TRST, petek 7. januarja 1955 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S. III. nad. — TELEFON 93-JO« IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. st. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravrei 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico .1-11., Tel. 33-82 TITOV AVTO ZASUT S CVETJEM V RANGUMU Usmeritev itallianske politike v rokak demokristjanov in PSDI Preklicana stavka britanskih železničarjev BEOGRAD, 6. — Stalni zastopnik uprave tehnične pomoči QZN Mayer Cohen je izjavil danes novinarjem, da se v krogih Združenih narodov zelo ceni prispevek Jugoslavije na področju tehnične pomoči^ Poudaril je, da je Jugoslavija ena izmed držav, v katerih je tehnična pomoč najuspešnejša. Zadnja tri leta je obiskalo Jugoslavijo okrog 200 inozemskih strokovnjakov, medtem ko je okrog 050 jugoslovanskih strokovnjakov odšlo na specializacijo v inozemstvo. V jugoslovanskih strokovnjakov je odšlo v druge države. BEOGRAD, ti. — Med podjetjem uAvala film» in italijanskim podjetjem ((Ponti-De Laurentis» je bil. danes podpisan preliminaren sporazum o skupnem snemanju filma «Vojna in miru po romanu Leva Tolstoja. ((Italijansko podjetje, je izjavil direktor De Laurentis, želi poglobiti svoje sodelovanje z ((Avala filmomr; dodal je, da se za. snemanje filma ranima tudi ameriško podjetje «Metro Goldunjn Mayer». DUNAJ. ti. Na Dunaju bo 18. in 10. januarja konferenca zastopnikov železnic Jugoslavije. Švice. Italije in Avstrije. Na konferenci bodo razpravljali o možnosti razširitve blagovnega prometa med Jugoslavijo in Švico in o poenotenju predpisov o blagovnem prometu med štirimi državami. Avstrijske železnice DUNAJ, 6. -- Z novim letom je stopil v veljavo nov avstrijski železniški pravilnik, ki med drugim pooblašča sprevodnika v vlaku, da dovoli potniku prehod iz tretjega v drugi ali tudi v prvi razred, če ta ne dobi prostora, ne da bi plačal razliko. Ce kak potnik zamudi vlak za nadaljevanje vožnje po krivdi železniške uprave, lahko nadaljuje pot s katerim koli vlakom do kraja, ne da bi plačal razliko, tudi če je potovanje zaradi tega dražje ali daljše. Ce ne namerava več nadaljevati vožnje, pa mu mora železniška uprava vrniti razliko med plačano ceno in voznino za dejansko vožnjo. Druge spremembe se nanašajo na uredbe glede prtljage. Prvi uraden razgovor H a m Miarshjoeld-Čnenl a.j Zemeljski plaz zasul 43 ljudi DJAKARTA. 6. — V kraju Macassar na Južnem Celebesu je zaradi zemeljskega usada nastala poplava in pri tem se je 13 oseb zadušilo. 30 pa jih je utonilo. 320.000 kubičnih metrov zemlje je pokrilo plantaže in en kilometer ceste. Ollenhauerjeva poslanica prebivalstvu Vzhodne Nemčije TOKIO, 6. — Glavni tajnik japonske demokratske stranke Sinšukt Riši je izjavil, da bo vlada razpustila parlament 25. januarja in razpisala splošne volitve za 27. februarja. Japonski zunanji minister je izjavil, da je japonska vlada pripravljena napraviti konec vojnemu stanju, ki ju-ridično še vedno obstaja s Sovjetsko zvezo. nji članek o njegovih stičnih točkah z Alessijem. On za razliko od Agneletta pravi, da smo napovedali boj komunistični partiji Italije in enotnosti nennijevcev z njo. Ponavljamo: naš boj gre reakciji in kominformovski politiki ter onim, ki jo z vodilnih mest kominformistič-nih strank izvajajo. Vidali pa bi bolje storil, da bi odgovoril na ona vprašanja, ki smo mu jih že stotič postavili in ki mu jih iz dneva v dan postavljajo nje-. govi pristaši: kako to, da zdaj «titovch> niso več zločinci in fašisti, čeprav se njihova politika ni prav nič izpremenila? Specialisti «Difesa Adriatica« se seveda kot ves reakcionarni tisk zelo obširno bavi s primerom Djilas-Dedijer. No, za razliko od večine ostalih, seje «P. A.» pokazala kot posebno dobro poučen specialist: objavila je fotografijo Moše Pijada in napisala spodaj — Djilas, Mimogrede: «Piccolo Seran daje Djilasu še prav posebno velik pomen. Kar dva dni zaporedoma je objavil njegovo sliko na prvi strani. Za razliko je prvi dan pod njo zapisal: «Djilasa. drugi dan pa «De-dijer». Pravijo... da bo že čez dva dni «11 Ptc-colon tudi formalno popolnoma v Alessijevib rokah: kot odgovorni urednik bo namesto dosedanjega Vittoria Tranquillija podpisan — ne sicer Rino Ales-si, pač pa — njegov sin. Toda vedno Alessi, Tudi dr. A. ni prav... Sedaj tudi dr. A.(gnelettu) ni prav v «Demokraciji», da je naš dnevnik postal iz glasila OF glasilo vseh naprednih Slovencev Trsta, Goriške in Beneške Slovenije. Tako se je tudi on pridružil Vi-daliju, Alessiju in fašistom od «M essaggero Venetov. Slednji dr. A.-a celo hvalijo, češ da ima popolnoma prav, ko nas uči, da Slovenci ne moremo prav nič vplivati na politiko Italije. Sicer pa dr. A. v pomanjkanju argumentov _ potvarja naše pisanje in laže, da se bomo borili proti slovenskim kmetom in podjetnikom vseh vrst, malim in srednjim trgovcem itd. itd. ((Napovedujejo boj narodnosti...« kriči dr. A. in — vsi njegovi pristaši so naravnost v zadregi, ko vendar vedo, da je naš dnevnik že doslej storil vse, kar se je moglo storiti prav za obrambo narodnosti Slovencev, medtem ko sta «Demokracija» in dr. A. storila vse, da bi ga oblatila. Ce je torej slovensko ljudstvo koga spoznalo, je spoznalo vso škodljivost pisanja «Demokracije« in njenega gospodarja dr. A. z njegovimi gospodarji vred. Glede pljuvanja pa tole: Kdaj bo dr. A. nehal pljuvati izza zapečka na one, ki imajo največ zaslug, da je danes s Statutom zajamčen obstoj slovenske narodnosti v Trstu? Ne more odgovoriti Vidali se v včerajšnji «Unitas — kljub temu, da je obljubil čitateljcm, da ne bo več — obreguje ob naš zad- Na koncu svoje poslanice poudarja Ollenhauer, da ostane osnovni smoter socialnodemokratske politike izboljšanje usode 18 milijonov Nemcev v Vzhodni Nemčiji in vzpostavitev nemške enotnosti. PARIZ, 6. — Francosko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so bila od 31. decembra do 6. januarja v Parizu pogajanja med libijsko in francosko delegacijo za sklenitev «pogodbe o prijateljstvu in dobrem sosedstvu, ki jo obe vladi želita v kratkem skleniti«. Poročilo dodaja, da se bodo razgovori nadaljevali v kratkem v Tripolisu. V francoskih pooblaščenih krogih zanikujejo govorice, da so zaprosili za britansko posredovanje za poravnavo fran-cosko-libijskega spora zaradi Fezzana. Vendar pa je danes imel britanski državni minister Nutting razgovor s francoskim poslanikom v Londonu v zvezi s pogajanji o Fez-zanu. Nutting je sprejel tudi libijskega poslanika v Londonu. Železniška prog; Atlantik-Pacifik Aretacije v Argentin BUENOS AIRES. 6. - Preteklo noč so aretirali 18 oseb. ki pripadajo radikalni, kon- l>VKVI Na današnji dan je leta 1878 umrl veliki ruski pesnik N. A. Nekrasov. Rodil se je leta 1821. fr Danes, PETEK 7. januarja Valentin, Svetcslav Sonce vzide ob 7.46 in - zatone ob 16.36. Dolžina dneva 8.50 Luna vzide ob 15.32 in zatone ob S.42. Jutri, SOBOTA 8. januarja Severin, Bogoljub NUJNOST OKRliPITVE JADRANSKIH POMORSKIH ZVEZ S SVETOM Skladnost zahtev in potreb beneškega in tržaškega pristanišča Vladni komisar dr. Palamara napovedal, da bo vsaj ena od ladij - tSa-turnia» ali «Vulcania» - vrnjena Trstu za progo proti Severni Ameriki Predstavniki beneškega po- zile tako iz Trsta kot iz Be- morstva, pristanišča in ostalih pristaniških sektorjev so ob podpori civilnih oblasti, članov parlamenta in političnih organizacij predložili italijanskemu ministru za trgovsko mornarico memorandum, v katerem zahtevajo vrsto ukrepov za okrepitev pristaniške dejavnosti. Glavne zahteve se nanašajo na trgovsko mornarico, odnosno povečanje števila in okrepitev rednih pomorskih prog, ki jih vzdržujejo najvažnejše italijanske državne pomorske družbe. Benečani zahtevajo radikalno okrepitev pomorstva, kar utemeljujejo s kritičnim stanjem, saj imajo Benetke sedaj komaj 40 odstotkov rednih pomorskih prog v primerjavi s predvojnim obdobjem. Benečani so tako zahtevali krepitev in obnovo sledečih prog: 1. Za družbo »Adriatica« iz Benetk: zamenjavo starih ladij »Abazia« in «Campidoglio» z novimi; obnovitev hitre proge ob jugoslovanski jadranski obali in proge proti Črnemu morju. 