnih Lufthansinih vozlišč - letališč v Frankfurtu in Munchnu.
Gre za najhujšo letalsko nesrečo na območju Francije od leta 2000, ko je v strmoglavljenju letala concorde družbe Air France umrlo 113 ljudi. Najhujša letalska nesreča v Franciji se je zgodila 1. decembra 1981, ko je v korziško goro San Pietro treščilo letalo slovenskega prevoznika Inex-Adria. Umrlo je vseh 180 ljudi na krovu. To je bila najhujša letalska nesreča tudi v slovenski zgodovini.
Po strmoglavljenju letala so iz vseh strani začeli prihajati izrazi sožalja svojcem žrtev in voditeljem Nemčije in Španije, od koder je večina žrtev. Sožalje je v imenu EU družinam žrtev me drugimi izrekel tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Obrnil se je tudi na voditelje vseh prizadetih držav, vključno s francoskih predsednikom Francoisem Hollandom, nemško kanclerko Angelo Merkel in španskim premierjem Marianom Rajoyjem. Sožalje sta izrazila tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Ta je za sredino odprtje mini plenarnega zasedanja parlamenta napovedal minuto tišine v spomin na žrtve.
Da so v mislih in molitvah z žrtvami in njihovimi družinami, so sporočili tudi iz Bele hiše. Ameriški predsednik Barack Obama je bil o dogodku obveščen, ameriški organi pa so ponudili pomoč francoskim, nemškim in španskim oblastem. Zaenkrat ni znakov kakršnekoli povezave s terorizmom, je sporočila tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Bernadette Meehan.
tunis - Teden dni po atentatu Tunizija spet v centru pozornosti
Na Svetovnem socialnem forumu srečanje tisočev aktivistov z vsega sveta
TUNIS - V tunizijski prestolnici se je včeraj ob začetku Svetovnega socialnega foruma začelo zbirati na tisoče aktivistov z vsega sveta. Nacionalni muzej Bardo medtem kljub napovedim, da ga bodo znova odprli, ostaja zaprt. Kot so pojasnili v muzeju, jih je preložitev odprtja presenetila v »zadnji minuti«, oblasti pa so se zanjo odločile iz varnostnih razlogov.»Pre-senetilo nas je v zadnji minuti, a notranje ministrstvo je sporočilo, da iz varnostnih razlogov ne moremo sprejeti večjega števila obiskovalcev,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik muzeja.
Ministrstvo za kulturo je pozneje sporočilo, da muzeja niso odprli zaradi logističnih težav, saj ne bi mogel sprejeti več tisoč ljudi. Kurator muzeja je za tunizijski radio povedal, da ga bodo za javnost verjetno znova odprli v nedeljo.
Popoldne so kljub temu pripravili slovesnost simboličnega vnovičnega odprtja muzeja z nastopom simfoničnega orkestra v muzeju in počastitvijo žrtev terorističnega na-
Tunizijci manifestirajo pred muzejem Bardo
pada minuli teden. Koncerta v muzeju se je udeležilo več sto povabljenih. Pred muzejem pa se je zbralo več tisoč Tunizijcev in aktivistov iz vsega sveta, ki se udeležujejo Svetovnega socialnega foruma.
Pred tem se je pred muzejem zbralo na stotine ljudi, mnogi s plakati, na katerih so pozivali tujce k obisku Tunizije. Država je namreč v pretežni meri odvisna od prihodkov od turizma in med prebivalci se širi strah, da se bodo ti zaradi nedavnega napada na muzej, v katerem je bilo ubitih 20 tujih turistov in policist, občutno zmanjšali.
V Tunisu se je sicer včeraj začel Svetovni socialni forum, naj-
večje zborovanje aktivistov na svetu. Forum, ki so ga prvič organizirali leta 2001 v Braziliji, tokrat drugič poteka v Tuniziji, prvič je pred dvema letoma. Na njem bodo razpravljali o alternativah kapitalističnemu gospodarstvu in pravičnejši glo-
balizaciji.
Kot na svoji spletni strani piše nemški Deutsche Welle, na forumu pričakujejo več kot 4000 nevladnih organizacij in na de-settisoče kritikov globalizacije. Organizatorji se kljub napadu na muzej Bardo niso odločili za odpoved in so tudi sporočili, da so vse mednarodne organizacije potrdile udeležbo, odpovedi pa zaradi napada niso beležili.
Kot so poudarili, s tem tudi izražajo svojo solidarnost s Tunizijo, njenimi ljudmi in svojci ubitih ter svojo zavezanost »načelom miru in solidarnosti med narodi za svobodo in demokracijo«. Ob včerajšnjem začetku foruma so popoldne pripravili pohod pod sloganom »Narodi sveta združeni proti terorizmu«, ki so ga končali pri muzeju Bardo.
ansa
1 2 Sreda, 25. marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
tržič - Vodstvo je napovedalo odpust 50 zaposlenih
Jezni delavci zasedli mlin De Franceschi
Delavci in uslužbenci družbe De Franceschi so zasedli mlin v Ulici Bagni v Tržiču. Odločitvi vodstva družbe, ki namerava odpustiti veliko večino zaposlenih, odločno nasprotujejo, zato bodo 24 ur dnevno »nadzorovali« vhod v obrat. Da je predlog družbe »nesprejemljiv«, so že v ponedeljek ocenili predstavniki sindikatov, ki so se z vodstvom mlina sestali na sedežu zveze Con-findustria v Gorici, včeraj pa so ga zavrgli še zaposleni. Ob zaključku srečanja s sindikati so se soglasno odločili za »permanentno skupščino«, kar v drugih besedah pomeni, da so mlin zasedli.
»Delavci in uslužbenci so želeli dati močan signal. Vodstvo družbe nam je namreč v ponedeljek sporočilo, da namerava odpustiti kar 50 od skupnih 57 zaposlenih, ki bi jih želelo takoj vključiti v program mobilnosti, ne da bi prej seglo po ostalih oblikah socialnih blažilcev. Obdržali bi le sedem delavcev, ki skrbijo za privez. Ostalim ponujajo 2500 evrov bruto, če pristanejo na njihov predlog. Ta pa je sramoten. Celo odpravnine bi jim ne izplačali takoj v celoti, ampak na obroke,« pravi predstavnik sindikata Flai-Cgil Luciano Sartori, po katerem tak predlog nikakor ni mogel naleteti na pozitiven odgovor. Enakega mnenja so tudi zaposleni, ki so včeraj popoldne zastražili glavni vhod in napovedali, da bo mlin zaseden, dokler ne bo vodstvo predlagalo sprejemljivejše rešitve. »Če želijo, da odidemo, morajo poklicati karabinjerje. Tu bomo ostali 24 ur dnevno,« so napovedali.
Usoda mlina De Franceschi in ljudi, ki so pri družbi zaposleni, skrbi tudi trži-ško občinsko upravo. Z njimi se bo zato jutri srečala županja Silvia Altran. Z občine so sporočili, da županja noče le izraziti solidarnosti delavcem in uslužbencem, ampak želi predvsem razumeti, ali je še kaj manevrskega prostora za nov industrijski načrt ali vsaj izredno dopolnilno blagajno. »Družba se mora zavedati, da mora spoštovati svoje zaposlene. Upam, da se bo mogoče dogovoriti vsaj o uvedbi minimalnih oblik zaščite,« je dejala županja, ki se bo z
Drevo za boljši planet
V	soboto, 28. marca, bo v Novi Gorici potekala prva akademija otroške iniciative Plant for the Planet v Sloveniji. Na osnovni šoli Frana Erjavca bo v okviru omenjene iniciative posajeno drevo. Gre za dogodek, na katerem osnovnošolci lahko postanejo ambasadorji za klimatsko pravičnost in razširijo svoje znanje o temah glede podnebne krize. Na dogodku bodo prisotni ambasadorji iz Krmina, tako da bo utrjeval tudi čezmejno povezovanje in sodelovanje med mladimi. Glavni namen omenjene organizacije je s pomočjo akademij aktivirati mlade posameznike, da tudi sami prispevajo aktivnosti proti podnebni krizi in tako poskrbijo za svojo prihodnost, še posebej s sajenjem dreves. Gre za otroško iniciativo, v katero je vključenih več kot 100 držav vsega sveta. V mednarodno mrežo se letos prvič povezuje tudi Slovenija z organizacijo omenjenega dogodka v Novi Gorici, kjer bo akcijo organiziral Zavod URBiEKO Svet. (km)
Natočil in odpeljal
V	zgodnjih ponedeljkovih popoldanskih urah se je na bencinski servis v Rožni Dolini pripeljal voznik osebnega avtomobila znamke Volvo, temno modre barve, z italijanskimi registrskimi številkami. Najprej je v vozilo natočil 41 litrov dizelskega goriva, nato pa je v prodajnem prostoru bencinskega servisa kupil in plačal določene izdelke, računa za gorivo pa pri prodajalcu ni poravnal. Novogoriški policisti bodo na podlagi zbranih obvestil glede tatvine goriva zoper moškega podali kazensko ovadbo. (km)
V Fari o goljufih
Delavec razobeša zastavo sindikata pred vhodom v mlin
bonaventura
V dvorani občinskega sveta v Fari bo danes ob 17.30 srečanje o goljufih, krajah in tatvinah, ki ga pokrajinska uprava prireja v sodelovanju s kara-binjerji.
zaposlenimi srečala ob 11. uri.
Družba De Franceschi je v težave zašla že pred leti, vendar jih je prebrodila, zdaj pa naj bi si zaradi težkih razmer na svetovnem tržišču nabrala kar 5,5 milijonski dolg. Šušljalo se je, da naj bi se za silose v Marini Julii zanimala večja mlinarska družba, iz te moke pa - vsaj za zdaj - ni bilo kruha.
Kri so darovali karabinjerji in mladi
Karabinjerji in mladi skupaj darovali kri
Avtodom goriških krvodajalcev, poimenovan po Egidiu Braga-gnolu, je v ponedeljek postal pred pokrajinskim karabinjerskim poveljstvom na Korzu Verdi v Gorici. Deset karabinjerjev s pokrajinskim
poveljnikom Antoninom Minutoli-jem na čelu je darovalo kri; poleg njih se je odločilo, da bo pomagalo neznanemu sočloveku tudi deset dijakov zavodov Slataper in Paolino D'Aquileia, ki so prvič darovali kri. Karabinjerji so ob zaključku krvodajalskemu združenj zagotovili pomoč in sodelovanje ob prihodnjih podobnih dogodkih.
gorica - V nekaj mesecih
Policisti ovadili dvesto nezakonitih priseljencev
Pritoka beguncev ni konec, kmalu se izteče sporazum za dom Nazareno
Goriški policisti so poostrili nadzor nad nezakonitim priseljevanjem. Več patrulj nadzoruje tako mestno središče kot predmestna območja, posebno pozornost pa sile javnega reda posvečajo obmejnemu pasu in območju v bližini železniške postaje. Samo v zadnjih nekaj mesecih, piše v tiskovnem sporočilu, so policisti goriške kvesture, mejni policisti in železniški policisti ovadili na prostosti 200 tujih državljanov, ki so ilegalno vstopili v Italijo.
Januarja je policija sodnim oblastem prijavila 64 nezakonitih priseljencev. 45 je bilo državljanov Afganistana - enega so ovadili tudi zaradi lažnih izjav -, 17 je bilo Pa-kistancev, eden je bil iz Bangladeša, eden pa iz Dominikanske republike. Bengalca so ovadili, ker ni spoštoval kvestorjevega ukrepa za izgon iz države. Februarja so goriški policisti ovadili 68 nezakonitih priseljencev. 50 je bilo Afganistancev, državljanov Pakistana je bilo 13, poleg njih so ovadili še štiri Ukrajince in enega Rusa.
Ob nezakonitih priseljencih pa v Gorico še naprej prihaja tudi veliko število prosilcev za azil. Večina izmed njih je nastanjenih v domu Nazareno, drugi spijo v domu Faidutti, v hotelu Internazionale in po župniščih. Nekatere gostijo v zasebnih stanovanjih, drugi pa - vsaj uradno - nimajo strehe nad glavo. V domu Nazareno spi na podlagi sporazuma, ki ga je decembra nad-škofija podpisala s prefekturo, 150 prebež-nikov. Nadškof Redaelli je takrat pojasnil, da se bo konvencija iztekla 31. marca, na-
Prebežniki v uradu mejne policije pri Rdeči hiši
foto kvestura
kar bo dom Nazareno ponovno lahko gostil »le« okrog 100 ljudi. Z nadškofije so nam včeraj sporočili, da še čakajo na razvoj dogodkov, na prefekturi pa so poudarili, da bo 30. marca zapadel rok za prijavo na razpis za gospodarske subjekte, ki so pripravljeni nuditi nastanitvene storitve prosilcem za azil. »S tem bomo pridobili
nova nastanitvena mesta, kar bo "razbremenilo" središča, v katerih so begunce gostili do zdaj,« je povedala namestnica pre-fekta Gloria Allegretto, po kateri bi v pričakovanju na podpis okvirnega sporazuma s prijavljenimi subjekti prefektura lahko zaprosila nadškofijo za podaljšanje sporazuma za krajše obdobje.
