Čemi izvodu Din S —
Leto L
'/ivda vsak čt irtet SJ,ir -rni!;a fctno Din 30' —
t d.dfitvo in uprava, r iodvorska ttiira šl. 'd v L:ubijani
f einioa št 3770
; n t. M-,., račun št. H) 499
Svofi k svojlisi?
Prvodecenibrske misli
1. decembra bo preteklo 16 let od dne jugoslovanskega zedinjenja. Vesel bi moral biti ta dan in srce vsakega dobrega Slovenca, Hrvata in Srba naj bi se z najglobljim zadoščenjem radostilo ob našem na-rodnerri prazniku. In če bi bil tvorec jugoslovanskega zedinjenja, naš veliki narodni kralj Aleksander I. še med nami, bi tudi bilo tako. Tako pa so naša srca še vedno polna tuge, ker niso mogla preboleti strašne izgube, ki nam jo je z izdajalčevo roko zadal tujčev strel.
Navzlic svoji veliki tugi pa je naš narod ohranil strahotno mirnost živcev. To naj bo resno opozorilo vsem, ki se jim nekaj blede o slabosti Jugoslavije. Jugoslavija je močna država in nikomur ne svetujemo, da se o tem pobližje prepriča. Naš narod je miroljuben. Za to je dal že nešteto dokazov. Tudi te zadnje težke tedne jih daje v obilni meri. Vsi pošteni narodi priznavajo, da se spričo take žalitve ne da zamisliti večja zmernost, kakor pa jo kaže Jugoslavija, ki polaga največje žrtve na oltar miru.
Prav tako gotovo, kakor je naš narod iskreno vnet za svetovni mir in za mir s svojimi sosedi, prav tako gotovo pa je pripravljen vedno in z vsemi sredstvi braniti svojo državo, svojo neodvisnost in svojo skupnost pred vsem! sovražniki.
Na dan !. decembra, na veliki dan jugoslovanskega narodnega praznika povedo bojevniki, ki so organizirano jedro slovenskega naroda, ki zbirajo okoli sebe ogromno večino Slovencev in imajo zategadelj pravico in dolžnost govoriti v njihovem imenu, vsemu svetu:
Jugoslavija ni umeten stvor, ampak je ostvaritev stoletnega hrepenenja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Z njo so Slovani na jugu srednje Evrope prišli do svoje neodvisnosti, svobode in politične moči, ki ie ne bodo nikdar več dali iz rok.
Vsa današnja Evropa, pa tudi ves ostali svet se zvija v krčih in le prepogosto se v krvi obravnavajo domači računi in obračuni s sosedi. V Jugoslaviji je več miru kot drugod. Naše domače zadeve pa nobenega tujca nič ne brigajo in grenko razočaran bo vsak, ki si od njih obeta kakega haska «ase. Kraljevina Jugoslavija je granitna skala, ob kateri si bo razbil glavo vsak na-skakovaiec.
JI-
Ob 16-letnici zedinjenja moramo žal Ugotoviti, da so se povampirili tisti, ki so k 1914. zanetili svetovni požar. Habsbur-2ani, ki so stoletja tlačili slovanske in ro-nianske narode Podonavja, ne morejo pozabiti svojih sijajnih in naših mračnih časov. Domišljavo madžarsko plemstvo se ne zadovoljuje s tem, da ima vso madžar-sko zemljo, ogrski kmet pa nič (in je temu 2ato povsod bolje na svetu kot pa doma), niarveč bi hotelo vzeti zemljo še prekmurskemu, hrvaškemu, srbskemu, slovaškemu 'n rumunskemu kmetu, ki je v madžarskih casih ni imel in so mu jo dale šele svobodne narodne države.
K tej »legitimistični« in laži-revizijoni-s jčni svojati se je pridružil še zemlje in njenih, zakladov lačni imperijalizem slovi-11 Junakov, ki so pogumnejši z jezikom ne-So mož proti možu... In Evropa ne more Driti do miru pred elementi nereda, Podo-navje pa ne do splošnega dela obnove, ki Sa vedno in vedno motijo njegovi stoletni trinogi.
r Jugoslavija se je obrnila do Društva na-odov z zahtevo, da se kaznujejo krivci za ursejski zločin. Ženevska naprava ima . ®daj priliko pokazati, kolika je njena moč r njena morala. Evropa bo, v tem prime-jn ’ e tedaj dokazala, da ji je res do reda tjj ni.lru’ če bo z vso jasnostjo povedala, da ,n n<c z »legitimizmom«, nič z revizijoniz-. m po madžarskem in laškem receptu in ke t°‘,absb«r§ki časi že 1. 1918. za vse ve-
ekoy minuli. Dokler se to ne zgodi, bo roli in0ra*a vsaka, še tako poštena in mi-
Juona država sama skrbeti za red okoli
Prinašamo spodnje poročilo o zborovanju, ki je že zdavnaj minulo. Zalibog pa je predmet, o katerem se je razpravljalo, danes še vedno, morda še bolj aktualen.
O tem zborovanju, ki se je pred tedni vršilo- v Unioni, so naši dnevniki že prinesli več ali manj izčrpna poročila. Zborovanje, ki mu je blestelo na čelu drugače prekrasno geslo »Svoji k svojim«, ni mog.lo delovati na poslnšavoe prepričevalno in sicer prvič radi tega ker je publika očevidno smatrala neke organizatorje za premalo kvalificirane, da bi mogli to geslo zastopati v celoti, drugič pa zato, ker je pri današnjem stanju trgovskega gospodarstva zelo težko izvajati to načelo brez občutljivih vsaj notranjih, če ne zunanjih nasprotij. Toda ne glede na v,se to, je uspeh zborovanja vsaj v toliko blagodejen, da so se raz-čistiili nekateri pojmi, čeravno morda v taki smeri, kot izpooetka ni bilo pričakovati.