2. Za sektor družbe «Tirre-nia»: obnovo petnajstdnevnih odhodov na progi Jadran-Se-verna Evropa, kjer je sedaj samo en mesečni odhod; okrepitev proge proti Španiji tako, da bo postala tedenska i in okrepitev proge okrog Apeninskega polotoka. 3. Za sektor Tržaškega Lloy-da: Obnovo proge proti Avstraliji, obnovo prog proti Vzhodni Afriki in vrnitev Benetkam redne proge za prevoz banan Somalija-Jadran. 4. Za družbo «Italia»: obnovo hitre potniške proge Ja-dran-Grčija-Neapelj-New York z ladjama «Saturnia» in «Vul-cania«. Beneške zahteve po krepitvi in ustanovitvi novih rednih pomorskih prog iz Jadranskega morja so v glavnem slične tržaškim zahtevam izraženim v resoluciji tržaškega občinskega sveta in soglasno izglasovani v decembru preteklega leta. Trst tako zahteva sedem prog: progo proti New Yorku, progo proti Južni A-meriki, proti Avstraliji, proti Daljnemu vzhodu, proti Južni Afriki, proti Severni Evropi, proti Črnemu morju in jugoslovanski jadranski obali. Enake zahteve obeh velikih jadranskih pristanišč so razumljive. saj sta obe pristanišči v težavah in se ne more razviti pomorski promet tako Benetk kot Trsta zlasti zaradi izrednega pomanjkanja rednih pomorskih prog in je logično, da se v tem skupnem vprašanju pride tudi do skupne konkretne akcije, saj netk. Istočasno pa ta enakost zahtev predstavlja najostrejšo kritiko vlade in ministrstva za trgovsko mornarico, ki je krivo, da je prišlo v pomorstvu jadranskih pristanišč do takega stanja. Seveda pa skupni napori med Benetkami in Trstom glede ustanovitve rednih pomorskih prog še ne pomenijo, da se je s tem avtomatično ukinila vsaka konkurenčna bitka v ostalih vprašanjih. Celo glede ustanovitve novih prog bo v prihodnosti prav gotovo prišlo do sporov, katero pristanišče bo matično za ladje na neki določeni progi. Vendar pa so ti spori še zelo daleč, saj je žal le malo upanj na bližnjo večjo krepitev pomorskih prog. Do sedaj je izjavil minister za trgovsko mornarico Tambroni edino, da bodo dali Trstu ladjo za ustanovitev proge proti Severni Ameriki. Kar pa so tržaški gospodarski krogi ostro napadli, ker ni mogoče z eno ladjo ustanoviti redne pomorske proge proti New Yorku in ker je minister obljubil neprimerni «Conte Biancama-no». Tudi najnovejša izjava Pa-lamare kominformističnemu poslancu Beltrameu ni ravno preveč optimistična. Palamara se je skliceval na zagotovila ministra za zunanjo trgovino o obnovitvi prog proti Severni Ameriki s «Saturnio» ali «Vulcanio». Kar pa bi naredili v začetku samo z eno izmed teh dveh ladij tako, da bo proga samo mesečna. Ta rešitev ni najboljša, ker so zahteve te proge izredno visoke in dolgoletne izkušnje vseh največjih svetovnih pomorskih družb govore, da morata biti na tej progi vedno vsaj dve ladji istočasno. Iz istega razloga grade tudi največje prekooceanske potniške ladje vedno v parih. Proga z eno samo pa čeprav primerno ladjo, je zato že v Vlaganje prošenj za uvoz in izvoz Tržaška trgovinska, industrijska in kmetijska zbornica obvešča, da bodo morale biti prošnje za uvoz in izvoz po računih «Export banke« in ((Istrske banke« predložene vsalc mesec od 1. do 7. oddelku za zunanjo trgovino generalnega komisariata. Prošnje, katere bodo predložene pred tem datumom, se ne bo upoštevalo, medtem ko bodo vzeli v poštev prošnje vložene kasneje le v primeru, če bodo ostale še ne-dodeljene kvote kontingentov. Za januar bodo izjemoma upoštevali tudi prošnje predložene v decembru. Zbornica obenem obvešča, da bodo za uvoz klavne živine izdajali od 1. januarja uvozna dovoljenja za tromesečja in ne več za posamezne mesece. PRED SEJO DEViNSKO-NABREŽINSKEGA OBČ. SVETA I Argumenti igralnici za in proti v Sesljanu Občinski svetovalci bodo morali izbirati med milijoni, ki bi jih igralnica donašala občini ter nevarnostjo potučevanja in kvarnih moralnih posledic Obnovljeni fiHomeric“ pojde 24. jan. na pot V Tržiču bodo kmalu končali obnavljanje potniške prekooceanske ladje ((Homerici) last družbe ((Home Lines«. Ladja bo odplula na otvoritveno vožnjo iz Tržiča 24. januarja proti Benetkam, Neaplju, Genovi in od tam direktno v New York. Do aprila bo ladja vozila na krožnih progah iz New Yorka proti An- Na zadnji seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je svetovalec Ado Visintin predlagal, da bi se župan, seveda s privoljenjem vseh občinskih svetovalcev, zavzel za ustanovitev igralnice v Sesljanu, ki jo namerava postaviti skupina zasebnikov iz Trsta. Ker so razpravo o tem vprašanju prenesli na prihodnjo sejo, ki bo prihodnji torek, naj danes povzamemo nekatera že znana dejstva, ki se tičejo omenjene igralnice. Načrt za otvoritev igralnice v Sesljanu, ki naj bi bila podobna recimo oni v Benetkah, ni nov. Naši čitatelji se morda še spominjajo, da so o tej zadevi razpravljali že leta 1951 v takratnem občinskem svetu, ki je načrt načelno sprejel, in sicer z naslednjimi pogoji; da se gradbeni material, t. j. predvsem kamen, dobavi^ iz kamnolomov na področju občine, da se pri gradnji uporabi domača delovna sila in da se v _________________________ . tilom in kasneje na redni pro- . . naprej obsojena na neuspeh. | gi New York-Severna Evropa. | izgotovljenih objektih zapo Pil IZJAVAH GLAt/AlEGA HRŽAI/AIEKA PRAVDAIIKA (IB OTVORITVI AIOVEGA SODNEGA LETA Pred sodnim razčišeenjem afere o zapravljenih milijonih pri ribiški zadrugi Gre za ^Zadrugo ribičev tržaškega področja», ki je kljub stotinam milijonov posojila že po dveh letih napovedala stečaj V poročilu glavnega javnega tožilca, ki ga je imel ob otvoritvi letošnjega sodnega leta, je med ostalimi razpravami, ki jih bodo letos obravnavali najavljena, tudi razprava proti dr. Guidu Gridel-liju zaradi hudih nepravilnosti v upravljanju krajevnih Vrst anov za ribiško industrijo. Ta razprava, je dejal javni tožilec, je zelo kočljiva, ker kaže, da so v zadevo poleg funkcionarjev ustanove zapleteni tudi trije nameščenci bivše ZVU, med katerimi je tudi neki častnik. O dr. Gridelliju in o nevednostih pri upravljanju ustanov za ribiško industrijo smo v našem listu v maju lanskega leta objavili obširno anketo v zvezi z aZadrugo ribičev tržaškega področja» (Consor-zio fra pescatori della zona di Triesle), ki je bila ustanovljena v poletju 1948 in kot takšna dne 19.8.1948 Registrirana na tržaškem sodišču. Namen naše ankete je bil, opozoviti javnost na zapravljanje stotin milijonov lir javnega denarja bi ladje na novih progah vo- iz posojil ERP in ZVU, ki jih VČERAJŠNJA SKUPŠČINA AKTIVISTOV KCVlNflRSKE ZVEZE Za okrepitev sindikalne borbe za obrambo sindikalnih svoboščin Vodstvo Delavske zveze si zamišlja enotno ustanovno skupščino zgolj z razširitvijo svojih vrst Včeraj je bila v Ul. Zonta skupščina aktivistov sindikata kovinarjev Delavske zveze. Zbranim sindikalnim aktivistom je govoril tajnik sindikata Tominez, ki je obravnaval razne sindikalne berbe v preteklem letu v obraniDO sindikalnih in demokratičnih svoboščin v tovarnah in za izboljšanje mezd. Teh akcij so se po Tominčevih besedah udeležili tudi člani Delav. zbornice, dasi