18» ftte*. V OELJU, tor-ek, due 10. svečana 8920, LETO II. t»h«Ja waak tor«*, attrtek in •oboto. - C«n« i U celo leto 66 K, «a pol leia 28 kron, za četrt lela 14 K, tM 1 mesec 5 kion. Posan«lu 4t«vICfca stan* SO vlnarjev. $g plsmcne naročbe brez po3i!jatrt itenarja *• no fflorenio ozIratL ^faroČniki na] pošiljajo .laročnino $0 poštni nakaznici. Reklamacljc ilede list» so poštnine prosle. Ne- franhtrani dopisi se ne sprejemajo. dopise brez podpisa se nc ozira. Urednifttvo In upr.-?vn!«{vt $e nahaja v Zvezni tiskurm v Cclju, Strosamajerjeva ullca At. 9. Oghisi se računa/o poporab!jen«ni prosloru in sicer: za navadne oglase po 45 « od 1 mm, za poslana, aa- inar.Ü» občnih zborov, naznanlia o smrti, zahvaie itd. 7B v od I mm, i« reklamne notice med tekstom S K od vrste, Mali oglasi (najve* 4 vrste) • ft. Prl vcčkratiuh obiavah popuit Rukopisl sc ne vračajo. Telefon Ži. 65» IZDAJA IH TISKA ZVEZKA TISKARNA V CELJU. BQB 0DG0V0RNI UREDNIK VEK08LAV SPINDLER. Ne bodimo nervozni! Vzamite v roko klerikalne liste, kl khajajo v Sloveniji, »Slovenca«, i>oxiuli pozdrav iz njegove domovl- cinv knr ^uča^n« bil prcmcnil svoj na- Rwvidno,8?/L? Sjvecla cesto dogajalo. ... p,i«ki židovi t povrgna 'n malomar- "a* tvadi SbiV?.0 O1)r^vljali ta posel, S0 P° XLil SVoJo P°5to, drugo pa so odrivaii. Tako se je dogodilo, da Sem im sobi pisarne v baraki kupe dOI>iSov sa mo izgubljeno pošto, Me srea src«,' od" mev mehke duše z doma v mrzli tujini tr_ pečemu. Te izgubljene dokaze velike Ijubez- ni in prijateljstva sem včasi iskal med ku- pl. Ce me je vezala na dom služba, ra?r- položenje, ali slabo vreme, sem izbiral bf- sere in se veselil z veseliml in trpel s tr- pečimi. Moj slusa, ponižni in vdani anal- fabet Kuzma Ponomarev, pa je kuril s pt- : smi in odkritknmi pečko in mi varil ob »ognju ljubezni« pristni ruski čaj, kljub strogl prepovedi. Če sem ga karal, mi je L neumnim smehoni trdil, da — »ljube- zen gori«. Da otmem nekaj plamenov te ljubez- ni, sem si izbral pet dopisov, ki sem jih hranil za primerno priliko. Danes iih ni- mam več. A ker sem jih večkrat čital !n so se me pisma dojmila, jih podajam jav- nosti, ne kot prepis ali prevod, ampak kot utis, ki sem ga imel. Evo jih: Mafci pi- se sinu, sestra bratn, -hčerka očetu, žena možu in kdo komu. I. »Ljubijeni moj sinkol Pozdrav od mene starice in liubezen in srečo od gospoda Roga! — Tebe n%. Kaj mi je začeti? Drugi pišejo. celo prl- haiaio, nekateri bolni ln pokvečeni, o 1 e- bi pa ni več glasa . . . Kako živiš? Ti- mofci Jegonovič mi piše to pismo in pra- vi, da vojni še ne bode konca. Trplienje jo strašno (ccnzura) 5e kedai. Sam dobri Bog In blažcna Bogorodica in vsi sveti uKodniki se naj usmilijo Tebe in menc (cenzura) podpora od države. Vzdramf se' sinko moj zlati in oglasi se. Bre/. Tvoje pomoči mi ni živeti. — 2elim Ti mladega zdravja in skorajSnjega izbav- lienja iz robstva Tvoja bedna mati.« II. «Mili naš Ivan! Odkritega pisma, na katerem sem Tf bila za božič sporočila o smrti našega oČeta, gotovo nisi prejel. Zavlla nas je žalost. Na5a matka žaluje za tremi. Otca ni več, Ti si nam izgubljen, Sa§a sc je že prizval polku in odide kmalu na postojan- ke in batjuška pop pravi, da bodo pokli- cani (cenzura), ker Oermanija in Avstrl- jii (cenzura). Same ostanemo. Jaz šivarn nekollko dotna, nekaj pa hodim k Anto- novim, saj ve8, na delo. Pa kaj bo to -— osem rubljev. Pojdem delat municijo; ta*n bo bolje . . . (cenzura) Pozdravila Te mati in Dunja.« III. »Dragi oče! Tvojc dolgo pismo nas je skrajnje razvcselüo. Mama ie Že na potu okrcva- nja. ftaduje se, di si fia5el sebi primercn posel. Nam še ne arrc ptesla')o. Prodati ne mislimo ničcsar. .'e?im Origorovič je pla- čal dolg in če clobimo 5e podporo, 5e 2e pojde. Afanas se dobro uči. Sonja tudi nn- preduje. Osip TimofejeviČ, namreč Fo- min, je padel. Poslali so s fronte v robcu povezan nožck, denarnico z nekaj jtc- bra, par pisem in notes. Mislili smo, da bo revica znorela. Saj si še bil tu, ko sta se poročila? — Piši, piši; saj vedno dev, bivamo. Saj bi pisala kaj več, pa ... Od nas vseh pozdrave! —- Olga.« IV. »Ljubi soprog in prijatelj! Mislim, da ne dobivaš nlčesar od me- ne. Pa piSem tako na kratko. Pravijo, da ni dobro, veliko pisati. Nikoli nc veS, Če ne poveš česa preveč. Vest, da si nazna- čen v transport za v Tirole, sem doblla za svečnico. Samo da si zdrav. Pri nas (cenzura). Cudim se, da verjameš laži, ki Ti jih pišejo. Me-li ne poznaš? Luka Je pri krojaču Sosnovskem; kaj bi pa z Nu- ško? Bodi torej mlren in pridi; to želJ Tvoja verna žena.« V. »Spoštovanl Peter Nlkolajevič! Čudno se mi je zdelo, da doslej od Vas še nisem dobila nobencga poročila, ko sem vendar sli^aia. da ste drugam ž"e pisali. Priznati moram, da sem mislita večkrat na Vas, da, prav cesto, vsak dan, rečem kar odkrito, da — vedno. Nc mf- slite, da se šalim ali morda celo.hlinlm. Ne, tako podia nisem, dasi ste včasi pra- vili, da v meni ni ne duše, ne srea. Dragi Peter! Ko so je bilo dogodilo med nama tisto (da sem Vas zavrnila), nisem bila več mima. Mislila sem, mogo- če so pa Vaše besede bile vendar iskre- ne in občutene. Oh. kako me je 'znena- dilo to! Zadnji dan, v polni opremi; kdo bi verjel taki vihri? Stran 2. »NOVA D O B A« 6Uv. t8 drugih prednietov, da svojim članom o- bratovanje olajšamo. Posebno smo sc mnogo bavils s ceno nabavo usnja, z do- bavo železja, ki je sedaj vendar že na po- in, ter kovaškega