DECEMBER 4 ŠT. 12 S Letna konferenca aktiva ŽMS Šembije Aktiv ZMS Šembije je imel dne 27. 10. 1963 letno konferenco. Pri¬ sostvovali so ji gostje iz obe. ko¬ miteja ZM in obč. odbora SZDL. Konlerenca aktiva je bila skupno s konferenco aktiva Knežak, ki je bila istega dne prva v občini ii. Bistrica. Na konferenci smo obravnavali delo aktiva v letu 196z-o3. Iz po¬ danih poročil je bilo razvidno, da je delo usmerjeno predvsem na adaptacijo mladinskega doma, v katerem bi imele svoj kotiček vse organizacije v vasi. Aktiv je s prostovoljnim delom (čez 700 prostovoljnih ur) in z denarnimi sredstvi, ki jih je imel, .vi avli v grobem že vsa dela. Z.i dovršitev potrebuje še manjšo količino raznega materiala, ki ga pa ne more kupiti, ker nima po¬ trebnih sredstev. Za pomoč se je obrnil na razne organe in upa, a a bo v najkrajšem roku dela končal. Člani aktiva in gostje so v di¬ skusija razpravljali o pospešitvi priprav za zaključek del. Ugoto¬ vili so, da so denarna sredstva, čeprav minimalna, nujno potreb¬ na in da je to doslej glavna ovi- .a, da mladinski dom ni končan. Mladinci so se obvezali, da bo¬ do takoj, ko prejmejo denarna sredstva, nadaljevali s prostovolj¬ nim delom m uom uredili. Nadalje smo razpravljali o tem, suko bi uredili dom. Zelja mla¬ dincev je, da Di ga primerno o- pireimili in v njem pozneje ure¬ dili knjižnico, prirejali razne dru¬ žabne večere in nabavili televi¬ zor. Za vse to bo potrebno vse¬ kakor še mnogo dcxa, vendar ait- uv upa, da bo vloženi trud ročni rudi uspeh. Govorili smo tudi o sodelova¬ nju z drugimi organizacijami v vasi in z obč. komitejem ZM. Člani aktiva so izrazili zeljo, da bi bilo to sodelovanje v bodoče večje kot doslej ter da bi aktivu v bodoče pomagali vsaj z raznimi nasveti, ker sedaj pravega sode¬ lovanja ni bilo. Mladinci Letna konferenca ZK v podjetju Topol % Kot vsako leto se bodo tudi letos zbrali člani ZK na letni konferenci in pregledali obračun dosedanjega dela ter sprejeli program dela za prihodnje leto. Konferenca bo odprtega značaja in bo 7. decembra 1963. Gieae na specifične pogoje podjetja bo razprava v glavnem obravnavala vprašanje Metnega perspektivnega razvoja ter določene organizacijske spremembe, ki jih na¬ rekuje nadaljnji razvoj ueiovne organizacije. Nadalje bo razprava obravnavala kadrovsko politiko in utrjevanje strokovnih služb, uvajanje 42 delovnega umika in delitev dohodka. • Pravilno bi bilo, da bi člani ZK posvetili del razprave tudi osnutku statuta, ki je bil pred kratkim obravnavan s predstavniki poniicmn organizacij m organi upravljanja ter vodji posameznm siuzb. Jfrve cini decembra pa bo statut dan v razpravo celotnemu kolektivu. Posebno pozornost bo morala razprava posvetiti notra¬ nji graditvi UOZK ter idejno-vzgojni m izobraževalni vlogi zveze komunistov. Konlerenca bo morala po poročilu in diskusiji postaviti program za bodoče delo, ki bo v skladu z interesi članov ZK m celotnega podjetja. A. J. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ OB PRIPRAVAH NA LETNE KONFERENCE OOZK V teku so priprave na letne konference OOZK v naši občini, zato izkoriščam to priliko, da seznanim bralce našega glasna s potekom ten priprav m z naiogami, ki komuniste v zvezi s tem čakaj o. Člani občinskega komiteja in komisije pri občinskem komi¬ teju ze dalj časa ueiajo z voustvi uuzis. na pnpravan za konfe¬ rence. Osnovne organizacije pa pripravljajo uokumemacijo m Ui. aga giaurva, ki so za izvedbo Komerenc potrebna. js.aii.omn puseuiim organizacijsmn sprememb pri poteku in sami izveubi jcomerenc ne oo, pae pa je vazno, da se kumerenee pripravijo Kvalitetno, da boao tuai neciam zr, ki douo Konfe¬ rencam prisostvovan, viden v reamo postavijeimi iiaiogan Kumu- instov možnosti za nove uspene na vsaKem ueiovnem mestu v tovaman, soian, zuravstvu, gozdarstvu in Kmetijstvu in v vsen Krajeviun SKUpnostm. Zadnja seja občinskega komiteja, kateri so prisostvovali tudi sekretarji Uvozjs., je uiia, v glavnem namenjena pripravam na Konierenoe uozis.. ±aKo je cm>Kusija poKazaia, aa morajo oUzns. v bodoče svoje deio jasno in Konkretno programirati. bKiepi komerenc uoz.K pa naj di Dni tucn jasm v ourejanju osnovne smeri akcije na določenem področju delovanja Komunistov m OOZK. O čem bo govora na konferencah OOZK? Jasno je, da bodo morale komerence kritično analizirati dosedanje deio, se važnejša pa je izdelava načrta za prmocmje obdobje. Na konferencah OOZK v proizvodnm delovnih organizacijah bodo komunisti nakazan vlogo, mesto m naioge komunistov pri povečanju proizvodnje v deiovni organizaciji m pri povečanju produktivnosti deia, da bi nnen potem osnove za priprave m prenod na 42-urm tedenski delavnik, vsekakor bodo moran ko¬ munisti odigrati svojo vlogo pri modernizaciji proizvodnje, da bi se ziomna stara miselnost m naziranja, ki ovnajo rast sodob¬ nejše proizvodnje. Na ten komerencan oodo verjetno govorni o lzueiavi statutov delovmn organizacij, o 'Metnem perspektivnem pianu, o izvajanju načel ustave v praksi, o delitvi donodKa, o rotaciji kadrov in o kadrovski politiki spion. Vsekakor do moralo biti v ospredju tudi vprašanje ponticno-ideoioskega izobraževanja. Jasno je, mi konferenca OOZK v deiovni organizaciji ne bo mogla postaviti na dnevni red vseh zgoraj omenjenih vprašanj. Tu bodo morala vodstva OOZK usmeriti konferenco na obdelavo najbolj aktualnih problemov svoje delovne organizacije. Opozoril pa bi le rad na obdelavo nekaterih vprašanj, ki so bila postav¬ ljena tudi pred člane komiteja m sekretarje oOZK na zadnji seji občinskega komiteja organizacij je še vedno prepuščena le dvem ali trem osebam. Vprašujem se, ali bo v ten statutin dovolj teženj celotnega kolektiva delovne orga¬ nizacije? VseKakor teženj kolektiva tu v celoti ne morejo zasto¬ pati dve ah tri osebe, zato bo glede tega ena izmed osnovnih nalog Komunistov, da se razširi Krog sodelavcev pri izdelavi sta¬ tutov deiovnm organizacij, Kajti le tako bodo statuti do oni neKO veljavo m vrednost. Pri izvajanju in realizaciji načel naše ustave v praksi opozar¬ jam na eno najooij revolucionarnih pridobitev naše ustave — na rotacijo Kadrov. Tu se bo marsiKdo vprašal, koga rotirati? Ro¬ tacija je potrebna na vsaKem deiovnem mestu, Kjer deio šepa; z drugimi besedami: zamenjati je potrebno vsaKugar, ki m kos naiugam, Ki mu jih deiovna organizacija nalaga, vsaKega, ki di tudi nenote zaviral razvoj delovne organizacije m razvoj družbe¬ nega življenja, b tem UKiepom ne Domu kisiu nacei nase ustave. V zvezi s tem nas tezi se vprašanje stroKOvnega Kadra v gu- spodarsKin in arugin aeiovmn organizacijan. Tu je treba na¬ praviti perspektivni načrt štipendiranja kadrov. V zvezi s 7 -letnim perspeKtivmm pianom naj pac ueiuvne ougamzacije predvidijo potrebna sredstva za šolanje svojin strokovmn kadrov, breustva za idejno izobraževanje kadrov pa morajo biti prav tako plani¬ rana. Z istimi problemi in še z nekaterimi bodo šli komunisti na komerence Oozr v Kmetijstvu in gozdarstvu. Tu douo cusKusije usmerjene v proces socializacije vasi, v Kooperacijske ounose z zasebnim kmetijskim sektorjem, v upravljanje z guzuovi ltu. M OOZK v šolstvu bodo na konferencan posvetile več paznje idejnosti pouka m vzgoji miadine, uveljavljanju soiske raioime, imansiranju soistva, uvigu luejne ravni peuagogov, družbenemu upravljanju v soistvu, rotaciji upravmsKiu mest m puuouuu. va6- na zaaeva je tudi izvensoiSKa aktivnost prosvecnni aeiavcev-Ko- mumstov. Terenske in vaške OOZK bodo na svojih konferencah morale opustiti stari koncept izvedbe ietmn komerenc. Tu so oaprta vprašanja krajevmn skupnosti m krajevne samouprave, vazna vprašanja okrog deiovanja druz d enoponticnin organizacij Douo morala biti prav tako načeta na ten konierencan. Seznanil sem bralce s pripravami in z vsebino dela konfe¬ rence. Vazna so vsa vprašanja, ki sem jih omenil, vendar posa¬ mezne komerence le ne bodo mogle razpravljati o vseh ten vprašanjih. Orientirale se bodo le na svoje lastne probleme in le-te temeljito obdelale. Pri pripravah na konference OOZK mora sodelovati večji krog komunistov, da bi tudi program deia OOZK v prihodnem obdobju temeljil na dobro obdelanih predlogin in sklepih. Konference bodo volile tudi nova vodstva OOZK. Na konference OOZK bodo povabljeni v nekaterih delovnih organizacijah celotni delovni kolektivi, drugod bodo vabljeni člani ZM in člani SZDL. Vsekakor bo imel vsak občan možnost spoznati delo in napore komunistov pri razvijanju gospodarskega in družbenega življenja naše občine in s tem napore za zboljšanje življenjskega standarda slehernega občana, - - MARIJAN STOPAR V USTAVI SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVI¬ JE JE MED DRUGIM TUDI DOLOČENO, DA JE ZAJAMČEN DELOVNI CAS V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH NAJ¬ VEČ 42 UR TEDENSKO. ZA URESNIČITEV TEGA USTAV¬ NEGA NAČELA ZA UVEDBO 42-URNEGA TEDNA JE ŽE BIL IZDAN ODLOK V URADNEM LISTU SFRJ ŠT. 25/63. V TEJ ZVEZI SO BILI SPREJETI NEKATERI KONKRETNI SLKEPI, NA PODLAGI KATERIH SO SE LOTILE DELA TUDI NAŠE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE. V naši komuni je tovarna le- sonitnih plošč Lesonit s strani republiške komisije za skrajšani delovni čas določena kot poiz¬ kusna organizacija za prehod na 42-umi teden. Znano je, da je Lesonit na 42-umi teden prešel že 1. 