jim je vodstvo te sindikalne organizacije nasprotovalo. Nadalje je ugotovil, da se je položaj v ladjedelnicah CRDA zaradi novih naročil nekoliko izboljšal, da pa je še vedno precejšnje število suspendiranih delavcev. Pri tem pa je tudi omenil krivično diskriminacijo proti sindikalnim aktivistom. Vse kaže. da nameravajo razni delovodje v oddelku za izdelovanje cevi v ladjedelnici Sv. Marka dva aktivna sindikalista, ki sta bila svoj čas suspendiri-na. sploh odstraniti z dela, da bi se ju odkrižali. Proti tem diskriminacijam te no vse delavstvo enotno uprlo. Nato je govornik omenil, kako so kovinarji v mnogo slabšem položaju kot mnogi drugi industrijski delavci ter da bodo zato odločno podprli borbo kovinarjev v Italiji za izboljšanje mezd. Po diskusiji so sprejeli še nekatere sklepe o bodočem delovanju. Tako so sklenili, da bodo okrepili sindikalno borbo za obrambo sindikalnih svoboščin in za ekonomska izboljšanja. končali akcijo za vpisovanje novih članov v sindikat, da še tako kar najbolj pripravijo na bodočo enotno ustanovno sindikalno skupščino ter da bodo končno še bolj okrepili pripravljalna delo za sklicanje te skupščine. Iz tega je torej jasno razvidno, kako si vodstvo Delavske zveze zamišlja enotno skupščino Po njihovem naj bi se čim več delavcev vpisalo v Delavsko zvezo, pa naj bi bila s tem naloga že opravljena. Ce bi bilo tako, potem co bi bilo vsako sklicanje usta- " novne skupščine odveč, Zato ne verjamemo, da je imelo vodstvo CG1L v mislih tako rešitev, ko je sklenilo, da *e skliče v Trstu taka skupščina. Tržaško deluvstvo si pač ni. zamišlja sklicanja skupščine na ta način in se tudi vprašuje, kdo sestavlja pri- pravljalni odbor, ki ga je omenil sindikalist Sema v svojem članku v zadnji številki «Lavoratora». Vsaj po včerajšnji skupščini sindikalnih aktivistov kovinarske stroke bi se lahko sklepalo, da bi hotelo vodstvo Delavske zveze pomen bodoče skupščine čim bolj zmanjšati in omejiti, kajti za enostavno akcijo za vpisovanje novih članov v Delavsko zvezo sklicanje skupščine res ne bi bilo potrebno. Delavstvo ud enotne ustanovne skupščine pričakuje res pozitivne rezultate za ves tržaški delavski razred. Policijski agent obtožen poneverb Po nalogu državnega pravd-ništva, ki je izdalo zaporno povelje, so agenti letečega oddelka aretirali 24-letnega Renata Scherianija iz Aquili-nie št. 33, katerega obtožujejo ilegalnega prisvajanja denarja in da je sestavljal lažna potrdila. Kakor se je izvedelo, je Scheriani pripadal prometnemu odseku policije in je bil dodeljen patruljam na motornih kolesih Agent je v svoj-stvu svojega dela pobiral tudi globe od kršiteljev prometnih predpisov, vendar je le del teh izročal poveljstvu. Preostali del si je seveda pridržal zase. Koliko še ni znano ker je državno pravdništvo na prijavo poveljstva šele v preteklih dneh uvedlo preiskavo, ki seveda še traja Scherianija. ki je Dil aretiran včeraj zjutraj ob 7. uri, so izključili iz vrst policije. Podlegla poškodbi Včeraj ob 10.30 le na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 75-letna Beatrice Ricci por. Ossi iz Ul. Gatteri, katero so sprejeli v bolnišni-27. preteklega meseca. Zenska, ki je imela zlomljeno stegnenico leve noge, je pojasnila, da ji je v kopalnici stanovanja postalo nepričakovano slabo, zaradi česar je padla in si zlomila ud. Tedaj so si zdravniki zaradi njenega resnega stanja pridržali prognozo in kakor se vidi se niso zmotili. je ta zadruga dobila in k j je | de teh ladij pa smo celo zver po dveh letih obstoja napove- deli, da so bile dvakrat pla-dala stečaj. ' čane z javnim denarjem. Biv- Statut zadruge je bil zelo obširen in je zagotavljal uspeh podjetju, ki bi moralo postati, po vsebini statuta, osrednja organizacija za razvoj ribištva na Tržaškem. V naši tedanji anketi smo objavili celoten statut, poročila rednih in iz* rednih skupščin zadruge, izvod edine bilance, ki jo je zadruga objavila 21.12.1949, imenovanje in zapisnike komisarja ZVU, izjave zadnjega komisarja zadruge, bivšega conske-,70 podpredsednika dr. Perso-glie, dokumente o povezavi zadruge s aKonzorcijem za zaščito ribolova», ki je javna ustanova, povezavo zadruge in konzorcija z gradnjo ribogojnice pri Stivanu, kjer so razlastili ogromna zemljišča slovenskih kmetov, dokumente o stroških za gradnjo ribogojnice, stanje ribogojniških naprav in zgrajenih industrijskih objektov pri ribogojnici, namen gradnje teh objektov in končne zaključke o celotni aferi, ki prihaja z razpravo proti dr. Gridelliju končno na dan. V naši anketi je bil dr. Gridelli omenjen kot osrednje osebnost celotne afere nZadru-ge ribičev tržaškega področja*. Na izredni skupščini zadruge 17. septembra 1948 je predsednik kap. Pet ronio predlagal dr. Gridelliju za upravnega ravnatelja zadruge, ki naj bi bil »trenutno brez plače*. Predlog je bil sprejet. Zdi pa se, kot smo to že pisali v naši anketi, da je dr. Gridelli sklenil z zadrugo redno delovno pogodbo, s katero naj bi mu bila določena redna plača. To nam je potrdila izjava bivšega conskega podpredsednika dr. Persoglie našemu uredniku, da zahteva dr. Gridelli več milijonov lir odpravnine za svoje mesto u-pravnega ravnatelja zadruge, ker je ta napovedala stečaj in ker je s tem zgubil službo. Iz edine bilance, ki jo je zadruga predložila, je razvidno, da je zadruga dobila skupno 38 7 milijonov 857.780 lir raznih posojil. Kljub tako velikemu kapitalu ni zadruga živela niti dve leti. Iz zapisnika prvegu komisarja ZVU dr. Manzutta je že od vsega začetka ugodovljeno, da je zadruga propadla zaradi upravnih nepravilnosti. Hkrati pa je tudi rečeno, da je bila izvedena preiskava, ki naj ugotovi krivce teh nepravilnosti. Ta preiskava je bila raztegnjena tudi na ((področni konzorcij za zaščito ribolova*, ki je bil v zadrugi uradno zastopan. Komisar je tudi ugotovil, du sta imeli ti dve ustanovi skupne finančne m druge posle. Pri vsem tem pa ni moč iti mimo dejstvu, da je bil dr. Gridelli upruvni ravnatelj. V mestu so tudi govorili, da se je baje dr. Gridelli takoj po imenovanju komisarja zatekel v Videm, kjer naj bi ga takoj zaposlili pri tamošnjem konzorciju za zaščito ribolova. Tedaj smo tudi napisali, da se je dr. Gridelli ponovno pojavil v Trstu šele 1953. leta in da je takoi po svojem prihodu zahteval večmilijonsko odpravnino. Na razpravi proti dr. Gridelliju, ki bo po mnenju gluv-nega javnega tožilca zelo koč-ljiv.a morajo priti na dan ne samo odgovornost dr. Gridel-lija, ampak še drugih oseb, ki so imele uerjetrio uišje položaje v javnih ustunovah kot obtoženec. Hkrati pa bi moralo priti na dan tudi vprašanje e-.lotne imOvine zadruge, njenih ladij, itd. Tudi to vpra-šunje je zelo zanimivo. Zna se, da so nove ribiške ladje zadruge, ki so bile zgrajene v tržaških ladjedelnicah, takoj odplule v italijanska ribiška središču Gradež, Chioggio in v San Benedetto del Tronto. Do sedaj ni še nihče znal pojasniti kdo je te ladje poslul o Italijo, komu so služile in Komu so prinašale dobiček ribolovu, ki ni zabeležen v nobenem obračunu zadruge. Gle- ši conski podpredsednik dr. Persoglia, ki je bil tudi zadnji komisar zadruge, je izjavil, da jc bila po stečaju zadruge celotna flota 12 ribiških ladij prodana področnemu uradu za ribolov in kmetijstvo pri ZVU, t.j. državnemu uradu, za 115 milijonov lir. S tem denarjem so krili del dolga, ki ga je imela zadruga pri ZVU. To pomeni, da je ZVU, kot tedanja vrhovna državna oblast, dvakrat plačala omenjene ribiške ladje: prvič s posojilom za njihovo gradnjo, drugič po uradu za ribištvo in kmetijstvo ZVU, ki je od zadruge. katera ni povrnila dolga