premoga, ki bo tudl menda v kratkem došel. Pri tern driištvo seveda iii gledalo na svoje koristi, am- pak le na koristi svojih članov. Lepo nas Je pri tern delu podpiral Urad za pospc- ševanje obrti, čegar ravnatelj inz. Turn- šek se je važnosti tega dela dobro zave- dal in na jugoslovanskem obrtniškem žboru tudi utemeljeval predlog za orga- niziranje cene nabave su'rovin za obrtni- štvo in se je tudi danes prijazno odzval našemu vabilu. Hvala mn za njegovo po- žornost. Da se najde boljših stikov s srbskim Obrtništvom, da se inedsebojno spoznn- mo in da dobimo vpogled v tamošnje tux- inere, smo uačcli vprašanje izmenjavo srbskih in slovenskih vajencev, ki bo tu- di v dogledhem času menda vodilo do nc- kega uspcha. (Konec prlh.) POLST1CNE VESTI. Krlza v ljubliänski vladl'. Ker še de- misija predsednika dr. Zerjava ni sprcje- ta in so se pojavila pri tern razna gospo- darska vprašanja, pride te.dni posebna ministrska komisija v Ljubljauo, da pro- uči dejanski položaj. V tej komisiji bütfo poljedelski minister Kosta Stojanovič, minister za trgovino in indnstrijo dr. Albert Kramer in minister sum in rutf Anton Kristan. Pogajanja vlade z opozicijo. Direkt- na pogajania tned vlado in opozicijo so se pričela due 6. tm. zvečer. ker so se vse stranke izrckle v principu za .^ocTe- fovanje pri koncentracijski vladi.. Konfe- riraja sta za prvo dr. Timotijevič za vla- do in dr. Korošec za opozicijo. Dr. Koro- Sec jc predložil skupne pogoje opozlct- je, iz katerili je razvidno. da je opozicijo- nalhi blok sprejel ined drugim tudi zna- ne pogoje.slovenskih klerikalccv (vlacTo y Sloveniji, pre.klic naredbe o Sokoistvn in naredbe gledc kongregacij v Bosnl f. dr.). Sestanek je imel zaenkrat informati- ven zna^j.Vlnda zahteva. da se zavr- Siio dogovori do najkasrreje °. tm., ker sc rnora odločiti, kaj bo storila z narodnlm predstavništvom. Regentovo pismo. Na se.fi opozici- jonalnega bloka dne .4. tm. je prebraT predsednik začasncga Narodnega prect- sfav'niStva dr. Draža Pavlovič. svojcroč- np pismo rogenta, prestolonaslednika "Aleksaridra. V tern pismu jc izrazil r> gent, kakor se govori. .svoje na'/iranje in željo, da se izide iz provlzorija. Re- pent baje'tudi želi. da sc sfvori spora- /mnno koncentracijska via da in da ta vlada izdela v parlamentu volilni zakon ter izvedc yolitvc v konstituanto. Pismo zakijučuje z. apelom, da se razprte stran- ke snoraz/nniejo ui st'vorijo fconcentracij- s1co vlado. Tz vladnlh strank. V teh krogih vladn.ojforčenjc radi dejstva. da opozicT- h zalifeva sedaj za sebe portfelj mlnistr- skega predsednika in mjnistra notran.iili del, medtcm ko jc lani avgusta pristaTa, da ostaneta ta-dva resorta demokratskl Zdaj mi je pa pokazal Toma KuzmlC Vase pismo, v kate'rem ste meni posvetlü stavek. Peter, oprostitc mi moje ravna- nje! Ni bila snrovost riapram Yam. nlti om'alovazevanje Va5e osebnosti. Pa ?aj vestc; komu pa naj tako-lc dekle verja- tne? Misliia sem prccej drngačc kakor scm govorila. /^elim samo, da ostanetc onih misli, ki ste jih meni izrazili pred dvema letonia na razstanku. Vein, da Vam nc gre slabo. Svoboda je seveda zlata. Kaj če bi si našli kot ln- ženir posla, razvedrjla in zaslužka v ka- ki tvornici? Avstrijci in Nemci delajo tu- di pri nas. Pri nas vse po prcišnjem. Jaz sem sedaj že drugo leto učitoljica. sem čisto zadovoljna. Oprostitc mi. prosim. Jaz bom čisto drugačna. Pozdravlja Vas od srea in želi vcsc- le^a svidenia istinito Vaša Katjuša Ivanovna Tvcrska. Zanimalo me je takoj, kaj je s »pom- čikom« Petrom Nikolajcvičem. Hotel sem mu dostaviti pismo. Osebno sem do- gnal, da je bil že pred meseci odposlan v drtigo taborišče. Od tarn mi je. mof tova- rfg »pcrcvodčik« odRovoril, da kaže sled nekam na Ogrsko. I .tarn sem jra iskal In doznal sem, da jc umrl pml 'Inin-ini mc- secem. Kdo ga je umoril: Kruta vo>iui ali Tl, Ijubljena Katjuša Ivanovna Tversfca? zajednlci. Demokratska zaiednica stoji na stališču, da ne more.biti rekonstruk- cija v deželnih vladah prednict razgo- vorov glede koncentracijske vlade, temveč je trcba dati opoziciji: 1. toliko udeležbo v tninistrstvu, da ji.je zajam- čen popolen vpogled v volilno poslo- panje in da ima sigurnost kontrole v tern pogledu; 2. da se da narodnemu predstavništvu termin 14 ali največ 21 dni, da reši volilni red. Vse drugo bi kompliciralo položaj in posledica bi bila razpad koncentraclje. Dr. Korošec šfii v vlado. »Jugo- slavija« prina§a izvirno poročilo, da so izjavili tako dr. KoroSec sam, kakor tudi drugi člani nlegovega kluba, da sc? ne strinjaio ?. zahtevami srbskih radikalcev p;iede rekonstrukcije vlade. Koroščeva skupina je mnenja, da je v današnjem političnem položaju po- trebna koncentracijska ali vsaj koali- cijska vlada, zato je pripravljena vsto- piti v vlado tudi brez radikalcov. Nič malodušoostlt Vedno bolj se Cu- ti, da je bil »ultimatum« ponesrečeii »bluff«. Nehote prihaja ta utis človeku iz italijanskega časopisja. Se bolj raz- vidna postajc stvar, če pogledamo fran- coske časnike. Ti pišejo, da je Francija dala le privoljeuje v to, da se eventualno iz.vrš.i londonskl pakt; drugih obvezno- sti pa ni prevzela. če.Italiji sedaj lorr- donski pakt ne prija in si želi druge re- Sitve, naj si to uredi sama z Jugoslavi- jo. To je tudi .bržkonc stališče francoske vlade, ker polslužbeni komunike Itallje oči.ta Franci.U, da jo je pustila na cedilu. I Francoska vlada pa ji je odgovorila