215 Letnik 42 (2019), št. 1 OSEBNE VES TI PER SON ALIA Devetdeset let dr. Eme Umek Dr . Ema Umek, ar hi vistk a, zgodo vinar k a, s v et o v ljank a in v elik člo v ek o - ljub je 14. 4. 2019 pr azno v ala de v et desetletnico. S s v ojim delom, natančnostjo, doslednostjo in za vzet ostjo na podr očju ar hi vistik e in zgodo vine, ki se mu je is - kr eno pos v ečala v saj pol st oletja, je pomembno vpli v ala na r azv oj ar hi vistik e in zgodo vine. Pri t em je v edno zno v a na v duše v ala s posr edo v anjem s v ojeg a znanja in izk ušenj, člo v ešk o t oplino in skr omnostjo. Njeno delo k aže izjemno širino, njego v a g la vna značilnost pa je, da t emelji neposr edno na ar hi v skih virih. Glede na njeno lucidnost in še v ed no izvrst en spomin bi se v erjetno še danes pos v e - čala r azisk a v am po ar hi v skih dok umentih, če ne bi leta 2002 sk or aj popolnoma izgubila vida. Zgodo vina, pr ed v sem star ejša, jo je zanimala že od nek daj, zat o se je vpi - sala na študij zgodo vine in geogr afije. Že v študentskih letih je postala akti vna članica Zgodo vinsk eg a društv a Slo v enije, k ar je ostala še k asneje v okviru Zgo - do vinsk eg a društv a Ljubljana. K ot uspešna študentk a je leta 1952 za diplomo z naslo v om Kranjska kmetijska družba 1767–1787 , nar ejeno na podlagi ar hi v sk e - g a gr adi v a v takr atnem Ar hi vu LR S, dobila študentsk o Pr ešerno v o nagr ado. Za službo je najpr ej po vpr ašal a v omenjenem ar hi vu, kjer ji je takr atni dir ekt or Jože Ma ček de jal, da tr enutn o nimajo nobeneg a mesta, a naj se vrne čez eno let o. Zat o je za eno let o odšla učit zgodo vino na k amnišk o gimnazijo. P o enem letu pa se je sept embr a 1953 zaposlila v ar hi vu in tam ostal a v se do upok ojitv e leta 1988. V ar hi vu je začela delati v času, k o ar hi v sk o delo ni bilo posebej cenjeno, pr a v tak o pa je zaht e v alo v sestr ansk e zadolžitv e. Z delom je kmalu pridobila šir ok e izk ušnje, saj je opr a v ljala v sa dela v zv ezi z ar hi v skim gr adi v om, in t o na najr azličnejših f ondih. Začela je ur ejanje gr adi v a, ki ni imelo ohr anjene prv otne ur editv e. Pri njenem delu ji je pomag alo dobr o znanje šestih tujih jezik o v . Nje - no delo je bilo r azno vrstno, od v odenja e videnc in ur ejanja do izdela v e popiso v , in v entarje v , v odnik o v in prik azo v ar hi v sk eg a gr adi v a t er obja v vir o v . Obenem se je pos v ečala or g anizaciji dela v ar hi vih. Leta 1975 je pridobila nazi v ar hi v sk a s v etnica in odslej delala na v odstv enih mestih v ar hi vu; bila je namestnica di - r ekt orja in od leta 1984 do upok ojitv e dir ekt orica ar hi v a. Njen prispe v ek ni močno vpli v al le na delo in r azv oj v Ar hi vu Slo v enije, bila je tudi so dela v k a ar hi v sk eg a društv a, s s v ojim delom in str ok o vnostjo pa je vpli v ala na r azv oj celotne ar hi v sk e str ok e. Bila je ak ti vna članica Ar hi v sk e - g a društv a Slo v enije od njego v e ustano vitv e leta 1954. Imela je odločilen delež pri v odnik u po matičnih knjig ah R epublik e Slo v enije in župnijskih ar hi vih. Nje - na študija v u v odnik u po matičnih knjig ah pa je najt eh tnejši prik az njiho v eg a r azv oja na Slo