GORIŠKI P
štandrež-gorica - Primorska poje
Sakralne skladbe
in ljudsko izročilo
Revija Primorska poje se je ta konec tedna ustavila na številnih lokacijah po Primorski. Med drugim je v svojem četrtem pevskem vikendu dosegla sredino 46. sezone te izjemne zborovske manifestacije. Revija je tokrat ponudila dva odlična zborovska koncerta: v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu je bil petek zvečer odet v sugestivne melodije sakralne glasbe, v Kulturnem centru Lojze Bratuž pa je zazvenelo veliko glasbe tako primorskih skladateljev kot tudi primorskega ljudskega izročila. Na obeh koncertih se je predstavilo sedem zborov in oba koncerta sta bila zaznamovana s tisto posebno lepoto te revije - s srčnimi izvedbami, z nasmejanimi obrazi pevcev in zadovoljnimi poslušalci.
Zlasti se je potrdila tradicija koncerta v štandreški cerkvi, kjer se vsako leto pokaže srce ljubiteljskega zborovskega petja širšega primorskega področja. Na koncertu v Štandre-žu bi za marsikateri nastopajoči zbor le stežka rekli, da je amaterski. Z nav-dihujočimi izvedbami in s svojo izdelano zvočno plastičnostjo ne kažejo zgolj na dobro delo, ampak tudi na talent, ki ga skrivajo pevci v vrstah zborovskih sestavov. Tako smo lahko občudovali tehnično in umetniško dodelane interpretacije Idrijskega okteta, ki ga vodi Elizabeta Lampe, župnijskega zbora sv. Urbana iz Godovi-ča pod vodstvom Tonje Lapanja Bren-čič, ženske vokalne skupine Vikra in dekliškega pevskega zbora Kraški slavček - Krasje, ki ju vodi izjemna zborovodkinja Petra Grassi, komornega zbora Musica Viva iz Tolmina, ki ga umetniško usmerja Erika Bizjak ter komornega dekliškega zbora Vox Ilirica iz Ilirske Bistrice in zborovod-kinje Elene Sedmak.
Posebnost štandreškega koncerta tiči tudi v samem programu sakralne glasbe, ki s svojo edinstvenostjo štrli ven iz siceršnje ponudbe koncertov revije Primorska poje sestavljene pretežno na osnovi priljubljene in razširjene ljudske pesmi. V Štandrežu tako v vsej svoji bohotno-sti zazvenijo renesančne vokalne mojstrovine velikih imen polifone glasbe, madrigala in motet, kot so Jacob Ar-cadelt, Goivanni Pierluigi da Pale-strina, Tomas Luis de Victoria ali biseri vokalne zapuščine pod katere so se podpisali Giulio Caccini, Henry Purcell, Franz Schubert, vse do sodobnih sakralnih del slovenskih skladateljev Ambroža Čopija, Andrej Ma-kor in Tadeja Vulc. Vsa ta glasba je izvirna in skrbno izbrana, veliko je bilo vsebinsko vezane na postni in velikonočni čas.
V vsakem primeru so bili nastopi brezhibni in so vdahnili v pred velikonočni čas posebno toplino ter poglobljeno duhovnost.
Praznik petja se je v nedeljo selil v Gorico, kjer je v Kulturnem centru Lojze Bratuž gromko odmevala ljudska pesem. Tudi tam je bilo mnogo prisrčnih pevskih trenutkov, veliko bolj lahkotno obarvanih, a ravno tako navdušujočih. Koncert so oblikovali nastopi ženskega zbora Rojan, ki ga vodi Zulejka Devetak, ljudski pevci kulturnega društva Borjač in Katarina Šetinc, ženska vokalna skupina Dekleta s Škofij pod vodstvom Ive Dobovičnik, pevci zbora Lijak 1883 Vogrsko z zborovodkinjo Mojco Sirk, pevci zbora Kras iz Opatjega sela, ki prepeva pod taktirko Pavla Pahorja, in ne nazadnje še moški pevski
Ribiško društvo Vipava prireja v soboto, 28. marca, ob 16. uri na svojem sedežu ob robu Sovodenj sala-mijado. Pokušini salam bosta sledila nagrajevanje in družabno srečanje. V nedeljo, 29. marca, se začenja nova ribolovna sezona; ribiči se bodo po 10. uri zbrali na svojem sedežu, kjer bo prijateljsko druženje. Medtem pa je v nedeljo zaradi slabega vremena odpadla čistilna akcija na bregovih Soče in Vipave; odložili so jo na nedeljo, 19. aprila.
Obnavljajo park in galerijo
V Tržiču se je v ponedeljek začela obnova parka Unicef. Nahaja se ob stolnici sv. Ambroža, v njegovo prenovo bo občina vložila 67.000 evrov. Park bodo opremili z novimi igrali in klopmi. Občinska uprava bo prenovila tudi tudi galerijo sodobne umetnosti na Trgu Cavour; manjši poseg so opravili že pred lanskim obiskom predsednika republike Giorgia Napolitana, zdaj bodo v obnovo poslopja vložili okrog dvajset tisoč evrov. Poslopje bodo na novo prepleskali, sanirali bodo zidove, skozi katere je v notranjost pronicala voda. Galerijo so zgradili na območju nekdanje tržnice; med letoma 1998 in 2002 so poslopje porušili in na novo zgradili, za kar sta bila potrebna skoraj dva milijona evrov. Od vsega začetka je imela galerija težave zaradi vlage, puščala je tudi njena streha. Za prva sanacijska dela so porabili okrog 270.000 evrov, zdaj je potreben nov poseg.
V državni knjižnici v Gorici bo danes ob 17. uri Patrizia Rigoni predstavila svojo knjigo »Il tempo delle mani«.
Cvetje v Tržiču
Konec tedna bo tržiško mestno središče poživil prodajni sejem cvetja in okrasnih rastlin »Monfalcone in fiore«, ki so ga prvič priredili lani. Do včeraj so bile stojnice s cvetjem in okrasnimi rastlinami nameščene v Trstu, od petka, 27. marca, do nedelje, 29. marca, si jih bo mogoče ogledati na Trgu Republike in v Ulici Battisti v Tržiču. »Po lanski uspešni prvi izvedbi pričakujemo dober odziv tudi letos,« poudarja tržiški podžupan Omar Greco in pojasnjuje, da prirejajo prodajni sejem v sodelovanju z zvezo trgovcev Ascom, z združenjem Vivacentro in društvom Pro Loco. Prireditve se bo udeležilo okrog petnajst stojničar-jev, pet več kot lani. K udeležbi na prireditvi vabijo tudi tržiški trgovci, katerih trgovine bodo v nedeljo odprte. V mestnem središču bo poskrbljeno tudi za animacijo, zaradi česar bo v soboto zaprt prometu Korzo Popolo.
Trideset let Soških regat
»30 let Soških regat...« je naslov večera, ki ga prireja kajak klub Šilec danes ob 20. uri na sedežu v Ulici 4. novembra v Podgori. Z Aldom Ruplom in Albinom Špacalom se bo pogovarjal Vili Prinčič. Predvajali bodo fotografije Soških regat in dokumentarni film o Soči Iva Sakside.
ROSTOR
Sreda, 25. marca 2015
13
Križev pot v Podgori
gorica - Dvanajsti festival Komigo
Začeli s poklonom Ježku
Predstava je nastala ob stoletnici rojstva Frana Milanskega - V njej nastopata tudi njegova vnuk in vnukinja
S predstave v Kulturnem domu
S kabaretno predstavo Sto svečk za Ježka se je v prejšnjih dneh začela 12. sezona priljubljenega festivala komičnega gledališča Komigo 2015. O samem festivalu smo podrobno poročali pred kratkim, ko so v Kulturnem domu predstavili niz letošnjih gledaliških predstav. Po oceni prirediteljev je bil Komigo tudi tokrat deležen pozornosti zvestih obiskovalcev Kulturnega doma, saj se je za nabavo abonmaja odločilo veliko ljudi. To je pred prvo predstavo poudaril tudi ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki je z veseljem ugotovil, da se je Komigo zelo dobro usidral v gledališko ponudbo goriške ustanove, ki poleg besedil v slovenskem jeziku ponuja tudi predstave v italijanšči-
ni in furlanščini. Želja Kulturnega doma je postati središče, ki z gledališkimi, pa tudi drugimi kulturnimi prireditvami zadosti potrebam celotnega goriškega prebivalstva, ne glede na narodnost, je še povedal Komel.
Dvanajsto sezono je uvedla predstava, ki se je želela pokloniti spominu na izjemnega in vsestranskega ustvarjalca Frana Milčinskega-Ježka. Bil je pisatelj, satirik, gledališki in filmski igralec, humorist, pesnik in šansonjer, ki je v dobršnem delu prejšnjega stoletja s prefinjenim humorjem poživil slovenski svet sprostitve in zabave. Znal je biti tudi piker in zbadljiv do ljudi, ki so krojili življenje preprostih ljudi. Lani decembra je namreč mi-
nilo sto let od Ježkovega rojstva, ljubljanski Cafe teater, Cankarjev dom in produ-cent Teater Morpheus so se mu oddolžili s pripravo kabaretnega večera s teksti, dovtipi in satiričnimi skeči, ki jih je ustvaril neusahljivi talent nepozabnega Franeta. Omeniti velja, da je Frane bil sin Frana Milčinskega, slovenskega pisatelja, ki je napisal knjigo Butalci. Gre torej za družino, kjer sta bili umetnost in satira doma. Le-ti se nadaljujeta še danes, saj sta na odru Kulturnega doma poleg Janeza Hočevarja-Rifleta nastopila Franetova vnuk in vnukinja Juš in Nana Milčinski. Režijo pa je podpisal Franetov sin, Matija Milčinski skupaj z ženo Tatjano. Skoraj družinska zadeva, bi rekli! Vsi trije igralci so se ob stalni klavirski spremljavi zelo dobro vključili v vlogo dedka in prijatelja Ježka in odrsko delo postavili v radijski studio, kjer je bil komik Frane zelo doma. V besedi in pesmi so predstavili delček obsežnega Ježkovega opusa, ki je slovel predvsem po tem, da je iz majhnih in včasih nepomembnih zadev, znal izvleči največ in jim dati smešno, nikoli pa ne vulgarno obliko. Z raznimi zgodbicami je občasno nastopala tudi lutka v Ježkovi preobleki, dober sprejem pa je doživel lik An-zla Pimperdragonarja, čvekača, sitneža in mojstra izumov neverjetnih besed in besednih zvez, ki ga je odlično odigral Janez Hočevar-Rifle. Z improvizacijo skečev sta se v pogovoru z ljudmi iz dvorane dobro obnesla tudi oba Ježkova naslednika Juš in Nana. Čeprav je šlo za humor, ki je nastajal pred trideset in več leti, bi marsikateri dovtip ali zbadljivka bila aktualna tudi danes. Naslednja predstava iz niza Komigo 2015 bo v sredo, 1. aprila, ob 20.30 uri. Na sporedu bo celovečerna predstava Jezik ne jezi se v režiji Andreja Roz-mana-Roze. (vip)
Župnija sv. Justa v Podgori bo tudi letos priredila križev pot na Kalva-rijo. Tradicija sega daleč v preteklost, saj se je začela ob koncu 18. stoletja, ko je goriško nadškofijo vodil Karel Mihael Attems, prvi goriški nadškof. Priljubljena pobož-nost, na katero so ob Podgorcih vabljeni tudi verniki iz drugih krajev, prirejajo drevi ob 20. uri. Zbirališče bo pred nekdanjo podgorsko osnovno šolo.
zbor Prem pod vodstvom Vilka Ma-jeriča ter moški pevski zbor Stane Ma-lič z Opčin in zborovodja Walter Lo Nigro. Prav vsak zbor je pokazal kakšno posebnost, s katero se ponaša: od izbora programa, do presenetljivih izvedb in suverenih nastopov ali lepo oblikovanih oblek. Vsem pa je bila skupna tista iskrica, ki jo gojijo v ljubezni do petja.
Metka Sulic
Primorska poje v štandreški cerkvi
bumbaca
14
1 6 Nedelja, 29.	marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
šempeter - Dela na gradbišču kanalizacije v Feiglovi ulici stojijo
Zaplet še ni rešen
Dela na gradbišču rekonstrukcije kanalizacije v Feiglovi ulici v Šempetru pri Gorici so še vedno ustavljena, izvajajo se le nujna dela. Kot smo že poročali, je rekonstrukcija tega dela kanalizacije del projekta izgradnje Centralne čistilne naprave v Vrtojbi in pripadajočega kanalizacijskega omrežja.
Potem ko so v začetku februarja stanovalci dosegli obnovo postopka pravnomočno pridobljenega gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije, ki poteka vzdolž njihove ulice, je novogoriška upravna enota izdala sklep o obnovi postopka, kar naj bi se po tedanjih pričakovanjih zgodilo te dni. Včeraj pa smo od vodje projekta Mitje Gorjana iz novogoriškega podjetja Vodovodi in kanalizacije izvedeli, da je novogoriška upravna enota odločitev odložila za štirinajst dni, omenjenemu podjetju pa naložila, naj v tem času stanovalcem posreduje natančen obseg gradnje in terminski plan. »Njihovemu pravnemu predstavniku sem oboje že poslal,« pravi Gorjan in znova poudarja stališče, ki ga zagovarja podjetje: da predviden gradbeni poseg lahko izvajajo na površini, ki je kategorizirana javna cesta, ter da
Gradbišče nove čistilne naprave v Vrtojbi
s svojimi aktivnostmi ne bodo posegali na zasebna zemljišča. »Res pa je, da bo v času gradnje moten dostop do hiš,« dodaja.