3. 1959 in to v osnovnih obratih proizvodnje. V ostalih neproizvodnih obratih pa so 1. 9. 1961 uvedli 45-umi delovni teden. Uspehi te uvedbe niso izostali, saj nam je vsem znano, da to¬ varna posluje z lepimi uspehi, ki so pokazani v analizi poslova¬ nja, pa tudi v preteklih letih so uspevali in si omogočili velik ko¬ rak naprej z rekonstrukcij o os¬ novnega obrata lesonitnih plošč. Načelo zvezne in republiške komisije za skrajšani delovni čas je v tem, da mora sleherna go¬ spodarska organizacija proučeva¬ ti, kako bo prešla na skrajnaši delovni čas. Za preizkusni pre¬ hod mora biti predhodno sestav¬ ljena temeljita in proučena ana¬ liza, iz katere bo razvidno, da so podani osnovni pogoji, ki bodo kljub krajšemu delovnemu tednu omogočili nemoten potek proiz¬ vodnje. Pa ne samo nemoten po¬ tek, ampak tudi rast v skladu. Z današnjo dinamiko rasti v no¬ benem primem ne sme tega bre¬ mena občutiti neposredni proiz¬ vajalec bodisi glede manjšega osebnega dohodka ali glede po¬ gojev dela. Vse se mora gibati v smeri izboljšanja položaja, ki bo delavcu omogočil več časa za po¬ čitek in rekreacijo. Glede na to, da je predvideno ustavno načelo širokega ekonom¬ skega in političnega pomena, je nujno potrebno takoj pristopiti k proučevanju poti, po kateri bo¬ do gospodarske organizacije v določenem obdobju uvedle skraj¬ šani delovnik. V ta namen so se že ustanovile posebne strokovne komisije pri gospodarskih orga¬ nizacijah, ki jih ne čaka prav lahka naloga. Mnogotera vpraša¬ nja bodo morali reševati. K delu morajo pristopiti skrajno resno, ker republiška in zvezna komisi¬ ja ne bodo dovoljevale šablon¬ skih prehodov. Mnogo dela bo potrebno, da se našemu delavcu z dejstvi dokaže, da je skrajšani delovni čas njim le v korist in da zaradi 42-umega tedna ne bodo prikrajšani pri osebnih dohodkih in drugih bonitetah. Dokazano je iz prakse, da je osma ura delov¬ nika najmanj efektna. S skrajša¬ nim delovnim časom bo delavcu omogočen popolnejši in izdatnej¬ ši počitek, seveda, če bo ta čas dejansko tudi izkoristil za poči¬ tek. To pa bo moralo biti, saj edino spočit delavec lahko dela s stopnjo produktivnosti, ki bo omogočila visoko rentabiliteto poslovanja in večjo proizvodnjo. O samih pripravah v naših go¬ spodarskih organizacijah še ne moremo mnogo govoriti. Komi¬ sije še niso pričele z resnejšim delom. V okviru občinske skup¬ ščine je imenovana komisija, ki bo skrbela za koordinacijo dela in za povezavo med komisijami gospodarskih organizacij in viš¬ jimi forumi republiških organov. Občinska komisija ima tudi nalo¬ go, da v okviru svojih možnosti nudi gospodarskim organizaci¬ jam vso strokovno pomoč, če bo to potrebno. Iz dosedanjih pri¬ prav je opaziti, da bodo takšno pomoč potrebovale predvsem manjše gospodarske organizacije. Čimbolj se bližamo k zaključku poslovnega leta, tembolj nas zanimajo rezultati gospodarjenja in neposredno s tem v zvezi tudi izvoz. Naša jetja Lesonit, Topol in KIK so si v o v letošnjem letu izvozila za planu zadala nalogo, da 1,466.000 dolarjev svojih izdelkov in s tem prekoračila za 60 % lanskoletno realizacijo izvoza. Ob koncu meseca oktobra ugo¬ tavljamo, da se predvidevanja verjetno ne bodo uresničila. Vzroki za to so predvsem ob¬ jektivnega značaja. Celotni dose¬ danji izvoz je dosegel vrednost 1,032.265 dolarjev, kar je sicer za 40 % več kot v lanskih desetih mesecih, toda le 70% letošnjega plana in je to še vedno za preko 10% izpod dinamike. Realizacija izvoza po posamez¬ nih podjetjih je potekala takole: Tovarna lesovinskih plošč Le¬ sonit si je zadala nalogo izvoziti za 450.000 dolarjev. Do konca ok¬ tobra jim je zaradi objektivnih vzrokov uspelo izvoziti le za 173.623 dolarjev, kar znaša 32,1 % plana. Za neizpolnjeno nalogo ne moremo iskati vzrokov v sami proizvodnji in kvaliteti izdelkov. Težave so nastale predvsem v komercialnem poslovanju. Glavni vzrok je vsekakor nastal v na¬ sprotju ostalih naših proizvajal¬ cev lesonitnih plošč na zuna¬ njem trgu. S precejšnjo mero ne¬ lojalne konkurence so zavrli iz¬ voz lesonitnih plošč, ki po kva¬ liteti vsekakor prekašajo izdelke omenjenih podjetij. Stanje se za sedaj močno izboljšuje in v Le¬ sonitu se trudijo nadoknaditi za¬ mujeno, a se pri tem zavedajo, da planiranega obsega izvoza vse¬ eno ne bodo mogli realizirati. Prav to stanje je za podjetje problematično, ker ne bo moglo iztržiti potrebnih deviznih sred¬ stev, ki pa jih mora vrniti. V Topolu niso naleteli na te¬ žave, ki bi lahko zavrle predvide¬ ni izvoz. To nam najbolj doka¬ zuje realizacija prvih desetih mesecev, ki je dosegla vrednost¬ ni obseg 489.043 dolarjev, kar je sicer le za 2 % več kot v lanskem obdobju, toda letošnji plan je s tem dosežen že z 92,9 %. Ta re¬ zultat nam daje najboljšo garan¬ cijo, da bo izvozna naloga gotovo dosežena in celo presežena. KIK kot celotno podjetje si je zadalo načrt, po katerem naj bi izvoz dosegel letos vrednost 400.000 dolarjev. Izpolnjevanje te naloge poteka nad dinamiko in je podjetje kot celota izvozi¬ lo že za 369.599 dolarjev, kar znaša 92,3 % predvidenega dosega ter je ta vrednost za 75 % večja kot v enakem obdobju pretekle¬ ga leta. če ločimo izvoz ekonomskih enot TOK-a in Snežnika je stanje nekoliko drugačno. V TOK-u po predvidevanju izvozne naloge ne bodo v celoti realizirali. Zaradi pozno odobrenih investicij za po¬ večanje zmogljivosti proizvodnje tovarna organskih kislin ni bila sposobna proizvesti zadostnih količin kislin, ki naj bi jih pla¬ sirala na zunanjem trgu. Po dru¬ gi strani pa ugotavljamo zelo ugodno realizacijo izvoza v eko¬ nomski enoti Snežnik, ki je do konca oktobra že presegla plan za 12 %, saj je izvozila za 290.829 dolarjev, medtem ko je plan predvidel izvoz v višini 259.650 dolarjev. Prav v Snežniku pa je težko postavljati plan, ki bi mo¬ gel povsem držati predvsem z ozirom na blago, ki ga izvažajo, živina in meso so artikli, katerih izvoz je močno odvisen od kon- jukture na zunanjem trgu in pa od ostalih konkurentov. Ob zaključku ugotavljamo to¬ rej, da se izvoz kljub vsemu us¬ pešno odvija, kar je za naše go¬ spodarstvo uspešna ugotovitev ob pomisli, da je prav izvoz na zapad močan in realen dokaz vi¬ soke kvalitete naših proizvodov. D. H. Kako bo potekalo konkretno delo v posameznih gospodarskih organizacijah, bomo bralce še se¬ znanjali. Priporočamo pa vsem podjetjem, da se resno lotijo de¬ la in to v taki obliki, da bo z vsemi stvarmi sproti detaljno se¬ znanjen sleherni delovni človek kolektiva, ker edino na ta način mu bo namen in cilj ter korist prehoda na skrajšani delovni čas postal bližji in ražurnevnejši. Vsekakor je ustavno načelo te¬ ga prehoda zgodovinskega po¬ mena. H. D. Ob pripravljanjuu občinskih statutov ne sinemo pozabiti na varstvo in vzgojo predšolski h in šolskih otrok. Pri nas je omejena ta dejavnost še po veliki večini le na predšolske otroke, toda po¬ trebe narekujejo razširjeno var¬ stvo in uvajanje pestrejših, potre¬ bam bolj prilagojenih oblik. Pri tem omenimo le obrate prehrane šolskih in predšolskih otrok, ure¬ janje pionirskih domov, sob, baz za letovanje, urejanje varstva v šolah za učence, ki