v ensk em. Začela je pr ojekt popiso v anja ur barje v , k ar nadaljujejo njeni mlajši k olegi. Od leta 1975 je bila ur ednica publ ik acij Ar hi v a R epublik e Slo v enije. Bila je med ustan o vit elji in pobudniki t er od leta 1978 do 1985 tudi prv a g la vna ur ednica stano v sk eg a g lasila Arhivi – str ok o vneg a časopisa Ar hi - v sk eg a društv a in ar hi v o v Slo v enije, t er soustano vit eljica zbir k e Viri . Obja vila je dok ument e o kmečkih uporih, dala je pobude in začela pripr a v e za št e vilne izdaje vir o v , od k at erih so nek at eri bili dok ončani ozir oma r ealizir ani mnogo k asneje, na primer izdaja risb utr db Gio v annija Pier onija ali obja v a k art jože - finskih v ojaških merjenj it d. Ena od izdaj, pri k at erih je sodelo v ala nazadnje, je obja v a F abijančiče v e Zgodovine ljubljanskih sodnikov in županov. Z de lom je postala v elik a pozna v alk a najr azličnejšeg a ar hi v sk eg a gr adi v a, posebno v Ar hi vu R epublik e Slo v enije. Zar adi dolgoletneg a dela pri ar hi v sk em nasledstvu po a v str o-ogrski monar hiji pa je bila tudi ena najboljših pozna v alk 216 Osebne vesti || Personalia dunajskih ar hi v o v . Pr a v tak o je postala izjemna pozna v alk a ar hi v skih pomožnih v ed, posebno no v o v eških r ok opisnih k urzi vnih pisa v . Umk o - v a je k ot spec ialistk a za ur ejanje in popiso v anje ar hi v sk eg a gr adi v a pripr a vila str ok o vne podlage za popiso v anje r azličnih zvr sti ar hi v sk eg a gr adi - v a, posebno še t o vrstne podlage za prvi ar hi v ski r ačunalniški pr ogr am Armi da. S v et o v ala je tudi pri pripr a vi podzak onskih akt o v o popiso v anju. Ni sode lo v ala le z Ar hi v skim društv om Slo v enije, ampak je sodelo v ala tudi pri r azličnih ar hi v skih pr ojektih zv eze ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije. P ozna v anje ar hi v skih vir o v se k aže v nje - nih zgo do vins kih r azpr a v ah in člankih, med k at e - rimi je najti pr a v e pog loblje ne študije. P os v etila se je gospodarski zgodo vini, od agr arne zgodo - vine, lo v a, ribo lo v a do pr ometa (posebno pog lo - bljeno zgodo vini plo v be po Sa vi in Ljubljanici), k ugi, zvrst em dok umentarneg a gr adi v a (matič - ne knj ige, ur barji it d.), izs elje v anju Slo v ence v in izseljeništv u, kr anjskim deželnim stano v om, Kr anjski kmetijski družbi, kr aje vni zgodo vini, zgodo vini ar hi v o v it d. Za Enciklopedijo Slo v enije je pripr a vila besedila za triind v ajset gesel. Obja - vila je in v entarje gr aščinskih ar hi v o v K ostanje vi - ca, Plet erje in Stična t er v d v eh zv ezkih in v entar gospostv a Dol z naslo v om Erbergi in dolski arhiv . S t em je Ema Umek z izr edn o v estnostjo, natanč - nostjo in str ok o vnostjo ses ta vila in v entar , ki je r ezultat njene obdela v e obsežneg a gr aščinsk eg a ar hi v sk eg a f onda. Čepr a v bi si zar adi s v ojeg a dela zaslužila že mnogo pr ej, je dokt orir ala šele leta 1990 z diserta cijo Erbergi in dolski arhiv , k o so jo k olegi pr eprič ali, naj s v oje obsežno znanje v en - dar le f ormalizir a še z dokt orskim naslo v om. Pripr a v ljala je ar hi v sk e t ematsk e r azsta v e s k atalo gi, pr eda v