Gradbišče si je včeraj ogledal tudi gradbeni inšpektor. »Dokler se zadeva ne razreši, določenih aktivnosti ne bomo mogli izvajati na grad-
bišču,« še pojasnjuje Gorjan. Kot smo že poročali, zaustavitev del ni v prid 53 milijonov evrov vrednemu projektu, največji naložbi na Goriškem, ki mora biti zaključena do konca leta, sicer bo treba vračati 30 milijonov evropskega denarja. Poleg tega v zraku še vedno visi plačilo več
gorica - Predstavili knjigo o italijanskih internacijskih taboriščih
Umirali od pomanjkanja
Internirani so bili predvsem starci, ženske in otroci - Rdeči križ ni smel deliti pomoči
O dvojezični dokumentarni knjigi Za domačim dvoriščem so časopisi in druga sredstva obveščanja že večkrat poročala. Nekajkrat je v posoškem prostoru tudi bila predstavljena. Morda je bilo pred dnevi ravno zaradi tega število prisotnih med predstavitvijo v reprezentančni dvorani Attemsove palače Na Kornu omejeno na malo več kot dvajset oseb. Velikost dvorane je še bolj poudarila pičlost v glavnem starejših udeležencev.
Treh avtorjev - Borisa Gombača, Metke Gombač in Daria Matiussija, ravnatelja centra Gasparini v Gradišču, hkrati z uvodničarko predstavitve Anne Di Gianantonio, ki je zastopala goriško sekcijo Vsedržavne zveze partizanov, število ni motilo in so po vrsti živahno, pronicljivo in sveže razvijali svoje misli o zgodovinskem obdobju, vojnih pogojih, načrtnem izstradanju, kalvariji od taborišča do taborišča, izsušenih otrocih in od lakote onemoglih materah.
Na Rab, v Monigo, Renicci, Visco, Fossalon, Zdravščine, če se omejimo na vzhodne predele Italije, je kraljeva vojska internirala predvsem starce, ženske in otroke, da ne bi na katerikoli način pomagali osvobodilnemu gibanju v domačem kraju. Hudo in kruto je bilo, ker niso vsi imeli možnosti prejemati paketov hrane, italijanske oblasti pa niso dovolile razdeljevanja pomoči medna-
rodnega Rdečega križa, ker so hotele obdržati status taboriščnikov in taboriš-čnic v mejah italijanskega državljanstva, da se ne bi na osnovi mednarodnega prava zdelo, da sta Primorska in Ljubljanska provinca zunaj meja italijanske kraljevine. Na ta način bi postalo pravno neoporečno, da je Italija Slovenijo vojaško zasedla. Mednarodni Rdeči križ je namreč razdeljeval pomoč le tujim državljanom glede na kraj namestitve taborišč.
Ni neposrednih dokazov, da bi italijanska taboriščna oblast nameravala uničevati ljudi, a življenjski pogoji so omogočali predvidevanje, da bo sledilo množično umiranje. Razlaga, da je hrane primanjkovalo, ker naj bi jo kradlo taboriščno osebje, ni resnična. Dejansko je bilo predvideno izstradanje zaprtih, ker naj bi tako ne delali preglavic. Najhuje je bilo na Rabu, nekoliko manj v Gonarsu, morda najmanj v Fossalonu, kjer je bilo delovno taborišče. Visco je italijanska vojska pripravila za namestitev velikega števila sovjetskih ujetnikov, ki pa jih ni bilo od nikoder. Prostora za taboriščnike iz Jugoslavije je bilo zato več kot dovolj.
Da gre za italijanska pravno državna taborišča, ne pa za ideološko strankarske skrajnosti fašističnega gibanja, izvira iz dejstva, da so po padcu fašizma junija 1943 ostala zaprta. Priprti niso smeli nikamor do razsula Italije sep-
kot milijonske kazni Italiji zaradi onesnaževanja, ki ga Slovenija povzroča z izpusti v Korn in posledično v Sočo.
Prebivalci Šempetra pri Gorici, natančneje stanovalci omenjene Fei-glove ulice nasprotujejo izgradnji razbremenilnika v njihovi ulici, zahtevajo ločen sistem za zbiranje padavinskih in fekalnih voda, bojijo se tudi, da bi predviden poseg v njihovi ulici povečal poplavno ogroženost tistega območja. Upravni postopek za razveljavitev gradbenega dovoljenja so sprožili, ker menijo, da bi morali biti stranke v postopku, obnovo postopka so tudi dosegli, ter, kot rečeno, posledično zaustavili gradnjo. Na podjetju Vodovodi in kanalizacije po drugi strani zatrjujejo ravno nasprotno: če omenjenega razbreme-nilnika ne naredijo, bo poplavna ogroženost tistega dela Šempetra večja.
Rekonstrukcija omenjene kanalizacije je del projekta izgradnje centralne čistilne naprave in pripadajočega kanalizacijskega omrežja. Sistem kanalizacije mora sicer delovati takrat, ko bo dograjena čistilna naprava, zato naj bi projekt trenutno še ne bil ogrožen. (km)
tržič
Danes slovo od
Z leve Boris Gombač, Anna Di Gianantonio, Metka Gombač in Dario Matiussi
bumbaca
tembra istega leta. Toda na Zahodu je obveljal dogovor, da se italijanske vojske ne sme obsoditi, niti klicati na zagovor vojnih zločincev doma na Apeninskem polotoku. Snovanje pogojev za hladno vojno je predvidevalo varovanje vojaških kadrov, ki naj bi obnovili italijansko vojsko v okviru zahodnega zavezništva. V zameno Italija ni smela zahtevati izročitve nemških vojnih zločincev. Tudi oni so morali odigrati vlogo obnove nemške vojske v protisovjetskem paktu.
Med zgodovinarji in psihologi se je v Trstu nekaj časa nazaj razvila razprava o umestnosti oziroma neumest-nosti ohranjanja spomina na boleče vojne izkušnje. Prvi se zavzemajo za zavestno razčlembo spomina, da bi se grozodejstva ne ponovila, drugi pa so za pozabo, s katero bi se prizadeti rešili bremen. Preživeli taboriščniki ne najdejo priznanja in zadoščenja za preživeto gorje, ker se javnost zanima za junake, borce, bombaše... Neradi poslušamo, da so otroci samodejno povsem mirovali, da bi ne trošili kalorij; stalno so sedeli na menažkah, da bi ne ostali brez njih: kam naj bi jim kuharji nato-čili neokusno in vodeno čorbo, s katero so skušali preživeti?!
Knjigo je založilo združenje Dor-če Sardoč. Pretresljive odlomke, ki so jih narekovali nekdanji taboriščniki in so v knjigi objavljeni, je prebirala Lucia German. (ar)
V Tržiču se bodo danes poslovili od 91-letnega Silvana Ba-cicchija, bivšega senatorja in partizana. Civilni žalni obred bo ob 12. uri pred spomenikom padlim italijanskim in slovenskim partizanom pred tržiško ladjedelnico. Od 9.30 dalje se bo od Bacicchi-ja mogoče posloviti v kapeli trži-ške bolnišnice. Bacicchi se je boril v brigadah Garibaldi in Fonta-not, v povojnem času je bil trikrat izvoljen v senat na listi Komunistične partije Italije, dolga leta je bil predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
gorica
Pod lipami bivši mariborski nadškof Turnšek
Protagonist novega Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž bo nekdanji mariborski nadškof, sicer pa teolog in profesor msgr. Marjan Turn-
Marjan Turnšek
šek. Nov četrtkov večer, ki bo v postnem času, bo posvečen duhovnosti, utripu sedanjega časa in razmišljanju o pomenu Velike noči, ki je največji krščanski praznik. Pogovor, ki ga bo vodila mlada izobraženka Martina Valentinčič, bo preletel sončne in senčne plati današnje družbe in Cerkve, od splošne krize vrednot do krize poslanstva - duhovniškega, misijonskega, družinskega -, do krize vere npr. pri upadu števila krstov in cerkvenih porok. Med vsebinami goriškega srečanja bodo tudi potujoča Cerkev papeža Frančiška, nov humanizem, oblike solidarnosti, sodelovanje laikov in prebujenje župnij oz. nove oblike oznanjevanja. Omenjenih tem se je msgr. Turnšek neposredno lotil tudi v svoji zadnji knjigi z naslovom Prebudimo dremajočega velikana.
Msgr. Marjan Turnšek se je leta 1955 rodil v Celju, v duhovnika je bil posvečen leta 1981, magistriral in doktoriral je na papeški univerzi Gregoriana, diplomiral je tudi iz bibliotekar-stva na Vatikanski šoli. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je predaval dogma-tično teologijo, bil je rektor mariborskega bogoslovnega semenišča. Leta 2006 je postal prvi škof novoustanovljene murskosoboške škofije, leta 2009 pa ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa koadjutorja mariborskega nadškofa Krambergerja, po njegovem odstopu pa je leta 2011 postal mariborski nadškof s škofovskim geslom Bog je ljubezen. 31. julija 2013 je skupaj z ljubljanskim nadškofom Stresom moral odstopiti zaradi finančnih težav mariborske nadškofije. Srečanje, ki ga skupaj prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič, bo jutri, 26. marca, ob 20. uri v komorni dvorani goriškega hrama. Msgr. Turnšek bo prišel v Gorico že popoldne, ob 18.30 bo daroval mašo v Štandrežu.
gorica - Šola Butkovič med sodelujočimi
V Kinemaxu zaključek Poganjkov projektov
Tudi učenci drugega in tretjega razreda slovenske osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj ob Soči se bodo v soboto udeležili zaključnega dogodka v okviru natečaja Poganjki projektov (»Proget-ti in erba«), ki je letos potekal že petič. V goriškem Kinemaxu se bo ob 9.30 zbralo okrog 300 otrok: ob so-vodenjskih osnovnošolcih se bodo nagrajevanja udeležili učenci osnovnih šole De Amicis iz Ločnika, šole Duca D'Aosta iz Trsta ter osnovnih šol iz krajev Colloredo di Monte Albano in Pagnacco. Na natečaju je letos sodelovalo trinajst razredov, vanj je bila prvič vključena tudi videmska pokrajina.
Pobudnik tekmovanja je deželna podružnica inštituta PMI (Project Management Institute) za severno Italijo, ki promovira uporabo dobrih praks s področja projektnega vodenja v osnovnih šolah. Ob podružnici PMI v Furlaniji Ju-
lijski krajini bosta pri organizaciji zaključnega dogodka sodelovala Ki-nemax in goriško podjetje Biolab.
Cilj Poganjkov projektov je razvoj kompetenc in osnovnih spretnosti - od kritičnega in kreativnega razmišljanja do sodelovanja v skupini in komunikacije -, ki bodo otrokom v prihodnosti lahko služili na raznoraznih področjih. »Metodo, ki je komplementarna z didaktičnimi prijemi učiteljev in ne predstavlja alternative le-tem, je leta 2007 v Milanu izoblikovala skupina članov neprofitnega združenja PMI v sodelovanju z učitelji in ravnatelji. Tako je nastal »kit za osnovno šolo«, ki je že bil preveden v trinajst jezikov in ki ga uporabljajo v številnih evropskih državah. Natečaj Poganjki projektov pa je ideja podružnice inštituta PMI iz Furla-nije Julijske krajine, ki je edina dežela v Italiji, kjer poteka tovrstno tekmovanje.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 25. marca 2015
15
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
3 Gledališče
U Kino
Razstave
V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0019.00; vstop prost.
»Od Vrha do Dola naj vsi zna-ju, d Anita anu Cristian še adnu štmaju. Alessandru se je prdružla MARTINA. Klapa ji bo n'zdraula z adnim glažen vina. Kontjnto ji bomo z'pjli an use najbulše ji zaželjli«. SKŠD Kras Dol-Poljane in Doljanska željznca.
À Koncerti
»NORA GREGOR - SKRITI KONTINENT SPOMINA«: predprodaja vstopnic za trijezično predstavo, ki bo odigrana v mestnem gledališču Verdi v Gorici 27. marca ob 20.45, poteka tudi v Kulturnem domu (tel. 0481-33288) in Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445); znižana 12 evrov.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 30. marca »Sarto per signora«, igra Emilio Solfrizzi. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. marca, ob 20. uri »Tartuffe« (Jean Baptiste Poquelin Molière). 27. marca ob 18. uri »Modro pišče« (Maja Aduša Vidmar). 28. marca ob 10.30 in 16. uri »Modro pišče« (Maja Aduša Vidmar); ob 20. uri koncert Bossa de Novo; informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 »Cenerentola«; 21.50 »Foxcatcher -Una storia americana«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Suite Francese«.
Dvorana 3: 17.00 »Dancing with Maria«; 18.40 - 20.30 - 22.10 »Fino a qui tutto bene«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »The Divergent Series - Insurgent«.
Dvorana 2: 17.10 - 19.50 »Cenerentola«; 22.15 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 3: 16.40 - 20.20 - 22.10 »La solita commedia - Inferno«; 18.20 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 4: 17.40 - 21.40 »Suite Fran-cese«; 19.50 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 5: 16.40 »Dancing with Maria«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Latin lover«.
GLASBENA ŠTAFETA: danes, 25. marca, ob 18. uri nastop učencev Glasbene matice na 8. Srečanju komornih skupin »Z glasbo v pomlad« v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovod-njah. Koncert v okviru projekta Glasbena štafeta prireja Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice.