se vozijo v šolo iz vasi, organizacijo varstva in pomoč za učence, ki živijo v neurejenih družinskih in podobno. Misliti je treba tudi na organizacijo varstva otrok v širšem občinskem merilu, saj ob¬ stojajo potrebe po tej dejavnosti tudi v marsikaterem občinskem centru. Materialna podlaga za razširje¬ no vzgojno-varstveno dejavnost v katerikoli obliki ni le zadeva ob¬ činskega sklada za šolstvo, tem¬ več vseh družbenih faktorjev, ki so kakor koli odgovorni za zdra¬ vo rast naše mlade generacije. Svoj delež imajo pri tem stano¬ vanjske skupnosti, gospodarske organizacije, šole, občinska skup¬ ščina in njeni organi itd. Mnogi — celo odgovorni fak¬ torji — še vedno pravilno ne vrednotijo varstveno-vzgojne de¬ javnosti. Smatrajo, da so tovrst¬ ne ustanove le dnevno zavetišče za otroke zaposlenih staršev, ne vidijo pa, da opravljajo te usta¬ nove družbeno zelo pomembno delo, da je to delo enakovredno katerikoli vzgojni dejavnosti v drugih izobraževalnih in vzgojnih ustanovah in da mora biti stro¬ kovno osebje v teh ustanovah sti¬ mulirano enako kakor n. pr. vsi ostali prosvetni delavci. % DECEMBER + ST. 12 I A (Primerjalna analiza družbenega sekorja gospodarstva) DO KONCA LETA JE SICER ŠE DVA MESECA, TODA ŽE SEDAJ UGOTAVLJAMO, DA SE PREDVIDEVANJE DRUŽBENEGA NAČRTA NAŠE KOMUNE V POGLEDU GOSPODARSTVA V CELOTI URESNIČUJEJO. S TEMI DOSEŽKI BODO NAŠE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE VSE¬ KAKOR NAJBOLJ DOSTOJNO PROSLAVILE NAŠ NAJPOMEMBNEJŠI DRŽAVNI PRAZNIK 29. NOVEMBER, ROJSTVO NASE JUGOSLAVIJE. Trditev o uspešnem doseganju Preden preidemo na sn plana za leto 1963 bomo v nekoli- ravnavo posameznih panog, oglejmo najprej splošno oceno za men tira ti na podlagi primerjalne celotno gospodarstvo. Vse gospo- ko skrčeni obliki poskusili doku- analize. Ta analiza obravnava fi- r o dni m dohodkom na zaposlene¬ ga; le-ta se je povečal od 786.000 lani na 1,208.000 letos, kar znaša 54 %-ni porast. Po posameznih pa- organizacije, ki so matične nogah znašajo indeksi porasta: in- nančne pokazatelje za 9 mesecev za našo občino, so do konca sep letošnjega leta v primerjavi z ena- ternbra realizirale 81,8% celotne kim obdobjem lanskega leta. Po¬ kazatelji fizičnega obsega dndusit- dohodka, kar je za 44,4 % v enakem obdobiu lani i rijske proizvodnje, blagovnega okrog 7 % nad dinamiko plana prometa v trgovini in izvoz pa bo¬ do z ozirom na razpoložljive po¬ datke nekoliko bolj sveži, ker se nanašajo na 10-mesečno obdobje Primerjalna analiza ni popolna predvsem v pogledu finančne re¬ alizacije zunanjih obratov, za ka¬ tere ni podatkov. To so Javor in Iplas ter gozdarstvo in gradbeništ¬ vo v celoti, kar sliko poslovanja lahko močno spremeni, saj ti zu¬ nanji obrati ustvarjajo približno 22 % celotnega družbenega bruto nroizvoda. 1963. ' 9 Realizacija vnovčenega celotne¬ ga dohodka po panogah je razvid¬ na iz spodnje tabele. Največji po¬ rast v primerjavi z 9-mesečjem lanskega leta še vedno izkazuje industrija z 59,6 %, pa tudi ostale panoge mnogo ne zaostajajo (tr¬ govina za 19 %, gostinstvo 32 %, promet 25 %, kmetijstvo 29 % in komunalna dejavnost za 23 %). Realizacija plana celotnega do¬ hodka : 158, kmetijstvo 149, pro¬ met 173, trgovina 117, gostinstvo 140 in komunalna dejavnost 128. Delitev narodnega dohodka se je tudi precej zboljšala. Čisti do¬ hodek se je povečal za 74 % in dosegel že 92,4% plana. Da je gi¬ banje pozitivno, nam potrjuje struktura, po kateri se je udelež¬ ba čistega dohodka v celotnem do¬ hodku dvignila za 4,2 %, brut( osebni dohodki so udeležbo pove¬ čali le za 0,4%, a udeležba nora z- osebni'dohodki gibali kot sledi: porejenega čistega dohodka v či¬ stem dohodku se je povečala za 4.5%. To daje slutiti, da se delitev či¬ stega dohodka v večini naših pod¬ jetij razvija v pravilni smeri. Do¬ kaz temu je razmerje med bruto OD in bruto skladi, ki se je ob koncu 9 mesecev izoblikovalo v razmerju 59 % za OD in 41 % za sklade. Seveda ne smemo prezreti dejtsva, da je lesna industrija oproščena plačevanja prispevka iz doh< dka. Realizirani neto osebni prejem¬ ki redno zaposlenim delavcem so se povečali za 41 % nap ram lan¬ skemu obdobju. Ob upoštevanju 5,3 % povečane zaposlenosti so se povprečni osebni prejemki pove¬ čali od lanskih 23.331 din na 31.423 din letos. Porast za 35% je neko¬ liko prevelik, toda tu so vštete tu¬ di razlike, ki so bile izplačane za prejšnje obdobje. Po posameznih podjetjih so se Porabljena investicijska sred- izpad nastaja v zabojami, ker siva za objekte in opremo so do- lesene zaboje izpodriva modemej- s egi a šele 30,8% pkmiranoga obse- ša embalaža. Taksno doseganje plana reali¬ zacije, ki je v vseh panogah nad dinamiko, je vsekakor posledica naporov, ki so jih vložile gospo¬ darske organizacije v cilju čim in- tenzivnejšega razvoja gospodar¬ stva. Na osnovi izračunov, ki bazira¬ jo na analizi periodičnih obraču¬ nov, je bil družbeni bruto proiz¬ vod družbenega sektorja gospo¬ darstva v 9 mesecih realiziran s 4,9 milijarde din. kar predstavlja zacije še nerešeno, saj z revalori¬ zacijo osnovnih sredstev še vedno ni omogočena uvedba pospešene in funkcionalne amortizacije, ki bi omogočila hitrejšo zamenjavo zastarelih osnovnih sredstev ter s tem prilagajanje modernejšim tehnološkim postopkom proizvod¬ nje. Stanje osnovnih sredstev v našem gospodarstvu ni najboljše, čeprav sedanja vrednost znaša za 70 % nabavne vrednosti, toda v po¬ sameznih podjetjih pa je ta od- ga vlaganj. V industriji so do konca septembra vložili 69 milijo¬ nov, kar predstavlja 70% predvi¬ devanj. Najnižji odstotek vlaganj (6 %) so dosegli v kmetijstvu, kar pa so povzročile predvsem težave pri najemanju kreditov. Predvi¬ dene rekonstrukcije in novograd¬ nje v KIK bodo Mjub temu rea¬ lizirane, čeprav ne letos, ker je TOK dosega v svoji proizvodnji dinamiko plana in je realiziral že 77.9% planiranega obsega ter za 11,2% povečal proizvodnjo v pri¬ merjavi z lanskim obdobjem. Po¬ javljajo se obsežne težave pred¬ vsem v oskrbi z domačim repro- m a t erialom. Finančni pokazatelji so za Le- % letnega plana, oziroma za stotek še mnogo nižji in dokaj % več še večj odstotkom je bil dosežen predvi¬ deni narodni dohodek (83,7 % pla¬ na oziroma za 61.8 % več kot lani) Če si ogledamo strukturo celot¬ nega dohodka z ozirom na udelež bo posameznih elementov v celot¬ nem dohodku družbenega sektor zaskrbljujoč. Pokazatelji uspešnosti poslova¬ nja niso ravno slabi. Ekonomič¬ nost poslovanja (DBP na dinar porabljenih sredstev) je porasla od 1,60 dlin na 1,63 din ali za 1,8 %. Tu to za nemoten potem proizvodnje sonit in Topol kar ugodni. Pred- v KIK neobhodno potrebno. V vsem se je povečala udeležba na- ostalih panogah niso bile pred- rodnega dohodka, čistega dohod- videne investicije večjega obsega ka in nerazdeljenega čistega do- in v glavnem potekajo v skladu hodka v celotnem dohodku. Prav tako je ugodno stanje bruto oseb¬ nih dohodkov, ki so po udeležbi v čistem dohodku za 1.2% nižji od lanskega leta. Materialni stro¬ ški so v strukturi porasli le za 0 , 1 %. Ostali pokazatelji kažejo, da je z dinamiko. Bežen pogled v poslovim je po posameznih panogah nam kaže naslednjo sliko: Industrija: Fizični obseg proizvodnje je v treba omeniti važen moment, 10 mesecih dosegel 92,0% plana ekonomičnost porasla za 3%, ren- namreč to, da je poizkusni (računano po stalnih cenah) in je tabiliost vloženih sredstev pa ce- Materialni stroški zavzemajo lotnern dohodku še vedno delno zadovoljni. osnovne proizvodnje v Lesonitu za 53,8% večji kot v enakem raz- ] 0 za 48%. % obratovanje polletju letos v redno dob ju lanskega leta. kar je za 3,4 % več kot v lanskem letu. Po drugi strani pa je ude¬ ležba narodnega dohodka porasla le za 3,4 %. Takšno strukturno gi- Vložena sredstva poslovnih skladov in ureditev so letos po¬ rasla za 12,8 %. Rentabilnost le- teh je očitna, saj se ie odstotek Največji porast izkazuje nit. Primerjava z lanskim letom zaradi rekonstrukcije ni uporab¬ ljiva, je pa podjetje v tem po¬ gledu že preseglo letošnji plan elementov delitve s ne Delež vrednosti povečal za 2,3%. Nastajajo sicer občasni more povsem zaoovoipti. amortizacije se je po svoji ude¬ ležbi v celotnem dohodku znižal ?a 0.2 % in to kljub izvršeni reva¬ lorizaciji osnovnih sredstev. V ab¬ solutnem znesku se je amortizaci¬ ja sicer povečala za 28,5 % kar je ugodno za podjetje, ki jim s tem ostaja nekaj več sredstev za re¬ za 43,2 % oziroma od 32 % lani 46 % letos. Povprečna zaposlenost je v c ravnavanem delu gospodarstva celoti za 5,3 % večja kot lani. \ podjetja razen KIK in Topola svojo zaposlenost povečala. Z ozirom na močan porast r zastoji in problemi, ki so prepre¬ čili še večje preseganje predvi¬ denega načrta. Topol je realiziral 83% plani¬ ranega fizičnega obsega proizvod¬ nje in presegel lanskolelro pro¬ izvodnjo 10-ih mesecev za 13,5%. P r oi zvodn j a potek a en ak< unerno rodnega dohodka in malenkostno in v skladu z dinamiko plana. Povprečno število zaposlenih je za 8,4% večje, od tega v Lesonitu za 26 %, v Topolu pa za 9 % nižji od lanskega leta. Narodni dohodek na zaposlene¬ ga je za 495.000.