Dopisi. Iz Kozjanskega okraja. (Naši kandidati. ŠnideršičeT program.) Do tretjega gre rado in tako smo tudi v Brežko - Celjakej okolici prišli do treh kandidatoT: g. Šnideršiča, apotekarja in posestnika t Brežicah, nam ponuja nemškain nemškutarska stranka iz Gradca; g. dr. Vosnjaka namTriTajo liberalni sloTenci iz Ljubljane; g. kanonika Kosarja nam priporočajo krščanski SloTenci iz Maribora. Da bodo stali krščanski sloTenskivolilci za kračanskim sloTenskim možem, je jaano ko beli dan, njih kandidat ne more drug biti kakor g. kanonik Kosar! Gg. Šnideršič in Kosar sta tudi že razposlala STOja programa med kmetske Tolilce, g. Voanjak se je do sedaj izTanredno malo zakasnol. G. Šnidersič praTi t STOjem oklicu, da so ga ntoTarši njegoTe s.ranke primorali" kandidaturo preTzeti. Goapod Snideršič, zakaj pa ne imenujete tev SToje stranke? Se je li bojite alj 8ramujete? Če ste zdraTe pameti, si morate misliti: najbolj neumno je, ako sloTenskim tolilcem Trivajo Nemci in nemakutarji 8Toje kandidate, prav taka je pa z meno; da mi torej kar naravnost ne zaprejo vrat naai volilci, jim raji ne povem imena nsvoje stranke". Seveda, težavno je biti za kandidata in poslanca nmoje stranke", pa ,,ljubezen do moje drage Slovenske domovine nii bo dala moč, vse težave premagati itd." Tako se bere v oklicu alj vabilu g. breškega narodnjaka in apotekarja. Gospod, veste kaj je ironija alj zasmeb? Šnidersic in ndraga slovenska domovina!" Kako draga vam paje slovenska domovina? Kaj ste jej že darovali, koliko vas že stane? Tedaj same ljubezni do drage slovenske doruovine ste poslali slovenskim volilcem nemško povabilo, koje ste za silo slovenski dali prevesti; same ljubezni do ndrage slovenske domovine" vas ni ne pri družbi sv. Mohorja, ne pri slov. matici, ne pri drugib slovenskih družtvih, kjer bi se labko mecena skazali; iz zgolj ljubezni do slovenske drage domovine ne berete slovenskib časnikov, še menda niste ne krajcarja izdali za ,,drago slovensko domovino!" Alj da Vam bolj po domače povem: Ni res, Vi ljubite tako slovensko domovino, kakor postavim gospodje, ki so imeli govoriti pri živinskej razstavi v našem okraji. Samim slovenskim živinorejcem se je pridigovalo v nemškem jeziku; alj, kakor ljubi sl. Brežko okrajno glavarstvo naao domovino, ki ravno zdaj slovenskim volilcem pošilja nemške liste, ki bode vse prvotne volitve vodilo v nemSkem jeziku. Tako blizo ljubite tudi Vi g. Šnideršič, ,,drago slovensko domovino", tako bi tudi Vi skrbeli, da postane naš materni jezik ,,pomoček" dušnega občenja. Da, pomoček in žalibože le pomoček duanega občcnja je bil naa jezik zmirom; poslusajte v svojej domačej lekarnici, pojdite v kancelije, povsod služi jezik slovenski le za ,,pomoček", da se trepastim Slovencem kaj proda alj sicer kaj dopove. Kandidat, ki nič boljšega ne obljubi, kakor da hoče nas lepi materni jezik milostljivo kot rpomoček" trpeti, ne zasluži druga, kakor da ga omikani svet zasmehuje! To so nektere pičice Šnideršičevega programa; kar še ta kandidat več govori in obeta o davkih, sodnijab, šolah — se labko presodi iz prešnjega. Prebravši celi program g. Snideršiča sem se nehote spomnil svojih šolskih let: tako govorijo in piaejo solarji; od kandidata za državni zbor smemo več tirjati. Ako pa g. Šnideršič le aolske naloge ume sestavljati in pisati, bi ga sicer poslali na Dunaj — pa ne v zbor, ampak — v šolo — ko nebi za to že prestar bil. Konečno še nekaj šaljivega: ŠnideršiČev list, ki je raeni došel po