anja in publik acije o ar hi vu in ar hi v sk em gr adi vu t er št e vilne priložnostne pr e - zentacije gr adi v a in ar hi v sk e deja vnosti. Med v e - čjimi r azsta v ami, pri k at eri h je sodelo v ala in se jim pos v etila s posebno ljub eznijo, so bile r azsta - v e o slo v enšči ni v dok umentih, nacionalnih pr o - gr amih pri Slo v encih, Cank arju, r ef ormaciji in o pomembnih slo v enskih osebnostih, ki so delo v a - le v tuji ni, z naslo v om Imeli so dve domovini. R a z - sta v a o slo v enščini, je bila posta v ljena leta 1971 in nat o v dopolnjeni obliki zno v a leta 1982. Uv edba ar hi vistik e za zgod o vinarje v f a - k ult etni študij leta 1978 je bila posledica tudi njenih prizade v anj. Od leta 1978 do 1988 je v o - dila v aje iz ar hi vistik e na zgodo vinsk em oddelk u filozof sk e f ak ult et e v Ljubl jani. V šolsk em letu 1987/88 pa je v Ar hi vu Slo v enije or g anizir ala še posebno pog lobljen seminar , namenjen študen - t om zgodo vine. T am so študenti obr a vna v ali t e - stament e, zapuščinsk e in v entarje in drugo ar hi - Dr. Ema Umek 14. 4. 2019 s šopkom, ki ga je prejela kot rojstnodnevno darilo od sodelavcev Univerze za tretje življenjsko obdobje. 217 Letnik 42 (2019), št. 1 v sk o gr adi v o. Št e vilne študent e je na v dušila za r azisk a v e po ar hi v sk em gr adi vu in za ar hi v sk o delo, obenem je pomag ala študent om pri pripr a vi diplomskih del. Pripr a vila in v odila je prv e t ečaje iz nemšk e paleogr afije, ki jih je or g anizir al Ar hi v Slo v enije. Prizade v ala si je za u v elja vit e v ar hi vistik e v r azisk o v alni sf eri in mednar odni izmenja vi. K o je bila dir ekt orica, je posebno skr b namenila k adr om in njiho v emu nadaljnjemu izobr aže v anju. Sodela v ce je spodbujala k vpisu na znanstv eni magistrski in do k orski študij, z namenom, da pripomor e tudi k bolj - šemu vr ednot enju ar hi v sk eg a dela. T o je imelo za posledico št e vilna magistrsk a in k asneje dokt orsk a dela, ki so jih pripr a vili ar hi visti, obenem pa tudi u v elja - v ljanje Ar hi v a Slo v enije. Med ar hi visti je bila pobudnica sist ematičneg a r azisk o v anja, e videntir a - nja in snemanja ar hi v sk eg a gr adi v a, pomembneg a za zgodo vino Slo v ence v v tu - jih ar hi vih. P osledično pa je or g anizir ala in v odila t o vrstno e videntir anje na Ma - džarsk em, v A v striji in Italiji. Prizade v ala si je za vrnit e v odtujeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a iz Ital ije. Od leta 1976 je delo v ala k ot ek spert v k omisiji za vr ačanje ar hi v sk eg a gr adi v a na podlagi spor azuma med R epublik o A v strijo in Jugosla vijo iz leta 1923 in pr ot ok ola iz leta 1958. Za s v oj prispe v ek k r azv oju Ar hi v a R epublik e Slo v enije je leta 1987 pr eje - la visok o drža vno odlik o v anje r ed dela z zlatim v encem. Ar hi v sk o društv o Slo v e - nije pa ji je za delo v društvu in prispe v ek k r azv oju ar hi v sk e službe na Slo v en - sk em podelilo priznanji leta 1984 in 1994 t er jo leta 1996 spr ejelo med častne člane. Leta 2006 pa je za s v oje ži v ljenjsk o delo pr ejela Ašk er če v o nagr ado. Z obja v ami ar hi v sk eg a gr adi v a, str ok o vnimi članki, delom