— din večji, ozi¬ roma za 58%. Zaloge gotovih iz¬ delkov so se sicer precej pove¬ čale. Glede na Lesonitovo rekon¬ strukcijo lahko smatramo, da sta¬ nje zalog ni preveliko in zaskrb¬ ljujoče. Investicijska potrošnja je bila že obravnavana. Lesonit je vložil 78% planiranih investicij, Topol konstrukcije in modernizacijo povečanje zaposlenosti Javor Bač je za 7% presegel pa 66%. proizvodnega procesa te¬ na je prav vprašanje amorti mo, da se je močno povečala pro- lanskoletni obseg in realiziral duktivnost dela, merjena z na- 78,7% letošnjega plana. Največji Nadaljevanje na 6. strani Pravilna odločitev za poklic-važen faktor v življenju posameznika Vsako leto zapusti pri nas veliko število mladih deklet in fantov osnovno šolo in čestokrat se zgodi, da se večina ? izmed njih znajde na razpotju in zelo težko odbere tisto pot, ki bi jih popeljala v srečno, zadovoljno in ustvarjalno življenje. Veliko je tudi mladih ljudi, ki so si že preje izbrali poklic, vendar jim je bila pot do njega bodisi iz objektivnih ali subjektivnih razlogov zaprta. Naša družba se zaveda, kako zelo važna je pravilna iz¬ bira poklica za mladega človeka, zato skuša z ustanavlja¬ njem raznih posvetovalnic za delo pomagati tako prvim kakor drugim. Izbira poklica je čestokrat odločitev, ki jo ne smemo prepustiti slučaju. Dne 10. novembra 1963 je bil na tem področju poklicne¬ ga usmerjanja zabeležen važen dogodek. V Novi Gorici je bil ustanovni občni zbor Primorske sekcije jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje. V uvodnem referatu je bil podan zgodovinski razvoj profesionalne orientacije pri nas in sprejet obširni program za nadaljnje delo sekcije. Najvažnejša naloga sekcije je, da zbere čim širši krog ljudi iz najrazličnejših področij: zdravstvo, gos. organizacij, šol¬ stvo, služb socialnega zavarovanja in družbenih organizacij, ki so pripravljeni podpirati in pomagati ter razvijati poklic¬ no usmerjanje mladine in odraslih, neprizadetih in fizično ali mentalno prizadetih oseb. Velika pozornost pri poklicnem usmerjanju mladine je bila dana šolstvu in gospodarskim organizacijam, če smo poudarjali, da stremimo za tem, da bo posameznik v po¬ klicu in družbi srečen, ne bomo zanemarili vprašanja, kako pripravljen stopa mladoletnik v poklicno življenje. Pedago¬ ški delavci so ravno v tej smeri pokazali obilico razume¬ vanja. Važen pogoj, da bo poklicnim svetovalcem in šolam mogoče pravilno usmerjati mladino v razne poklice in šole je to, da bi morale gospodarske organizacije za leta na¬ prej planirati razpoložljiva sredstva, na drugi strani pa ustanavljati po občinskih sredstvih, kjer je pač potrebno, strokovne šole. S tem bo delovno mesto Občinski zbor tabornikov V NEDELJO, 17. NOVEMBRA JE BILO PRED DOMOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V ILIRSKI BISTRICI, TIK PRED DEVETO URO ZJUTRAJ ZELO ŽIVAHNO. Zelo si taborniki želijo poho¬ dov po partizanskih poteh, saj je delo taborniške organizacije ne¬ kako nadaljevanje tradicije NOB. Tudi delali smo v gradi, je po¬ vedal Lado. Tamkaj smo res ži¬ veli v prirodi in delali za prirodo in prijetno smo se počutili, ker smo pomagali prezaposlenim go¬ spodarjem. V imenu novoizvoljenega odbo¬ ra se je za zaupanje zahvalil tov. Edvard Gregorčič, ki je taborni¬ kom vlil novega poguma in pre¬ pričan sem, da niti taborniki niti odbor ne bosta v naslednjem letu razočarana. Dosežki 9 mesecev nam vlivajo optimizem c e povečali osebni prejemki de- je za 33% večji. Prav tako se je lavcev, ki pa so plačani od u- Veliko število informirane mla¬ dine — tabornikov — se je zbra¬ lo na svoj redni letni občni zbor. To je menda vedno tudi najšte¬ vilnejši občni zbor v komuni, že sama udeležba nam dokazuje, da se mladi taborniki resneje zavze¬ majo za naloge in dolžnosti kot odrasli. Poročila so bila precej izčrpno in konstruktivno kritič¬ na. Ocenili so delo tabornikov v letu 1963, ki je doslej bilo najus¬ pešnejše na področju tekmova¬ nja v taborniškem mnogoboju, saj so na letošnjem republiškem mnogoboju zasegli 2 druga in 2 prva mesta ter domov prinesli lepe in vredne nagrade, vendar je bilo mnenje vseh mladih di- skutantov, da je notranje delo bolj mlačno. Tabornica Sonja je jasno nakazala želje vseh tabor¬ nikov po delu, predvsem tistih, ki so že opravili 2 zvezde, nimajo pa pogojev za opravljati 3 zvez¬ de. Taki taborniki in tabornice, naj bi se usmerile v delo z naj¬ manjšimi taborniki, zase pa ure¬ dili družabno življenje, ki je zelo važno za mladino te starosti. Vendar je jasno tudi povedala, da je vse to nemogoče dokler ni¬ ma organizacija prostora. Po¬ manjkanju prostora, je pripisati tudi neurejeno stanje inventarja, ki je raztresen na podstrešjih kljub svoji milijonski vrednosti je dejal Tomo. kajti prostor ne bi rešil le redkih sestankov mla¬ dih tabornikov, kjer bi se res pri¬ jetno počutili in v njem delali ampak bi tudi inventar, ki ga je naravnost ogromno zaradi raz¬ noličnosti in vrednosti artiklov, lahko uredili, sortirali in dlje ča¬ sa očuvali. Diskutirali so tudi o delu in nalogah gorske straže, ki naj bi bistveno pripomogla na svojem področju za dvig turizma v naši komuni, ji pa za to primanjkuje sredstev za razne prevoze na ka¬ tere so vezani člani pri markira¬ nju poti, obnavljanju potrebnih znamenj, kažipotov itd. Nakazali so potrebo po tečaju za gorske stražarje, ki naj bi ga organizi¬ rali s pomočjo centrale gorske straže. (Nadaljevanje s 5. strani) Kmetijstvo: V tej panogi bo obravnavan sa¬ mo KIK. ki je v 9 mesecih dose¬ gel 66,3% planiranega čistega do¬ hodka, kar je za 29% več kot v enakem obdobju lani. V struk¬ turi celotnega dohodka so raz¬ merja kar ugodna. Materialni stroški v čistem dohodku so sicer za 3,5% večji, a večja je tudi ude¬ ležba narodnega dohodka (2,3%) in čistega dohodka (3,4%). Bruto osebni dohodki so s svojo ude¬ ležbo narasli le za 1,1% in se je ustvaril nerazdeljeni čisti doho¬ dek v obsegu 2,3%, česar lansko leto ni bilo. Ekonomičnost poslovanja je za 1.4% boljša od lani, rentabilnost vloženih sredstev pa za 27% večja. Zaposlenih je letos manj za 4.3%. Realizirani osebni prejemki so porasli za 15% in so povprečni osebni prejemki na zaposlenega večji za 21%. Z ozirom na 49-od- stotni porast ustvarjenega narod¬ nega dohodka na zaposlenega tu¬ di porast osebnih dohodkov ni preti ran. Zaloge so nižje od lanskega le¬ ta, prav tako pa se je izboljšalo stanje medsebojnega kreditiranja, saj so terjatve za 6,4%. a obvez¬ nosti za 2.6% nižje v primerjavi z 9 meseci leta 1962. Promet: V finančnem poslovanju Trans- norta se izraža v celoti presega¬ nje dinamike. Struktura čistega dohodka sicer ni preveč ugodna glede na udeležbo materialnih stroškov v čistem dohodku. Ob upoštevanju dejstva, da so lani nabavili nove kamione, ki letos •7pVifevaio precejšnja popravila, ie višina nastalih stroškov v prečej- rneri upravičena. Zaposlenost je za 15% večja na- pram lanskemu letu. Močno so stvarjene realizacije vozila, ki do¬ segajo zelo visoke dohodke. Obveznosti in terjatve niso za¬ skrbljujoče, saj so prve na isti ravni, druge pa za 1/6 manjše na- pram lani. V fizičnem obsegu poslovanja ie bilo za 53% več prepeljanega blaga (t. j. 75,4% plana) in za 58% več tonskih kilometrov, kar zna¬ ša 77%-no realizacijo plana. Trgovina: Vcelotni trgovini se je blago v- ni promet povečal za 14.5%, od tega v Iliriji za 16,7%. Realizacija prometa poteka nad dinamiko rtlana, saj je ta do konca oktobra dosežen že s 95.1% (Ilirija 98,2% plana). Če ločimo trgovino, opazimo, da se bojazen v trgovini na debelo ni uresničila. Plan trgovine na debelo je za 11% večji od lanske¬ ga in ob koncu oktobra že za 20 % nad planiranim obsegom. Prav tako se je povečal blagovni pro¬ met v trgovini na drobno za 16% in je dosežen plan s 86%. Na ta¬ bo povečanje obsega so vsekakor vplivale tudi višje cene, ki so v novprečju približno od 8—10% vi¬ šje od cen lanskega leta. V finančnem poslovanju Iliri ie ugotovljeno izboljšanje struk¬ ture delitve čistega dohodka. Prav tako ostali pokazatelji poslnvania izkazujejo zmerno izboljšan ie. Ekonomičnost je za 8.9% večja, nižja na je rentabilnost, kar je specifično za trgovino. Zaposlenost se je povečala 7p 4 6% • Povprečni osebni dohodki c o višji za 19%, povečal pa *e ie tudi ustvarjeni ND na zaposlene¬ ga od 100.200.