r> slu'^beiiim komimikejcm, da vztraia prT $yoji izjavi z dne 20. januarja ter priča- kuje novih predlogov iz Rima ali H«?o- grada. Omejitev zborovalnc svobod-e v Rosni. Ker so se dogodili ponovno veČJi izgredi na' različnih strankarskih shodih, kjer so n. pr. radikalci delali celo z bom- bami, je vlada prepovedala do prekllca vse shode in zborovanja. Izi'ocitev lon^onskega pakta na^i vladl. Na željo Italije so vlade Francije, Anglije in italije sklenile, da sporoČijo naši vladi londonsko poRodbo. Na ta način hoce antanta odgovoriti na ugo- vor naše vlade, da ji vsebina londonske pogodbe ni bila sporočena. Antantinemu poročilu bo priloženo spremno pismo. Vse tri sile pa stojijo na stališču, naj jugoslovanska vlada sprejme Lloyd Qeorgejev predlog. Radikalske bombe protl demo- kratom. V Bihaču se je vršila 1. tm. skupščina demokratske stranke. Zbralo se je nad 1000 strankinih pristašev. Program je nazvil g. Milan PribičeviČ. Radikalci so skušali zborovanje motiti ter so vrgli bombo; ta pa k sreči ni eksplodirala. Tudi se je streljalo iz samokrespv. Vkljub temu se je zboro- vanje nadaljevalo in zavr§ilo ugodno za demokrate.. Amerika nastopa aktlvno. Kakor srno že zadnjič kratko poročali, ua- stopile so Združene države za našo stvar proti zavezniškim zahtevam. Ta aktiven nastop Združenih držav v ja- dranskem vprašanju vzbudil je y po- litičnih krogih veliko presenečenje in senzacijo. Dne 5. februarja predložil je ameriški veleposlanik Wallace zavez- nikom noto, v kateri se izraža ameriška vlada proti izvedbi londonskega pakta. Amerika naglaša, da so leta 1917, ko je vstoptla ona v vojno, izjavile Anglija, kakor Francija in tudi Italija, da ne smatrajo londonske pogodbe več ob- stoječim, marveč, da je neveljavna. Ob enem protestira Amerika, odkrito proti Haliji, zoper ultimatum državi SliS. Politični krogi sodijo, da se bodo pod tem ameriškim pritiskom počela nova pogajanja direktno z Jugoslavijo.' Sliši se, da bo sprejela Italija Wilsonovo črto in se tudi pod gotovimi pogoji od- povedala teritorijalni zvezi z Reko in onim delom Istre, ki ji ima po tej črti pripasti. Ljudsko j^iasovanje v zapadnl Madžarski »Az Est« pi5e, da je odbor zavezniških poslanikov dne 2. tm. na- čeloma sklenil odrediti ljudsko glaso- vanje v zapadni Ogrski. V to svrho se odpošlje v dele zapadne Ogrske, ki bi pripadli nemški Avstriji, posebna komisija, ki bi naj pripravljala plebiscit. Ker je pa miiovna konferenca ta del Ogrske priznala že Avstriji, je ta vest le pobožna želja »Az Esta«, ali pa na- ravnost izmiäljena od madžarskih po- litičnih krogov. Pred novlml Nittljevlml izjavaml. Po brzojavki iz Rima sklical je pred- sednik Nitti ministrski svet, da raz- pravlja o odgovoru jugoslovanske države in o stališču, katero naj zavzame ita- Ijanska vlada. Nitti bo bržkone podal v parlamentu izjavo glede jadranskega vprašanja. Sliši se, da hoče Nitti dati zatrdilno izjavo, da so koncesije, katere je dala Italija, najskrajnja meja te^a, kar je voljna in možna storiti. »Kor- respondenz-Information« javlja, da itali- janska javnost ne bi dopustila novih pogajanj in da bi Nitti podpisal svojo smrtno obsodbo, če bi se hotel wiova pogajati. »Korrespondenz-Matino« jav- lja, da inu je nek diplomat opisal utis, kateri je naš odgovor naredil v Rimu, p.a sledeči način: Pričakovali smo ne- gativen odgovor, ker smo domnevali, da se jugoslovanska vlada hoče izvleči s tern, da trdi, da ji ni bil znan lon- donski pakt. Medtem je pa takratni predsednik min. sveta PaSič bil preko tedajnega predsednika niskega mini- st rskega sveta, Sazonova, obveSčen o pbstoju te pogodbe. Manever beograjske vlade zasleduje smer izzvati med za- vezniki nesporazum. Ako misli beo- grajska vlada, kakor vse izgleda, spra- viti eel jadranski problem na novo na dnevni red, in na ta r.ačin dobiti od Italije novih koncesij, se moti, ker mi ne bomo šli na ta lim. Nova italjanska zbornica se je sestala v torek dne 3. tm. k prvi seji. Vlada je debato cenzurirala tako, da komaj prihajajo kake vesti iz parla- menta. Razvidno je, da se uahaja itali- janska vlada pred težko krizo: dogodki in debata v parlamentu ji morajo biti skrajno neljubi. Najbolj jo pritiskajo .^ocijalisti. Razprave se vrtijo po večini krog jadranskega vprašanja. Znak ne- gotovosti je, da si Nitti dosedaj ni »pal podati parlamentu svojega eks- pozeja, posebno pa ne stališča glede Jadrana. Znani Sem Benelli govoril je o Reki in napadel Wilsona, češ da je ta napravil iz reškega vprašanja ka- varniški koncert. Ta izjava je provzro- čila hrup v zbornici, da je moral Nitti pozvati govornika k redu. Nacijonalist Federzoni se je posebno zavzemal za samostojnost Črnegore. Ker zbornica ui sprejela 5e od nobene sluibene strani izjav, se ni nič definitivnega do sedaj sklenilo. Splošno vlada mnenje, da se Cabinet pred sedajnimi splošnimi do- ^odki ne sme oslabiti, če pa pride do krize, bo iskal Nitti pomoči pri re- formistih. Opozicijonalno italijansko časopisje pravi, da so napravile raz- prave vtis, da se nahaja država sedaj v mnogo slabfiih razmerah, kakor pa pred vojno. Razprave so Je nekake burke in ne spadajo v zbornico. Izročitev nemšklh vojnlh krivcev. Na listi, katero je antanta poslala s po- SGbnim kurirjem nemški vladi, ker iste predsednik nemške mirovne delegacije v Parizu. Lersner, ni hotel sprejeti, stoji 880 imen vojnih krivcev. Nemški listi komentirajo na vse niogoče načine to zahtevo antante ter zaključujejo so~ tilasno, da bo izročitev krivcev nemo- goČe izpeljati. Povdarjajo, da je ta antantna zahteva največja preizkušnja nemškiega naroda in da bi bila nje iz- vedba najgorše ponižanje nemškega čuvstva. Narod, ki bi v to privolil, bi se odpovedal svoji cast», upravičenosti do nadaljne eksistence. Nobeno urad- ništvo nemške vlade se ne bi dalo vporabiti za to, da bi svojee, ki go se borili za domovino, kakor so to storili tudi antantni diplomat), državniki in vojaški povejjniki, izročalo tuji obsodbi. Kakor je vlada že pri podpisu pogodbe izjavi la, stoji tudi sedaj na stalis"ci*> da ni dvoma, da je izročitev krivcev ne- izvedl jiva. Vrhovni svet noče podpirati prot!