v ar hi v skih k o - misijah in pri vzgoji št e vilnih mlajših k olego v je dala neizbrisen pečat slo v enski ar hi v ski str oki. V edno br ez neje v olje je bila pripr a v ljena pomag ati ne le sodela v - cem, ampak v sak omur , tudi študent om, r azisk o v alcem in ljubit eljem. Obenem še v edno poudarja v elik pomen, ki g a ima skr b za ar hi v sk o gr adi v o in pozna v a - nje pr et eklosti s v ojeg a nar oda. K ot je dejala v neda vnem int ervjuju za časopis Delo : »K er pr emalo poznamo našo pr et eklost , so marsik at er e odločitv e po vr - šne. Zgodo vina ni samo tist o, k ar je napisano v zgodo vinskih knjig ah. Zgodo vina so dok umenti, ki jih je tr eba poznati, poznati tudi njiho v časo vni in situacijski k ont ek st , pomembne dok ument e pa je potr ebno tudi obja viti.« 1 O v sest r ansk em in bog at em delu Eme Umek lahk o pr eber emo v št e vilnih prik azih: P et er Ribnik ar (Kr onik a 37/3, 1989); Jože Žontar (Ar hi vi ХП, 1989; Zgodo vinski časopis 43/1, 1989 in Ar hi vi XXII, 1999); Marija Oblak Čarni (Zgo - do vinski časopis, 53/1, 199 9 in Zgodo vinski časopis 20 19); Janez K os (Kr onik a 57/3, 2009); v Slo v ensk em biogr af sk em lek sik onu (13. zv . T rubar– V odaine, Slo - v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti 1982). Leta 1999 je k ot posebna št e - vilk a Arhivov (XXII, 1999) izšel » Zbornik ob sedemdesetletnici dr . Eme Umek«. Sr ečanja z dr . Umek niso le sr ečanja z osebo v sestr ansk eg a in pog loblje - neg a r azume v anja zgodo vine, ampak tudi sr ečanja z osebo šir ok eg a duho vne - g a obzorja. Dokler ji je zdr a vje dopuščalo, je bila stalna abonentk a ljubljanskih g ledališč, filharmoničnih k oncert o v , obisk o v alk a muzejskih, lik o vnih in drugih r azsta v , spr emlje v alk a str ok o vne ar hi vistične in zgodo vinsk e lit er atur e t er le - poslo vja. T ak o zar adi službenih dolžnosti k ot lastneg a int er esa je pogost o in r ada pot o v ala t er bila r eden gost v e vr opskih k ulturnih sr ediščih. P o upok ojitvi je pr eda v ala zgodo vino na uni v erzi za tr etje ži v ljenjsk o obdobje. Za slušat elje je or g anizir ala in v odila zelo poučne ek sk urzije. Že šestind v ajset let je članica ljubljanskega sor optimističneg a kluba, v k at er em so zbr ane uspešne žensk e r azličnih poklice v in k arier z namenom po v ezo v anja z drugimi »sor optimistk a - mi« po s v etu. Ug aja ji dobr odelno poslanstv o kluba. Ne nazadnje pa je dr . Ema Umek tudi donat or k a. Neda vno je poklonila Nar odnem u muzeju Slo v enije izje - 1 Int ervju z dr . Emo Umek z naslo v om: » V r azvitih družbah je drža vni ar hi v eden od atribut o v drža vnosti, pri nas žal ni«, Delo 6. no v ember 2018. 218 Osebne vesti || Personalia mno dr agoceno muzealijo, in sicer aliančni gr b družin A uersper g-Kaiserst ein iz začetk a 18. st oletja. 