292
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — V nedeljo odpotoval je cesar z Dunaja zopet na Koroško, kjer ostane do dne 11. t. m. in se od tod poda naravnost k vojaškim vajam v Slavonijo.
V  teku preteklega tedna vrnili so se na Dunaj nazaj ministri ter so imeli posvetovanje deloma o tekočih opravilih, deloma v zadevah državnega zbora. V prvi vrsti odločen je bil dokonečno dan začetka državnega zbora, ki bo, kakor čujemo, po enih poročilih dne 22., po druzih dne 23. septembra.
Dalje imel je ministerski svet določiti prestolni govor za slovesno odtvorjenje državnega zbora. — Kolikor se je čulo iz zaupnih virov razgovarjal se je ministerski svet tudi o zadnjih dogodbah na Češkem, ker je r?^zuiuljivo, da vlada ne sme in ne more trpeti pobojev med pristaši češke in nemške stranke, kakoršni so se godili nekolikokrat v zadnjih tednih. Čuje se, da vlada ne namerava segati po izrednih sredstvah, da se vzdrži mir v Češki, izrekoma, da se ukrote izgredi Pikert-Knotzove stranke ^^ojstrejega dejanja*'.
Vojaški krogi zanimajo se posebno za vojaške vaje, katere so se minuli teden vršjle pod poveljstvom cesar-jeviča Rudolfa v bližini Šentpoliški, pa ne ravno toliko zarad vojaških vaj samih, kakor zarad točnega prevažanja vojakov po železnicah. Izrekoma odvažanje vojakov vršilo se je izgledno redno in urno.
V  teku 14 ur, namreč od pol 5. ure popoludne do pol 7. ure zjutraj odpeljale so železnice na 17 vlakih 14.000 vojakov in 400 konj, ne da bi se bil primeril najmanjši nered ali celo nesreča, pa tudi ne, da bi bilo to kolčikaj motilo ali zadržavalo vse druge redne osebne in tovorne vlake, katerih se je v tem času prepeljalo krog 80 po oni železnici. — Se ve da so se priprave za tako izredno delovanje železnice delale uže nekaj mesecev prej vzajemno med ravnateljstvom železnic in pa vojaškim železniškim oddelkom. — Vspeh ta izbuja povsod občudovanje.
Iz Prage. — Mestnemu županu Černi-u, ki odstopi od županstva, izrekli so mestni odborniki popolno zaupanje in zahvalo za njegovo za mesto vspešno delovanje. Nekatere znane dogodbe, zarad katerih je prišel v nasprotje z drugimi veljavnimi krogi, dali so mu povod, posloviti se od častnega pa težavnega posla načel-ništva mestnega.
Češko časništvo opominja k miru povodom draženja nemških prenapetnežev, in da naj češko ljudstvo zaupljivo prepusti svojim izvoljenim zastopnikom, da branijo politične pravice češkega naroda.
Hrvatska. — V Zagrebu pretrgala je minulo soboto regnikolarna deputacija posvetovanje o nunciji na-
menjeni ogerski deputaciji, zato, ker se udje deputacije hrvatske večinoma vdeleže pozdrava cesarja v Požegi, Posvetovanje regnikolarne deputacije odloženo je do220. septembra.
Ogerska. — To nedeljo večer dospelo je v Buda-pešt skoraj 500 gostov z Gališke, ki so prišli ogledat si razstavo. Pozdravit goste peljala se jim je nasproti do Hatvana posebna deputacija, ravno tako sijajno in srčno pozdravljeni bili so pri prihodu.
Srbska. — Kralj in kraljica podala sta se ta ponedeljek zjutraj v spremstvu ministerskega predsednika Garašanina v Kragujevac, kjer se bodeta mudila dva dni.
Spanjska. — Razpor z Nemško zarad Karolinških otokov poojstril se je zadnje dni prav silno. Španjski vladi došlo je namreč od lastnih parobrodov zanesljivo naznanilo, da je dne 24. avgusta ob 7. zvečer nemšk topnišk brod zasedel Jap, glavni otok one skupine, ko sta se ravno dva spanjska vojna brodova pripravljala to storiti, ta dva brodova pa, da sta se potem umaknila. — Vsled tega naznanila izkipela je kri španjskemu narodu, poveljnika španjskih brodov odstavila sta se takoj , v Madridu pa je ljudstvo vrelo pred stanovanje nemškega poslanika, je razbilo okna njegovega stanovanja, snelo nemško zastavo, jo trgalo in z nogami teptalo med kriki : „smrt Nemški, živila Spanjska;^'
Potem podalo se je ljudstvo pred palačo ministerskega predsednika zahtevajoč, da se takoj vojska napove Nemški. Vlada si prizadeva pomiriti ljudstvo, toda braniti ima tudi kralju in sama sebi obstanek. Ministerski svet zbral se je pod predsedništvom kraljevim in je baje sklenil: ne pritrditi posredovalni razsodbi tretje, nepristranske države, in ne nadaljevati razprav z Nemško, dokler se ne odstrani nemška zastava in posadka od otoka Jap, in tega otoka ne zasede Spanjska.
Bismark bi nasproti Španjski gotovo še brezozirneje postopal, kakor nasproti Angleški svoj čas, ako bi se mu ne bilo bati, da s strogo brezozirnostjo nemogočo stori sedanjo. Nemški prijazno vlado, morebiti nemogočega tudi kralja. Gnala bi se Spanjska v roke republikancev in v ožjo zvezo s Francosko, tako pa bi se za Nemško nevarno ojačil njen večni sovražnik — Francoska.
To je strah, ki bo Bism^arka morebiti napeljaval, da odjenja nasproti slabotni Španjski. Da to namerava, kaže vedenje nemške vlade nasproti španjskemu poslaniku v Berolinu in pa vedenje nemškega poslanika v Madridu, ker od teh se ne čuje zahtevanja zadostenja za osramoteno nemško zastavo, temveč na obeh mestih izražuje se želja, nadaljevati obravnave, kakor da bi Nemška ne bila zasedla otoka Jap, nemški poslanik v Madridu dostavlja, da bi otok Jap gotovo ne bil zase-def, ako bi Nemška imela telegrafiško zvezo s svojimi vojnimi brodovi, ki so dobili nalog zasesti otoke , ako ne najdejo na njih španjske zastave.
Kolera nekoliko pojenjava: dne 5. t. m. obolelo je na vsi Španjski 2435 oseb, umrlo pa jih je 789.