Iz naše organizacije. Kranjsko. Uditeljsko droštro za šolskl okraj Rndolforo zboruje v nedeljo, 2. aprila t. 1. ob pol %. uri popoldne v dekliški šoli v Rudolfovem po tem vzporedu: 1. Poročilo predsednika. 2. § 420. kaz. zak. in učitelj — vzgojitelj, pi-edava gosp. preiskovalni sodnik A. Kuder. 3. Mladina in alkohol, predava tovariš Fr. Zagorc. 4. Volitev delegatov za Zavezino zborovanje. 5. Slučajuosti. Na dnevnein redu so važne stanovske zadeve, zato pričakuje poluoštevilne udeležbe o d b o r. Štajerska, Učiteljska gospodarska in kreditna zadrnga, reg. zadruga z omejeno zavezo t Celjn, je začela poslovati ter je itnela v nedeljo, dne 5. marea t. 1., prvi uradni dan. Dozdaj je nad 20.000 K prometa. Zanimanje za zadrugo je jako živahno in vidi se, kako potrebna je bila. Posojuje zadružnikom po 6% na razne načine vračevanja, a vloge sprejema od vsakogar po 5 %. Da ustreže mesečuim vrafevaleem, obrestuje vloge, ki dojdejo najpozueje do 5. dne meseca, že za ves dotični mesec. Položnice c. kr. poštne nakaznice so na razpolago! Uradne ure so vsako nedeljo od 8. do 11. ure dopoldue v C e 1 j u , B r eg št. 26, I. nadstropje. Za natančneja pojasnila pa se je oglasiti pod naslovom BUčiteljska zadruga — Griže pri Oelju." Za odgovor je vedno pridjati 15 vinarjev v znamkah. Učiteljsko društvo za eeljski okraj je zborvalo dne 25. marca t. 1. Z gosti vred je bilo udeležencev okolo 50. Pred zborovanjem je bila pod spretnim vodstvom nadarjenega pevovodje tov. Pregelua pevska vaja. ZborovaDJe je bilo dokaj zanimivo Razgovarjalo se je o gojitvi petja in o drugih aktualnih društvenih zadevah, pri kateri priliki je tovariš predsednik naglašal, da mora vse naše orgaiiizatorično stremljenje zadobivati vedno jasnejše oblike, ki se kažejo v geslu: BMalo govoriti, a veliko in smotreno delati!" To?. Logar,, znan kot Ijubitelj narave in kot dober botanik, je prinesel nabasano puščico prvih oznanjevalk probujajoče se narave ter ob splošnem zanimanju obrazložil o njih najvažnejše. Tovariš Brinar je kot žastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu podrobno poročal o delo^anju te korporacije. Končal je z besedami: nUčiteljstvo naj si izvoli dobrega zastopnika, a zastopnik more biti dober le tedaj, ako iraa zavedno učiteljstvo za seboj! Po tov. Oerneju se je zastopniku ižrekla zahvala. Prihodnje zborovanje se vrši 7. raajnika v Celju. Na dnevnem redu bo razgovor o šolskih zamudah, o vprašanjih in volitvah uradne konference in tov. Logar nas bo pa zopet vodilv kraljestvo cvetoče nar a v e. Na polnoštevilno snidenje tedaj ! Učiteljsko društTO za celjski okraj. V četrtek, dne 6. aprila t. 1., ob 1. uri pop. pevska vajav okoliški šoli v Oelju. Oenjene tovarišice in ceDJeni tovariši sosednib. okrajev se s tem še posebe prav vljudno prosijo udeležbe. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje letos drugič v četrtek, dne 6. aprila, ob 10. uri predpoldue v ptujski okoliški šoli. Poleg običajnih točk je na vzporedu predavanje tovariša Vekoslava Selinška: BTemelji etike" in demoustracija pri čebelnjaku tovariša Josipa Wesiaka: »Oebelarjevo delo spomladi." Pomlad je tukaj. Vsa priroda se zbuja iz dolgega zimskega spanja in začenja novo življenje. Pretežna večina tovarišev in tovarišic našega obširnega okraja pušča »netnoteno" zborovati četrtino učiteljstva in potegovati se za napredek v stanovskih in didaktičnih zadevah. Dne 6. aprila bo gotovo lep spomladanski dan. Vabimo ob tej priliki omenjeno večino, naj se tudi ona zdrami prirodi enako ter naj stopi odpočita med že deloma utrujene prvoboritelje. čim več nas bo, tem bolj bomo zadovoljni s svojimi uspehi. Saj — Bni večjega veselja nego je veselje nad lastnim delom!" Ogorelec, t. č. predsedaik. Ljutomersko učiteljsko draštro je zborovalo v četrtek, dne 16. marea t. 1., v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru. Dasitudi je bil kot predavatelj priglašen bivši naš tovariš g. A. Pesek, sedaj višji nadzornik ,,Prve Geške", je pokazalo tuokrajno učiteljstvo tako malo zanimanja za zborovanje, da je še predsednik euo uro po napovedanem zaeetku s strahom in vznemirjenostjo štel navzoče člane, ne da bi mogel konštatirati sklepčnost. Iz neprijetuega položaja sj ga k sreči rešile najbolj odd a 1 j e n e tovarišice in tovariši, medtem ko uekatere