- boliševiške akcije. Po vesteh pariških listov je baje konferenca poslanikov na- čeloma sklenila odrekati vsako finanCno in materijalno pompč inozemskim drža- vam v boju proti ruski sovjetski vladi. Rdiifo izjemo dcla v korist Poljski. Holandska odklanüa Izročitev VHjema. V holandskem parlamentu je pri razpra- vi o proračunu za zunanje stvari stavil svobodomiselni demokrat Felds prcdloP: Zbornica soglaša s tem, da se vlada bruni izročiti Viljema. Predlog Je bil sprejet. Danska, Holandska in Avstrija na- meravajo, kakor piSejo Svicarski listi, progiasiti svojo trajno nevtralnost ka- kor Svica in zahtevati vstop v Zvezo narodov. IZ K0R0TANA. Tovarna v Blstrlcl v Kožu. V tej tovarni Se se vedno Sopiri nemSki nacijonalizem. Znanega Srebrnigg7a, ki se je bojeval z orožjem proti Jugo- slaviji in zbežal v Nemško Avstrijo, ;e prignal glad nazaj; dobll je seveda takoj svoje uradniSko mesto z mastno plačo v tovarni. Če pa pride kak Šlo- venec prosit službe, se mu kratkomalo reče, da nimajo prostora. Taka se je zgodila sinu uradnika Čopa, katerega so v Celovcu izključili iz sole, ker je Slovcnec. Družine ubežnikov v Avstrijo so še vedno v tovarniških stanovänjlh, dobivajo še vedno podpore, zato pa seveda pridno agitirajo proti Jugoslaviji. Pometite vendar Ze enkrat! mariborskTnovicl Strogi pasjl zapor odredi! _je mestni magistrat mariborski. Radi.ne- varnosti pasje stekiine morajo imeti vsi psi varne nagobčnike, ali pa se jih mora pripeti ua zanesljive železne ve- rige. Paziti je tudi na mačke. Rr-parskl napad v P krah, ,V Pekrah tik M-ribora dogodi! sc je dne 6. tm. okrog 10, ure ponoči drzen, r,o- parski napad na tamkajšnjega župsuna ir,. Robiča. Ko so se domačini spravili spat, potrkal je nekdo na okno gosp. župana. Na vprašanje, kdo da je,.od- govoril mu je neznan glas, da so o- rožniki, ki morajo ž niim govoriti. Ko j:h je g. župan spustil v hi5o, spozxial je tri z baioneti nborožene zlocinqe, ki so takoj počeli pretskovati pod fcrožnjami skrinje. UropaU so 10,000 kron v 100, 50 in 20 kronskih. ban- K'ovcih. Hčerka g. župana, ki mu Je hotela pomagati s tem, da zbudi ostale domačine, je pri vratih stoječi rop-ar FUnil nazaj. Nečuveno jo, da se v blj- žini mesta, kakor je Maribor, more dogoditi tak prav rokovnjaški roparski napad. Napadena sta morala pri vsem biti minia, da si ohranita življenje, ker sta bila popolnoma neoborozen'a.. Rq- parje zasledujejo. »DrusWo jugoslovansklh poSt- nlh uslužbencev v Mariboru« prjredi dne 15. tm. veliko. plcsno prirecUtev ob 20. iiri v prostorih bivše. Jozine, v prid druStvenemu podpornemu. skladu. Vstopnina za člane 10, za nečlane.^O kron. Želi se priprosto obleka. Vabljo se vsi prijatelji pošte. . Koze so se pojavile v ženskem oddelku mariborske kaznilnice. ,,;. Iz i«öss!ou. äü. atPBnhi, Iz Oplotnice. Dne 2. svečana 1920 se je vršil redni občni zbor JDS v prosto- rih g. Kunej. Izvolil so je novi'odboK Franc Peielinšek, predsednik; Anton Kal- šek, podpredsednik; Jožef Stoper, bla- Kajnik; Miroslav Habet, tajnik; Jožo Sei- bert, Anton Arbeiter. AuioirSteriiad, \g. Pukl, Jernej Makovšek. Anton (>brul, otf- borniki; Anton Hor, .Ia':ob Cerlc. preirle- dovalca računov. Iinena jamčiio, da bot?e organizacija tudi to leto jzvrstno delo- vala. CEU.ŠKE NOVICE- Sokolski pies prihodnjo sobota bo golovo tako vesel In živahen, kot so bile dosedanje plesne prireditve. Pravljo» da tokrat se liočejo še naplesati, potem pa dati mir. — Vablla narodnim drusivom so razposlana, sokolska društva ne preJ- mejo vabll, ker Sokolicc in Sokoll imaio itak vstop na lastne prireditve. Political Wub JDS v Cclju ima v sredo 11. svečana ob 8. uri zvcčer.v |iro- storih uredništ\a »N wj Dobc? važen se- stanek, na kojc«a se člane klub.i tem po- tom vabi. — Predsedstvo kluba. Umrla ic 8. tm. v Celiu po kratkj, mučni bolezni gospa Anka^iis. soproga davčncga uradnika. hoi visjcga davčncRa upravitclja v Smarju g. Aleks. Orolm. Preostalim iskreno sozalje! Nemški Hm ali lov na kaline. Celjski nemSki listič se na vso moč trudi, doka- zati. da je nemSka Wirtschaftspartei c- dino dobra in poštena stranka ter da so naslNemcj sol tc strike Poko/ali lu.ic- jo svelu, da so oni tudi v Jugoslaviji c- dini državo vzdržujoč element in da Ic vslcd tega njihovo naravnost božje «po- slanstvo', da tvoriio» temclj navedene stranke, ki bi naj obscsala Ncmce in SIo- vence Smo gotovo zadnji, ki bi odbijali Nemce od političnega udejstvovanja v državi, v kolikor to ne prckoroča njiho- Stev. 18 .NOVA D O B A. Siran & ye številne moči. Odločno pa se hočemo zavarovati proti temu. da bi nam Nemcl y naših krajih z varanjem javnosti hoteli jisivariti kako novo Štajerčevo stranko, fctranko «Nemcem prijaznih Slovenc^v«, kakor so tako lepo nazivali naše renega- te in nemškutarje v časih Avstrije. Vidl- rao, kam pcs taco moli, vidimo dobro, da hočejo Nernci iz svoje Wirtschaftspartei napraviti sebi zopet politično stranko na- fodno indiferentnih elementov. Ce hoče- jo Ncmci — pristni Nemci — imeti svojo stranko, svobodno Jim, naše slovensko Jjudstvo pa naj lepo v miru pustijo in ga naj ne zavajajo v politične avantire. Obrtnlški sestanek bo v četrtek l_r. tm. ob 7. uri v Sokolsketn doniu. Opoza?