2 Kljub t emu da so ji leta prine sla št e vilne t eža v e, se ne prit ožuje. V s v oji po - ziti vni nar a vnanosti je sr ečna, k er je v ži v ljenju dobila v elik o dobrih prijat eljic in prijat elje v , od k at erih so nek at eri še v edno z njo. Ob častitlji v em jubileju smo ji h v ale žni za njen v elik prispe v ek pomoč t er znanje, ki nam g a je posr edo v ala in ji želimo pr ed v sem zdr a vja, v upanju, da bi nas še dolgo na v diho v ala s s v ojim pogumom in optimizmom. Mat e vž K ošir Sedemdeset let mag. Aleksandre Serše V visoki pomla di 2019 je s v oj 70. r ojstni dan pr azno v ala mag. Alek sandr a Serše, zgodo vinar k a, ar hi vis tk a, ment orica, naša dr ag a sodela v k a in prijat eljica. Sk or aj v so s v ojo službeno k arier o je pr eži v ela v slo v ensk em drža vnem ar hi vu, najpr ej k ot ar hi vistk a v sekt orju za obdela v o, e videnco in upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a, pozneje k ot samos t ojna s v et o v alk a-ar hi vistk a za upr a v o od 1850 do 1918. Ob k oncu leta 2001 je postala s v et o v alk a dir ekt orja, jeseni 2006 pa v odja oddelk a za inf ormacije, dok umentacijo in t ehnične naloge. P o sk or aj 33 letih ar hi v sk e službe je k onec leta 2009 odšla v pok oj. Saša se je r odi la v Ljubljani v družini int elektualce v , učit eljice in inženirja. Mati je bila po r odu Madžar k a, pot omk a plemiče v , zat o je Sašin mat erni jezik pr a vzapr a v madžarščina. Mladost je pr eži v ela na P oljanah, v t . i. R deči hiši, pozneje se je s starši pr eselila na Prule. Osno vno šolo je obisk o v ala na P oljanah, nat o pa se je vpisala na klasično gimnazijo, ki je imela pr ost or e v današnji Gimnaziji Jožeta Plečnik a. Saša je bila nadarjena za jezi k e; v letih izobr aže v anja in pozneje se je dobr o nau - čila ang lešk o, nemšk o in fr ancosk o, k ot s v oj mat erni jezi k ob v lada madžarščino, od mame, ki je pouče v ala med drugim tudi sr bohrv aščino, se je naučila še t eg a jezik a. Klasična izobr azba ji je dala s v et o vnonazorsk o širino, a tudi sposobnost analitičneg a in logičneg a r azmišljanja. P o gimnaziji se je na ljubljanski Filozof ski f ak ult eti vpisala na študij samo - st ojne zgodo vine. Na oddelk u za zgodo vino je študir ala v gener aciji sk upaj s po - znejšimi k olegi ar hi vistk ami in ar hi visti Marjet o Matije vič, Darink o Drno v šek, Metk o Gombač, Kristino Šamper l Pur g, Emico Ogrizek in Mir anom Kaf olom t er št e vilnimi priznanimi zgodo vinarji, med drugimi z Dar jo Mihelič, Jer o V odušek Starič, R ajk om Br at ožem in Jožet om Ciper let om. Diplomir ala je leta 1975 z de - lom »Primerja v a Slo v ensk eg a biogr af sk eg a lek sik ona z A v strijskim biogr af skim lek sik onom«. Sicer je po mat eri podedo v ala ug lajenost in izbr an način v edenja, po očetu pa očitno sist ematičnost in natančnost pri delu. Čepr a v nik ak or noče izst opati ali biti v sr edišču pozornosti, je hitr o opažena in si jo ljudje zlahk a zapomnijo. Ne le po atr akti vnem videzu , tudi po načinu k omunik acije in t oplem odnosu do ljudi je posebna, zat o je priljubljena in v edno po v sod lepo spr ejeta. K o je bila še v službi, je prihajala na delo z začrtanimi cilji za v es dan in bila ob k oncu delo v - nik a nesr ečna, če se ji ni v se izt eklo po načrtih. Njeno str emljenje k popolnosti pa v endar le ni dlak ocepsk o in pri sk upinsk em delu je v edno pripr a v ljena na k ompr omise. 2 V eč o gr bu in donaciji bo mogoče pr ebr ati v naslednji št e vilki publik acije Argo, Časopis sloven- skih muzejev 62 (2019), št . 1.