ZVU, kupila ladje za 115 milijonov lir. Res čudni posli. Mnenja smo, da bi se moralo z vprašanjem »Zadruge ribičev tržaškega področja» in z razpravo proti dr. Gridelliju, načeti tudi vprašanje gradnje ribogojnice pri Stivanu. Ta ribogojnica, za katero je bilo vloženih na stotine milijonov lir, ne prinaša tržaškemu gospodarstvu nobenih koristi. V naši anketi o omenjeni zadrugi smo z dokumenti dokazali tesno povezavo gradnje ribogojnice z ((Zadrugo ribičev tržaškega področja* in s «Konzorcijem za zaščito ribolova*. Zato bi bila dolžnost oblasti, da tudi to zadevo razčistijo, ker je nedopustno, da so določene civilne osebe vplivale na tedanje vojaške funkcionarje, da so potrošili toliko milijona« lir javnega denarja za gradnjo objekta, ki ne prinaša nobenih koristi. Zaradi tega pričakujemo, da bo sodna oblast globoko posegla v celotno afero in končno razčistila to vprašanje, našla in kaznovala krivce in pojasnila jaunosti zadevo, ki je že toliko let zavita v neprodorno temo. IZPRED SODISCA Kaznovana pijanca Fioravante Marcorin je bil 25. decembra lani pošteno truden in tudi zaspan; bili so namreč prazniki, on se pa ni zabaval, temveč je delal in stregel ljudem v svojem buf-fetu «A1 galloii. Prav zaradi tega je komaj čakal, da bi zaprl lokal in ko je hotel to storiti, sta se mu približala 26-letni Gastone D’Argenzio in njegov 32-letni brat Giuseppe, ki sta bila pijana. ((Hočeva piti,« sta kričala možakarja. medtem ko je Marcorin pojasnjeval, da to ne bo mogoče zaradi pozne ure. »Hočem piti,« je silil v lastnika Gastone. «Sem policijski agent in zato lahko pijem kadar hočem«. ((Policaj ali ne, pri meni ob takih urah ne boš pil,« mu je Marcorin zabrusil v obraz in hotel zapreti vrata. Posrečilo pa se mu ni, kajti Gastone mu je postavil med vrata nogo in nato s pomočjo svojega brata s silo vdrl v lokal, kjer sta prisilila lastnika, da je prižgal vse luči. Tedaj pa je Gastone potegnil iz žepa notes in si začel zapisovati številke, ki jih je opažal na ceniku in drugod. «Ej možakar.« se je oglasil gospodar skoraj ironično «mar si zapisujete številke za loterijo?«. Tedaj pa je Giuseppe napadel Marcorin, ki bi se ga kaj kmalu otepel, da ni bratu priskočil Gastone na pomoč. Prav v tTstem trenutku pa so prišli v veliko zadoščenje Marcorina v . lokal resnični policijski agenti, ki so vse tri odpeljali v bolnišnico, kjer so Marcorinu izprali majhno rano, medtem ko se je po pregledu izkazalo, da sta brata pošteno pijana. Drugega ni preostalo kot oba odpeljati na_ komisariat, kjer so ju pridržali in ju nato prijavili opd obtožbo pijanosti in Gastona vrhtega še pod obtožbo prilaščanja naslovov, sodišču. S sreči Marcorin ni tožil Giu-seppa zaradi prizadejane mu telesne poškodbe, zaradi česar se je možakar rešil le z 9 dnevi pritvora. Na enako kazen je bil obsojen tudi Gastone, ki pa bo moral zaradi prilaščanja naslovov plačati 22.000 lir globe. Sodnik: Lugnani, zapisn.: Virani; obramba odv. Pado-vani. Nerodna padca Kmalu po opoldnevu se je predstavila na sprejemnem oddelku bolnišnice 38-letna bolničarka Elda Montanari iz Ul. Giuliani, kateri so morali zdravniki nuditi vso potrebno pomoč ker so ji ugotovili poleg podplutbe zaradi udarca na kolenu tudi verjetni zlom. Bolničarka, ki bo okrevala verjetno že v 10 ali v najslabšem primeru v 30 dneh, je zdravnikom izjavila, da se je poškodovala predvčerajšnjim zjutraj okoli 5.45 ko je bila namenjena v bolnišnico, kjer je zaposlena. Med hojo po Ul. Caprin je namreč nerodno padla na tla. S prognozo okrevanja v fi ali 8 dneh so morali včeraj kmalu po 12. uri sprejeti na opazovalnem oddelku tudi 76-letnega Riccarda DVVlberta iz Scala Bonghi, kateremu so u-gotovili podplutbo z rano nad desno obrvjo. D’Alberto, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnih avtom je pojasnil, da je okoli poldne v višini kavarne «Firenze» v Ul. Giulia po nesreči nerodno padel na tla. Po ustaljenem običaju so tržaški avtomobilisti in motoristi tudi letos na včerajšnji dan obdarovali prometne redarje. Na vseh važnejših mestnih križiščih ob semaforjih in policijskih kubinah so odlagali svoje darove: buteljke, pecivu, salame in razne druge dobrote, manjkalo pa tildi ni prave vespe. Pod večer so posebno pri Portičih in Ulici Carducci zrnstli celi kupi, ki le za malo niso ovirali prometa. Prinašanju daril so prisostvovali številni meščani. [ slijo predvsem domačini. Po-■ budniki za ustanovitev igralnice so te pogoje sprejeli, prav tako je bilo tudi nekako domenjeno, da bi 60 odstotkov čistega dobička, ki bi ga prinašala igralnica, dobila de-vinsko-nabrežinska občina. Vendar pa ne gre samo za postavitev igralnice, kajti v načrtu omenjenih zasebnikov, ki bi zadevo finansirali, je tudi gradnja modernih hotelov, kjer bi prebivali seveda prvenstveno tisti, ki bi čez dan zapravljali čas na sesljan-ski plaži, zvečer pa denar v igralnici. Ce bi se načrt uresničil. bi torej v Sesljanu zrasel velik kompleks turističnih objektov, z vsemi dobrimi in slabimi posledicami. Čeprav je takratni devin-sko-nabrežinski občinski svet načrt s svoje strani odobril, pa do njegove uresničitve ni prišlo, kajti zavezniške oblasti niso hotele o stvari izreči dokončne besede. Po vsej verjetnosti, čeprav je to sicer le naše osebno mnenje, niso načrta odobrili zaradi tega, ker se je proti njemu izrazila kakšna vplivna ali več vplivnih oseb, ki imajo svoj interes, da ne pride do otvoritve igralnice v Sesljanu. Vedeti moramo namreč, da prinaša igralnica v Benetkah okoli l milijardo lir dobička, ki gre v občinsko blagajno. Omenimo naj še, da predvidevajo pobudniki za ustanovitev igralnice v Sesljanu okoli 150 milijonov lir dohodka. ki bi jih kot 60 odstotkov celotnega dobička dodelili devinsko-nabrežinski občini. V koliko je ta številka realna, ne moremo reči, toda prav gotovo bi občina dobila vsaj toliko, da bi lahko krila svoj vsakoletni proračun, ki je vedno močno pasiven. Ne vemo, kakšno stališče bo do tega vprašanja zavzel sedanji devinsko-nabrežinski občinski svet, od katerega sicer tudi ni dokončno odvisno. ali bodo v Sesljanu igralnico zgradili ali ne. Lahko pa primerjamo momente, ki govorijo za in proti igralnici: v prid govori predvsem finančni moment, saj bi se občina lahko osamosvojila, občani pa bi bodisi z delom bodisi s Jrgoyino povečali svoje dohodke: proti pa govori moralni predsodek in pa nevarnost, da bi se ta del slovenske zemlje v kratkem času potujčil. Kako bodo občinski svetovalci to vprašanje rešili, oz. kakšno stališče bodo zavzeli, bomo videli na prihodnji ali na_ eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Aref ran nepridiprav Predvčerajšnjim popoldne so agenti letečega oddelka tržaške kvesture aretirali v Ul. Capitolina znanega nepridiprava 19-letnega Giorgia Breganta, ki je imel pri sebi motorno kolo ((Paperino«, ki ga je ukradel v Tržiču 2. t. m. proti večeru. Breganta so poslali v zapor. Še o naročilih j reške ladjedelnice pri CRDA V našem listu smo že pred I časom poročali o pogodbi med CRDA in ladjedelnico «3. maj« z Reke in upravo reškega pristanišča za dobavo ladijskih motorjev, ladijske opreme in pristaniške opreme v vrednosti 3 milijonov dolarjev. To vest so sedaj objavili nekateri listi iz rimskih virov, kar priča, da pogodbo proučujejo odgovorni vladni organi, ki morajo urediti način plačevanja. Skupna vrednost vseh naročil sklenjenih med CRDA in jugoslovanskimi podjetji znaša 5 milijonov dolarjev, ker je CRDA že poleti sklenila z ladjedelnico «3. maj« pogodbo za dobavo ladijskih motorjev in opreme v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Netočne