— din lani -n p 1,171.000.— din letos ali za 16.8%. Gostinstvo: Fizični obseg poslovanja v Soči je letos presežen. Celotni promet roveealo število nočitev za 13% od tega tujih mnogo več (61%) kot posledica ugodne turistične sezon e. Od posameznih artiklov se je najbolj povečala prodaja vina (48%), piva (35%) in žganih pijač f49%). Prav tako je za 50% večji iztržek za hrano, kjer pa imajo močan vpliv višje cene. V našem gostinstvu so še ved¬ no težave objektivnega in subjek¬ tivnega značaja. Precej bi se jih Halo odpravili mogoče brez več- i°ga truda. Pojavlja se močna fluktuacija, kar ima za posledico, da je kader precej pod nivojem v pogledu kvalifikacije in sposob¬ nosti. Delno skušajo ta ooiav omejevati z višanjem osebnih do¬ hodkov (letos so za 47% višji na- oram 9 mesecu lani), kar pa ima lahko za podjetje dokaj neugod¬ ne posledice, ki se bodo izkazale ob zaključku poslovnega leta. Komunalna dejavnost: v tej dejavnosti se realizacija nl ana odvija še kar v skladu z dinamiko. Tudi struktura čistega ^-bodka je kar zadovoljiva, le da precej porasla udeležba bm+o osebnih dohodkov v čistem do¬ hodku (za 5.4%). Odtali pokazatelji so zadovolji¬ li. le da so osebni dohodki Mio h povišanju še vedno pppoH r-nd nivojem osebnih dohodkov c el o t n ega gospod arstv a. Primerjalna analiza ni detajl¬ na, ker za to ni niti prostora. Namen te obravnave je bil v kratkem in v grobih obrisih po¬ kazati stanje našega gospodarstva ob zaključku tretjega tromesečja. TToamo, da smo uspeli doseči na¬ men. prepričati naše občane, da so dosedanji rezultati poslovanja ugodni in da imamo zagotovilo. Ha ob koncu poslovnega leta ne bomo razočarani. D. H. UH t lit III It MII IIIIII llllltllllllllllll lil III tllltlltl III lllllll III Hilli Iti lili lllll lili IH Ml II Hill III ll 11(1 II lil II lili ||| || It lil lil rti II IIIIHIIIIIIIIMII Hilli IM IIMMIII lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU111111111111111II IIIIIMtlllMIHMlIll IIII lili II lilllflllllllllllll lili lil Hill IIMMIIIIIII tMI MIH IIIIIMIIIIIIMMIMIMII lil HI IVI lllllllll lil IIIIIMIMII lili Hlllllll II tllllH IIIMIII' Klil-ll> Naš domači časopis »►Snežnik*« mi je zelo všeč. Rad rešujem kri¬ žanke ni berem članke o športu ter slikanico. V športnih poroči¬ lih so mi najbolj všeč poročila o košarki. Najprej pogledam prven¬ stveno lestvico. Vse članke v Sne¬ žniku berem. Spored filmov me tudi zanima. V pionirskem ko¬ tičku sodelujemo tudi mi pionir¬ ji s članki. Ponosen sem na naš Snežnik zato, ker so naročeni nanj tudi v inozemstvu, v Av¬ straliji, Kanadi itd. V prejšnji številki Snežnika so natisnili tudi članek o otvoritvi n aše lepe nove šole. V Snežniku so tudi članki o našem gospodar¬ stvu. Večkrat pove, koliko napre- Zbral i smo za Tudi mi — podmladkarji in mladi člani RK na osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bi¬ strici smo se odzvali pozivu za pomoč Skopju. Zbirali smo šol¬ ske potrebščine * in obleko za skopske otroke. Visok kup zvezkov, svinčnikov, barvic, ravnil in vsega, kar še po- * "obuje j o pri pouku, smo prešteli in zložili v škatle. Marsikdo se Postal bom pionir dujeta tovarni LESONIT nn TO¬ POL. V Snežnik upogrešam samo ša¬ le. V neki prejšnji številki pa sem zasledil tudi šale, a sedaj jih ne vidim. V ugankarskem kotičku bi imel rad kaj več, drugače sem na splo¬ šno zadovoljen z domačim Snež¬ nikom. Posebno pester je pionir¬ ski kotiček. V njem opisujejo ta¬ borjenje, tekmovanja in zabave. Snežnik je tudi bogato ilustri¬ ran. Na naslovni strani je skoraj zmeraj kaka velika fotografija. Najbolj mi je 'bila všeč tista v majski številki. Jožko Rosa, V. r. skopske otroke ie na zvezek podpisal ali podtak¬ nil svoj naslov z željo, da bi mu dolini součenec iz Skopja pisal. Tudi mnogo kosov otroškega perila in oblek so naše čuteče ma¬ tere odstopile zanje. Vse zbrano smo odnesli na Ob¬ činski odbor RK, ki bo poskrbel, r1 a bo prišla pošiljka na pravo mesto. Podmladkarji RK »Postal bom pionir«, šušljajo naši prvošolčki že ves mesec. To ni skrivnost več za nikogar. Ve¬ do, da bodo dobili simbole, da bodo pogoščeni in da bodo imeli svojo zaobljubo. Kakšno zaoblju¬ bo? Obljubili bodo pred pionir¬ sko zastavo , da bodo postali dobri ljudje, vredni otroci svo¬ jega ljudstva in vredni člani velike družine narodov, ki hodi¬ jo po poti napredka, pravice in miru. Velike stvari, kaj? Bilo je leta 1944, ko je bil moj očka pri partizanih. Nekega dne spomladi so zgo¬ daj zjutraj prikorakali Nemci. Biio je blizu Reke. Mojega očka so ranili v nogo. Hudo ie bil ranjen. Kmalu mu je prišel na pomoč dober tovariš. Ni mi očka povedal, kako se imenuje. Vrgel je očka čez zid, kajti če bi ga Nemci našli, bi ga takoj ubili. Blizu zida je bila neka hiša. Očka je bil žejen, šli so prosit Sprejem v pionirsko organi¬ zacijo bo na zgodovinski dan — 29. novembra. Na to jih priprav¬ ljajo njihovi večji vrstniki. Za pogostitev bo prispevalo Društvo prijateljev mladine. Cicibani vabijo na svojo pro¬ slavo predstavnike delovnih in družbenih organizacij ter Občin¬ skega ljudskega odbora. Mi pa jim želimo za bodoči čas, ki bo ves njihov, vse najboljše! vode, toda gospodinja je ni ho¬ tela dati, ker je bila prijazna z Nemci. Z grdim odgovorom je tovariša zapodila. Nenadoma sta zagledala izvirek. Očka se je hlastno napil vode. To je bil menda njegov najbolj srečen trenutek, kmalu je ozdravel. Ta¬ koj je poiskal dobrega tovariša in se mu lepo zahvalil, ker mu je rešil življenje. Tudi jaz mislim večkrat na tega tovariša, ki mi je rešil očeta. Biserka Kurent Spominjamo se tistih, ki jih ni več med nami Vsako leto se na dan mrtvih ^ominjamo tistih, ki so živeli med nami, a jih ni več. Odšli so in se ne bodo več vrnili. Mehko jesensko listje je pokri¬ lo njihove grobove, mi pa smo počastili s - cvetjem in lučkami njihov spomin. Marsikateri grob radiih junakov za svobodo pa je skrit in osamljen po gozdovih. Preveč jih je, da bi mogli vse ooiskati in položiti nanje šopek krizantem. Spomin na tiste gori v naših srcih kot svetla lučka, ki ne bo nikdar ugasnila. Tatjana Kevc V. razred Polet človeka v vesolje že v šoli smo veliko govorili o prvem poletu človeka v veso¬ lje. Pa ne samo v šoli, tudi v trgovinah, v tovarnah, povsod so se pogovarjali o vesolju in o kozmonavtih. Tudi jaz sem kupil časopis Delo in začel brati o zadnjem poletu v vesolje. Zve¬ čer, ko sem šel spat, sem začel sanjati. Sanjal sem, da sem vzletel v vesolje. Na letališču je bilo mno¬ go ljudi. Vsi TV aparati so gle¬ dali name. Jaz pa sem bil v ve¬ soljski obleki in čakal, kdaj bom vstopil v raketo. Srce mi je mo- Bolnica Pred tremi leti me je oče pe¬ ljal v bolnico Franjo. Ustavili smo se v Tdriji in se od tam počasi povzpeli v hrib. Naproti nam je prišel vodič, ki nam je razkazal bolnico Franjo. Pred leseno kočico smo se zbrali in vodič nam je začel pripovedo¬ vati. Tu je zdravila neka požr¬ tvovalna zdravnica Franja in po njej je ta bolnica dobila ime. Nato smo si šli ogledat bolni¬ co. V njej smo videli instrumente ?a operacije in še mnogo drugih stvari. Potem nam ie razkazal kuhi¬ njo, barako, kjer so imeli praši- čno utripalo Mislil sem, ali se bom srečno vrnil ali ne. Vzletel sem. Skozi okno sem gledal na zemljo. Videt sem oblike morja in kopnega. Dobro sem se poču¬ til. Moj polet se je bližal h kra¬ ju. Vesoljska ladja in jaz sva srečno pristala. Veliko ljudi je bilo tam. Vsi so vzklikali: »živel naš prvi kozmonavt!