pošti, ima v tretjem odstavku tako-le: pJaz sem rojen Slovenec in sem skorej vse svoje dni bil med Slovence." Kdo da je te prelepe in morda neresnične pomote kriv: alj Vi gospod alj tisti, ki je prevedel Vaš spis, alj ki je črke sestavljal, alj ki je popravo oskrbel, — vse jedno — pomota je krasna! Da ste skorej vse dni bili med Slovence — to je očitna spoved! Ako bijete med in po Slovencib okolj Brežic — vse iz ljubezni do,,drage slovenske domovine" — so si tamošnji Slovenci sami krivi; da pa n a s ne bote bili na Dunaji, bodo skrbeli naši volilni možje. — Od Šavnice. (Kako sejedr. Ploj pri Kapeli vrezal in opekel). Dohtar Ploj je po svojih privržencih dne 5. okt. sklical volilni sbod v krčmo rpod Zidom" blizo Kapele pri Radgoni. Ali spodletelo mu je. Vise 150 prijateljev g. Hermana je prišlo iu zaaedlo prostor. Volili so o določeni uii g. profesorja Žitka za predsednika, g. Mohoriča za namestnika in g. Kocuvana za zapisovalca. G. predsednik da besedo g. dr. Gregorecu iz Maribora. Govornik prebere oklic g. Hermana. Točka za točko je bila od nazočih z veseljem sprejeta in naposled g. Hernian med živahnim živio - klicanjem za kandidata proglašen. Zdaj še le prilomasti dr. Ploj, obdan od kakih 20 — 30 mož. Debelo so zdaj Plojevci gledali, pa tudi začeli kot črna živina kričati: živio Ploj! — Videvši pa, da jim drenje le pijevko dela, a nič ne pomaga, so začeli za besedo prositi. G. predsednik da besedo dr. Ploju. Tega smo dozdaj poznali le po njegovih d e b e 1 i h in strabovitib računib. Ali zdaj smo še več slabih lastnosti pozvedeli. Spoznali smo 1. jegovo nepoštenost. Kajti g. Ploj je pri shodu v Ptuju sam bil za Hermana. Spoznali smo 2. njegovo nezmožnost. G. Ploj ni govornik. Ljudje so se mu smejali, tako je besede tišal in skekal. Spoznali smo 3. njegovo politično nevednost. Gospod je časih popolnem pozabil, da je mlado8lovenec. Zabredel je v državopravni program in brodaril o stvareb, katere je g. Her man stokrat bolj jasno in določno razpravljal. Občudovali smo 4. dr. Ploja predrznost. Sam je rekel, da je liberalec (brezvernik), zraven pa trd.il, da vera niv nevarnosti. Kmetje so mu ogovarjali: ,,Se ve, da pri vas vera ni v nevarnosti, ker je nimate!" Zavzeli smo se 6. nad njegovo nesramnostjo. Začel je namreč po šegi liberalcev svojo nevednost pokrivati s p6ovanjem sv. vere, cerkve in mešnikov. On, ki je, kakor pravijo, samo vLjutomeru nagrabil 40,000 gl., se drzne mešnike imeti za sebičneže! Rekel je, da je dubovni stan: nesramni stan. Nc da se dopovedati, koliko nevoljo in razdraženost so te besede pri nazočib, vernih, krščanskib moževib napravile! Le velikemu prizadevanju g. predsednika se ima Ploj zabvaliti, da ga niso iz stola potegnoli, da so ga še dalej poslusali. Toda Ploj ne preneha nesramen biti. Izustilje za vernega kristjana grozne besede: nJaz sem za to, da se katoliška cerkva popolnem podvrže pod svetno oblast!" To je bila njegova zadnja beseda. Dalej ni smel govoriti. Ljudstvo je bilo razkačeno. Spoznalo je, da bi dr. Ploj sv. cerkvo najrajsi Pilatom in Herodežem izdal. Neki kmet je glasno djal: ,,Taka cerkev nebi bila več katoliška, postala bi — mini sterska". Razžaljeni možje so čem dalje bolj srdito zahtevali, da naj dr. Ploj odstopi in se pobere. In to je naposled tudi storil. Pobral je šila in kopita, ter s svojimi privrženci hišo zapustil. Zdaj poprime g. Pečovnik iz sv. Lenarta besedo in zagovarja krščanske sole za krščanske otroke. Krepke besede so kmetom sila