- jirmo na zabavno prireditev, ki se vrSi Ssti večer v Sokolskem doinu v korist u- brtniSkega podpornega sklada ter prosi- mo pomoštevilne ndcležbe. »Zvoza prosvetnlh društev, ima Ca- danes v torek L j. 10. tin ob pol -. p«i,<;I- čne v uredništvu »Nove Dobe« odborn- vo sejo. Spiošna ffospodarska zadruga za SlovenUo, podružnica v Cclju, ie pričela s prodajo živil 3. tm. v trgovskih prosto- nh v Celjn, Samostanska ulica Š.U2. — Prodaja se le čTanom in Ie proti takojšnje. rrni nlačilu. — Nadaljno vpisovanie iMn- Hf/V se vrši dnevno v omcnjeni proda- jahu Kot pozitivno delo smatraio nekate- h" ljudje že tudi to, da na skrajno netaV- ten način napadaio v časopisih damo. kl irria to nesrečo, da je rojona Nomka Jn žSvi sedaj kot žena visokega vojaškega dostojanstvenika v Celju, ki pa na drugi strani vzgaja svoj naraščaj v morda bolj jujroslovnnskem duhn nefi'o marsikater! takih-!c v besedah ra-dikalnih elementov, se sama pridno uči našega jezika in kaže v vsem svojcin dejanju veliko Ijubczcn do našega troimenega naroda. Skra.ini čas ie, da se otresemo malenkostnegn nerganja in začnemo stremcti za višjiml ciJji našega narodnega in državnegu kon- zotidirartfri. Dtfaški plesni venček, prircjen oci •dijaSke plcsne solo pod vodstvom g. Jr. •Kloarja dne 7. tin., se s polnim pravoin lahko uvršča nicd najlepše predpusinc prireditve v Celju. Naše vrlo dijustvo ka- že veliko vnemo za mnogostransko udej- stvovanje vnašeni družabnem in narocl- nem življcnju sploh: s sliodom svobodo- miselncga dijaštva lanske počitnice je po_ kazalo, da stremi za organiziranim deloin na polju samoizobrazbe. katcro t!clo pridno nadaljuje tudi seda.i mcd letom po- tom svoje organizacije; s sklica- njcm protestnega shoda 31. jan. je poka- zalo, da se zanima tudi za visoke cilje narodnc sebeobrambe; s plesno priredit- vijo minulo soboto pa jc potrdilo tut?I svojo krcpko voljo, biti odJičcn činitel] v našem družabnem živJjenju. Prireditev, priprosla in prisrčna, je potekla v najlep- šem razpoloženju. Posetili so jo rnnogo- -| številno razni meščanski in vojaški kiogi ter tako dokumentirali svoje simpatijc cio naše mladine, ki bodi trdcn temclj narod- ne bodočnosti. Upamo, da bo tiidi finar:- čni uspeli prireditve, ki je bila namenjenn v prid celjski dijaškj kuliinji, časten in razv(.jSu'!jiv. Mladini pa na njenem vse- stranskem delu le čestitamo! Pripornnf- mo le šc, da je nicstna ^odba tudi tokrat /. neumornim igranjem veliko pripomo- sla k lepeniu razpoložcnju. Zahvalo Pv-. jc treba izrcči onim narodnim rodbinair;, oz. zavodom, ki so z raznimi darili pripo- mogli k dobremu materijelnemu uspcliu. §e enkrat shod iiivalidov. Prejeti smo: Kot nstonovni član organizacije vof. nih invalidov si dovoljujem slcdeče vrsti- ce: Ker sc nas pred občnim zborom.cen- trale v Ljubljani, h katercmu je bil postan tudi ddcgat iz Celia, ni pozvalo na shoo', da bi sc izrckli glede združenja z invalids, eastniki, smo sc odločili sklicati za 15. r. m. ob 8. uri zjutraj v Narodni dorn v Ce- Uu shod invalidov, s katerim sc strinja t"- di centrala, ki odpošlje tudi svojega dele- sata. Mi hočcmo le pojasnila v gori na- vedeni zadevl in v nekatcrih drugih vpra. ^jnjih brez vsch postranskih namenov. p.iod se torej vr§i. kar naj vzamcjo inv»- hdi-tovansi „a 2nanjc> J Fr. Koštomaj, bnvec v Celju. Celjskemu dop!8nlku >>Napreia<( sil. no impomra ceij. ncmSki li.tie kcr »nc- usmiljcno bica sedajnc Kospodarskc raz- merc na magistratu.« PrivoSčimo mu to vesclje v nadi, da jc zopct pridobii nekaj Ncmcev za bodoče občinskc volitvc. Iz pošte. Z ozirom na razne dopo- slanc notice glede poštnega nabiralnika na celjski pošti smo se obrnili za poja- snilo na tukajšnje poštno vodstvo, kl nam je sporočilo sledeče: iz novega na- biralnika na poStnem poslopju pobira urad pošto pred odhodom vsakega vla- ka in še ponoči krog 11, ure, tudi zjutraj pred odhodom jutranjih vlakov. Ravno tako se pobirajo pisma na kolodvoru iz obeh nabiralnikov prcd odhodom vsa- kega vlaka. — (Oponib. urcdn.: Umest- no bi biha to tudi v informacijo obcin- stva napisati na dotične nabiralnike, ka- kor je to običajno po drugih večjih mc- stih.) Iz uradulških krogov iiam pišojo: Pri ccljskih sodnijah sedi ncbroj nem- Skutarskih uradnikov, posebno pisarni- ških, ki Se vedno igrajo vlogo, kakor prcd preobratom, ko so jini takratni nemski predstojniki zabičali zagrizenosr in nestrpnost napram vscinu. kar ču.ti in niisli slovensko. Cudno. da se raztnerc po preobratit niso sprenienilc in se ni teni slovenožrcem pokazalo, kje voti! not v deželo, kamor bi spadali po srcti in niiSIjenju. Držimo jih «5c vedno v Celju kljnb teniii, da nimaj'o za srednje .