najbližje šole niso poslale niti po enega zastopnika. V resnici jih je lahko s r a m ! Ce bodo vsi kazali tako malo stanovske zavesti, potem tužna nam majk! Predsednik tov. Tomažič pozdravi s presrčnimi besedami gosta g. A. Peska ter mu izroči besedo. G. predavatelj je govoril najprej o nUčiteljski gospodarski in kreditni zadrugi v Oelju". Omenil je, kako se je iz pr*>jšnjega socialnega odseka Zveze zaradi potrebe osnovala zadruga ter potem na raznih primerih pojasnjeval nje namen in njeno praktično vrednost. Poudarjal je dalje, da stoji podjetje na popolnoma reelnih tleh, kjer se ni bati prav nobenega rizika, in vabil navzoče ufiiteljstvo, da pristopi s kolikor največ deleži. Tudi naše dru- štvo je pristopilo z enira deležem. V drugera delu svojega govora se je g. Pesek bavil ž vprašanjem življenskega zavarovanja. Poudarjal je njega soeialno iu gospodarsko važnost ne le za posameznika, ampak tudi za celokupni narod. Posebe pa je naglašal ugodnosti, ki jih irna učiteljstvo, če se zavarujemo pri BPrvi Oežki". Za svoja temeljita in zanimiva izvajanja ,je žel gospod predavatelj odkrito in hvaležno priznauje. V proslavo štiridesetletnice našega društva priredimo meseca avgusta slavnostno zborovanje s konceitom. Predpriprave so se poverile društvenemu odboru, ki se je še v to svrho pompožil z g. ravnateljem Robičem in tovarišem Oehom. Za prihodnje zborovanje smo določili Sv. Duh na Starigori, kamor poletimo v četrtek, dne 11. majuika t. 1. Upam in nadejam se, da mi takratnega poročila ne bo treba začeti s tako pikrimi besedami kakor danes. Breško-serniško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. marca 1911. v Brežicah, iu sicer ob precejšniem številu udeležencev. Odžvali so se tudi Bizeljani. Iz Sevnice ni bi!o nikogar. Pišece spijo že iiekaj časa spanje pravičnega. — Prihodnje zborovanje se vrši na Vidmu due 7. maja 1911. Jedro zborovanja sta bili predavanji tovarišev Koapiča in Rismala. Tov. Knapiča predavanje nPr?i početki ljudskega šolstva pod Marijo Terezijo" je bilo nad vse zanimivo, saj tudi pripoveduje predavatelj v tako poljudnih besedah. Pred Marijo Terezijo ni bilo pravzaprav še nikakih šol na deželi. Če pa je že kaj bilo, je to tako ničevo, da se ne izplača izgubljati besed. Pač pa nas stvar zanima toliko, v kolikor nara kaže grozno siromaštvo takratne šole, ki je bila le zakotna šola. Šele Marija Terezija se je začela žanimati za reformacijo lj. šolstva. Naročilo se je okr. glavarjem, da poizvedujejo o stanju ljudskega šolstva v njih področju. Ti so seveda dobivali informacije od župnikov, kvečjemu še od kakega učitelja-mežnarja. Zalostna in prežalostna so ta poročila, ki so jasen dokaz, da je bil vcdoo največji nasprotaik ljudske izobrazbe — duhovnik. So med njimi jizjeme, a teh je kaj malo. Največ jih je odgovorilo, da ni treba nikakib. šol, ker bi ljudstvo postalo ošabno in uporno proti duhovski, kakor proti posvetni gosposki. — Tovarišu predavatelju hvala aa toli zanimivom predavanju. Drugo predavanje je bilo o koroškem deželnem poslancu Steinwenderju in njegovem predlogu za skrajšauje šolske obveznosti in drugih enakih predlogih. Taka reformacija ljudskega šolstva kot si jo misli Steinwender, bi baje povzdignila šolstvo kakor tudi kmetijstvo na višjo stopnjo. Steinwender pa bi bolje storil, da proučuje lijemu znanejše stroke, reformacijo ljuiskega šolstva pa naj prepusti strokovnjaku, zakaj nle črevlje sodi naj kopitar". Breško-sevniško učiteljsko društvo sto.ji na odločnem stališču proti takim in enakim, za našo dobo brezmiselnim in v pedagoškem oziru jako šepavim predlogom v svrho reformacije ljudskega šolstva ! Na vrsti so prihodnjič predavanja, določena za uradno konfereneo. Društvena pravila ne določajo konverzacijskega jezika po zborovanju! Goriško, Tolminsko učiteljsko drnštro zboruje v šolskem poslopju v Tolminu dne 9. aprila t. 1. ob pol 2. uri popoldne. Dnevni red : 1. Nekatere točke iz dušeslovja, predava g. ravnatelj Viktor Bežeto 2. Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine. 3. Volitev delegatov za Zavezino zborovanje. 4. Izjava monsig. Pavletiča v okrajnem šol. svetu goriškem. 5. Morebitni predlogi in nasveti. Z ozirom na 1. točko se vljudno vabi k obilni "udeležbi ne le učiteljstva, ampak vsakogar, ki se zanima ?a ta predmet. Odbor.