dobro dejale; celo razveselilo pa jih je slilati od kmetskega govornika, da jeves št. Lenartski okraj zag. Hermana! G. predsednik zdaj proglaša vspeh ali sad denešnjega zborovanja. Izreče, da so nazoci volilci radgonskega in sosednih okrajev dr. Ploja zavrgli in zopet progiasili za svojega kandidata g. Hermana. Z gromovitim živio - klicanjem na g. Hermana je bil zbor sklenjen. Pristavljamo še, da smo dr. Ploja tudi spoznali po njegovib pajdaših — zagrizenib in starib nemškutarjib, n. p. Špirku, in liberalnib Kreftib. Naši ljudje so se zavzeli, kako so nekateri zunaj hiše psovali sv. vero, cerkvo in mešnike! Marsikateremu so se oči odprle, da vidi propad, v katerega liberalizem ljudi peba. Vi pa g. dr. Ploj osnujte še yeč sliodov, da Vam še več takili blamaž na hrbet zapisemo. Od Savine. (Sovražniki zedinjene ,,Slo ven i j e.") Kdo in kje so? ,,Narodovci" jih iščejo v slovenski p r a v n i stranki, kakor kaže njib bodeči napad na našega kandidata, č. g. Kosarja. Ali v vrstah piavne stranke jih bodo za vse čase zastonj iskali! Kdor to v njenem programu najde, ga ali ne ume ali ga noče urneti. Zedinjeno Slovenijo, kakor hitro bo po potu prava mogoča, bodemo tudi mi z razpetimi rokami objeli. Ali kdor v sedanjih razmerab politiško zedinjenje Slovencev poudarja ali celo tirja, ta narodni stvari več škoduje, kakor koristi. Prvo, za kar zdaj gre in kar doseči je po poti prava že zdaj mogoče, je to, da se §. 19. osnovnib pravic strogo in brez izjem v djanje vpelje. To je bilo tudi stališče Hohenwartovega ministerstva. Ko smo to dosegli, bomo dalje govorili. To vse vejo in čutijo ,,Narodovei" tako dobro, kakor mi. In g. dr. Vošnjak se mora najbolj spominjati, kako se je glasila spomenica, ktero so štirski deželni poslanci meseca maja 1. 1871 Hohenwartu osebno izročili in kaj so pri tisti pviliki z ministrom govorili. Bilo je prav to, kar je zgoraj rečeno. Ali ,,Narodovcem" služi dobro v dosego jih namenov, da katoliški slovenski stranki odpad od zedinjene Slovenije očitajo, da toliko ležej pod krinko rodoljubja svoje brezverske liberalne namene skrivajo. Kje so tedaj sovražniki zedinjene Slovenije? Njih gnjezdo je v nSl. Narodu", nad kterim čuje nasopirjena trojica onib, ki v ,,Brenceljnu" govorč: trije smo, ki vemo vse! Po trudapolnem, SOletnern delovanji ,,Novic" in drugib časnikov in rodoljubov, smo se politiPriloga ,,Sl. Gosp." k. Št. 41. ško razkosani Slovenci vedm'1 ,boiJ !n .boU me<* seboj bližali v mišljenji, prizaaJ1™-'1' .in pisavi: čutili .-.mo se kakor eno telo! PrTa jn najvažnejaa stopinja do zedinjene Slovenije jJ* D^a že. storjena. Snovali smo zavode, h kterim so5 Pri" dno donašali vsi Slovenci in vsi stanovi. pV!'tte pa ,,S1. Narod", in na mah razdere lepo slogo in edinost; napade z besno togoto cele vrste marljiII vih delalcev na narodnem polji, in za plačilo jj vsega tega, kar so za narod že storili, jim odreče :: tudi poslednjo iskrico rodoljubja, ter jim vtisne marogo ,,brezdomovinstva". In taki ljudje, ki po šegi vseh liberalcer le podirati znajo — zidati pa ne umejo, se zdaj drznejo napihovati, da so le oni, ki varujejo idejo zedinjene Slovenije in za njo delajo! Po pravici so ,,Novice" o njib pisale, da kjer ti ljudje hodijo, tam se trava ne raste, toliko manj bode iz njih strupene setve prirastla zedinjena Slovenija; sled, ki ga za njimi vidimo po Štajerskem, Kranjskern in Goriškem, je le razdor in medsebojno sovraštvo! Iz Konjic. 