SVIREL: 7. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin do 12. aprila: danes, 25. marca, ob 18. uri v gradu Krom-berk »Finalni koncert harmonik«, novaBRASS, Trobilni ansambel NOVA filharmonija. Več na www.upol.si.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 27. marca ob 20.45 koncert dua Šiškovič - Mallozzi (vi-jolina in harfa); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predpro-daja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: 29. marca ob 18.30 v KD Jožef Češčut v Sovodnjah (VS Grlica, MoPZ Vesna, ŽePZ Večerni-ca, Oktet pr'farci, MoPZ Anton Klan-čič Miren); 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Šempasu (MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, ŽePS Kalina, Lovski oktet Javorniki, ŽePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Jezero Doberdob, ŽePZ Korte, KD MePZ Stanko Premrl Podnanos). Prireditev je letos posvečena 110. obletnici rojstva Ubalda Vrabca in 70. obletnici konca 2. svetovne vojne; več na www.zpzp.si.
M Izleti
22. POHOD PO STOPINJAH VALEN-TI NA STANIČA bo v soboto, 28. marca, s parkirišča pri mostu v Solkanu od 6. do 9 ure. Glavni pohod, Solkan - Sa-botin - Vrhovlje - Korada - Kanal, je dolg približno 30 km za 8 ur zmerne hoje brez postankov; krajši južni del pohoda, Solkan - Sabotin - Vrhovlje -greben Sabotina, 4 ure zmerne hoje; krajši severni del pohoda z začetkom na Vrhovljah od 8. do 10. ure, Vrho-vlje - Korada - Kanal - sleme Kanalskega Kolovrata, 4 ure zmerne hoje. Zaključna prireditev bo od 15.30 dalje na Koradi. Topel obrok bo zagotovljen za pohodnike, ki bodo na cilj prispeli med 12. in 17. uro. Organizira planinsko društvo Valentin Stanič Kanal; informacije po tel. 0038641604887 in pdvs.kanal@gmail.com. Več na www.pd-kanal.nvoplanota.si.
PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani)
in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI tudi letos prireja večdnevni izlet. Od 26. junija do 3. julija bodo obiskali nekaj vrhov v Romuniji ter kulturne in naravne znamenitosti v tej deželi. Prevoz bo z avtobusom. Informacije in predprijave: Vlado.
KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« - po poteh 1. svetovne vojne v nedeljo, 12. aprila. Start 10 km dolgega pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro izpred centra Danica na Vrhu, med potjo bodo stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Zaželena je prijava do 10. aprila, vpis je možen tudi pred startom. Ob plačilu bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo (sodelovalo bo 15 zelo znanih kmetij z goriškega in tržaškega Krasa ter Slovenije). Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; informacije in prijave po tel. 3384390324, pohod2015@pohod.it; več na www.pohod.it.
SPDG prireja v nedeljo, 29. marca, 1. kolesarski izlet MTB sezone 2015 v okolico Gorice, skozi Panovec in po biljskih gričih. Predstavitev izleta bo v četrtek, 26. marca, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije po tel. 3288292397 (Robert). Obvezna je čelada, zaželena je prijava udeležencev.
NA SEDEŽU SPDG, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici bodo v petek, 27. marca, ob 20. uri predstavili program štiridnevnega pohoda iz Rezije v Trst. Pohod bo potekal od 16. do 20. septembra, ob priložnosti 2. prireditve Slofest.
□ Obvestila
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 49. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v petek, 10. aprila 2015, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v soboto, 11. aprila 2015, ob 10. uri v Kulturnem domu Jožefa Češčuta - KD Sovodnje, Prvomajska ul. 73, Sovodnje.
TRŽIŠKI KINEMAX prireja v soboto, 28. marca, med 15. in 18. uri brezplačno delavnico za otroke na temo filma »Home«.
OBČINA ŠTEVERJAN v sodelovanju s Civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in Jazbin, društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik, organizira »Ekološki dan« v soboto, 28. marca. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo.
DRUSTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na nordijsko hojo po Marini Juliji; informativni sestanek bo v ponedeljek, 30. marca, ob 17.30 na sedežu društva v Ul. Valentinis 84, tel. 0481474191.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje Pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem, ki bo v ponedeljek, 30. marca, ob 7.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51, v Gorici.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v torek, 31. marca, ob 19.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah (Prvomajska ul. 20).
V GORICI: v telovadnici AŠZ Olympia bo v četrtek, 2. aprila, ob 17. uri velikonočni prikaz dela »Olympia in clas-sic«. Nastopajo skupine Rhythm & Dance, Gymplay, Artistic Gym, Show dance in glasbena šola Emil Komel.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 15. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala
in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah.
0 Prireditve
V	KRMINU prirejajo v sodelovanju z organizacijo WWF srečanja ob svetovni pobudi »Earth Hour - Ura za Zemljo«, ko bodo v soboto, 28. marca, med 20.30 in 21.30 po celem svetu simbolično ugasnili luči. V petek, 27. marca, ob 18.30 bo v občinski dvorani srečanje o kontroli kvalitete zraku in prometu, sodelovali bodo predstavniki agencije ARPA Ettore Salvagni, Marco Visintin in Fulvio Stel; v soboto, 28. marca, organizirajo sprehod v temi s startom ob 20.30 izpred bivše kasarne Amadio do Trga XXIV maggio, kjer bo prireditev v organizaciji krminske večstopenjske šole in skupine Musica d'Insieme. Ob slabem vremenu bo prireditev pod župnijskim šotorom.
V	GORICI: v Tumovi dvorani v KB centru na Verdijevem korzu 51 bo danes,
25.	marca, ob 18. uri Marija Merljak predavala o zdravi prehrani; organizator je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 25. marca, ob 17. uri Daniele Cat-taneo predstavil svojo knjigo »Pho-bie«. S pisateljem se bo pogovarjal Bruno Puzone.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 25. marca ob 17. uri velikonočna ustvarjalna delavnica za odrasle;
26.	marca ob 18. uri bo predstavitev antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji »Iz jezika v jezik«, ki jo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev; več na www.ng.sik.si.
V	SKLOPU »SREČANJ Z NORO« bo danes, 25. marca, ob 13. uri v Gimnaziji v Novi Gorici raziskovalec Joseph Valencic govoril na temo »Nora Gregor in slovenski izseljenci v Hollywoodu«. 26. marca ob 18. uri bosta v predverju gledališča Verdi v Gorici srečanje z naslovom »Nemško govoreča kultura med Gorico in Dunajem v času Nore Gregor« in predvajanje dokumentarnega filma Anje Medved in Nadje Velušček »Nora Gregor - La Regola del Gioco Pravilo igre Die Spielregel«.
V	GORICI: v Katoliški knjigarni na Travniku bo v četrtek, 26. marca, ob 10. uri predstavitev knjige Petra Stresa »Biljana«. Srečanje v sklopu niza »Na kavi s knjigo« prireja Katoliška knjigarna v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo.
V	TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Ce-riani 10 bo v četrtek, 26. marca, ob 18. uri v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »La campagna del 1915« Roberta Bencivenge. V ponedeljek, 30. marca, ob 17. uri bodo prostovoljci skupine Lettori in can-tiere prebirali zgodbe, pripovedi, poezije... z naslovom »Storie di pulcini e gallinelle«.
TERAPEVTSKA SKUPNOST LA TEMPESTA prireja ob 30. obletnici delovanja srečanje s psihiatrom in psiha-nalistom Antonellom Correalejem na temo zdravljenja zasvojenosti v petek, 27. marca, med 16.30 in 19. uro v palači Attems na Kornu v Gorici; vstop prost.
UČENCI IN UČITELJI OŠ PETRA BU-TKOVIČA-DOMNA vabijo na šolsko prireditev v petek, 27. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
PD ŠTANDREŽ prireja avtobusni prevoz za ogled »Škofjeloškega pasijona«, ki ga je leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič iz Štandreža. Odhod iz Štandreža bo v soboto, 11. aprila, ob 16.30, vrnitev ob 24. uri, predstava se začne ob 20. uri. Prijave po tel. 3479748704 (Vanja Bastiani) in tel. 048120678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure) najkasneje do 28. marca.
VELIKONOČNA DELAVNICA IN PREDSTAVA bosta v četrtek, 2. aprila, potekali na sedežu KD Briški grič v Štever-janu. Na programu od 15.30 do 18. ure barvanje pirhov in oblikovanje velikonočnih okraskov, ob 18. uri gledališka uprizoritev pravljice »Brundo ne more spati« v izvedbi Sanje Vogrič in Karin Vi-žintin; informacije po tel. 347-0162172 (Tamara), briskigric@gmail.com.
Pogrebi
DANES V ZDRAVŠČINAH: 10.55, Dolores Franzot iz hiše žalosti v Ul. IV Novembre 31/a v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 12.00, Silvano Ba-cicchi (iz bolnišnice) pri partizanskem spomeniku pred ladjedelnico na ošir-ku Cosulich, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 11.00, Maria Passador vd. Panteni (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Aniello Ruggiero (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V KOPRIVNEM: 13.00, Dina Turco vd. Coceani (iz videmske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
V 81. letu starosti se je tiho poslovila od svojih dragih
Leda Cumini Jarc
Žalostno vest sporočajo
Marko in Vlasta z družino ter sestra Livia
Pokojna bo ležala v poslovilni vežici tržiške bolnišnice v četrtek, 26.3 od 9.30 do 11.30.
Pogreb z žaro bo v petek, 27.3 ob 11.30 na doberdobskem pokopališču.
Zadnji poljubček dragi noni Ledi Daniel
Ob smrti drage mame sočustvujemo z Vlasto in Markom
Majda, Viviana in Luisa
Ob izgubi drage mame izreka ravnatelju Marku Jarcu in sestri iskreno sožalje
učno in neučno osebje večstopenjske šole v Nabrežini
Ob boleči izgubi mame Lede Cumini Jarc izrekamo iskreno sožalje in globoko spoštovanje sinu Marku, hčeri Vlasti in sorodnikom.
Člani doberdobskega krožka Demokratske stranke
Ob izgubi drage mame Lede Cumini Jarc, dolgoletne občinske uslužbenke, izrekamo odbornici Vlasti Jarc in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Upravitelji in uslužbenci Občine Doberdob
Ob izgubi drage Lede Cumini Jarc izreka
sekcija VZPI J. Srebrnič iz Doberdoba
svojcem iskreno sožalje
1 2 Sreda, 25. 
marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Valverdeju 2. etapa
BARCELONA - Španec Alejandro Valverde, kolesar ekipe Mo-vistar, je zmagovalec druge etape, 191,8 km dolge preizkušnje od Matara do Olota. V zaključku je imel več moči od rojaka in moštvenega kolega Josea Joaquina Rojasa in Švicarja Martina Elmigerja (IAM Cycling). V skupnem seštevku je še naprej v vodstvu zmagovalec ponedeljkove etape Poljak Ma-ciej Paterski (CCC Sprandi Polkowice), ki ima štiri sekunde prednosti pred Francozom Pierrom Rollandom (Europcar).
Za več demokracije
DUNAJ - Predsednik krovne evropske nogometne zveze (Uefa) bo še naprej Michel Platini. Na zasedanju Uefe na Dunaju je 59-letni Francoz, ki ni imel protikandidata, dobil še en štiriletni mandat, že tretjega na čelu zveze, kjer je že od leta 2007. Platini je pred potrditvijo predsedniške funkcije predstavnikom 54 nacionalnih zvez obljubil več demokracije v nogometu in se zavzel za več sodelovanja z drugimi športnimi zvezami.
nogomet - Andrea Stramaccioni prosto predvsem o vozlih italijanskega nogometa
Statistike ne štejejo
Andrea Stramaccioni je bil pred dnevi v Vidmu protagonist posveta v okviru izpopolnjevalnih tečajev za novinarje, srečanje pa se je skoraj spremenilo v kramljanje v baru med prijatelji. In med samim kramljanjem je mladi trener deželnega A-ligaša povedal marsikaj zanimivega in neobičajnega. Skratka, odprl se je tisti kategoriji, s katero so za marsikaterega trenerja odnosi najbolj težavni. Stramaccioni je star šele 39 let. Huda poškodba mu je zelo skrajšala nogometno kariero, zato se je že pred 18 leti posvetil treniranju in istočasno učenju, saj je diplomiral iz prava. Zaslovel je kot trener Interjeve ekipe primavera, s katero je osvojil mladinsko ligo prvakov; po ne ravno uspešnem vodenju članske ekipe milanskega prvoligaša je od lanskega poletja trener Udineseja.
Na srečanju, ki ga je v prostorih stadiona Friuli priredila deželna novinarska zbornica, o sistemu igranja, teme predavanja, skoraj ni bilo govora, saj so se številna vprašanja dotaknila drugih aspektov treniranja. In Stramaccioni se ni nikoli izognil odgovorom.
ITALIJANSKI TRENERJI - Italija je še vedno v ospredju po kakovosti in ravni izpopolnjevanja trenerjev, saj nam v celi Evropi zavidajo center Coverciano, v katerem dobimo tudi zelo bogato bibliografijo diplomskih del vseh trenerjev. S taktičnega vidika so trenerji odlično pripravljeni, ne glede na to, v kateri ligi trenirajo. Vsak trener obvlada različne sisteme igre, kakovost trenerja pa se pozna tudi po tem, koliko si sposoben prilagoditi sistem igranja glede na igralce, ki jih imaš, in koliko si sposoben se prilagajati na sam potek tekme. Tekmo lahko pripraviš odlično in prvih 20 minut gre vse kot po olju, a pride do nepričakovane spremembe in ti moraš takoj reagirati. Jaz sem se pri mojem delu zgledoval po Carlu Ancelottiju. On kot mojster kovač prilagodi obleko-sistem igre na telo-igralce. Ko ti povrhu še uspe prepričati vrhunskega igralca, da se žrtvuje za moštvo, si na zelo dobri poti.