so zato vesti nekaterih listov, da znaša skupna vrednost jugoslovanskih naročil pri CRDA 4 milijone dolarjev. itou razpored sodomoii pri iržasm sodišču V začetku predvčerajšnje slavnostne otvoritve novega sodnega leta, je glavni kanclisi tržaškega sedišča prečital novi razpored tržaškega sodišča, ki je nasltdnii: Prizivno sodišče - civilni odsek: predsednik sodišča: dr. Alfonso Consalvo; predsednik odseka: dr. Eziio Arbanassi; svetniki: dr G. Scomersi, dr. R. Zetto, dr. G. Roatti in dr. C. Palermo. Kazenski odsek: preds. odseka: dr elemente Farziafi; svetniki: dr' A Rocchellii, dr. L. Nachich, drl L. RuSin, dr. G. Ruggeri in dr G. Zulmin. Preiskovalni odsek: preds. sodišča: dr A. Consalvo; preds. odseka: dr. C. Korziati; efektivni svetniki: dr. A. Rocchelli, dr. G Roatti in dr. G. Zulmin; namestnika: UT. G. Ruggeri in dr. C Palermo. Posebni odsek za mladoletne: preds.: dr C. Forziati; svetniki: dr. R. Zetto. dr. G. Roatti, dr. G Ruggeri in dr. C. Palermo; privatni efektivni član: dr. Co-stantino Costami! n ides; namestnik privatnega člana: dr. Luigi Piittoni. Odsek za delovne spore: preds.: dr. C. Forziati; svetniki: dir. G. Scomersi. dr. R Zetto, dr. G. Roatti in dr. C. Palermo. Prizivno porotno sodišče: efektivni predsednik: kasaciijrki sodnik dr. E. Arbanassi; namestnik predsednika: kasacijski sodnik dr. C. Forziati; efektivni svetnik: prizivni sodnik dr. L, Nachich; namestnik svetnika; prizivni sodnik dr. L Rusin. Sodišče — L civilni odsek: preds.: dr. Vittorio Santomraso; sodniki: dr. F. Zanetti, dr. F. Franzot, dr, L. Ambrosi in dr. B. Battestin. II. civilni odsek: preds.: dr. R. Flachi; sodniki: dr. B. Bosehi-ni, dr. D. Burattinl, dr. G. Rajmondi in dr. M. Adelman della Nave. I. kazenski odsek: preds.: dr. V. Santcmaso; svetnik: dr. A. Gnezda;1 sodnika: dr. F. Liga- bue in dr. R Patris; začasni sodnik: dr. M. Scampicchto. - II. kazenski odsek: preds.: dr. A. Fabrio; svetnik: dr. F. O-stoich; redniki: dr. E. Gocsi, dr. A. Pasciucco in dr. S. Serbo Mešani odsek: preds.: odseka: dr. 0'do Renzi; svetnik: dr. P. G. Rossi; sodnika: dr. S. Rosano irt A. Falzea; začasni sodnik: dr P. Tonini. Sodišče za mladoletne: preds.: dr A Renzi; sodnika: dr. F. Zanetti in dr, M. Seampicchio; efektivni privatni član: dr. Maz-zoni Menotti; namestnik privatnega člana: dr. Aldo Greco. Porotno sodišče: predsednik in svetnik: dr. Pietro Giovanni Rossi' svetnik im namestnik predsednika: dr. V. Trolis; elektmu sodnik: dr. F. Zanetti; namestnik sodnika: dr. F. Ligabue. Preiskovalni urad: svetmka: dr. Guido Pieciola In dr. Venerio Trolis. _ Nadzorstveni sodnik: dr. G. Pieciola. tfti q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 7. januarja 1955 ob 20.30 uri in v nedeljo 9. januarja 1955 ob 15. uri v KRIŽU Ferdinand Roger : <3 + nva> komedija v treh dejanjih ( GLEDALIŠČA ) VERDI Sobota, ob 20.30: Wagner: «Leteči Hoiandec«; zadnja predstava. Red C parter in balkoni; red B galerije. Nedelja, ob 16. uri: «Joriova hči«; dnevni abonma TEATRO NUOVO Danes, ob 21. uri »Kuhinja angelov«, 10. ponovitev. NEKAJ NAJNUJNEJŠIH JAVNIH DEL V MESTU Pred splošno obnovo predora Sandrinelli Dela za obnovo bodo slala 35 milijonov lir - Med deli bo predor zaprl za pešce in moloma vozila Tehnični uradi končujejo načrte za splošno popravilo predora 'Sandrinelli. Po končanih načrtih bodo dela za skupno vrednost 35 milijonov lir postavljena na javno dražbo. Dela bodo trajala skoraj leto dni. Pred začetkom del bodo predor zaprli za pešce in za vsa prevozna sredstva razen tramvajev in trolejbusov. Znano je, da gre skozi omenjeni predor pet tramvajskih in trolejbusnih prog in da je zato skoraj nemogoče blokirati tako velik del mestnega prevoza. Tramvaje, ki imajo električno žico prav ob oboku in ki predstavljala za delavce veliko nevarnost, bodo priključili na električno žico trolejbusov, ki je v sredini. Zato bodo morali namestiti vsem tramvajskim vozovom posebno napravo za stik na električno žico trolejbusov in ki jo bodo uporabljali samo za pot skozi predor. Popravilo predora Sandrinelli je bilo zelo nujno. 2e vsa povojna leta je ta predor, ki je v središču mesta, popolnoma zanemarjen. Hkrati pa so od sten stalno padale ploščice, ki so predstavljale nevarnost za pešce. Te dni so bila postavljena na javno dražbo tudi dela za gradnjo prvega dela nove Istrske ulice in sicer od Trga Ba-iamonti do starega vhoda v pokopališče. Za ta dela bodo porabili 63 milijonov lir. Predvidevajo, da se bodo dela začela v drugi polovici tega meseca. Kot je znano, bodo Istrsko ulico od Trga Baiamonti do Trga Valmaura popolnoma obnovili in s temi deli izločili sedanje nevarne ovinke, ki so ovirali promet na tej važni cesti. Hkrati pa se bodo začela tudi dela za gradnjo novega mosta nad Istrsko ulico, ki veže Ulico Soncini z Ulico della Pace. Ker smo že pri javnih delih moramo omeniti tudi nujnost popravila predora, ki gre od Montebella do Ulice Baiamonti in ki je v obupnem stanju. Skozi ta predor gre velik del avtomobilskega prometa iz in proti Zavijam ter vozita ena trolejbusna in ena avtobusna proga. Samomor s plinom Malo pred 11. uro zjutraj so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnice truplo 73-let-nega Alberta Altomonta z Vrdelske ceste, ki je podlegel zastrupljenju z gorilnim plinom. Preiskava, ki jo je policija I uvedla je ugotovila, da je že | mrtvega Altamonta našla včeraj zjutraj okoli 7.30 njegova | hišna pomočnica, ki je stopi-: la v kuhinjo, kjer je hotela pospraviti. Komaj pa je žen-I ska stopila v lokal je opazi-| la Altomonta na tleh, med-j tem ko je bil veš prostor na-[ sičen s plinom, ki je uhajal iz prerezane cevi. Ze dejstvo, da je_ pokojnik, ki je živel sam, z nožem prerezal plinsko cev, dokazuje, da je mož izvršil samomor. Vzroki niso znani, vendar policija nadaljuje preiskavo, da ugotovi tudi te. Pri upravi PRIMORSKEGA dnevnika trst Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 • lahko naročite JUGOSLOVANSKE in SLOVENSKE revije zdravstvene literarne pravne p e d a g o šk e po I it Ičn e itd. NOČNA SLUŽBA LEKARN Henussi, Ul. Cavana 11; Rdeči križ, Ul. Settefont ane 39; Pieciola. Ul. Oriani 2; Pizzul 01-gnola, Korzo Italija 14; Kavasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10. GLASBENA MATICA v TRSTU Jutri 8. januarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU «Večer jugoslovanskih narodnih pesmi» Sodelujejo: Pevski kvintet «Lisinski» (Radio Zagreb) - Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti DANA FI-LIPLIC, ANDJELKA NEŽIC, FRANE KOREN ter BOŽIDAR IVANIŠEVIČ Na sporedu so slovenske, slavonske, dalmatinske, bosanske, makedonske in medjimurske pesmi. Vabila so na razpolago danes od 11. do 13. in od 16. do 19. ter jutri od 11. do 13. in od 16. do 21. ure v Ul. Roma št. 15/11 (SHPZ). Vabila so na razpolago tudi v drogeriji šajmer v Barkovljah, v trafiki Prosen pri Sv. Ivanu ter na Opčinah v pekarni Cok. Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. V nedeljo, 9. t. m. sestanek za zamenjavo znamk v prostorih tdutoa. Ul. Rema 15, II., od 9. do 12. ure. Odbor nudil članstvu nove znamke AMG-FTT po najnJijin tržnih cenah im razpolaga tudi z večjo količino krožnih zvezkov ter dopisnic prvega dne AMG-FTT. Obveščamo člane, da do preklica odpadejo sestanki v sredah. Ljudska prosveta Pevski zbor »Igo Gruden« v Nabrežini bo imel redno pevsko vajo danes 7. t. m. ob 20.30. Vabimo tudi vse tiste, ki bi radi sodelovali v zboru. PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR)) vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER, ki bo v nedeljo 9. t. m. z začetkom ob 19.