^oTe sposobnih otrok. Tn vživaio vse UKOtf- nosti, katerih niti Slovenci niinaio. Mar- sikdo z dežele. kamor ga je pregnala kruta roka prejšnjcga ncinSkcga režimn, bi bil rad v mestu v krogu svojih šoTo obiskuiočih otrok, toda za njega tu ni niesta, ker tarn sedi na mehkem stolen nemškutar. Edcn takih jc sodni oficijal IvanSek, prototip pravega renegata, ki inrzi in sovraži vse. kar je slov. mišlje- n.ia. On in njegova žena okužnjeta cclo okolico. kjer nota bene stanujeta zelo «- dobno. z blaženo nemščino in vsiljtijeta sosedniim strankam nad vsc zveličavno Svabščino, da, celo dijaku-Slovencu, ki stannic pri njjh, prepovedujeta sIovck- sko pozdravljanje in občcvanje s slov. strankami. Sin njihov — mcnda dijak v Oradcu — se obnaša kar najbolj izzival- no napram slovcnski javnosti. Ali ni znnno vse to gosp. sodncmn preds-?dnl- ku? Ali za tekega človcka ni niesta kie .drugod? Prihodn.iič zopet nekaj, da prr- dejo vsi na vrsto. ker počasi sc nritle dakx. ONEVNE NOVICE. Stare metode osebnega boja sta «- vedla zopet mariborska klerikalna lista »Strata« in »Slov. Oospodar«. Cele strn- ni golide izlivata stalno na nazne ncljnbe lima osebe, dr. Orasellija, dr. Pfeiferia. Voglarja, dr. Kukovca in druge. Najne- sramnejše psovke in najnizkotnejša na- tolcevanja so na dnevnem rcdu. IzjaviTi smo žc večkrat, da na tem potn klcrikai- nim listom ne bomo sledili. Iz.iavljamo ro danes ponovno. Razočarani so gospodjo klerikales, ker se jim l.'Ijub 5krajnermi napo'M '-SIo- venca« in »Vcčernega Lista« ni posrečifo zanesti razdor med takozvane »sta/inc« in »mladinc« v JDS. Skrajno nesrečni so pa celo sedaj, ko so morali požreti britl- ko pilnlo, da jc bil zastopnik »starinov« v načclstvu JDS, dr. Tavčar, ki je pred- lagal zaupnico »mladimi« dr. -Zerjavu. Z bridkostjo v sreu konštatirajo s.-daj, da jc »prišlo do sporazuma« med obema stni- jama. Ne, nc, gospodjc stc v zmoti, cio sporazuma ni prišlo še le scdaj, zakaj, sporazum jc obstajal že dolgo in ka- kega nesporazuma sploh ni bilo. Se bo- dcte 7.C morali več takih bridkih pilul«o- žreti. Za Ciril-Metodovo družbo jc potta- rila 100 K kvartaška drnžba v Slov. Oradcu, naklonjenih ji od g. Milosa Osc- ta, trgovca na Mnti, z željo, da ncTia igrati, r- Misijoiii se nam napoveciujeju /.ci-ci v vcčjcm štcvilu. odkar so pred durmi občinske volitve. Nc pade nam v glavo, spregovoriti le nno bescdo proti inisijo- nom kot izreeno vcrskiin vajam. Toda od raznih strani smo že dobili poročila, Ca so bili eeli misijoni zopct polni samo »vo- litev krščansVjh moz«, »branj2 kr?ain- skih časopisov^^ in hujskanje proti >brc?:- vcrskim« strankam in listowi. Proti takim političnim misijonom pa z vso odlounost- itudvigamo svoj protest jn zahtevaino od vlade, da Čim najprejl uvcljavi naredbo, z katero bo prepovedaua zloraba ccrkve, poscbej prižnlcc in spovednice, v politic- no agitacijo. Duhovoikn prepuščamo po- polno svobodo, nastopati za svojo stran- ko na shodih itd., cerkcv pa naj nam pti- sti neoskrunjeno od politične gonje. Zaio pa ven s kancelparagrafom! Razne po^tnc tirade, posebcj po de- želi, odkoder smo tozadcvno dobili prc- cej pritožb, nujno pozivamo, naj se nc dajo zapeljati od raznih gg. kaplanov, ki hodijo v poštne nrade stikat za naročn!- ki našega in drugih naprednih listov. — Opozarjamo, da bomo v bodoče v vsa- kem ponovnem slučaju storili brezobzlr- no vse korake pri pristojnih oblasiih, da se lake nedostwjnosli kaznujejo. Kaplan nima na pošti absolutno nobene večje pravice, nego vsak drugi zeinljan. Nove čcškoslovaške novčanice. S J. februarjem so prišle v promct n aCe- hoslovaškem nove 20-kronske novčam- co, teden dni pozneje pridejo desetkron- ske. Delo m varčevanic. Holandski fi- nančni minister van (iyu je v rjerolinu predaval o obnovi narodnega gospodar- stva. Izjavil je, da so glavne posledice voiske uničcnjc produktivnih sredstev in uporaba vseh zalog, hitrejše obrabljenjc vseh strojev, prometnih sredstev, cest i. t. d. Ker je v teku mnogo dunarja. pla- čujemo višie place, blago je drago; mno- gi mislijo, da moremp v tern draženju na- daljevati v brczkončnost. 1'oda bankov- ci. blagajne nakaznice, rente in vred- nostni papirji, katerih tako ogromno mnogo cirkulira, vendar niso narodno bo- gastvo in tudi ne preinoženje, ampak sa- mo nakaznice za realno premoženje vsa- kega naroda, ki je tekom vojno, tako gle- de vrednosti, kakor dobičkanosnosti stal- no padalo. Da nadomestimo to Škodo, mora vsak svoje realnc izdatki: z najveČ- jo omejitviio prilagoditi /inanisanim re- alnim, t. j. resničnim dogodkojji. V to s- vrho ictrcba tudi omejiti nepotrebni teh- nični lukstis (liitrost in riepotrebna opra- va prometnih sredstev). Produkcija mora izločili vse luksuriozno blago in se popol- noma posvetiti najpotrebnejšim dnevnim potrebam in produktivnini sredstvom. -- Vsako skrajSanje delavnega časa je trcba ravno tako odločno zavračati. kakor daljno zviSanjc plaf:. To prodiiktivno po- litiko moramo dopolniti z davčno, ki bo ostro prijeia luksus in obrat. Če pa za- htevamo od dclavcev. da uvidijo te go- spodarske potrebe, jini moramo tudi nu- diti dclež nn dohodkih njiliove produk- cije. Demokratska omladfna! Demo- Icratski studentski klub »Jugoslavia« v Zagrcbu poziva vse nacijonalistične, napredne, demokralske dijaške orga- nizacije v domovini in izven nje, da stopijo mfd seboj in z njim v dogovor radi ustanovitve »Demokratskog stu- dentskor^ saveza«. Kmetijska Sola pri Vei. Nedelji se v dogk'dnem času ustanovi. Skrb- ljeno je, da pridejo stroški za ustano- vitev sole že v letošnji državni pro- račun. Novo okrajno glavarstvo se na- nierava ustanoviti za okraja Šmarje in Rogatec. Zarenjava