ATLETSKA PRIPRAVA - S taktičnega in tehničnega vidika si je italijanska šola enotna, delitve pa se začenjajo glede fizične priprave. V zadnjih desetih letih so se stvari zelo spremenile, kar lahko jasno razberete iz diplomskih nalog v Covercianu. Tehnično A-liga pada, rase pa, kar zadeva fizične pripravljenosti. Ko bi igralci Udineseja tekli toliko kot igralci Juventusa, bi gotovo proti njim vsakič izgubili. Februarja smo na tekmi proti njim pretekli skoraj 6 kilometrov več kot oni in nismo izgubili. Poletne priprave so nekoč polnile rezervoarje igralcev za celo sezono. Zdaj ni več tako. Pripravljamo se celo sezono.
VRATARJI - Ta vloga je doživela največ sprememb. S svojim trenerjem večji del treninga opravljajo specifično delo. Skoraj ne trenirajo več s soigralci. Bistvenega pomena je vratarjeva igra z nogo. Neuer je moderni vratar, ki odlično brca. Nekoč to ni bilo pomembno, zdaj je.
ITALIJA IN TUJINA, RAZLIČNI KULTURI - V tujini je tempo igre višji. Prvo tekmo mladinske lige prvakov
Trener Udineseja Andrea Stramaccioni, 39 let, je tudi diplomirani pravnik
ansa
smo igrali proti Tottenhamu, ki je po prvem polčasu vodil 6:1. Enostavno nismo bili pripravljeni na tak tempo igre. To je tudi problem Juventusa in drugih italijanskih ekip, ko igrajo v evropskih pokalih. Nisi vajen na določene ritme. Gre pa tudi za različno mentaliteto. Spominjam se dogodka, ko sem se izpopolnjeval na poletnih pripravah Bayerna. Prvo prijateljsko tekmo so igrali proti zmagovalcem nagradne igre neke znamke piva. Igralci Bayerna so se maksimalno trudili in po petih minutah je bilo 8:0. Vedno in proti komurkoli igrajo na vso moč. Pri nas je nepojmljivo, da bi na treningih uporabljal ščitnike za noge, tam je to nujno, saj igrajo vedno maksimalno.
Gotovo na tempo igre vplivajo tudi sodniki. V Italiji je prekinitev preveč. A je to posledica italijanske kulture. Sodnika stalno kritiziramo. Gre zato za neke vrste samozaščito sodnikov: raje žvižgajo enkrat preveč kot enkrat premalo, da ne bi bili tarča kritike. Zavedam se, da tudi trenerji preveč govorimo o sodnikih, ampak morate razumeti, da je trener tudi drugi oče igralcev. Ko jih ne bi vzel v bran, bi se igralec, ki je denimo zakrivil sporno najstrožjo kazen, počutil nezaščitenega!
Tudi v društvih prevladuje različna miselnost. Trenerja Borussie Kloppa bi v vsakem italijanskem klubu hitro poslali domov. Osem krogov je bil zadnji na lestvici, a tam so ekipo zgradili z določenim programom in del tega programa je bil Klopp. Ko bi njega odstavili, bi morali odstopiti vsi, ki so ga izbrali, saj bi zanikali svoj program. V Italiji pa programiranja ni, zaključi se po treh zaporednih porazih.
ODNOSI TRENER-NOVINARJI -Preizkusil sem se tudi kot komentator za televizijo Fox in priznam, med komentiranjem se brzdaš, da ne bi preveč kritiziral kolegov. Sam sprejemam kritike novinarjev, ker mislim, da tudi to spada v mojo mastno trenersko plačo. Motijo pa me laži. Na primer, ko pišejo, da moj
facebook profil upravlja žena. Saj sploh nimam profila, kaj šele, da bi ga upravljala žena in ne sam!
STATISTIČNI PODATKI - Mislim, da je nogomet eden izmed redkih športov, v katerem statistika skoraj ničesar ne pove. Igralec, ki je naredil 100% točnih podaj, je morda igral zelo slabo, saj je podal izključno nazaj, nikoli v globino. Zame oko trenerja ostaja bistvenega pomena. Nekaj drugega pa je t.i. analiza tekme (match analysis). Imamo podat-
ke atletskih sposobnosti vseh igralcev in iz teh lahko razberemo, koliko je kdo igral oziroma treniral maksimalno. Povprečni podatek se takoj poveča, če jutri igramo v ligi prvakov, saj vemo, da moramo tam zaradi višjega ritma porabiti več energij. Pri Udineseju se s tem ukvarjajo štiri osebe. Mislim, da smo na nivoju najboljših klubov.
ODNOSI Z IGRALCI - Res je, treniral sem igralce, ki so bili starejši od mene, kot na primer Zanetti pri Interju. Neumno bi bilo, ko ne bi imel privilegiranih odnosov s temi igralci, tako kot z Di Natalejem, Domizzijem in Pinzijem pri Udineseju. Oni so stebri in zgodovina kluba. Vendar nobene podrejenosti. Sem trener in sprejemam tudi odločitve, s katerimi se stebri ne strinjajo.
NOGOMET IN ŠOLA - Rad gostujem na šolah in vsem nogometašem svetujem, da dokončajo vsaj višjo srednjo šolo. Sovražim nogometne menedžerje, ki mešetarijo z enajstletnimi otroki. V Rimu sem prosil mamo mladega nogometaša, naj prisili sina končati vsaj višjo srednjo šolo. Odgovornemu za mladinski sektor Rome Brunu Contiju se je pritožila, naj se v to ne vtikam. Starši so večkrat problem. Sam sem sin profesorice latinščine in grščine ter profesorja arhitekture. Po enem tednu v zasebni šoli v Bologni, kjer sem se poskušal uveljaviti kot nogometaš, je mama dojela, da se na šolskih klopeh zelo malo »potim«. Prihitela je v Bologno in me takoj prepisala v javno šolo. Študij in nogomet se nikakor ne izključujeta. Moraš se le malo bolj potruditi. (I.F.)
plavanje - Državno prvenstvo
Spet dobra uvrstitev Kristiana Vidalija
Na dvodnevnem državnem zimskem mladinskem prvenstvu v olimpijskem bazenu v Riccioneju je Kristian Vi-dali, slovenski plavalec tržaškega plavalnega društva Rari Nantes, dosegel zelo dobre uvrstitve. Po ponedeljkovem 16. mestu na 100 metrov prsno je na dvakrat daljši razdalji v istem slogu, s časom 2:21,30, za sekundo in 19 stotink izboljšal svoj osebni rekord in dosegel s 17. mestom svojo doslej najboljšo uvrstitev na državnem prvenstvu na tej razdalji. Prvo mesto je s časom 2.13.88 osvojil Marco Paganelli.
»Z nastopom sem seveda zadovoljen. Konkurenca je bila močna. Res je, da sem se na na razdalji 200 m prsno veliko izboljšal, toda sem vseeno ciljal na še nižji čas,« nam je povedal Kristian (letnik 1997). Zimski del sezone bo zdaj sklenil na absolutnem deželnem prvenstvu, ki bo v Trstu ta konec tedna. Na njem cilja na stopničke, istočasno pa bo skušal doseči normo za nastop na poletnem državnem prvenstvu (avgusta).
»V prejšnjih sezonah so se mi v poletni fazi tekme boljše izšle kot v zimski fazi. Temeljna razlika med njima je ta, da
na zimskem prvenstvu plavamo v 25 metrskem bazenu, na poletnem pa na 50-metrskem. Osebno se boljše znajdem v 50-metrskem bazenu, zaradi tega upam, da se bom avgusta še izboljšal,« nam je razložil.
Poleg Vidalija je nastopil še en Trža-čan istega plavalnega društva in sicer Kri-stian Perišic, ki je v mlajši kategoriji (letnik 1998) prav tako zasedel 17. mesto.


Na tržaški fakulteti
za farmacijo je včeraj diplomirala
SimdmWj^

Ob študijskem uspehu ji čestitamo
vsi pri SD Kontovel

smučanje - DP
Razzoli in Fanchinijeva prva prvaka
Na Trbižu in Zlebeh so na odprtem italijanskem smučarskem prvenstvu podelili prvi komplet kolajn. Zmagovalec moškega slaloma Giuliano Razzoli je bil za 53 stotink hitrejši od Ric-carda Tonettija, na tretje mesto pa se je uvrstil Manfred Moellg, ki je za prvim zaostal 61 stotink. Tržaška smučarja Matteo Bicocchi in Marco Bardi (oba letnik 1997), člana tržaške raprezen-tance, sta si prisvojila drugo in tretje mesto v kategoriji mladincev. Prvakinja v smuku pa je Elena Fanchini (uradne treninge so opravili pred tekmo), sestra Nadia je za njo zaostala 16 stotink. Pred njo se je zunaj konkurence uvrstila Slovenka Ilka Štuhec ,od prve počasnejša samo 6 stotink, tretja pa je bila Verena Stuffer, ki je za zmagovalko zaostala le 45 stotink.
Današnji spored: 9.30 in 12.30 moški veleslalom (Priesing B).
Dokončno čist
RIM - Športna pravica ga je obsodila, redno sodstvo pa po razsodbi ka-sacijskega sodišča oprostilo vsakršne krivde. Nekdanji mednarodni nogometni sodnik Tiziano Pieri, ki je bil v začetku stoletja vpleten v afero »calcio-poli«, obžaluje, da je bil prisiljen obesiti piščalko na klin, potem ko je celo pustil redno službo, da bi se lahko bolj posvetil sojenju. »Tistzi, ki so me obtoževali, so zdaj na zatožni klopi zaradi krivega pričevanja,« je dodal in skoraj noben sodnik ni bil obsojen,« je poudaril.
Zvezdnik NBA v Cantuju
CANTU - Metta World Peace je z moštvom Los Angeles Lakers osvojil leta 2010 naslov NBA liga, pri 35 letih pa bo zdaj do konca sezone igral za italijanskega prvoligaša iz Cantuja. Tam pravijo, da je do »kupčija stoletja«, a za Američana, ki je dvakrat zamenjal ime (prej je bil Ronald William Artest, ko je igral na Kitajskem pa je bil The
Pandas Friend), velja tudi, da je izjemno problematična osebnost, se hitro razburi, dvakrat je bil diskvalificiran po pretepu na tekmi, leta 2004 pa ga je moštvo Indiana Pacers suspendiralo za dve tekmi, ker si je vzel odmora, da bi registriral glasbeni cede.
Udrih v končnici
NEW YORK - Ekipa Memphis Grizzlies je v košarkarski ligi NBA gostovala v New Yorku. Grizliji slovenskega košarkarja Bena Udriha so proti najslabši ekipi lige slavili s 103:82. Udrih je zbral po dve točki in skoka ter imel štiri podaje. Zach Randolph je za zmagovito ekipo prispeval 23 točk. Memphis je zmagal tretjič zapored, dosegel pa je jubilejno 50. zmago v sezoni, s katero si je že zagotovil peti zaporedni nastop v končnici. V zahodni konferenci zaostaja le za Golden Statom, ki ima sedem zmag več.
Brečka boli peta
BRDO PRI KRANJU - Slovenska nogometna reprezentanca je v Kranju opravila drugi trening pred petkovo kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo 2016 s San Marinom. Selektor Srečko Katanec je imel na voljo vse igralce z izjemo Miša Brečka, ki je počival zaradi bolečin v peti. Na desnem bočnem položaju je Katanec uigraval Mariborove-ga Petra Stojanovica.
/
ŠPORT
Sreda, 25. marca 2015 1 7
naš pogovor - Samo Kokorovec o hokeju pri Poletu
»Ne razvijamo tega športa, da bi škodovali drugim«
Hokejisti na rolerjih openskega Poleta so kot prvi končali sezono. Dosegli so obstanek v najvišji državni A1-ligi, v katero so se lansko leto vrnili po treh letih igranja v B-, A2- in drugi slovenski ligi.
»Pred začetkom prvenstva nismo vedeli, kam spadamo in kaj nas čaka v novi sezoni. Ciljali smo le na obstanek v ligi, v katero smo vstopili izključno z našimi igralci. Brez okrepitev. Po prvih !<rogih smo videli, da je Rim slabši, čeprav je imel na spisku nekaj dobrih igralcev, ki pa niso igrali. Zaradi tega je postal obstanek v ligi realen cilj,« je uvodoma dejal predsednik ŠD Polet Samo Kokorovec.
Druge ekipe pa so bile za boljše.
Po rezultatih sodeč je bilo tako. Vseeno smo se na nekaterih tekmah enakovredno upirali tudi močnejšim nasprotnikom. Na primer v Padovi ali pa na zadnji tekmi proti Veroni.
Po koncu rednega dela ste prišli do zaključka, da ...
... smo po letošnji sezoni bolj izkušeni in bolj zreli. Če bi se še bolj potrudili, bi prav gotovo dosegli še nekaj več.
Ali ste bili v A1-ligi edini klub, ki je nastopal izključno s svojimi hokejisti?