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV. OTROCI, ŽENE, DEKLETA! V prodaji so »CICIBAN* in tiPIONIR« štev. 4 ter »NASA ZENA« št. 12. SLOVENCI! Postanite naročniki PRIMORSKEGA DNEVNIKA edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem in v Italiji. ČITATELJI in NAROČNIKI! Kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1955 v znesku 3.200,— LIR pred 31. t. m., prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMOHSKEGA DNEVNIKA Književni zbornik BOR! (jesenska izdaja) je na razpolago v knjigarnah v Trstu in Gorici. POZOR! Nova številka postnega predala uredništva PRIMORSKEGA DNEVNIKA 550 TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 Hossetti. 16.30: »Velika vročina«, G. Ford, G Grahame. Excelslor. 16.00: »Cirkus prese- nečen)«, C Beatty, M. Spil,lame. Penice. 15.30: »Odiseji), K. Douglas, s. M ang a no Nazioaale, 16.30: »Pastirica m dimnikar«. Filodramniatlro. 16.00: «OddaljeR| svet«, J. Stevvart, R. Roman. Supercinema. 16.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Sica. Arcobaleoo. 16.00: «Gladiatorji», V. Mature, S. Hayward. Astra Rojan. 16.00: «Dež», R. Hayworth, J. Ferrer. Capitol. 16.00: »Ščepec norosti«, t). Kaye. Crisialio. 16 00: »Od tu do večnosti«, B. Laocaster. Grattacielo. 16.00: »Neapeljsko zlato«, S. Mangano, De Sica. Alrbarda. 15 30: «Steza slonov«, E. Tavlor. Ariston. 16.00: »Pustolovščine Petra Pana«. Armonia. 15.00: «Kličite me ma-dame«. Aurora. 16.00: «Ljud)e noči«, G< Peck. Garibaldi. 15.30: »Anatomija zločina«, S. Havden. Mladoletnim prepovedano. Ideale. 16.00: «San Francisco«, C. Gable, Impero, 14.30: «Romeo in Julija«, S. Shentail. Italia. 16.00: »Mala svetnica«, V, Lisi. S. Marco. 16.00: »Beli pekel«, S, Granger. Kino ob morju. 16.00: ((Neukrotljivi Jack Slade«, M, Stevens, Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: ((Prepovedana ženske«, S. Darnell. Mladimi izpod 16 let prepovedano. Savona, 15.30: ((Deviška kraljica«, J. Simmons. Viale. 16.00: »Don Juanov mojster«, G. Lollobrigida E. Flyno. Vittorio Veneto. 16.00: «DO*aj* se na komisariatu« Azzurro. 16.00: «Vedno sem t« ljubila«. A. Nazzari, Belvedere. 16.00: ((Velika pustolovščina generala Palmerja«, E, 0’Brien. Marconi. 16.00: «Alvaro raje gusar«. R. Rasoel. Massimo. 16.00: »Siirotioi«, M. Bril. Novo cine. 16.00: «Dvoboj na Sierri Mad>re», Robert Michum in Linda Darnell. Odeon. 16.00: «Stal»g 17», W. Holden. Radio. 14.30: «Na bojni stezi*, J. Hall. Secolo. 16.30: »Varietejska predstava«, F. Astaire. Veniezia. 15.30: «Poblep po zlatu*, G. Ford. Skedenj. 18.00: ((Zapravljivec«. Kino na Opčinah. 18.00: »Invazija ZDA«. G. Mohr, P. Castle, PETEK, 7. januarja t K S T » >. 11.30 Lahka glasba; 12.00 Predavanje: Utrinki iz tehnike; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Poje Ferrucclo Tagliavini; 14.15 Kultunri obzornik; 14.25 Južnoameriški ritmi? 17.30 Plesna glasba; 18.00 Liszt: Sonata v h-molu; 18.40 Koncert sopranistke Dovvmng; 19.00 Okno v svet: Velike divje živali izginjajo; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Fantazije iz dunajskih operet; 20.25 Zabavni orkestri; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Dvorak: Simfonične variacije na originalno temo; 21.35 Dueti, kvarteti in zbori i* oper; 22.00 Predavanje: R. Lenček: Slovensko-italijanski kulturni stoka - II.; 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran; 23.00 Nočne melodije. T It IS I' I. 17.50 Operna glasba; 18.30 Pesmi brez besed; 19.00 Koncert violinista N;Kole Petroviča; 20 30 Šport: 21.05 Simfonični koncert, dirigira Nino Sonzogno. IlOFE It 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. Hrvaška poročila: vsak dan oU 20.00. Italijanska poročila: 6.15, 12.30, 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vsail dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50. Italijanski pregled tiska: vsalt dan (razen nedelje In ponedeljka) ob 6.15 6.40 Jutranja glasba; 7.00 Koledar - vremenska napoved; 7.05 Jutranja glasba: 7.30 Nasveti 2» gospodinje; 12.00 Ritmi in pesmi/ 11.00 Koncert za mladino; 13.3’ Glasba po željah; 14.40 Vesel* in poskočne v narodnem tonul 15.00 Kulturno pismo; 15.10 Koncert zborov radlia Zagreb in Beograd; 15.33 Lahka glasba; 16.15 Za vsakogar nekaj; 17.10 Glasb* po željah; 18.00 Iz delavskega sveta; 18.50 Šport; 19.15 Kontrasti v ritmu; 20.15 Zabavna glasba; 20.30 Srbske in makedonske narodne pesmi; 21.05 Nočni komorni koncert 'jugoslovanskih solistov; 23.10 Glasba za lahko noč. -•,«»* « . J A 254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00. 17.00. 19.00 m 22.00. 11.05 Glasbena medigra; 11.30 E. Grieg: Koncert za klaviT ih orkester v a-molu; 12.15 15 minut z Vaškim kvintetom; 13.15 Opoldanski koncert; 14.20 Melodije za razvedrilo; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Glasbeni razgledi; 15.45 G. Gershvvin: Odlomki 'z opere «Porgy in Hess«; 16.10 U-trinki iz literature: Klasje iz dežele Miam; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.10 Poje Slovenski oktet; 18.45 15 minut z Avgustom Stankom; 20.15 Češki til ruski skladatelji; 21.30 Zabavna in plesna glasba. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr«t Potovalni in turistični urad «ADR1A - EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 priti. Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju. Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen tega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo. ADEX IZLETI izleti, ki bi morali biti 31. decembra 1954, 1. in 2. januarja 1955 za Polo in Rovinj, so preneseni na 8. in 9. januarja 1955. Vsa pojasnila pri iAl)RIA-EXPRES> Ul. Cicerone št. 4. priti. Telefon 29243 Jugoslovansko - italijansko g ospodarsko sodelovanj e Članek za «Mednaroclno politiko» dr. Staneta Pavliča, državnega svetnika državnega tajništva za zunanje zadeve FLRJ, ki je vodil v Beogradu z italijansko delegacijo pogajanja, ki se bodo čez nekaj dni nadaljevala v Rimu Dosmrtna pokojnina bivšim parlamentarcem DOPIS IZ RIMA Rešitev tržaškega vprašanja je odprla novo obdobje v odnosih med Jugoslavijo In Italijo na sploh in predvsem v njunih medsebojnih gospodarskih odnosih. Nujnost razširjenja gospodarskih odnosov je bila poudarjena v izjavah odgovornih državnikov obeh držav. Gospodarsko povezanost med Italijo in Jugoslavijo najbolje dokumentira dejstvo, da celo v obdobju splošne napetosti, ki je vladala med obema državama zaradi nerešenega tržaškega vprašanja, ni bilo mogoče prekiniti medsebojnih poslovnih in gospodarskih zvez. Kljub oviram italijanske uprave je Italija zavzemala v blagovni izmenjavi z Jugoslavijo redno tretje ali četrto mesto. Točno 13 odst. našega skupnega izvoza je lansko leto šlo v Italijo, v našem uvozu pa je Italija sodelovala lani z 8 odst. Dve delegaciji V preteklem novembru in decembru sta bili v Beogradu dve italijanski delegaciji. Prva delegacija je zaključila svoje delo 18. decembra s Podpisom sporazuma, s katerim so bile dokončno urejene recipročne obveze Italije in Jugoslavije glede gospodarskih in finančnih odnosov na podlagi mirovne pogodbe oziroma na poznejših sporazumih. Hruga delegacija, ki je raz-Pravljala o splošnih gospodarjih vprašanjih, je zaradi bližnjih praznikov prekinila de-s podpisom posebnega «proces verbalau, s katerim se ugotavljajo doslej dosežena soglasja o načelnih vprašanjih, ki morajo urediti tako obseg kot obliko bodočega gospodarnega sodelovanja med obema državama. finančni sporazum S finančnim sporazumom od 18. decembra je uspelo v razmeroma kratkem času in v duhu medsebojnega razumevanja, rešiti vsa sporna