« To vzkli¬ kanje me je prebudilo. Začudil sem se. Namesto, da bi bil v Sovjetski zvezi, sem bil doma v postelji. Egon Benigar, V. razr. Franj a ča in barako, kjer so spali par¬ tizani. Postelje so bile še vse snežne in pregrnjene z rjuhami in odejami. Nazadnje smo se po strmih stopnicah povzpeli proti bunkerju, ki je bil v skali. V bolnici Franji je res zani¬ mivo. Jani Butinar SMESNE ZGODBE IZ NAŠIH UČILNIC Učenci III. razreda so obnav¬ ljali berilo o vozilih. V čitanki je bilo napisano »najnovejši mo¬ del vozila«. Deklica J. pa je napisala: »To je bila mašina nove pasme«. Če prenesemo to staro pravilo v sedanji čas, bomo opazili, da ima prav velik pomen, kajti še vedlno velja, le da v nekoliko spremenjeni obliki. Vzemimo primer, ko mlad člo¬ vek zaradi nedokončane osnovne šole ne dobi primernega dela; šo¬ le ni uspešno dovršil bodisi za¬ radi svoje lenobe ali nerazsodno¬ sti. Osnovna šola se mu pač ni zdela potrebna, toda tega ne ka¬ že zanemarjati, kajti nepravilne¬ mu ravnanju slede vedno bolj ali manj hude posledice. Res danes ne moremo govoriti o strganih rokavih, praznih žepih in beraški naliči, toda lahko govorimo o mnogih zamujenih priložnostih, ko bi se mlad človek lahko čim bolje pripravil za svoje delo in zaposlitev. S tem bi koristil sebi in vsej naši skupnosti. Saj poznamo mlade ljudi, ki jim ni preveč mar za nobeno stvar in nimajo volje do dela, mogoče je celo, da se zanašajo (V. Vodnik) popolnoma na svoje starše in so odvisni le od njih. V socialstični domovini, kot je Jugoslavija, bi ne smelo biti ta¬ kih primerov. Možnosti so, izko¬ ristiti jih je treba, ne pa iti pre¬ prosto kar mimo njih, kar se po¬ gostokrat zgodi. Čudno je to, da nihče od teh ne pomisli, kaj ga čaka v bodočnosti, ki bi morala biti zanj vendar najbolj pomemb¬ na stvar in vredna truda in dela. Naša ožja domovina Slovenija je industrijsko razvita in ima precej prebivalcev. Slovenci so, kakor je poudaril Valentin Vod¬ nik, bistroumni ljudje, ki si lahko poiščejo srečo na svoji zemlji in ne drugje. Lenega ne išče sreča, niti on sam je ne bo našel. Ko se mu včasih zdi, da jo je našel, spo¬ zna, da je to samo utvara. Zdenka Dujmovič, 7. razr. van RADETIČ Zdravko Gašparac izdelovalec kovinskih predmetov | galvanizacija JELŠANE Prebivalcem občine ob ILIRSKA BISTRICA Cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čestita ob Dnevu republike prazniku 29. nov. is&reno čestita in se priporoča Anton Demšar izdelovalec kovinskih predmetov Jelšune Čestita ob Dnevu republike vsem odjemalcem in delovnim ljudem Silvio Majkus izdelovalec plastičnih mas JELŠANE Vsem odjemalcem in delovnim ljudem iskreno čestita ob Dnevu republike in ae toplo priporo** DECEMBER + 9T. 12 V dneh 12. in 13. novembra je vseh razlogov in vzrokov, ki ji bil v prostorih bivše osnovne šo- nekateri navajajo v opravičilo za le v Ilirski Bistrici odvzem krvi izostanek. V ilustracijo akcije ter prostovoljnim krvodajalcem. Če¬ prav lahko trdimo, da je akcija uspela, smo zaradi večjih priprav kot priznanje ali pa očitek pri¬ zadetim naj služi nekaj številk! Kot je bilo že navedeno, se je in propagandnega dela, ki je bilo ob skopski katastrofi prijavilo 413 v ta namen pravočasno izvedeno, krvodajalcev, za sedanjo akcijo pričakovali večje rezultate. pa le 399. Na odvzeme jih je pri¬ šlo samo 346. 309 krvodajalcem Ne moremo trditi, da posamez- je bilo odvzete 96.755 ccm krvi, niki niso pripravljeni oddati svo- 37 krvodajalcev pa je bilo po iz¬ je krvi za pomoč sočloveku, saj vršenem ambulantnem zdravstve¬ nem pregledu odklonjenih. Če pogledamo število prijav- nam to dokazujejo prijave, ven¬ dar tudi ne moremo upoštevati A Ijenih in prisotnih na odvzemu, članov, prišlo jih je 10. Sindi- dobimo naslednjo sliko: kalni podružnici Narodne in Ko- Iz Lesonita se jih je prijavilo munalne banke, Gostinstvo, Ope- 115, prišlo jih je k odvzemu 108, kama, Komunala, KZ, Gradnje, iz Topola je bilo prijavljenih 57, Socialno zavarovanje, Mlinotest. Vojna pošta 1132, vodna skup¬ nost, osn. org. RK Mala Buko¬ vica. uslužbenci v Domu družbe- pri odvzemu pa le 28, KIK je pri¬ javil 33 sodelavcev, prišlo jih je k odvzemu le 20, Ilirija je imela prijavljenih 30, pdi odvzemu jih nih organizacij in gospodinje, li¬ je bilo 21, uslužbencev občine je ookojenci so prijavili 24 članov, bilo prijavljenih 25, prišlo jih je prišlo pa jih je k odvzemu 82. k odvzemu 16, iz podjetja Javor Bač je bilo prijavljenih 27, pri odvzemu 21, Iplas obrat Podgrad je imel prijavljenih 18, pri od¬ vzemu jih je bilo 19, stanovanj- Gornji podatki nam kažejo, da s e še premalo zavedamo, da je oddaja krvi ne le humana gesta za pomoč ponesrečenemu, marveč dolžnost vsakega zdravega držav- ska skupnost je prijavila 14 čla- ljana, saj si z oddajo krvi ustvar- nov, pri odvzemu jih je bilo 9, ja zalogo v primeru lastne potre- osnovna organizacija RK Bač je be. V naši družbeni ureditvi smo prijavila 20 članov, pri odvzemu dolžni vsi, posamezniki in druž- jih je bilo 10, osnovna organiza- ba, skrbeti za lastno in družbeno cija RK Pregarje je prijavila 16 zdravje. Stana Pugelj Pospravljanje pridelkov se bU- žn svojemu koncu. Poletna suša in sedaj dolgotrajno deževje ie iezi to, da nas vsako tej sezoni j ernalci kujejo nezaželeni od- sosedne republike, ki povzročilo na pridelkih mno°'o se drzno poslužujejo načina sa- škode. Strohnelo je mnogo fižola, mopostrežbe v naših sadovnjakih, krompirju pa gniloba ne prizana- Drznežem ni nobeno opozorilo za- ša. miti že vskladiščenemu. Sadje letos ni v toliki meri nbredilo. kolikor je spomladi o- b^talo. Vendar je pa kljub vsem vremenskim neprilikam nepriča- leglo'. Odnašali so težke nahrbt¬ nike in vreče naj lepšega sadja proti železniški postaji. Ljudje pravijo, da bodo v pri¬ hodnje z njimi obračunali brez n vnno lepo. Odkup zadovoljivo sodnika, z batino, brez usmilje- oteka. Pa še to. Zelo nas razburja in n ja! P. 2. spomin Francu Celi inu Sredi neumornega dela, mnogo prezgodaj, nas je nenadoma za¬ pustil naš dolgoletni sodelavec Prane Celin. Rojen je bil 1, 1921 v revni družini v Kuteževem in sli je moral že od rane mladosti slu¬ žiti kruh sam. S III. Prekomorsko brigado se je vključil v NOB in s svojo hra¬ brostjo prispeval k osvoboditvi domovine. i Tudi sedaj je bil član central¬ nega delavskega sveta KIK in član delavskega sveta našega o- brata. Kot vzoren šofer je bil večkrat nagrajen in pohvaljen. Smrt ga ie doletela pri opravljanju svoje dolžnosti v težki prometni ne¬ sreči. Njegova smrt je prizadela nas vse, ki smo ga poznali in imeli v ^di, ki smo z njim delali in sno¬ vali načrte za bodočnost. Vzornega tovariša in marljive¬ ga delavca bomo ohranili v traj¬ nem spominu. Kolektiv KIK obrat Transport Ilriska Bistrica ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki so nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali v trenutkih °1 oboke žalosti ob nenadni emrrti naše komaj 7 let stare b^nrkice, sestrice, vnukinje nečakinje in sestrične DAMJANE ŽELE Za zasluge je bil odlikovan z redom za hrabrost, medaljo za hrabrost in z medaljo zasluge za narod. Povišan je bil v čin pod¬ oficirja. Ob začetku leta 1947, ko je iz¬ stopil iz JLA, se je vključil v na¬ še gospodarstvo kot voznik mo¬ tornih vozil. V naš kolektiv je prišel sredi leta 1949 in od takrat bi nam jo je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede. Prav vsem še enkrat iskre¬ na hvala! Neutolažljiva mama. bratca Jadran in Rudi ter ostalo sorodstvo. POPRAVEK V prejšnji številki se je pri za- dalje s svojo neumorno delavno- hvali Marije Tomažič vrinila na- paka pri datumu 23. sept. 1963 pravilno 23. okt. 1963 in pri za- p ra¬ stjo prispeval k razvoju našega obrata. Kolektiv mu je izkazal svoje zaupanje in ga je večkrat izvo¬ lil v organe družbenega samo¬ upravljanja. hvali Jožeta Temberger vilno Jože Štemberger. Prosimo, da neljubi pomoti oprostite. Uredništvo ..•••• • • • •*.