6. okt. (Volitve. —) Vpetekpopoldae ob štirib bodo pri nas knietje si zberali pet volilnih mož, ki bodo 20. t. m. v Konjicah državnega poslanca volili. ^Liberalcem" alj ncmškutarjem ni zadosti, da so kmetom volitvene pravice popolnem skrčili, zdaj jim še po vsej sili nemčursko - liberalnega poslanca vriniti bočejo. Kakošna da je volitvena pravica naših kmetov v primeri s tržani, naj te-le številke povedo. Vsak tržan, kateri plačuje po 10 gld. davka, velja toliko, kakor 500 prebivalcev na kmetih. Tržan sme sam poslanca voliti, ako le 10 gld. plačuje, kinetov je pa v naši občini nad 80, ki od 10—19 gl. davka plačujejo, pa pri volitvi volilnih mož nimajo še besede ne govoriti. Kamški strah Seidl je bil tudi zraven; ko so se tako različno kmetom in tržanom pravice odmerjale. Nikjer ni bilo slišati, da bi se bil takrat g. Seidl za kmeta oglasil. Zdaj pa naši ,,liberahii purgerji" hočejo z lažmi in obrekovanjem srca našib slovenskih kmetov domačemu kandidatu g. prof. Pajku odvrnoti, da bi jih le tujcu, liberalcu naklonili. Profesor Pajk, naš kandidat—ni bil iz službe preguan — to laž so si liberalci zmislili — on se je za čas sam službi odrekel, ker so ga zoper njegovo voljo hotli v drugo mesto prestaviti. On tudi ne čaka desetakov, katere bi na Dunaji v ,,reicbsrathu" služil. On v Mariboru brez krajcarja iz državne kase ložej živi, kakor na Dunaju z desetakom na den. Da bi kmetom nemčurja za poslanca vsilili, se predrznejo kmetoui re5i: rPoprej ne bojo štibre manjsi, dokler da se z Nemci (menda Prajzi?) ne združimo." Zadnjokrat so konjiški tržani svoje glase dali c. k. solskemu ogledi Vrečkotu, ter so tudi kmetora prigovarjali, naj bi njega volili. Vrečko je nedavno v Celji pokazal, kakošen ptič da je. Očituo je živžgal liberalno pesem, da se naj kršanski nauk in duh. vaje iz šole bacaejo. In Konjiškim pur- garjem se je ta ptič dopadel! Kmetje! odprite svoje oci in glejte! Alj si res želite takšnega poslanca, ki hoče, da bi se kračanski nauk nič več t aoli ne učil? Konjiski purgarji Vam ga hočejo Tsiliti. Alj jih hočete poaluaati? Bodite modri! Ne dajte se premotiti! Glejte! da Tas ne bodo kedaj Vaši otroci kleli! Purgar ji nimajo z TolitTami t kmečkib akupinah nič opraviti; oni Tolijo zdaj sami za se! Iz ormuškega okraja. (Uradniška modrost; Tlada ae pre t TolitTe ne Ttika?) Pretečeni mesec bili so vsi predstojniki ormuškega okraja t Ormuž poklicani, da sprejmejo liste, t kteie se imajo volilci za prvotne volitTe zapiaati. Uradnik ptujskega glavarstva, tajnik, gosp. R., pri tej priliki pričejoče kmete tako podučuje: ,,Vi boste t kratkem volili t državni zbor, pravi kandidat ae ni znan, svoj čaa bodete ga zvedili. — Samo toliko vam povem, duhoTnikoT nikar ne ne poslušajte. Kedar Tam t cerkTi eTangelski nauk oznanujejo, tedaj jib poslušajte; te zunanje reči jih pa celo nič am ne grejo. Oni le skrbijo za se in za papeža, papežu pa dobro gre, so bogatejši, ko kteri kralj alj cesar na 8veti, oni t samem zlati plavajo.*) Sedaj ni Teč tak, ko t starih čaaib; če je kaki fajmošter rekel kmetu: jutro mi priženi tvojo kravo, je kmet to bitro mogel storiti, in krave se je znebil". — Gosp. R., t kteri zgodoTini ste zasledili take zlate čase za fajmoatre ? Res vi Teate čudne reči. Nad tem goTorom so kmeti res ostrmeli, le gosp. S. od STetinj je pritrdil; da, taka je! — Kdo je Tečega občudoTanja Treden: Gosp. R. alj S. ? GotoTO goTornik. — Ta je študiral 3 normalne razrede, potem pol leta pieparandenkurs, in tako je poatal kantnar, iz kantnarja sedaj