Drugi klubi večinoma najemajo igralce, Italijane in tujce. Veliko se govori o Padovi, češ da je igralce v članski ekipi črpala iz mladinskega sektorja (ekipe U20). Ni zgrešen podatek. Marsikdo pa ne ve, da najema Padova igralce od zunaj že v mladinskih kategorijah. Povrh tega so lahko računali še na Slovenca Štefana Nah-tigala, ki je v A1-ligi dodana vrednost.
Ali bi lahko primerjali letošnjo sezono v A1-ligi s tistimi, izpred nekaj let, ko ste tudi vi bili na igrišču?
Primerjave s preteklimi sezonami niso najbolj posrečene. Se bom potrudil. Ekipa, s katero sem nastopal v svoji predzadnji sezoni v A1-ligi (2009/10), bi se letos lahko uvrstila med vodilno peterico. Imeli smo nekaj res kakovostnih igralcev. Naša letošnja ekipa je slabša od takratne. V prvi vrsti vratarja. Takrat je odlične nastope jamčil Petronijevič, ki je bil 'pol ekipe!
Ali razmišljate o okrepitvah za prihodnjo sezono?
Če bi imeli možnost, da bi ekipo okrepili z dvema hokejista iz Slovenije, bi se lahko v prihodnji sezoni borili za 5. ali 4. mesto. Načrtujemo, da bi registrirali vsaj enega, ki trenira z nami že nekaj let. Igral je v slovenski A1-ligi in je bil slovenski re-prezentant. Imena vam ne bom še povedal. Z nami pa še ni igral. Ne smemo pozabiti, da imamo v svoji sredini že nekaj vrhunskih igralcev. Davide Battisti je med boljšimi hokejisti v Italiji. Bil je že v reprezentanci, kateri se je odrekel zaradi službenih obveznosti. Gianluca Cavalieri je med boljšimi beki v Italiji. Med mlajšimi pa je najbolj perspektiven Martin Gru-sovin, ki je tudi član državne mladinske reprezentance U20. Jacopo Degano pa igra z A selekcijo. Dobro bazo imamo že.
Ali ste že potrdili trenerja Dejana Rusanova?
Smo ga. Kako ga ne bi, saj je napredoval iz A2- v A1-ligo, kjer je tudi dosegel obstanek.
Že jutri se bo začel play-off za naslov državnega prvaka: kdo so favoriti?
Milano, Verona in Cittadella. Milano je vsaj na papirju favorit, čeprav bo že v četrtfinalu igral proti močni ekipi Mo-linese (drugi četrtfinalni pari so: Cittadella - Monleale, Verona - Padova, Vicenza -Asiago op. av.).
Že nekaj let se trudite, da bi okrepili tudi mladinski sektor.
Kar ni lahko, saj je otrok malo, ponudba drugih športov pa bogata. Na Krasu večina otrok, fantkov, igra ali nogomet ali pa košarko. V zadnjih treh letih smo si-
cer imeli nekaj težav, toda letos smo znova zbrali lepo število mladih. Naša najbolj perspektivna ekipa je trenutno U14, ki se bori za državni finale. Imamo tudi precej otrok v najmlajši kategoriji U8. Investicija v mladinski sektor je velika. Upamo, da se bo to čez nekaj let obrestovalo. Letos imamo med 35 in 40 otrok v vseh mladinskih starostnih kategorijah. Idealno bi bilo, da bi se nam vsako leto pridružilo 1314 novih.
Otrok je malo. Ali ste poskusili mlajše privabiti tudi z oglaševanjem po šolah?
Smo, ampak se ne obrestuje. V slovenskem športnem krogu na Tržaškem smo še vedno preveč navezani na tradicionalne ekipne športne panoge, kot so nogomet, odbojka in košarka. Hokej na ro-lerjih je relativno mlad šport, ki ga Slovenci na tej strani meje še niso vzljubili. Čisto nasprotno je v Sloveniji, kjer je hokej na rolerjih v vzponu. Res je, da je v Sloveniji zelo priljubljen tudi hokej na ledu, medtem ko v Italiji ni.
Ali ni prepozno, če se fant približa temu športu šele pri 15 letih?
Je in ni. Velja, da je hokej tak šport, kjer se elemente igre (razne strele in drugo) učiš postopoma. Vadba je dolgoročna. Koordiniran in motorično spreten otrok pa lahko vse nadoknadi v nekaj sezonah.
Predsednik Poleta Samo Kokorovec večkrat še vedno rad obleče hokejski dres
fotodamj@n
Tak primer je bil Stefano Cavalieri, ki je začel igrati hokej pri 14 letih. Pred tem si ni nikoli nataknil rolerjev. Nato si je izboril tudi mesto v reprezentanci.
Kateri deželni klubi gojijo mladinski sektor?
Buia, goriška Fiamma, pri kateri igra kar lepo število Slovencev, Corno ter v Trstu Tergeste in Edera. Razlika med našo hokejsko šolo in drugimi je ta, da imamo mi manj otrok, so pa bolj kvalitetni.
Kakšni so vaši odnosi z drugimi zamejskimi športnimi klubi?
Dobri. Ne jemljemo jih kot konkurente, čeprav nas nekateri bojkotirajo. Mi ne razvijamo tega športa, da bi škodovali drugim. Gojimo hokej, ker nam je ta šport všeč.
Trst ima tradicijo v hokeju na rolerjih oziroma še bolj v hokeju na kotalkah (starejši se gotovo spominjajo ekip Ferroviaria in Triestine) ...
Italijanski Trst ima to tradicijo. Med
tržaškimi Slovenci pa tega ni. Tega ne razumem, saj smo vedno bili povezani z Jugoslavijo in zdaj s Slovenijo, kjer sta bila hokej na ledu in smučanje še do pred nekaj leti nacionalna športa.
Zakaj ste se proti koncu devetdesetih let odločili, da boste igrali hokej na rolerjih?
Pobuda sva sprožila jaz in Damjan Kosmač. On je takrat nehal kotalkati in si je želel nekaj novega.
Kako pa je z deli na openskem Pi-kelcu?
Občina Trst je nakazala denar za dokončanje del. Načrt je pripravljen in sprejet. Ko bomo v kratkem (aprila) rešili še eno birokratsko težavo, bo lahko občina spisala razpis za oddajo del v zakup in junija bi lahko začeli z deli. Upamo, da nam bo pomagal tudi občinski odbornik za šport Edi Kraus, ki je tudi član našega društva.
Jan Grgič
namizni tenis - V deželnih ligah
Dosegli vse cilje
Moški se vračajo v državno ligo, ženski ekipi do napredovanja oziroma obstanka
Namiznoteniško moštvo ŠK Kras je na pragu državne C1-lige. »Prvo mesto na lestvici, in torej napredovanje, je že 99%, v teoriji nas sicer lahko nasprotniki še prekosijo. Čakata nas še dve tekmi, od katerih je ena lažja. Če jo osvojimo, bomo tudi matematično nedosegljivi, je povedal član moštva Tom Fabiani.« Sobotna zmaga proti Azzurri B s 5:1 za Fabiani, Ales-sia Stibiela in Alessandra Flega ni bila težka. Spodrsnilo je le Fabianiju, medtem ko sta Stibiel in Flego odnesla vsak po dve točki. Po prikazani igri si fantje zaslužijo le napredovanje, kocka pa bo verjetno padla že v naslednjem krogu, 12.aprila.
Odlične novice prihajajo tudi iz D2 lige, kjer sta obe ekipi ŠK Kras dosegli cilj sezone. Krasu A se po enoletnem premoru vrača v D1 ligo. Edi Bole, Katarina Mi-lič in Livio Tagliapietra sta dvakrat remi-zirali s 3:3, najprej proti Udine 2000, nakar še s TT Fiumicello. Zelo lahko nalogo so imeli proti DAroncu iz Gumina, o čemer priča čisti 6:0. Po številu osvojenih točk je bil najbolj zaslužen za pozitivne izkupičke Edi Bole, piko na i pa sta dodala
primorski_sport face book 4
SK Devin ima prvaka
Alessandro Flego
fotodamj@n
Miličeva in Tagliapietra. V boju za obstanek v D2-ligi je Kras B dvakrat izgubil z 2:4, najprej proti Astri San Vito, kasneje še proti pordenonskemu San Marcu. Poraza pa nista pomenila izpada, saj so pozitivni rezultati iz prejšnjega kroga play-ou-ta, pripeljala krasovce do cilja. Na obeh tekmah je bila najbolj uspešna Sonja Milič (4 osvojene točke), Alen Corbatti in Paolo Fa-bris pa sta s prikazano igro zadovoljila.
KOŠARKA - Under 19 elite: Jadran ZKB - Basket TS 63:82 (Sardoč 12, Zobec 11).
Športna šola: Znani finalisti med dvema ognjema
Šola Zupančič prvi finalist, šoli Milčinski in Grbec Stepančič pa polfinali-sta. To je rezultat kvalifikacij v igri med dvema ognjema v okviru osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst. Tekmovanja, namenjenem učencem 4. in 5. razredov, se je v dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1. maja udeležilo pet ekip slovenskih mestnih osnovnih šol., približno 60 otrok. Polfinalna in finalna tekma bosta na dan olimpiade (predvidoma 8. junuja), ki bo vsebovala tudi tradicionalni atletski troboj.
Izidi: Zupančič - Milčinski 2:0, Finžgar - Grbec/Stepančič 0:2, Zupančič -Ribičič 2:0, Finžgar - Milčinski 1:1, Zupančič -Grbec/Stepančič 2:0, Finžgar - Ribičič 1:1, Grbec/Stepančič - Milčinski 1:1, Finžgar - Zupančič 0:2, Ribičič - Milčinski 0:2, Ribičič - Grbec/Stepančič 1:1. Vrstni red: Zupančič 8, Milčinski in Grbec/Stepančič 4, Finžgar in Ribičič 2.
SK Devin je ob koncu zimske sezone priredil društveni veleslalom za člane na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra skupaj s krajevnim športnim društvom SS Fornese.
Oblačno in muhasto vreme ter pomladni sneg ni prestrašil več kot 140 tekmovalcev, ki so izpeljali tekmo brez zastojev in padcev, nekateri pa so se odpovedali nastopu, ker je bil sneg že krepko načet in vlažno vreme jim ni bilo naklonjeno.
Naslov društvenega prvaka sta osvojila Caterina Sinigoi in Aleš Sever (na sliki), ki sta tako postala društvena prvaka za leto 2015. Sledila je sproščena ter prijetna družabnost s kosilom, nagrajevanje pa bo maja na društvenem sedežu. Če se je sezona za večino članov že končala pa čaka najmlajše kar nekaj tekem: že ta konec tedna bodo trije miški sodelovali v Dolini Aoste na preizkušnji Criterium Cuc-cioli, nato bodo na velikonočno soboto tekmovali na Memorialu Puntil na Zoncola-nu, od 10. do 12. aprila pa se bodo skoraj vsi varovanci trenerja severja udeležili državnega finala Amsi za 38. Veliko nagrado najmlajših na prelazu Aprica.
mara plesničar
Bdi nad dejavnostjo tenisa pri Gaji
Pri teniški sekciji ŠZ Gaja je že vrsto let referenčna osebnost. Tenis je spoznala sredi osemdesetih let, ko je z možem pristopila k padriškemu društvu in začela sodelovati s pokojnim Carlom Rudežem. Prevzela je nato njegovo zapuščino v društvu, teniška strast pa je dodobra okužila vso svojo družino.
Maro Plesničar boste zlahka našli v Športnem centru Gaja na Pa-dričah, saj vestno bdi nad dejavnostjo teniške sekcije. Zadolžena je za številne tajniške naloge, te pa vključujejo stike s teniško zvezo, organizacijo in prijavo članov na turnirje, sojenje na domačih tekmah, izdajanje izkaznic ... Spremlja tudi teniško šolo, ki letos združuje približno 50 otrok.
»Čeprav bi tudi doma imela marsikatero opravilo, sem s svojo vlogo pri Gaji zadovoljna. Všeč mi je pomagati društvu, zavedam pa se, da imam tudi marsikatero odgovornost, saj se tudi drugi odborniki in člani pogosto posvetujejo z mano. Pomagajo pa mi tudi Cirila Devetti ter njena sinova Matteo in Paola Cigui,« pravi Plesničarjeva, ki je pri Gaji spremljala razvoj panoge že od prvih zametkov.
»Z dodatkom kritine nad igrišči in izgradnjo dveh novih igrišč v našem športnem središču se je začel razcvet teniške dejavnosti, ki je pred dvajsetimi leti izgubila tudi elitarni predznak. Doživeli smo velik razvoj v devetdesetih letih, nato je veliko igralcev zaključilo kariero, med temi tudi moja dva sinova Aleš in Borut. Zdaj pa smo začeli z novim dolgoročnim ciklom,« je o izključno športni plati teniškega odseka dejala Plesničarjeva, ki pa se zavzema predvsem za rast mladincev.
Gospa Mara je v teh dneh precej zaposlena, saj se spet začenja tekmovalna sezona, pri Gaji pa se bodo srečali z novostjo mešanih turnirjev Under 10, ki s pomočjo teniških učiteljev vpeljujejo otroke v tekmovalno okolje. »V članskih ligah si ne postavljamo ambicioznih ciljev. Ker nismo vpisali moške ekipe v C ligo, bomo letos začeli iz najnižje lige, dekleta pa naj si v C1 ligi nabirajo dragocene izkušnje,« je o novih izzivih dejala duša Gajine-ga teniškega odseka.