••••* » - ••••••< • • • • • • • • • • • • • • • • * * I •••••• 0,0 • •••«••«•••« I • «•«••*••• • • • • • a • • • I I • • • ■•••••■ • • • • • • • . “ • • •a. •••«•.«••••• •••• • • i • o • • • • • • • • • • • • • • • • • . . . # • • «*••••• • « • • * • • • • • • < • • • • .• « • • • • * • .••••««•*• • • • • r» • • • • • • • • ••«••••«*• . • • • • • • • « * • • • «••••••••«•• • • • • • •_/» * « • • • • •«•••«. • • • • « • • « • • • a •• j •*••• • • • • % • » » %•«*%%•%•••*••••« • ••••••> • • • . • • • •.*•••••«« • • M 0 • » »990000040940440991 • • • • • M • • ».» • • #.*.• • «••••**#•«•• • •> •• • «•«»•« • ■*•••••■ «••«•• w ■••••><•• • • • • •••••••• • » • •••••• • .»•••••••# • • *•■••••*•*•< > * a a a • • • • •••»•••••••••»• • • • ( % aaaaaaaataaaa.ai.aa«. t •"•••• • • • • • • • • • • • • • • • a n a«*a.«i#*a*a**#*aa •• ' »aaa • • • • • • • • • ••••••••••• • • I » ...••« • • • • • 9 0 4 •• a • • 040400 40400 900440904 004 - > 44900004»4 • • a a «*•««• • • • '#»••• aaaa* aaaa *.■••««••' 9 M a ••»•••• • • • f 9 *,* #•«««« • ••••••••at* »a ttttiaatttt a • •X t • •• •»• ** • • • # • •» t • ••n • » •» aa.«***a* a a 0 • 4 9 • ta . • t a • I • • t t.i.# • • • # • • • • • • • a • ••••*••••• * • • # • • • a tl • •••••••••••a* l»t(ltt*(l iat<<«itltii|»#atlt»t* • • • • • ■ ♦«••*#»•••■••«•#• «««•«• • »a » I • • » t t • tt»|(t»t»a t t t • t • t t t • • ». 0 a • t a t t a a a t i a • • a.tatalltlt I • t t • t a • • * .... - - aaaaaaaa«. . t t I t • • t •••••••• a a • • a • »a a at • t t • a • . a a a a • tt***lff***tt**'*t* ,( *a*l • • • • • a t t a • a a • • ••••••••••••••••••••*••••• i t ***** • • • tta#**itt**ta.t**tt* • a » • • M«aa|aatttiaattata> •• tatt****at • • t • t t t * • a OL* • • • • • !«•••••••••••• tattt*t»ttttt I t t • • • • • t t** • • »\*i**t * • * a a a « a a a a • a a a a • a a • a a a a a aaaaa*a*#a.aaa a • U • a a a t t ta ••*•••*••••••••• • ttttt*»*at a • a a • a « • a t t a tltttta»lt*tait**taataattaa • • t t t t • * t a a • • a a I t~ it(»t***t«»ttttta*» • * • « • • • • • • • • • • • t.• • • • • • • • t a • • a. a » tta*lt.tattatta* at ••a«**«**** t ■ • a a * ttatttatatf. t t a * • • • a • • • » ataatlttaa* • • I t t t a • • • • »f • • • > • a • • t .• *.* * • * • • 00 % 0 _* • .* .* _• • • t t • t ttta»itltt****taaaiaaaa •• % % •••-*• • • • • • 0 0 t •••••! S ttttttl*ttt*»»»tt* • . a .*a«a**»* • • .taaaaat*.t<*a*' • • . ttattattta(tt*aa«t*taa* a t • • • • • 0 0 • • » a • ••«••••••• • t 4 • a • • . taaaaia****# • • •••aa*aaa«a* a.a a • • t • _ • aata*’*t*a*a * t t t a • | • t a a t • t a 1 a t t a a a* » •• • a • a • a • 0 % 0 * » * • % •*%»•%. a • • • ta aa*aaa»aa. a 0'0 • • • 00 0 0 0 » » t • • a • • »a • • tXl» • • • at 0 0 0 0 0 0 a | ' a • at»(ttaaaaaat tv ‘aaaa.aaaaa*.a.a ___ »•••aaaa • • • • a • • »a . . a a > a . a a * • t a • • a • • a a i a a . • 1 a t • a a a t •• »a af.ttattatta . ••••••*• • • • • • • • •_»•.*.*» a a • • • • • 0 4 9 4 0 0 0% a a • a a aaaa*aaa***a a » * » tja * - at t t a * a • « 1 a ».a • •••a »00 • % • • • • • » • t •«_X ■■l# a a a . • a • »I • .•••••. 0 • t » t • a a 1 t a a a • •> • ••JiCX* aaaa* * ■ • a a » ».OC* — — — - » V/S.. ataaa*****a* • • 0 ••• 0 • 0000400000000000I000 0 0 4 0 4 4 0 0 4 0 0 0 ** 0 0 0 0 0 0 . 0 0 4 4 0 0 0 •_• I a *.ri a • • a k a a a a a a a • • » * aaaa.aaa a» t • a a aaaa •••••• • a a • • • • rt 0 00 000 00 0000 04 % a » 0 • • *.*.• 00 000 • ••aaaaaaaa«aaaa**aa* • a * a a • a • a 000 • 0 0 • t a • 40040000000000000000000 a a a ••• • »t • a a * • a a 000000040 a • • ta* 11 • • • •/» • ■JUUUU.* • • ** • • • • • 00000 a 1 t » 0 0 4 4 4,0,4 4 0,0 *,• • a a • a a a a * • * • a 0 0 0 0 a a a a • 0 0 0 0 a> 000000**4400000000 0 044 a * 4JTM 0 000040000 04000 0 o • • • • a a a aaaa 1 » • • a a • 1 • 1 a t • .*JUL» • • • • • • • • a a • • • a 0000000000 0000000000 _ 4,0 0 4 tv* •#••#••••• ».a.a a a a • • aaaa 0 - • a ^ a a a a a a a a a a 0 J, 0 a 0 »4400000444000040 4 0 aaaa******* a ■ ■ a » a 0 a • 4 a a • a a a.a a a 4 0 4 t 40404040444000444 • » aaa »aa aaaaa* »Vira «aa*«aaaa a a • a a tj aaaaaaaaa a a aaa a • a a a a • a • . a - a • ••• a«a«..aaa- • • • » aaaaaaaaaaa a a •••••■••• • •_* • »jmilftM. 1 • aa'**>**a**aaa****a. ************ • a| a a t a 1 a • a a • a a * • - *•••••••• • a *».•••»*.** rfi 1 r 1 • •••aaa*aaa#a *_> • O.V. *. 0 -A *. *. • a.a a a * a • a ' _• •«• aaa a a a t VaVaVaV*-.* a . a •V J »Vy W «y j A • *•••••! «#♦♦•••••# v • OJ • • > • • [TT^# • t # # ••• • • • • v • aaaa*a*»a*a****** . •aaa aa a • a a • ».a a a i**a.aaa*a»**a* • * a a • a * a. a a * a a * * a • a * a a a ~a 4 0 • a a . __*.a#aa.aaaaaaaa.aaaaa* -- a a • a a a • • aaCaaa.a a »a • a «* *\V • • *aa***aa »a a aaa *.• •.vJOC*' . _ „ _ . • a a a a • a a • a a a a a a.a .aaa* aaa a/ • a * Vj * TTirk a a aaa** a » • a a a a a a a a a a a a a a a a.a aA^» • aaa a a a • • » t 0000040 0,0 aaaa • • • * * * • a* V * . • I »A) » »r • a a.*_#^^^ • • *.* • *t*.'t'a*iVV^' * ’ 0 0 0 0 4 4 4 4 * aJ *_• 4 0 9 4 . 0 0 0 - •0040 *,**,- ' 00000004 4 4 0 0 0 4 * • * 0 4 0 •#•••_ * taa*a*aat # 0 0 4 00 O.* 0 0 0 4 4 4 * 4 4 0 4 0 0 0 a » t * a I a • » • • •_ • a • 1 » • a_ ****** ##*_»*•< * * • • • a _ *. t'*y.' # <: * . a »• . ■ •aaaa** 0 0 4 »*»*» ■ • • * •’» •**■ »• 000 w 4 0 4 9 0 4 4 • 4 4 4 r¥ Or> »aaaa« a_a • • t aaa a a a.a 0 0 4 a 0 0 0 • • a # • • • aa aaaaaa*«aa»^ • aaa. .a aaa* 00044004 0 •a*»aaa.». • » • »aaaaaaaaa* aa aaaaaaaaaaa • • a a a . r a T 0 • 0 0 9 4 •• • a _99 P 4 0 0 4 4 0 4 04444494409 40049449400900404404049 004494090 04040409044004409400~ 0 0 0 0 9 0 • 0 0 4 090000009400 aaaa. aaaaaaaaa*. a* < • 4 0 a a a a • • a aaaa#aa#aa-a*aaaaa.. a ^ _ _..aaaaaaaaaaaaaaaaaa*.*a»aaaaaa*a tria ra Ijr •••aaaa.*>aa*aaa.a*»aaa*a* 1 * a a a * t a V TT> • *V • a a a a a_a a • aaaaaaaa a a aaa#.a.*aa • » a a • a » • , , i~ • * a a *jr 000004009»44909 aa a »aaaa * * *,0 • a a C* a # a »• fa M m > v *aaaa*aaaa a*a***aa#**a a a • »aaaa aaaaaaaaaaaaaa ■ m kV v w a a, •••.... ••••..a*, •••••-a* »a**a*> ..•**>•• a a a a 9 0 0 4,4 Jt a a a a »_• aaa* • *_• a a • a a aaaaaaaa« • a 4 4 0 a • a a • a aaa aa a a« • a 0 0 0 0 0j9m 0 0 M~ 0 T 0 0 0 00090000000004000 0 , 0,0 • • aaa a ra • • • jC • a » i • a a a — •••«•••• r* • • • • a a • a a a a aaa aaa •»•a a a • • a a • a • • O • »J a aaa*aaaaaaa«*aaa. ••>*••#•• *•*••• • a aaa a a* .aaa.* tl a a.a »aaa a » • » a « 0 9 0 0 0 0 J0 0 4 [>» • • »<•»•*•»•#»»• aaa*a..a.aaaaa***aa.aaaa a *ri a • f « t < a •»*_•» • « UJUIJ l.OOCk • »aaaa aa aaa.a*aa«aaa*aa • ■ » a r rl OT *•«••• ^ »O • »/ aaaaa* - 'a-*** • • • •• • . k . a ^a a a • • • a a a « a aaaa a a • a . «3 * •,» a a ».*••• • .‘V*, a _a aaaa « • r « » » »/ ra a a_a a • a r/jr/J r~a_a_X_ • aaaaaaaaaaa a.a aaaa« a »rr # a « ar« « » a • • . t» ^a ^9 9 0 0 0 0 . 0 0 0 0 0 0 ari« 0 4 4 1 04.09900. 00 _0J00_4 40040000000» ••000 000 0 .4 4 0090 0040 * • -#••««*. ••««••*«* •»••»**••«««••« -••aaaaaaaa******* * * • • »•*••• •• ••«« ra • a • » a a • a • _» • a #**•.*»•••• r • a a a a .rt a aa*a»aaa«** • aaa* • • • • *.* *.* • * * * a a a a a • ^a ji * J J j .rj » J J .* .^^^4 j* *0 J»jr^0 j j* ji j • j j *4 9 rjtw j* ra ••••a*«aa«*a*aaa* *aaaa**««a**. .aaa*«*aa«aaaaa • * _» • • * • • • « « • • • •/»••*• » » • • • • • • * * . • a » » I • a « a a a a • •«<•.•<• ■ ....••*• *'.«*•••• ■ »0 O * a a • a 090400400090 0,9 0 0 9 9 4 0 4 0 0 4 * * * • • a • I a a a »I Ojfr.* • . . 4 0 9 0 0 4 0 9 0J i 4 4009404» 9449 » r* 4 ti a a .,.00.4 r rXiO • • • *, • 44940 4 04 99 09 *.•.*»»• • a • • • • a 0,4. 00404094* A 0440 fr • a‘a"»’»‘» * • r/ J *.•.*»/a ,* • a . • • 90 4 09940 4 4 tJ f I *•••**•••#» 0 a M • r • * »j . . * Ambulantni pregled pred oddajo krvi Foto Maraž BBOJsnnn sm Rojstva: Darja Škrab iz Topol ca 48, Nadja Šircelj iz Dol. Ze mona 67, Dimitrij Kramberger i Kosez 49, D Smrti: Marija Tomažič, gospo¬ dinja iz Janeževega brda 11, sta¬ ra 80 let, Delost Ivan, upokojenec ana Hrvatin iz Ha- iz Koritnic 61, star 89 let, Celin Boštjančič kovice strice. Franc-Mile, šofer iz Ilirske Bi¬ strice, Gubčeva 38, star 42 let, Rojc Jože, kolar iz Vrbice 31, star Celj 40, Davorin Stopar iz Veli- 86 let. kega brda 19. Poroke: Mirko Sedmak, mezdni knjigovodja iz Podtabra 3 in Emilija Uljan, delavka iz Zabič 29, Marijan Bene, kmetovalec iz Ilirske Bistrice, Gabrije 19 in Jo¬ žica Belcič, frizerka iz Dolnjega Zemona 81, Emil Ujčič, sobosli- kar iz Velikega brda 25 in Ema Ujčič, delavka iz Velikega brda NA VZHOD, 7. ZA MESEC DECEMBER 1983 1. dec. ameriški barvni VV za¬ bavni film STARI ZUCA, 4.