vprašanja linančno-imovinskega značaja, ki so vse do sedaj bila predmet stalnih nesporazumov in nezai vpanja med obema državama. » tem je tudi dejanska vred-“»st tega sporazuma, kajti z so odstranjene vse ovire, so doslej onemogočale najtršo gospodarsko sodelovanje, ** jo terjajo gospodarski inte-obeh držav. Razen enega edinega vprašanja, ki se nana-*“ na del svobodne imovine “*lijanskih optantov, so bila Jesena vsa sporna vprašanja — 31 Pravnih kategorij — ki se nanašajo na recipročne zahteve in obveze. Glavne točke Najvažnejša med temi so sledeča: Urejeno. je vprašanje italijanske imovine, ki se nahaja tako na jugoslovanskem predvojnem ozemlju kakor tista, ki se nahaja na ozemlju, ki je po vojni pripadlo Jugoslaviji in ki je bila nacionalizirana, konfiscirana ali je prišla Pod agrarno reformo ali kateri koli drugi splošen upravni ukrep jugoslovanske zakonodaje. V to kategorijo je Sključena tudi tržaška imovi-na, ki se nahaja na omenjenem jugoslovanskem ozemlju. Vprav tako je urejeno tudi vprašanje imovine in pravic ltalijanskih optantov in ki -i nahaja na jugoslovanskem o-remlju, vendar pa samo v Primeru, če sta opcijo prignali obe vladi. Izven tega se^ “0 posebej razpravljalo o vprašanju tiste imovine italijanskih optantov, ki do 5. oktobra 1954 niso predložili "irjouo o prodaji«, to pome-“1- da niso pristali na prodajo svoje imovine. Obe stranki sta izrazili željo, da se udi to poslednje sporno vpra-®nje reši v najkrajšem roku. Urejene so bile vse pred-sk^n~ °hveze glede ltalijan-. ''“jugoslovanskega kliringa !“ Predvojne obveze železnic 'n pošte, telegrafa in telefona . Urejeno je bilo vprašanje •mooine in pravic, ki je bilo Predmet razprav med italijansko in jugoslovansko delegacijo in ki je bilo zajeto v sporazumu od 23. maja 1949. leta. Italijanska vlada se obvezuje, da ne bo podpirala zahtev za odškodnino osebam, katerih opcije za Italijo nista Priznali obe vladi, pa četudi bi te osebe postale italijanski državljani. Urejene so bile zahteve ita-hjanskih privatnih oseb, podjetij in denarnih zavodov do zasebnih in javnih teles na ozemlju, ki ga je Italija odstopila Najvažnejša točka Kot najvažnejše je bilo dokončno urejeno tudi vprašanje vojne škode, ki nam jo je Pila dolžna Italija še po mirovni pogodbi. Z dnevnega reda so bile odstranjene tudi medsebojne zahteve, ki se nanašajo na vračanje železniških vagonov, na zaplenjene italijanske lad-le in podobno. Končen rezultat ureditve vseh teh mersebojnih zahtev oziroma obvez je, da se italijanska vlada obvezuje, da bo v roku od treh let v treh enakih obrokih izplačala v korist jugoslovanske vlade znesek 30 milijonov dolarjev. Jugoslavija lahko uporabi ta znesek za svoje nabave pri italijanski industriji. S posebnim protokolom o uporabi tega zneska 30 milijonov dolarjev je predvideno, da bo Jugoslavija mogla takoj naročiti v Italiji 3 termocentra-le (vsaka po 60 MW), opremo za eno hidrocentralo, opremo za daljnovode in transformatorske postaje, nadomestne dele za proizvodnjo avtomobilov kakor tudi razne surovine in predelovalno blago. Plasiranje teh naročil pri italijanski industriji bo omogočilo nadaljnje razširjenje poslovnih zvez in povezovanje gospodarstev obeh držav. Enako važna so tudi naročila, ki jih bo izvršilo jugoslovansko gospodarstvo zaradi reinte- gracije surovin, ki bodo potrebne za proizvodnjo omenjenih naprav. Splošna vprašanja Važni so tudi rezultati razgovorov z delegacijo, ki je bila zadolžena glede splošnih gospodarskih vprašanj. Delo te delegacije je bilo olajšano, ker je sledilo obisku italijanskega ministra za zunanjo trgovino Maria Martinellija. s katerim so bile že izmenjane osnovne misli glede bodočega gospodarskega sodelovanja. Dogovorjeno je, da se bo v nadaljevanju razgovorov med obema delegacijama, ki se bodo nadaljevali sredi januarja v Rimu, sklenila konvencija o plovbi, ki bi morala predstavljati temelj bodoče trgovinske izmenjave. Obstoječi dolgoročni sporazum o trgovini, ki je bil zaključen leta 1947 v Rimu, poteka ob koncu decembra 1954. leta. Hkrati poteka tudi obstoječi letni trgovinski in plačilni sporazum. Zaradi tega sta se delegaciji sporazumeli, da bosta takoj sklenili nov redni trgovinski in .plačilni sporazum. Toda za bodoče sodelovanje ;e važnejša od teh instrumentov odločnost vlad obeh držav, da se sklene poseben sporazum o gospodarskem sodelovanju. Ta sporazum mora obsegati tudi tiste oblike gospodarskega sodelovanja, katerih doslej sploh ni bilo v medsebojnih zvezah. Predvsem se to nanaša na določitev načel in oblik tehničnega sodelovanja. Ostajajo znatne možnosti izpopolnjevanja industrije obeh držav kakor glede nabavljanja in izkoriščanja licenc, tako tudi glede tehnične pomoči in tudi glede medsebojnega izpopolnjevanja industrije v proizvodnem procesu. Angažiranje kredita V okviru tega sporazuma o gospodarskem sodelovanju se bodo pregledale tudi možnosti konkretnega angažiranja kredita, katerega bi bilo italijansko gospodarstvo pripravljeno nuditi jugoslovanski industriji. V italijanskih gospodarskih krogih je znatno zanimanje za dajanje kreditnih olajšav. Po obstoječih predpisih more italijanska industrija, ob jamstvu )talijanr ske države, nuditi kredite z rokom tudi do 8 let. Z jugoslovanske strani pa je zanimanje za angažiranje teh kreditov. Vendar je to zanimanje omejeno zaradi sedanjih obvez Jugoslavije glede sprejemanja novih kreditov zaradi težkoč v plačilni bilanci in predvsem zaradi pomanjkanja dinarski sredstev za nova investicijska dela v Jugoslaviji. Toda v kolikor bi se pri italijanski industriji in bankah moglo priti do kreditov pod posebno ugodnimi pogoji tako glede plačilnih rokov, glede obrestne mere itd., bi seveda moglo priti do povečanja blagovne izmenjave med obema državama tudi na temelju kreditnih operacij. Italijanski gospodarski krogi predvsem poudarjajo koristnost takih kreditnih poslov zaradi razvoja tistih jugoslovanskih gospodarskih panog, ki bi hkrati koristile tudi italijanskemu gospodarstvu. Take konkretne možnosti obstajajo. Zadnji številni kontakti, do katerih je prišlo med predstavniki italijanske in naše industrije ob priliki obiska italijanskih industrijcev v naši državi, so pokazali, da je vrsta možnosti, katerih izvedba bi bila koristna za gospodarstvo obeh držav. V okviru tega sporazuma o gospodarskem sodelovanju se bo govorilo tudi o možnosti sodelovanja na ostalih področjih gospodarstva in to predvsem glede vseh vrst prevoza turizma, itd. Kibolov Posebno poglavje predstavlja vprašanje ribolova. Medtem ko se z italijanske strani poudarja i redno zanimanje zn sklenitev novega sporazuma o ribolovu na Jadranu, za Jugoslavijo ne obstaja možnost obnove prejšnjega sporazuma o ribolovu. Vendar je potrebno najti neko rešitev, ki bi v bodoče preprečevala težko-če, do katerih prihaja danes zaradi tega nerešenega vprašanja. V interesu skupnega sodelovanja je treba najti rešitev, ki v bodoče ne bo več vir motenj v odnosih med obema državama. Obmejni promet V sklopu gospodarske problematike, ki je na dnevnem redu med obema državama je treba omeniti razgovore o sklenitvi sporazuma o malem obmejnem prometu. V okviru tega sporazuma bo potrebno urediti mali obmejni promet, ki je nujno vezan s prometom oseb v obmejnih krajih. Razgovori o tem so že v teku. Deželni sporazumi Izven teh razgovorov bo potrebno razpravljati tudi o vprašanju deželnih sporazumov. 