c. k. tajnik ptuj. glavarije! — Alj taki uradniki ne delajo vladi sramote s svojo puhlostjo? Znabiti bi nam »Brencelj" odgoToril? — Iz Prage, 5. oktobra. (Mladočehi in kat. cerkeT.) Devetatoletnica ustanovljenja škofije slavila se je t Pragi skoz celi meaec sept., do 5. t. m. Bila je res Telikanska slovesnost, katere se je udeležilo veliko tujih akofov in drugih imenitnih STetoTnjakoT, kakor tudi duboTnikoT in navadnih ljudi. Vrhunec dosegla je slovesnoat 2S. septembra, v praznik sv. VaclaTa ali VenceslaTa, posebnega patrona českega kraljestTa. Določeno je bilo za ta dan, da se Terni domači in tuji t Karlinakej cerkvi st. Cirila in Metoda ob 7. uri pri sv. meši zberejo in ae od tam podajo skoz celo mesto t proceaiji t atolno cerkeT st. Vida na Hradžin-u. Kaj so pa n e m š k i in česki liberalubi pri tem naznanilu počeli? Zadnje dni so t STojih noviuab TaakoTrstne 1 a ž i trosili in bujskali proti tej STečanosti. Pražane ao odgOTarjali, da ae slovesnosti ne udeležijo, ter ao STetoTali, da se naj procesija, ako bo vendar po *) Konjsko kopito! Ta je pa pri ^Narodu" v šolo hodil in se liberalnega a-b-c žo naučil. Uredn. mestu ala, moti in razžene. Liberalna društTa so bila sklenola, da se z STOjimi udi zbero na Frančiškovem obrežji Veltave, in tam verne domačine in tujce sramotno razženo in tako celo sloTesnost zatr6. — Sla\noatni komite je to zTedel iu se obrnil do predaednika aTstrijake policije na Dunaji, g. Marx-a, kteremu so razmere t Pragi, kjer je prej služil, dobro znane, in ta mož je Toditelje 8loTesnosti zagotoTil, naj bodo brez skrbi, on pozna dobro razmere katoličanoT med pražkimi liberalubi in bo Tsakega, ki se bo upal naraTnost s kakim dejanjem STečanost motiti, dal po 8Tojih podložnih alužebnikih zapreti. — Mladočeski hujskalci so res domače toliko premotili, da se je Praga velikanake sloTesnosti sploh le malo udeležila. Hudobni zijalci so pokriti smodke kadili tik procesije. Romarjev je pa prišlo bilo Teč 1000, in samo duhovnikoT je bilo blizo 500. Na Tseb voglih in po ulicah so bili policaji t mnogem številu lazpostavljeni in mestna straža je t STojej krasnej obleki duhovnike častno spremljala akoz celo mesto. Za duhovenatvom so ali žlahtniki in staroceski velmožje, kterim se je t cerkvi st. Vida še celo luteran P alacki pridružil. Pisatelj tega je priča, da 8e je res tako godilo. Mladočehi, ki sami za Boga ne marajo in še drugim moliti ne pustijo, so prijatelji mladosloTenceT, kteri tudi vedno zoper Tero in duhoTnike hujskajo in so v STOjem glasilu ,,Slov. Narod-u" z veseljem ponatianoli že pred zacetkom Praške svečanosti opravljive besede ,,Narodnib listoT", da Praška akofija ni za česki navod nič storila, zato se naj narod avečanosti ne udeleži! Takani so ti ljudje, ki pa Tedno praTijo, da niso zoper Tero in dubovnike! Le Tolite si takih, kakor so dr. Vošnjak, Zarnik in drugi, in zgodilo se Vam bo, da brez policije ne boste smeli nobene cerkTene slovesnosti javno obhajati! Dostavek. S poročilom Toliluega shoda pri Kapeli naj primerijo čaatiti bralci nearamne laži, s kterimi se drzne nNarod" ljudi slepiti, ko pise skoz in skoz lažnjiTO tako-le: — ,,Iz Ljutomera se nam telegrafira: Volilui shod pri Kapeli je bil mnogoatevilno obiskovan. Klerikalci ao pod komando kaplana Kocuvana kakor divja žival kričali, Tendar je narodno liberalni program kandidata dr. Ploja z Teliko Tečino bil sprejet. Radgonaki okraj stoji z Tečino na strani dra. Ploja, samo mežnarji so bili za Hermana."