-5. dec. sovjetski film VLAK PELJE B. dec. francoski °>8, Stanislav Ludvik, delavec iz Bača 105 in Jožefa Krnel, delav¬ ka iz Koritnic 45, Bogdan Jova¬ novič, podoficir iz Ilirske Bistri¬ ce, Rozmanova 13a in Ana Krum- nak. študentka iz Kačjega dola barvni VV film TIL ULENŠPI- ameriški barvni GEL film NA MUHI redni program), 12. dec. jugoslov. film ZGODNJA JESEN (samo ob 18. in 20,30), 14. švedsk Celje, Stanislav Dovgan, uslužb. ljubezenski film POLETJE Z LM iz Prema, sedaj v Piranu in Doroteja Makuc, upravnica re¬ stavracije iz Nove Gorice, Cesta. IX. korpusa 51, Franjo Sokolič, mehanik iz Sarajeva in Danica TA, 16.—17. dec. angleški barvni MONIKO (mladini primeren), 15. dec. ob 10. uri do¬ poldne zabavni risani film DO¬ ŽIVLJAJI DETEKTIVA BAZE- Rolih, knjigovodja iz Zabič 44, Danilo Mežnar, brivec iz Sabonj CS film PEKLENSKI KLUB (mladini do 16. leta ni primeren), Renata natakarica iz 18. dec. slovenski kriminalni Topolca 59, Jože Režek, trg. po¬ močnik iz Blejske Dobrave in Antonija-Majda Baša. gospodinja iz Jasena 25, Ivan Surina, skla¬ diščnik iz Pas jaka 39 in Marija Kovačič iz Ilirske Bistrice, Jur- ✓ • V Jenko, mizar Tominj in Leopolda film MINUTA ZA UMOR, 21. do 22. dec japonski barvni zabavni film ŠAMPION IN PLESALKA, 25. ski barvni CS film FIMSKA SUŽNJA (25. dec. samo ob 17,30. 26. dec. ob 18. in 20,30), 28.-29. dec. angleški barvni kavbojski italijanski zgodovin poslovodkin j a iz Tominj film KRAJA. neau vefuibliUe ttait naflioliii bdi#, o~£mt obacmmvi Ilirska Občinski komite ZKS Ilirska Bistrica Občinski odbor ZRPOJ Ilirska Bistrica Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica Občinski odbor ZVVI Ilirska Bistrica Občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica Občinski odbor ZB NOV Ilirska Bistrica Občinski komite ZMS Ilirska Bistrica Postaja Ljudske milice Ilirska Bistrica Občinski odbor RKS Ilirska Bistrica Občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica hitita fc i aimi ehiuvt ut fijnJjfrunmi pjtifaJ&Lfent o-b- 4 nem xetxvMike v Ul Ui D llOJpMl to-plfr pxifLdw£apo- ♦ ekonomskimi enotami: TOK, proizvaja vinsko, mlečno in citronsko kislino ter ostale proizvode, mlečnimi restavracijami, Kmetijstvom, Snežnikom s klavnico in predelavo in s samostojnim obratom prevozne Transport, usluge z opravlja vse lastnimi voz ili i in popravlja vse vrste motornih voz Veterinarsko-živinorejski zavod Ilirska Bistrica Prebivalcem občine Ilirska Bistrica prazniku 29. novembru naše iskren čestitke Trgovina s sadjem in zelenjavo Mršnik - Ilirska Bistrica čestita vsem prebivalcem občine in poslovnim prijateljem k Dnevu republike Af lo Ilirska Bistrica Ob prazniku Dneva republike vsem svojim članom in voznikom motornih vozil iskrene čestitke zaposlovanje delavcev Postojna ekspozitura Ilirska Bistrica novembru vsem občanom naše iskrene čestitke moto drnštvo Trgovsko podjetje MLIN Ajdov'čin--obrat llirs’a Bistrica Vsem svojim poslovnim prijateljem in prebivalcem cbči e iskreno če¬ stita za 29. november Jdno podjetje SVOBOD; Jiicska Jšisttica k prazniku 29. novembru vsem občanom naše iskrene čestitke Komunalno podjetje Ilirska Bistrica se priporoča za usluge pri svojih obratih: vodovod, parki, kanaliza¬ cija, snaga, pokopališče, prevoz, tržnica, cvetličarna Vsem občanom k Dnevu republike iskreno čestitamo Trgovsko grosistično podjetje Ilirska Bistrica Čestita vsem prebivalcem občine in poslovnim prijateljem k Dnevu republike J^Coltektio gostinskega podjetja. oca s svojimi obrati: Soča, Griglav, Zmaga, Prem , Sembije, Vregarje in kavarna Gurist—čestita Dnevu republike vsem prebivalcem in poslovnim prijateljem Trgovsko podjetje Koper s svojimi poslovjinicami v Kopru, Izoli, Piranu, Ilirski Bistriciin Pivki - Iskrene čestitke ob Dnevu republike! ILIRSKA BISTRICA Vsem našim potrošnikom odjemalcem naših proizvodov iskreno čestitamo ob Dnevu republike Stanovanjska skupnost in hišni sveti Obrat Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica Priporoča se za vsakovrstna električna popravila po konkurenčnih cenah. Vsem poslovnim prijateljem iskrene čestitke k DNEVU REPUBLIKE Vsem občanom ob Dnevu republike naše iskrene čestitke ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ KOLEKTIV LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA • • • ••• • ••• • ••9 Vsem svojim poslovnim prijateljem in prebi¬ valcem občine iskreno čestita za 29. NOVEMBER Gozdno gospodarstvo Postojna Obrat Ilirska Bistrica Prebivalcem občine, delovnim kolektivom in vsem svojim poslovnim prjateljem iskreno čestita ob Dnevu republike Gostišče Mašun SLAVNIK KOPER prometni urad Ilirska Bistrica Prebivalcem občine in poslovnim prijateljem iskrene čestitke ob Dnevu republike Bač Vsem občanom in poslov- nim prijateljem naše iskrene čestitke ob 29. novembru Kolektiv PTT osnovna enota Postojna s svojimi izvršnimi enotami na ilirskobistriškem področju Se pridružuje čestitkam ob Dnevu republike INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IPLAS KOPER obrat PODGRAD Vsem prebivalcem občine in svojim poslovnim prijateljem naše iskrene čestitke ob Dnevu republike ZDRAVSTVENI DOM Ilirska Bistrica ♦ ♦ ♦ ♦ Kolektiv zdravstvenih delavcev ‘Zdravstve¬ nega doma Ilirska Bistrica - čestita vsem zdravstvenim delavcem in delovnim ljudem ob Dnevu republike ♦ Kolektiv NARODNE BANKE ILIRSKA BISTRICA čestitamo vsem prebivalcem občine Ilirska Bistrica Leonardo Pekar zidarski mojster Ilirska Bistica vsem prebiralcem občine in poslovnim prijateljem iskreno čestita ob 29. novembru Franc Novak urar Ilirska Bistrica Prebivalcem občine in poslov¬ nim prijateljem ob 29. novem¬ bru moje iskrene čestitke IVAN KAJIC izdelovalec predmetov iz pla¬ stičnih mas Ilir. Bistrica Čestita vsem prebivalcem občine in po¬ slovnim prijateljem ob Dnevu republike in se še vnaprej toplo priporoča MARJAN MIHELJ, pekarstvo - Knežak in^ANGELA ŠAJN, gostilna - Knežak • Vsem občanom in poslovnim prijateljem naše iskrene če¬ stitke ob 29. novembru STANKO PUS ključavničarstvo Ilirska Bistrica Prebivulcem občine ob 29. nov iskrene čestitke! Gostilna VELEBIT Račiče pri Podgradu Vsem občanom in poslovnim prijateljem naše iskrene če¬ stitke ob 29. novembru! Katarina Tomšič in Marija Ambrožič gostilničarke — Bač Vsem občanom ob Dnevu re¬ publike naše iskrene čestitke J LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE TOPOL IURSKA BISTRICA Proizvaja: plemenite in slepe furnirje vseh vrst, domače in eksotične, mehki in trdi rezani les, embalažo za sad¬ je in zelenjavo, pohištvo in lesno galanterijo. Kupuje: Vse vrste hlodovine za žogo in furnir, Se pripo¬ roča in čestita vsem delovnim ljudem ob 29. novembru SILVESTER MARAŽ fotograf — Ilirska Bistrica V sem* svojim poslovnim prija¬ teljem in občanom II. Bistrice iskrene čestitke' ob Dnevu republike! STANISLAV TREBEČ avtoprevoznik — II. Bistrica Čestita vsem prebivalcem ob¬ čine in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike! FRANC TOMŠIČ izdelovalec separaforjev Ilirska Bistrica Čestita vsem prebivalcem obči in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike ne JOŽE GARTNER izdel. rolo-tapet II. Bistrica Cenjenim odjemalcem, poslovnem prijate¬ ljem in vsem delovnim ljudem čestitam ob Dnevu republike FRANC URBANČIČ in ALBIN KNAFELC gostilničarja Knežak čestitata vsem prebivalcem občine in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike IVAN DEKLEVA avtoprevoznik — II. Bistrica čestita vsem prebivalcem občine in poslovnim prijateljem ob Dnevu republike FRANC ŽAGAR predelovalec plastičnih mas Ilirska Bistrica Cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem iskreno čestita ob Dnevu republike! FRANJO KORENE Gostilna «••• lip m i PODGRAD Vsem prebivalcem občine in poslovnim prijateljem iskrene čestitke ob Dnevu re¬ publike in se še vnaprej toplo priporoča * ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ * ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ ♦ ♦ ❖ o ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