2e od leta 1949 obstaja poseben, tako imenovani go-riški sporazum, ki je bil sklenjen ob odobritvi odgovornih organov med goriško zborni- co na eni strani in ljubljansko zbornico na drugi strani. Poleg obnovitve oziroma revizije tega goriškega krajevnega sporazuma, bo potrebno pregledati tudi vprašanje podobnega sporazuma s tržaško zbornico. V okviru teh sporazumov bi bilo potrebno najti tiste elastične oblike blagovne izmenjave, ki bi upoštevale gospo„darske interese vseh tistih krajev, ki so dejansko med seboj povezani in ki jih sedaj loči državna meja. Tržaško pristanišče Bližnja konferenca o uporabi tržaškega pristanišča, na kateri morajo po londonskem sporazumu sodelovati vse zainteresirane države, bo kmalu rešila tudi to važno vprašanje jugoslovanske zunanje trgovine. Z vsemi temi že doseženimi sporazumi gospodarskega značaja, je politika jugoslovanske vlade zabeležila važen uspeh in s tem ponovno potrdila svojo odločnost za nadaljnje zbliževanje in razumevanje s sosedno Italijo. r m »KONČNO ZAČENJAMO 2IVETI V KLIMI iiDI ALTA PF.NSIONEn Z gornjo karikaturo komentira rimski liberalni tednik «MONDO» sklep italijanskih parlamentarcev, za zaprtimi vrati, da bo vsakemu «onorevolu» zagotovljena pokojnina. Po najnovejših vesteh se je vodstvo Saragatove PSDI izrazilo proti pokojninam, demokristjanski voditelji pa pravijo, da treba zadevni’ sklep ponovno pregledati, češ da bi zadostovala ustanovitev posebnega pokojninskega sklada, iz katerega bi prejemali podpore bivši poslanci in senatorji ter rodbine umrlih parlamentarcev. Drugi pa so za enkratno podporo tistim, ki niso bili ponovno izvoljeni v primeru, da bi imeli težave glede izvrševanja svojega prejšnjega poklica. ZANIMIVOSTI O DELU IN NAČRTIH E. HEMINGWAYA Svoje roman in zena P s svinčnikom misli s prsti Nekaj podatkov iz študije pisateljevega prijatelja in kritika Malcolma Cow-leya - «Ne odgovarjam za netočnosti ali za legendarično okrajševanje mojega življenja«, je poudaril večkrat «Mr. Papa» kot se pisatelj sam rad podpisuje Petindvajset let je minilo, odkar je napisal Hemingway svoj roman «V drugi deželi», ki je danes znan kot najboljši ameriški roman iz prve svetovne vojne. Vprašanje, kateri bo najboljši roman iz druge svetovne vojne, bo verjetno še nekaj časa odprto. Nekaj takšnih romanov je sicer že izšlo, med njimi Johna Horna Burnesa «Galerija», Normana Mailersa «Goli in mrtvi«, Irwina Shavva ((Mladi levi» m Jamesa Jonesa ((Od tod do večnosti«. Večina novih vojnih romanov je skrbneje napisana, kot so bili stari, in vsi kažejo tudi več ali manj Hemingwayev vpliv. In morda se bo nekega dne izkazalo, da je napisal He-mingway tudi najboljši roman iz druge svetovne vojne. Na morju je služil dve leti pri «.Naval Intelligence«, na majhni, trinajst, metrov dolgi ladji, ki so jo pregradili v past za podmornice, tškoro dve leti je križaril s «Pilar» (ladja je nosila ime znane Hemingwayeve junakinje iz »Komu zvoni«) ob obalah Kube. Imela je nalogo pustiti se ujeti od kakšne nemške podmornice in jo nato uničiti. Do tega sicer ni prišlo, pač pa je «Pilar» večkrat javila pojavljanje podmornic, ki so jih kasneje druge enote potopile. Prav dva dni, preden se je pojavila v njegovem območju neka nemška podmornica, so Hemingwaya odpoklicali — iri njegov načrt ni prišel do izvršitve. Leta 1844 je bil nato He-mmgway postavljen za kore-spondenta pri Royal Air For-ce — angleškem letalstvu. Pri tem delu je mnogokrat spremljal angleške pilote pri njihovih poletih nad kontinent in posebno še takrat, ko je prišlo do invazije. 20. julija 1944 je bil postavljen za dopisnika velikega ameriškega časopisa «Colliers» pri III. ameriški armadi. Vendar ni bil posebno zadovoljen z vlogo gledalca in je na- pisal v enajstih mesecih le šest člankov, toliko, da ga niso poslali nazaj. Raje je obrnil III. armadi hrbet in se pridružil najprej ameriškim izvidnicam v Normandiji, nato pa, po predoru fronte pri St. Lo, 4. pehotni diviziji, s katero je preživel marsika- teri bojni pohod. Ce bo torej Hemingwayev novi roman imel res takšno snov, kot jo obljublja njegov lektor, bo lahko obsegal več resnično doživetih dogodkov kot vsak drug. Sedaj «Mr. Papa» zopet dela, in sicer na svojem domu na otoku Kubi. Tam ga vsi poznajo in imajo vsi radi. Pogosto sezuje Hemingway svoje sandale in hodi bos. Hemingway ne kadi — delno tudi zaradi tega, da bi si ohranil svoj izreden vonj. Včasih vohlja proti vetru kot kak nezaupljiv medved. Velike družbe so mu zoprne, najraje govori le z enim samim človekom v zaupljivem, pritajenem tonu. pri čemer ves čas opazuje gosta s svojimi temnorjavimi očmi. Mr. Papa yedno opazuje, posluša in re- way svoje dnevno delo okrog enajstih — čeprav včasih dela tudi še po dve uri dlje. Po njegovem mnenju je napačno delati v enem dnevu toliko, da je človek naslednjega dne preutrujen za nadaljevanje. Vsakokrat ko konča, prešteje besedo za besedo, ki jo je napisal, nato pa si da prinesti velik kozarec svoje priljubljene pijače «Gin-and-Tonic». O svojem delu vodi točne zapiske. Tako je na primer v nekem marčnem tednu napisal v ponedeljek 485, v torek 516, v sredo 638, četrtek 912 in v petek 276 besed, skupaj torej 2827 besed. V soboto si rad privošči kak krajši izlet, vožnjo s čolnom ali plezalno turo. Kadar sestavlja opisujoče strani svojih romanov, ne napiše mnogo, pač pa mu gre dialog mnogo hitreje in večkrat je že dejal, da mu gre vse kot v sanjah, če mu je le uspelo spraviti štiri osebe v pogovor. Kadar dela, takrat dela He-mingway z največjo intenzivnostjo. Ce pa ima goste, popolnoma pozabi na svoje delo. «Nikar ne mislite na svojo knjigo, dokler naslednjega dne zopet ne pričnete delati!« je svetoval nekemu mlademu pisatelju. #Vaša podzavest že dela naprej brez odmora, če pa ves čas mislite na delo in si delate zaradi tega skrbi, boste vse pokvarili in boste utrujeni, še preden ste pričeli sploh delati!« To velja za velike romane, katere je treba pisati dan ra dan. Za kratke zgodbe pa si je izmislil drug sistem. Njih nosi v glavi dolgo časa, morda celo leta, ko pa je enkrat v pravem razpoloženju, sede za pisalni stroj in jo napiše v enem mahu. Na prvi strani še rrtorfla kaj - popravlja, pozneje pa sploh ne več. Nekoč je v enem dnevu napisal tli takšne kratke zgodbe, med njimi «Hills Like White E-lephants«, ki spada med njegove najboljše. Ko je končal s prvim konceptom romana, še enkrat korigira prepis s strojem, «da bi izvrgel največje neumnosti«, kot sam pravi. Ce se mu zazdi kaj napak ali napihnjeno, neusmiljeno črta. Po njegovem mnenju zmanjša pisatelj, ki samo enkrat objavi nekaj napačnega, pomen vsega svojega življenjskega dela, tako kot pokvari eno gnilo jabolko cel koš. Vsak svoj novi roman dela sedaj dalj časa — delno gotovo tudi zato, ker zahteva sam od sebe več, «The Tcrrents of Spring« je pisal sedem dni, za prvi koncept romana ((Fiesta« je potreboval šest tednov, za predelavo pet mesecev. «V drugi deželi« ga je stal dvanajst mesecev dela in «Komu zvoni« sedemnajst. Svoj novi roman pa bo pisal okrog deset let — če odštejemo vojna leta. Hemmgway smatra svoje pisanje kot obrt in trdi, da se do svoje smrti nikoli ne bo nehal učiti. Tudi kadar poučuje druge — 'n to rad dela — pravi, da to pomaga pri razčiščevanju njegovih lastnih misli. Posebno rad govori o drugih, katerim pripisuje več talenta kot sam sebi. Za VVilliama Faulknerja (predlanski dobitnik Nobelove nagrade) pravi, da ima največ talenta od vseh, le da pričenja pisati, ko je utrujen, in da ima pri njem vtis, ko da nikoli ne uniči tistega, kar v delu ni dobro. Pač pa bi bil srečen, če bi lahko bil njegov trener. Hemingway je prepričan, da je usmeril svoj talent le s samoiniciativnostjo in potrpežljivostjo, s tem da je vse zavrgel, kar se mu je zdelo zanj preslabo napisano.