denarja. Finančni mi- nister je izjavil, da je dospeia dosedaj iz Pariza poldrnga miljarda državnih dinarjev, 500 milijonov je še na potu. Ya množina bo zadostovala za izme- njavo 8 milliard kron. 130 milijoiiov dinarjev podpore je določil ministrski svet oropanim kmetom v Srbiji in Črnigori. S tem so bo nakupila živina in poljsko orodje. Na vlado bi zopet radi prišli klerikalci v Sloveniji. Iz Beograda se poroča, da je eden izmed pogojev, ka- tore stavi dr. Korošec za vstop v osrednjo vlado v Beogradu, ta, da se vzpostavi v Sloveniji prejšnji klerikalni režim. Seveda je to le pobožna želja klerikalcev, zakaj bil bi naravnost po- litični zločin, izročiti Slovenijo zopet v kremplje ljudi, ki že danes nimajo več večine v narodu, kar bodo pokazale občinske volitve. Urad za agrarno reformo v Ljub- ljani se imenuje sedaj »Glavni pover- jenik^ministrstva za agrarno reformo v Sloveniji.•< DOPISI. V Žalcu je umrla 9. tm. ob 7. uri zjutraj gospa Eliza Hausenbichler, go- stilničarka in poscstnica, v visoki sla- rosti. Pogreb 11. tm. ob 4. uri. Pokojna je bila vdova znanega narodnjaka, ki je veliko storil za povzdigo gospodar- stva v Savinjski dolini, osobito za hmeljarstvo. Ona sama je bila tudi v najhujših časih narodno zavedna žena; kot plemenlto gospo jo je poznalo ljudstvo daleč naokoli. Blag ji spominl Iz Oplotnice. Due 3v sveč. 1920 se je poročil g. učitelj in tujnik tukajsnjegu So- kola Lojze Berce z gospodično učiteljlco Katiko Plcvnikovo. Bilo srečno! — Oosp. učitelj Lojze Berce je daroval na dan svoje poroke tukajšnjemu Sokolu 20 K. 10 K pa za zastavo, katero si Sokol v kratkem nabavi. Oplotničani posneinajtef Malanedelia. Tu je 7. tm. umrl gosp. šolski ravnatelj Simon Cvahtc, star 66 let, po dolgotrajni bolezni. Imel je raka v želodcu. 2e pred leti sc je dal operirati. Lansko leto se je bolezen ponovila in to- krat ni bilo več pomoči. Služboval je nad 30 let na naši šoli in jo povzdignil s svo- jim neumornim delom kot šolnik do viso- ke popolnosti. Priljubljen pri vseh obča- nih, spoštovan in ugledeii daleč naokoli, je bil vsakomur ljubezniv in premišljen svetovalec v najrazličnejših vprašanjib. Njegovo stremljenje je bilo vedno, dati slovenskemu narodu iz svojega šolskega okoliša čim največ inteligence, in njego- va odlična zasluga je, da deluje danes po vsej Sloveniji mnogo vrlih mož, ki so iz- §li iz njegove sole in katere so starši na njegov nasvet dali Studirat. V odlični me- ri je skrbel tudi za gospodarsko povzdi- go svojega kraja in njegova zasluga je. da je danes naSa župnija ena najnapretf- nejših v gospodarskem pogledu. Bodi vr- lcmu šolnikn in možu prijazen spominf Njegovim preostalim pa na*5e iskreno so- žalie. Bralno društvo na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici vprizori v nedeljo, dne 15. febr. ob 3. uri popoldne na Solskern hodniku igro: »Trije tički«. Slov. Bistrica. Oornje Bistricani so priredili minulo nedeljo v hotelu Bcograci v prid svoje požarnc brambe lepo uspeto igro »Revček Andrejček«. Brežlce. Z dnein ?6. svee. I >20 se izloči poštna nabiralnica (ü')bokf) in Doi- sno iz poštnega okraja urada Pišece ter se prideli onemu urada Brežice. Zadnja porocila Izmenjava kron. Beogtčd, 8. februarja. Finančni mi- nister je i^da! naredbo o zamenjavi avstroogrskih kronskih bankoveev za kronskodinarske novčanice po Hrvaš- kem, Sloveniji in ostaüh pokrajinah. Po tej naredbi se prične z izmenjavo dne 15. tm. Izmenjava se bo vršila pod posebnimi komisijami, katerih člani bo- do sestavljeni i,'. oseb Narodne banke in ministrstva za finance. Ženske za enako volilno pravlco. Sarajevo, 8. februarja. Predsinoč- njim vršila se je tu velika ženska skupščina, ua kateri je bila sprejeta resolueija, ki zahteva brezpogojno enako- pravnost žensk z moškimi. Lista nemških vojnih kriveev. Pariz, 7. februarja. »Agence Havas« prinaša seznam liste vojnih kriveev, iz katere^a posnemamo, da je inienovala Anglija 100 imen, Francoska 334, lta- liia 29, Belgija 334, Poljska 53, Ru- munija 31 in Jugoslavia 4. Nemogočnost izročitve vojnih kriveev. Berlin, 7. februarja. Poročevalec »Daily Mail-a« je ime! z ministrom Erzbergerjem pogovor, v katerem se je ta izrazil, da je izročitev vojnih kriv- eev s strani nemške vlade, kakor tudi ljudstva, enostavno nemogoča. Tudi »diktator« Noske se je izrazil v tem smislu, ki pravi, da vojažtvo tega uka- za ne bi izvedlo in bi prišlo do upora. Izjavil je, da ne ve, kdo bo potem vladal, če bi scdajna vlada radi tega odstopila. Prodiranje boljševikov. Amsterdam, 7. februarja. Kakor jav- Ija »Teiegraaf«, so boljševiške čete za- sedle Kerzon. Požar v New Jorku. New Jork, 7. februarja. Tukaj je izbruhnil požar ter vpepelil Morganovo palačo. Med razvalinami so našli na pogorišču ostanke trupel Morganove neveste in dvoje otrok. RAZNE VEST!. »NebeŠki pesnik« d'Annunzio In kfojaČ. Kakor poročajo iz Pariza, dal si je »nebeški« d' Annunzio, za časa bivanja v Parizu, pri krojnču Poiretu narediti 3 nove ohleke, katere je pa ostal — dolžan. Poiret ga je zato tožjl in je civilno sodiSče obsodilo d Annun- zija na takoiSnje plačilo oblek, dela in sodnih stioškov. (Sedaj bo Že imel toliko, da bo plačal, kot »nebeški pes- mk« pa je seveda živel »brez žvenka in cvenka«). Stran 4. »NOVA D O D A« Štev. 18. TiholeteČa velika letala. Velike nemške tvornice, tudi Kruppove, delajo poskuse z novim motorjem za letala, ki bo imel plinovo turbino in bo vsled tega aeroplan letel brez ropota. Gradijo baje velikanska letala, ki bodo zamogla prenašati 64 popotnikov. 