Za gospo Plesničar, letnik 51, tenis ne predstavlja samo administrativne in organizacijske plati, še vedno prejme za lopar in stopi na teniško igrišče: »Enkrat tedensko se moram razigrati in razbremeniti. To počnem zgolj rekreacijsko, že dolgo nazaj sem spoznala, da mi tekmovalna plat ne leži.« (mar)
1 8 Sreda, 25.
marca 2015
EXPO 2015
milan - Ogled ogromnega gradbišča svetovne razstave dober mesec pred odprtjem
Tekma s časom v svetu paviljonov
/
MILAN - Expo je priložnost za obsežno turistično promocijo, spodbujanje investicij in krepitev gospodarskih stikov med državami, pa tudi kraj, kjer si lahko vsak privošči nenavadno doživetje. Svetovna razstava, ki naj bi od 1. maja do 31. oktobra privabila v Milan 20 milijonov obiskovalcev (11 milijonov vstopnic so menda že prodali), je nedvomno že prinesla pozitivne učinke, saj je v tem mega projektu soudeleženih ogromno podjetij in nastalo je veliko delovnih mest. Države, ki se večinoma poslužujejo italijanskih podjetij, pa z gradnjo paviljonov in s plačevanjem storitev prinašajo denar v Italijo. Kot je pred dnevi dejal slovenski minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek, je Expo tudi lepa priložnost za Slovenijo, saj je bila svetovna razstava zadnjič tako blizu Ljubljane davnega leta 1873, in sicer na Dunaju.
Res je tudi, da so priprave na ta dogodek že od samega začetka spremljali škandali. Zadnja podkupninska afera, ki je prejšnji teden odpihnila ministra za infrastrukturo Maurizia Lupija, je zadevala vsa večja javna dela v Italiji, med drugim tudi gradnjo italijanskega paviljona. Korupcija se je že pred časom ugnezdila v italijanske razpise za javna dela, ki so zadevala osnovno infrastrukturo svetovne razstave. Milanski škandali so neznatni v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v Benetkah s projektom Mose, vsekakor pa je težko sprejeti, da so v Italiji s korupcijo »okužena« praktično vsa več-
Desno delavec pred kitajskim paviljonom; sledijo v smeri urinega kazalca: stena iz polen originalnega urugvajskega paviljona; ogromni beloruski mlin; amfiteater tik ob slovenskem paviljonu, kjer bo več mesecev nastopal Cirque du Soleil; urejanje avstrijske zelenice, zraven stoji čilski paviljon; malezijske lesene elipse
STURMAN/FOTODAMMN
mundusom (svet v malem, čeprav v tem primeru sploh ni tako majhen).
Opazovali smo bolj ali manj posrečene zgradbe, trume delavcev, tovornjake in bagre. Delavci si z napornimi izmenami mrzlično prizadevajo, da bi pravočasno zaključili dela, saj je časa vse manj. Aprila bodo na vrsti inšpekcije in izdaja uporabnih dovoljenj; za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo s paviljoni, pri katerih z gradnjo preveč zamujajo.
lju, kazahstanski paviljon se lesketa v soncu. Svoj paviljon imata tudi Monako in Sveti sedež, slednji z geslom »Daj nam naš vsakdanji kruh«.
Ura tiktaka
ja javna dela. Poleg tega so preiskovalci že pred dvema letoma omenjali vpletenost podjetij iz krogov kalabrijske 'ndranghete, ki je v Lombardiji zelo močna. Težko je verjeti, da so se ji v Milanu naposled popolnoma izognili. Na vse to opozarja napis s sprejem na steni delovišča pred železniško postajo Rho-Fiera Milano: »Expo = morje dreka, cementa in mafije«.
Kljub temu pa bo svetovna razstava vsekakor vredna ogleda, toliko bolj zaradi gesla »Hrana za planet, energija za življenje« (ne glede na to, da je sporni sponzori McDonald's). S prehrano in trajnostnim razvojem se moramo resno ukvarjati, če so nam pri srcu naše okolje in prihodnje generacije.
Disneyland za arhitekte
Ko smo pred dnevi obiskali ogromno gradbišče blizu milanskega sejmišča, kjer bodo čez dober mesec dni uradno odprli Expo 2015, je bilo na površini 1,1 milijona kvadratnih metrov na delu 6000 delavcev iz 15 držav. Za inženirje, arhitekte in gradbince je ta kraj bržkone primerljiv z Dis-neylandom in prava paša za oči. Za nestrokovnega obiskovalca pa je prav tako zanimiv. Priče smo bili nastajanju čudnega in hkrati imenitnega naselja: nekje na pol poti med mogočnimi staroegiptovskimi piramidami in skromnejšim celovškim Mini-
Paviljoni so v skladu z zahtevami organizatorjev v glavnem leseni in stekleni. Kitajci se predstavljajo z značilno valovito zgradbo, Azerbajdžanci z okroglo stekleno sfero, Angola se je očitno zelo angažirala in se predstavlja z ogromnim paviljonom. Onstran glavne ulice Decumano so tematski paviljoni o kavi, kakavu, krompirju, rižu in drugih grozdih (t.i. clusters). Stene urugvajskega paviljona so iz lesenih polen, kolumbijskega so zgradili z lesom karnijskih smrek. Vietnamci so svojo zgradbo okrasili s tipičnim trsjem, Belorusi razkazujejo velikanski mlin na žitnem po-
Nekatere države so vrgle puško v koruzo: latvijska parcela je kljub ambicioznim načrtom prazna. Večina držav (paviljonov je 53, v raznih oblikah pa bo zastopanih okrog 140 držav) pa z deli precej zamuja, med njimi so tudi sami domačini. Šest-nadstropnega italijanskega paviljona v obliki kvadratnega drevesa, v katerem se bo od časa do časa predstavljala tudi Furlani-ja-Julijska krajina, menda ne bodo dokončali: govori se, da zadnjih dveh nadstropij vsaj do 1. maja ne bodo odprli, kar bi za gostitelje predstavljalo hudo blamažo. To je eden redkih objektov, ki se bodo ohranili tudi po 31. oktobru: v prihodnosti naj bi gostil razstave in druge prireditve. Visoko-tehnološko zgradbo si je zamislil arhitekt Michele Mole: v steklu so vgrajene foto-voltaične celice, fotokatalitski beton absorbira škodljive izpuste v zraku.
Dober mesec pred odprtjem so le redki paviljoni res skoraj dokončani. Pred ciljem sta predvsem švicarski in slovenski paviljon. Avstrijci, ki so tudi na svetovni razstavi sosedje Slovencev, so prav tako na dobri poti. Če je Slovenija ena redkih držav, ki je gradnjo paviljona zaupala svojim podjetjem, za tehnične ter birokratske zadeve pa se je oprla na skupino zamejskih strokovnjakov, so Avstrijci poiskali izvajalca v Bocnu. Rojaki onstran meje so v takih primerih koristni.
gi intelektualci so se »noremu« stolpu po-smehovali, danes pa je to hočeš nočeš simbol Pariza.
Skoraj vse milanske paviljone bodo med novembrom in decembrom letos odstranili. Na izpraznjena zemljišča bodo do-vozili novo zemljo in na koncu naj ne bi bilo niti opaziti, kaj se je tam dogajalo. O usodi odstranjenih paviljonov bodo odločale države, Slovenija svojega že prodaja.
Poleg italijanskega paviljona bo ostalo še nekaj objektov, kot je amfiteater, ki sprejme do 12.000 gledalcev in bo letos poleti gostil cirkuške predstave Cirque du Soleil. Organizatorji upajo, da bo na območju Expa v prihodnje nastala inovativna četrt, saj je infrastruktura temu primerna.
Aljoša Fonda Reportaža se nadaljuje jutri s prispevki o slovenskem nastopu v Milanu
Kaj pa potem?
Najslavnejša zapuščina svetovnih razstav je Eifflov stolp, ki so ga zgradili za Expo v Parizu leta 1889, ob stoletnici francoske revolucije. Maupassant, Verlaine in dru-
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 26. marca 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Velvet 23.10 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy 0.00 Emozioni
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Eli-sir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Scono-sciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto?
RAI4
11.10 Heroes 11.55 16.55 Robin Hood 12.40 17.35 Andromeda 13.20 19.00 Star Trek Enterprise 14.00 90210 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Heartland 15.25 The Lost World 16.10 Novice 16.15 Streghe 18.20 Stargate Atlantis 21.10 Vikings 21.55 Il Trono di Spade 22.45 Film: Hammer of the Gods (pust., '13)
RAIS
RAI MOVIE
14.00 Film: La voce del silenzio (dram.) 15.50 Film: Il club delle vedove (kom.) 17.40 Novice 17.45 Film: Tutte le manie di Bob (kom., '91, i. B. Murray) 19.30 Film: Dio li fa poi li accoppia (kom., It., '82)
21.15 Film: Bar Sport (kom., It, '11, i. C. Bisio) 22.55 Movie.Special 23.30 Film: The Tower (triler, '12)
RAI PREMIUM
11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.10 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.05 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 GranPremium 15.45 Serija: Capri 16.45 Nad.: Legami 17.35 Novice 17.40 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La signora in
SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (24. marca 2015)
Vodoravno: Soavi, ples, kreda, Kerler, respirator, anestetik, oranica, Niš, onolatrija, Er, Štoka, Arona, Arena, spirala, I. G., spin, PTT, areal, Rari Nantes, Sernec, pivo, A. E., as, paginacija, stroka, Elij a, Eleniak, Bor, Reja, Ricardo, Iva; na sliki: Sergij Štoka.
rosa 20.05 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 Nad.: Il restauratore 23.10 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 23.50 Autoritratti
_RETE4_
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Le avventure del capitano Hornblo-wer (Il temerario) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte
14.10 La Terra vista dal cielo 15.10 Oceani 16.10 Film: Ho fatto splash (kom., It., '80) 17.45 Scaramouche Scaramouche 18.00 Novice 18.05 Memo - L'agenda culturale 18.35 Grandi giardini di Francia 19.45 Art of Paesi Bassi 20.40 Passepartout 21.15 Museo Italia: Musei Vaticani 22.05 Art of Cina 23.10 David Letterman Show
LAZD
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia Economia e Prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra
LAEFFE
12.5017.35 Chef Sara in Italia 14.30 18.30 Il cuoco vagabondo 15.35 Sacro e profano 16.30 Popoli in festa - India 19.40 Novice 20.00 Racconti dalle megalopoli 21.00 21.55 Wu Ming racconta Nel pallone 22.50 0.00 Nad.: Borgen - Il potere
CIELO
12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying and Selling 19.1519.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: 40 Days and Nights - Apocalisse finale
DMAX
21.15 Film: L'amore all'improvviso -Larry Crowne (kom., '11, i. T. Hanks, J. Roberts) 23.20 Film: Insomnia (triler)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza
21.10 Film: Jack Reacher - La prova decisiva (akc., '12, i. T. Cruise) 23.40 Film: Matrix (zf, '99, i. K. Reeves)
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: Merlin 15.40 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 No-torius 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Matrimonio alle Bahamas (kom., It., '07, i. M. Boldi) 23.05 Film: American Pie - Il matrimonio (kom., '03)
_IRS_
13.30 Film: La legge violenta della squadra anticrimine (det., It., '76) 15.20 Film: 7 donne d'oro contro due 07 (pust., '66) 17.15 Film: La scuola (kom., '95) 19.10 Serija: Su-percar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: La talpa (spio., '11, i. G. Oldman, C. Firth) 23.30 Adesso cinema 23.55 Film: The Assassination (dram., '04, i. S. Penn, N. Watts)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni bar-bariche
12.30 Liquidator 13.20 18.35 Affare fatto! 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Catti-vissimi amici 15.55 Supercar: auto da so-gno 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 23.45 Airport Security 20.20 Rimozione forzata 21.10 Come e fatto il cibo? 22.00 Mangia-mo strano 22.55 Orrori da gustare
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Posebna ponudba 12.05 Dok. portret: 400 let iskanja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.35 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Zmenki na slepo 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma
SLOVENIJA2
6.00 8.55 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Inf-odrom 10.15 Dobro jutro 13.15 18.55 Točka 14.30 Točno popoldne 15.30 Z vrta na mizo 16.25 To bo moj poklic 16.55 Slovenski magazin 17.30 Mostovi - Hidak 18.00 Dosje 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Košarka: državno prvenstvo, Tajfun - Krka, prenos 21.40 Športni izziv 22.45 Odd.: Bleščica 23.15 Film: Žalostna balada za trobento
KOPER
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: Spust v temo 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 Webolution 21.00 Dok.: Al Mahdi skavti 22.35 Artevisione 23.05 Najlepše besede 23.35 Dok.: K2
POP TV
7.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.00, 10.55, 12.10 TV prodaja 8.30 Serija: Morske deklice 9.15 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.10 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 12.25 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 13.25 Serija: Lepo je biti sosed 14.25 Serija: Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo 17.00 18.55, 21.45 Novice in vreme
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Benedetta 10.05 19.00 Cuochi e fiamme 11.00 17.00 Cambio moglie 13.00 Serija: Providence 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 SOS Tata 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Crossing Jordan
20.00 Film: Huda učiteljica (kom., '11, i. C. Diaz) 22.15 Serija: Na kraju zločina -Miami 23.10 Serija: Hiša iz kart
_KANAL A_
7.0018.00, 19.50 Svet 7.5011.45 Nad.: Bud-va na morski peni 8.50 Risanke 10.15 16.15
IRIS
VREDNO OGLEDA
Sreda, 25. marca Iris, ob 21. uri
La talpa
Velika Britanija, Francija, Nemčija 2011
Režija: Tomas Alfredson Igrajo: Gary Oldman, Kathy Burke, Benedict Cumberbatch, David Den-cik in Colin Firth
Direktorja angleške tajne policije Controla prisilijo, da se predčasno upokoji. Njegova misija na Madžarskem se je namreč končala tragično, s smrtjo enega njegovih najbližjih sodelavcev.
