294
Kmetijske raznoterosti.
— Gnojenje pesi. Svoj čas se je mislilo, da uspeva sladkorna pesa samo v zemlji, katera je nekoliko ilovnata, doeim v drugi zemlji ta pesa sploh ne uspeva. Skušnja je to mnenje popolnoma ovrgla.
Prav tako so se premenili tudi nazori glede gnojenja sladkorni pesi, samo da stvar še ni končno dognana. Glede gnojenja z dušikom in kalijem so se z natančnimi poskusi dosegli določni rezultati in se jih ves svet drži; glede gnojenja s fosforjevo kislino pa misli Še mnogo kmetovalcev, da se dobi razen po hlevnem gnoju jedino še po superfosfatu. Prej, ko so bile cene pesi še jako visoke, ni bilo kmetovalcu treba paziti, da ga setev kar mogoče malo velja; ali sedaj, ko je cena pesi in sladkorju jako nizka, je treba na to gledati in mora vsakdo prevdariti, ne kaže li, gnojiti s cenejšo Thoma-sovo moko namesto s superfosfatom.
In tu je pred vsem opozarjati, da uspeh v citratu raz-topljive fosforjeve kisline, katera se nahaja v Thomasovi moki, ni odvisen niti od nasada, niti od kakovosti zemlje; nego jedino in izključno od tega, koliko je v zemlji fosforjeve kisline, katera se da asimilirati; vsled tega ]o je moč rabiti v vsaki zemlji in pri najrazličnejših nasadih, tudi pri sladkorni pesi, s popolnim uspehom. Eastline lahko posrkajo takoj fosforjevo kislino, katera se nahaja v Thomasovi moki, in ni treba, da bi ta ležala dolgo v zemlji, predno začne kaj uplivati, kar so dokazale tudi preiskave prof. Heinricha v Eostocku. Ali denimo, da je za prvi hitri razvoj sladkorne pese res potrebno ali koristno, da se nahajajo v zemlji male množine v vodi raztopljive fosforjeve kisline, je vendar še odprto vprašanje, ne kaže li s fosforjevo kislino, katera se nahaja v Thomasovi moki, pokriti, kar potrebuje pesa fosforjeve kisline.
Oglejmo si stvar nekoliko natančnejše,
Navadno se porabi za gnojenje pesi razen hlevnega gnoja vsaj 80 kg fosforjeve kisline ali štiri dvoj nate stote superiosfata   na ha in.  sicer se   superfosfat   pokrije v zemlji,
295
ali z brano ali z motiko, na vsak način pa ostane v zgornji plasti zemlje. Fosforjeva kislina, katera se nahaja v super-fosfatu in ki je v vodi raztopljiva, pa ne ostane v zemlji nespremenjena, nego se združi z apnom in magnežijo ter se pretvori tako, da jo rastline sicer morejo posrkati, da se pa v vodi več ne raztopi. Vsled te kemične premembe je fosforjevi kislini skoro povsem nemogoče, prodreti v globje ležeče zemeljske plasti. Pesa pa zajema svojo hrano največ iz globjih plastij, v katerih pa se nahaja bore malo fosforjeve kisline, dasi so se gornje plasti s superfosfatoin bogato gnojile. Da dobe spodnje plasti kaj fosforjeve kisline, je vsekako treba, da se jeden del fosforjeve kisline zaorje. S superfosfatom je to seveda nemogoče, zakaj predno bi Se pesa jela rasti, bi se fosforjeva kislina že razkrojila in premenila v težko raz-topljive snovi, denar za superfosfatsko fosforjevo kislino bil bi toraj po nepotrebnem izdan. V Thomasovi moki nahajajoča se fosforjeva kislina ostane lahko raztopljiva tudi Če leži dlje časa v zemlji in zato jo pesine koreninice, lahko posrkajo, kadar je potrebujejo. Vrh tega pa vplivata tudi apno in magnezija, ki se nahajata v Thomasovi moki, jako ugodno in pospešujeta posebno, da nastaae v zemlji dckaj več solitarja nego sicer.
Kmetovalec, kateri prideluje peso, gnojil jej bo torej sigumejše in znatno cenejše. Če spravi na jesen, kadar orje, v zemljo a/s a^i 8Ai toraj kakih 60 kg fosforjeve kisline v obliki Thomasove moke, na spomlad pa le 1/s ali x/4 fosforjeve kisline v obliki supei fosfata. S tem zagotovi, da bodo mlade rastline hitreje rastle in da dobi pesa tekom daljšega svojega razvoja vedno zadosti fosforjeve kisline v zemlji.