27 krat mats. Berlinski štatistični urad poroča, da je nedavno povila neka Žena 27. otroka. Dosedaj sta bila taka slučaja samo dva in sicer prvi leta 1906, drugi leta 1919. Bela Kun-a, ki se nahaja v Karl- steinu, bodo, kakor poroča »Reichspost«, prepeljali v bolnico v Kremsu. Ste rxrevec občutljivi za mrzli Zrak? Vsakovrstne bole- fine se takoj pojavijo? Slabost? Oj, ka- ko tu oblažujejo bolečine in utrujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-flui- dom! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 30 K. Potrebova'i bi cdvajajoče, xelodco okrepčujjoče sredstvo? Poslužite se le Pellerjevih pravih Elza krogljic. 6 škatljic 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stuhica dolnja, Elsa- trg št. 356. Hrvatska. 1590 C 15-4 V gostiltii prt Kapucinsliem mosto se točtjo prlstna lfu- totner8ka in haloska vlna. Vsaki dan sveže plvo v sodčkih. TopSa In tnrzla Jedlla vedno na razpolago. Za obisK «e prlporoča Äna Mikuž. 206 — I Qt/^'riVM vsaUogar, da ne da no- a^1 V C&A till benemu ne denarja ali kakšne drngo druge denarne vrednosti na moje ime, ker jaz fflsem v nobenem slučaju plačnica. Marija Frölich - NaWraxu. 205 » L*O25O1?! Posestniki in posredovalci iz dežele! Mlnrio 8mrekove, bukove, In veakl drugi les niuuc, kupl industrij. podjetie za Inozematvo. Prevzame In plača se na vsaki postaji. Na- tančne ponudbe z navedbo dimenzij in cen na Anončni zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana Cankarjevo nabr. 5. 213 3—1 Ucenec9 marljiv in pošten, se takoj sprejme v š^eceriisko trgovino. Ponudbe na franc PEČNIK, Celje, Vrazov trg. I. 215 4-1 ä kuharico ISče boljša srbska ohitelj v Sarajevu (Bosna). Hrana in plača dobra. Vožnja se povme. Poizve se v Celju Zrinjsko-Fiankopanska ulica 12, 21? t Viničarja z večio druž no i5če graSČak Josip i>l. ICiepach, 202 3 — 1 Kriiewci, (Hrwatska). Dpitiačaveselica se vrši na Debeli četrtek (mali Pust), dne 12. februaria 1920 v hotelu pri „Belem voluM. Zabava bo neprisiljena. Ples na obe strani. Vino najboijše; krapi, gorka in mrzla jedila okusno pripravljena Na veselo svidenje Vas vabi Dragotin Bernardi, Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljcm in znancem, da je naša Ijuba teta, gospa Eliza Hauseobichiep roj. lmn\Mn hišna posestnlca danes ob 7. uri zjutraj, previdena s tolažiii sv. vere mirno zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v sredp, dne 11. svečana t. l. ob 4. uri popoldne iz hiše- žalosti na pokopališče sv. Kancijana. Sv. maša se bo brala 12. svečana t. l. ob 8. uri zjutraj v tu- kajšnji farni cerkvi. Žalec, dne 9. svečana 1920. Ž&?ujoči osials. Ill 2U 1 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njaša iskrenoliubljena soproga, mama in hči gospa ilnha Guš roj. Orožeii danes 8. februarja t. 1. ob V2I2. uri dopoldne po kratki mučni bo- lezni mirno v gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice se vr5i v torek dne 10. februarja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice tukajšnje bolnice na okoližko po- kopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V Celju, dne 8. februarja 1920. Žahijoči rodb'ini: Mesto posebnega obvestila. Ill210' Čuš^Orožen. Brez posebnega obvestila tužnim srcem naznanjamo sorod- nikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljub- Ijeni soprog. papa, tast in stari oče, gospod Simon Cvahte SolsKi ravnalelj pri Malinedelji po dolgi mučni bolezni danes 7. svečana 1920 v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Ma Ian edel I a, dne 7. svečana 1920. ilza Cvahte, roj. Schauta sinaha. Simona Cvahte vnukinja. 1 214 1 Potrtim srcem javljarno vsem sorodnikom, prijateliem in znan- cem pre2alostno vest, da je na§ nad vse Ijubljen nepozabljeni sin, oziroina brat gospod Ivan Cveiko v 43 letu njegove starosti dne 4. sv. ob 13. uii previden s sv. zakra- menti v gospodu zaspal. Pogreb je bil v petek 6. tm. ob 9. uri zjutraj Bodi mu zenilja lahka. Imeno p. Podčetrtek 4/il. 1920, 209 Žalujoči ostali. Stavt&eno in galan- ferifsko kieparsfvo Ant. foita nan. Fpanjo Dolžan -----— Celje ¦—— 26 firal}a 'Pelra cesta 8 nanprotl „Belegn vola" 10 Previema v«a v slroUo spadafoCa dela« Isvriltev toCna In solidna. l&öem 189 2-2 :pekarijo v najem. I Naslov: Dra^otin LAH, pekar, V Jael-i, Hi-vatska. Kupinn var-nostno 199 2-2 blagajno (Wertheimerco). Ponudbe na naslov: FraiBjo Kalnn, C^lje, trgovivn premoga. B&čem 198 2-2 kontoristinjo, veščo enostavne^a knjigovodstva. Pred- nObt imajo prosilke z nekoliko prakso. Plada po dogovoru. Ponudbe na tvrdko Franjo Kaia» Celje, trQOwina s premogom In drvami« Tehnična trgovina sprejme takoj konforistinjo zmožno slovenščine in nemščine, stenografije in strojepisja, nadalje učenca porabljivega za pisarniška dela. Kratke ponudbe naj se poštje}e na: Poäini prtdaJ 3, Celje. 197 2-2 Stole, žimiiice, razno pohištvo in fapefiai&ke izdelke ima v ^5M3 RlOFija Baumgaptner Gosposkät ulica 25. Naročila se issvršujejo točno in soiidno. Sedla^ska in tape- lavska del vnica Iv. Strelec Celje, 245 104-94 Samostanska ulica štev. 16. 6ii, priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obüni obisk se pripcroča Ä. "RobeK. I 99 104-8 KuDuiemo 203 2-2 man ^r , | Ponudbe se naj izvolijo poslati na Biockner- jewo anončno ekspedicijo, Zagrebs Jurjevska ul. 31, pod Sifro »O p e k a 809«.