Vlada zaupa tako zelo zahtevno nalogo upokojenemu tajnemu agentu Geor-geju Smileyju.
Smiley mora namreč razvozlati mrežo zarot in prevar, saj bo samo tako lahko odkril agenta, ki je istočasno tudi obveščevalec sovjetskih oblasti. Ko George končno odloči kdo bi lahko bil izdajalec in pozornost osredotoči na štiri stare znance, mu je vsekakor zelo težko osumiti prijatelje. Končna cena zapletene akcije pa bo naposled daleč previsoka.
Alfredsonov film povzet po istoimenskem delu Johna Le Carreja se odvija kot zahtevna partija šaha, pri kateri pikolovski Smiley nalepi slike ključnih junakov na vsako od figur.
Serija: Goldbergovi 10.40 12.45, 13.00 Tv prodaja 10.55 16.50 Serija: Odvetnik z ulice 13.15 18.55 Serija: Komisar Rex 14.15 Film: Ustvarjeni sovražnik (fant.) 16.00 17.45 V živo iz hiše Big Brother 20.00 Big Brother 21.00 Film: Sestreljeni črni jastreb (dram.) 23.40 Film: Konan barbar (pust.)
PLANETTV
10.55 Tv prodaja 11.25 Nan.: Moja družina 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 21.00 Bar 17.00 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 Danes 22.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Goriški ogledi - pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 12.15 A Beautiful Day - Čudovit dan, osvežitev angleškega jezika s prof. Vesno Bajc (realizacija Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak, 3. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Live; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 S koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classi-camente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Četrtek, 26. marca 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000
Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad južnim Sredozemljem pa nastaja ciklonsko območje. Od juga k nam priteka razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak.
J
1020
Nebo bo oblačno z možnostjo zmernih padavin na zahodu in rahlih padavin na vzhodu. Snežilo bo na 1300 metrih nadmorske višine. Ob obali bo pihala zmerna burja.
Pretežno oblačno bo. Rahel dež bo dopoldne in sredi dneva najprej zajel južne kraje, popoldne in zvečer pa se bo nekoliko okrepil in razširil nad vso Slovenijo. Zapihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.
Jutri bo oblačno z zmernimi padavinami. Možne bodo tudi močnejše padavine, predvsem na vzhodu dežele. Snežilo bo na 1300-1500 metrih nadmorske višine.
Jutri bo sprva oblačno in deževno, čez dan pa bodo padavine slabele in ponekod tudi ponehale.
¡2 Sonce vzide ob 5.59 in zatone g ob 18.23
Dolžina dneva 12.24
Luna vzide ob 9.19 in zatone ob 0.24
o menska obremenitev postopoma krepila, pri občutlji-
vih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom g povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bole-^ zenski znaki. Do večera bo imelo vremensko pogojene ; težave že veliko ljudi. Spanje bo moteno.
^ Danes: ob 7.10 najnižje -33 cm, ob 13.04 najvišje 12 cm, ob 18.08 najnižje -11 o	cm.
;! Jutri: ob 0.17 najvišje 27 cm, ob 8.05 najnižje '	-26 cm, ob 14.37 najvišje 6 cm, ob
18.47 najnižje 0 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C.
Kanin - Na Zlebeh . . .190
Vogel ................105
Kranjska Gora.........40
Krvavec .............. 120
Cerkno...............110
Rogla ................145
REKA
10/16
jutri
i? Piancavallo.....'.......70
Forni di Sopra.........80
Zoncolan..............70
Trbiž...................60
Osojščica..............60
Mokrine .............105
Nemški par plačal Grčiji vojno reparacijo
ATENE - Nemški par je med obiskom v Grčiji mestni hiši v pristaniškem mestu Nafplio plačal 875 evrov, kar je označil za del nemških reparacij za drugo svetovno vojno. Grški tisk je dejanje para v sredo označil za herojsko. »Včeraj zjutraj sta prišla v moj urad in dejala, da želita popraviti ravnanje svoje vlade. Sama sta izračunala, da vsak Nemec Grčiji za tisto, kar je plačala med drugo svetovno vojno, dolguje 875 evrov,« je povedal župan Nafplia Dimitris Kocuros. Njun denar so že donirali lokalni dobrodelni organizaciji. Po poročanju medijev sta reparacije plačala Ludwig Zacaro in Nina Lahge. Zacaro naj bi bil upokojen, Lahgejeva pa naj bi bila zaposlena za skrajšan, 30-urni delavnik. Žal naj ne bi imela dovolj denarja, da bi plačala vsak svoj del reparacij.
Nemški znanstvenici nagrada za zaščito živali
LEIPZIG - Nemška znanstvenica Maria-Elisabeth Krautwald-Junghanns je dobila 30.000 evrov vredno nagrado za zaščito živali, ker ji je uspel preboj pri določitvi spola piščancev. Veterinarka iz Leipziga je namreč ugotovila način, kako piščančjim zarodkom določiti spol, ko so še v jajcih.Na tak način je piščančjim samcem prihranila nepotrebno trpljenje, saj jih, ko se izvalijo iz jajca, večinoma uničijo. Večina piščančjih farm rutinsko pobije samce, ker ti ne ležejo jajc in ker meso samcev ni okusno. V Nemčiji poteka živahna razprava o zaščiti pravic živali. Praksa zakola piščancev po izvali-tvi iz jajc pa v javnosti sproža veliko zgražanja.
Slovenske osebnosti
Vsaka država zelo pogosto vključuje med svoje filatelistične izdaje tudi znamke, na katerih so prikazane znamenite osebnosti. Ker znamke na poštnih pošiljkah potujejo po vsem svetu in ker znamke posameznih držav kupujejo filatelisti prav tako po vsem svetu, je to eden izmed načinov, kako lahko Slovenija obvešča mednarodno javnost o svoji preteklosti, o svoji zgodovini in o svoji kulturi. Zato je med slovenskimi znamkami, ki jih je izdala samostojna država od leta 1991, kar veliko takih, ki so posvečene našim velikim osebnostim.
V naši prejšnji rubriki smo predstavili zadnje letošnje slovenske izdaje na to temo. Danes pa bomo spregovorili o nekaterih bolj zanimivih in po-
membnih filatelističnih izdajah iz prvih let samostojne Slovenije.
Prva znamka namenjena znamenitim slovenskim osebnostim je izšla maja 1992 in je bila posvečena 130. obletnici smrti Antona Martina Slomška. Veljala je 6 tolarjev takratne valute. Ze dva meseca kasneje je izšla znamka namenjena XXV. Olimpijskim igram v Barceloni. Na eni od dveh znamk je bil prikazan lik Leona Štuklja (18981999), nekdanjega telovadca s tremi zlatimi olimpijskimi medaljami. Istega leta je septembra izšla znamka ob 100. obletnici rojstva primorskega glasbenika Marija Kogoja (1892-1956). Na znamki je poleg umetnikovega portreta prikazana scena iz njegove opere Črne maske. Ze naslednji mesec je Slovenija izdala spet novo znamko na to temo. Ob 200. obletnici rojstva so posvetili znamko slikarju Matevžu Langusu (1792-1855), enemu glavnih slovenskih portretistov, Prešernovemu sodobniku, ki je med drugim narisal sliko Primicove Julije. In za konec so istega leta 1992 izdali znamko ob 100-letnici rojstva Hermana Potočnika (1892-1929). Potočnik je velik slovenski znanstvenik, ki ga žal pozna le ozek krog ljubiteljev znanosti. In vendar je izumitelj geostacionarnega umetnega satelita. Izdal je knjigo Problem vožnje po vesolju, s katero se je uvrstil med pionirje vesoljskih poletov. Deloval je v Nemčiji.
Samo v drugem letu izdajanja slovenskih znamk je torej izšlo kar pet izdaj o slovenskih znamenitih osebnostih. To je vsekakor zanimiva vzpodbuda ne samo za filateliste, ampak za vsakega

I

pozornega opazovalca, da seže po enciklopediji in se pozanima o osebnosti na znamki, če jo pozna samo po imenu ali je sploh ne pozna.
Ze dve leti kasneje so se na Pošti Slovenije odločili, da bodo glede tematskih izdaj naredili malo reda in so nekaterim temam dali naslove. Med temi naslovi so tudi znamenite osebnosti. Tako izdaja Slovenija od 1994 do danes vsako leto znamke o slovenskih znamenitih osebnostih. Najprej je izšla serija štirih znamk posvečenih pisatelju Josipu Jurčiču, pesniku Simonu Gregorčiču, jezikoslovcema patru Stanislavu Škrabcu in Jerneju Kopitarju. Tudi naslednje leto so v isti seriji izšle tri znamke posvečene dramatiku in zgodovinarju Antonu Tomažu Linhartu (17561795), pesnici Lili Novy (1885-1958) ter arhitektu in urbanistu Ivanu Vurniku (18841971). Poglejmo še v leto 1996. V seriji znamenitih osebnosti sta izšli dve znamki, ena o pisatelju Franu Šaleškem Finžgarju (1871-1962) in druga o igralki Iti Rini (1907-1979). Ita, s pravim imenom Ida Kravanja, po rodu iz Divače, je sredi tridesetih let XX. stoletja postala ena najbolj znanih evropskih filmskih igralk. (Slika 1)
Slovenija je nato izdala še veliko znamk o znanih osebnostih. Tu imamo premalo prostora, da bi našteli vse, čeprav ne bi bilo napačno, da bi se kdo med domačimi filatelisti odločil in izdelal svojo zbirko posvečeno slovenskim osebnostim. To bi bila zelo zanimiva in poučna zbirka, saj so med temi osebnostmi tudi imena kot Primož Trubar, Lovrenc Košir, Elvira Kraljeva, Julius Kugy, Tone Kralj, Srečko Kosovel, Vasja Pirc, Veno Pilon in drugi, da omenimo samo nekatere, ki so vezani na Primorsko.


Škofjeloški pasijon 2015
V letošnjem postnem času so se v Škofji Loki mrzlično pripravljali na novo izvedbo starodavnega škofjeloškega pasi-jona. V Evropi je zelo znan velikonočni pasijon v bavarskem kraju Oberammergau, kjer ga vsakih deset leta prirejajo v veliki odprti dvorani. Škofjeloška prireditev pa je prav tako zgodovinsko pomembna (sega v XVIII. stoletje) in je dramsko še bolj učinkovita, saj se odvija po ulicah in trgih starega predela Škofje Loke.
Prvič so to prireditev v bolj preprosti obliki izvedli že leta 1713, a osem let kasneje (1721) jo je zapisal in oblikoval pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič, rojen v Štandrežu pri Gorici, ki je veliko let preživel v Škofji Loki. Njegov rokopis hranijo v kapucinskem samostanu. Poleg tega, da je Škofjeloški pasijon najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, je tudi najstarejša ohranjena dramska režijska knjiga v Evropi ter največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji. Predstavo so prirejali vsako leto do 1767, ko jo je goriški nadškof prepovedal, ker ni cenil takih nastopov.
Škofjeloški pasijon so spet uprizorili 250 let kasneje, ko ga je leta 1965 postavilo na oder Slovensko stalno gledališče v Trstu v režiji Mirka Mahniča. V ljubljanski Drami pa so ga odigrali leta 2000. V mestu Škofja Loka so leta 1999 obnovili prvotno predstavo, kot jo je zapisal pater Romuald, in jo ponovili leta 2000 in leta 2009.
Letos je prireditev na sporedu od 21. marca do nedelje 12. aprila. V glavnem so predstave ob sobotah zvečer (ob 20.00) in nedeljah popoldne (ob 16.00). Skupno je predvidenih osem predstav, ki trajajo vsaka nekaj ur. Nastopa 74 igralcev in igralk ter okrog 900 statistov, ki so vsi domačini iz mesta in okolice. Zaradi velikega zanimanja in velikega povpraševanja po vstopnicah si jih je priporočljivo zagotoviti pravočasno na spletu.
Za to priložnost so organizatorji poskrbeli tudi za razglednice in za priložnostni poštni žig z datumom 27.3.2015, ki bo na razpolago tudi kasneje. (Slika 2)
Nove znamke
V Italiji so letos zelo počasni z izdajami novih znamk. Za mesec marec je bilo v programu pet izdaj, izšla pa je samo ena znamka. 12. marca je prišla v poštne urade znamka iz serije Umetniško in kulturno bogastvo Italije posvečena Albertu Burriju ob stoletnici rojstva. Burri (19151995) je bil zdravnik, slikar in kipar, ki je ustvarjal predvsem abstraktna dela v Italiji in v Združenih državah.
Slovenija pa bo v petek, 27. marca izdala tri nove serije. V seriji Turizem bo znamka namenjena Laškemu, v seriji Srednjeveški samostani bo znamka o ci-stercijanskemu samostanu v Stični in v seriji Rastlinstvo bodo tokrat na vrsti čudovite slovenske orhideje kukavice. Serijo bodo sestavljale tri znamke in blok, na katerem bo prikazana škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea). (Slika 3)
I.T.
3
1
POŠTA
0