Velik del zborovanja je izzvenel v protest zoper Bat’o, s katerim se tako tragično morata boriti naša čevljarska obrt in industrija. Ker govora, ki je silno zanimiv, ni prinesel noben dnevnik, ga podajamo našim bralcem — na žalost le v izvlečku radi pomanjkanja prostora.
Zastopnik čevljarjev, g. Kristan iz Ljubljane je, v kratkem povedano izvajal naslednje:
Cenjeni zborovalci!
»čez 300.<K)0 nas je obrtnikov im delavcev z našimi družinami in storilnost naše produkcije krije v več kot zadostni meri potrebo v celi naši državi. Niti enega para čevljev nam ni treba nositi iz inozemstva, niti ene nove domače tovarne ustanoviti, ker je sedanja kapaciteta popolnoma zadostna. Vsa ta lepo razvita domača obrt in industrija je zapisana smrti in to ne vsied gospodarske krize, ampak na ljubo Bat’i.
Široko' so odprta vrata tujemu kapitalu, da se je vgnezdil pri nas, da je zanesel v že itak preveliko domačo produkcijo neizd-ržen konkurenčni boj, da s svojo velikansko kapitalno močjo izrine, strga in gospodarsko popolnoma uniči stotisoče naših pridnih in poštenih domačih obrtnikov, delavcev in njih družin.
Ra poreče kdo, da nam je Bat’a prinesel napredek, ker je znižal cene čevljev, ker je nadomestil delavca s strojem in uvedel moderno produkcijo s tekočim trakom. Res je, takih dragocenih strojev si ne more nabaviti noben domač podjetnik, ker zahteva taka stvar naravnost ogromen kapital, kakršnega ne premore naš mali človek. Ali pa je res, da je tak razvoj za državo in za narod- koristen? Bat’a zaposluje danes kakih 1400 delavcev, dočim je svo-jčas, pred Bat’o živelo od te gospodarske
svoje hiše in se dogovarjati s prav tako ogroženimi sosedami, da se skupaj pobrigajo za izdatna jamstva miru.
*
Bojevniki, ki se združujejo v svoji veliki, vsenarodni organizaciji, v »Boju«, se na dan državnega praznika ogledajo okoli svoje velike domačije, kraljevine Jugoslavije, in povedo vsem nemirnežem z grmečim glasom: »Mir! Roke proč! Tu smo mi, stari znanci s Cera, iz Dobrudže, z Doberdoba, iz Kobarida in Kajmakčalana!«
Ko to povedo, pa še sami svojo in svojih rojakov vest pretehtajo in pravijo vsem, ki so dobre volje:
»Bojevniki hočemo močno državo, zakaj močni državi je mir zagotovljen. Država je močna, če je duhovno in gmotno na višini. Zato mora poleg čuječnosti na zunaj ter »duhovne in stvarne priprave državne in narodne obrambe«, kakor piše v naših pravilih, tudi »vsestranski napredek vsega našega naroda« biti naša glavna naloga..
Vsi moramo složno združiti vse svoje
panoge 127.000 delavcev, dočim je padlo število sedaj na 58.000 delavcev. Ostalih 69.000 delavcev s svojimi družinami je prepuščeno usodi, gladu, ter padajo v breme davkoplačevalcev in socijalnih ustanov.
Bat’ino delovanje je opustošilo to cvetočo panogo-, kakor opustoši vojska ali kuga deželo. Zamrle so- delavnice, ustavljeno je delo v industrijskih podjetjih, obrtniki, ki so živeli skromno -ali pošteno od dela svojih rok, so postali brezposelni proletarijat Gospodarska kriza onemogoča zaposlitev ogromnih tisočev brez-po-sehrih iz čevljarske panoge v drugih strokah in obup se polašča brezposelnih, ki ne najdejo- pomoči niti tam, kjer so jo upravičeni pričakovati.
Vi vsi veste, da Bat’a po določbah obrtnega zakona sploh nima pravice izdelovati usnjene obutve, kajti njegova koncesijska listina, ki mu jo je podpisal leta 1932 od nas izvoljeni narodni poslanec iti bivši minister g. dr. Kramer, govori le o izdelovanju gumijastega blaga.
Bat’ini čevlji niso poceni. Zmotna je nasprotna trditev, ker če pogledaš, kaj si dobil za svoj denar, potem vidiš, da sl to blago drago plačal. Imamo v Sloveniji par tovaren, fei prodajajo ravno tako, pa tudi boljše blago kakor Bat’a Po istih cenah kakor on, vendar ne morejo- naprej, nimajo- take mreže podružnic, ki Bat’a z njo gospodari na trgu, in nimajo tako bučne reklame, saj skoraj vsi časopisi vdano služijo Bat’i in odklanjajo njemu nasprotne vesti, kaj. ti Bat’a pomeni Inserate in inseratl so denar.
Bat’in socijalni in gospodarski sistem odklanjajo vse države. Kljub temu pa se Bat’a hvali napram nepoučeni javnosti s svojo socljailnostjo, službo občinstvu itd.
Naj citiram samo nekoliko odlomkov iz obširnega poročila centralnega tajništva delavskih zbornic o sistemu Bat’e:
»Svoječasno smo bili odločno proti temu, da se Bat’i dovoli ustanovitev njegove tovarne v Jugoslaviji. To svoje stališče smo utemeljevali poglavitno s tem, da bi se na ta način vnesel v Jugoslavijo zloglasen fevdalno kapitalistični sistem eksploatacije delavcev in nameščencev. Tajnost Bat’iinega velikega uspeha obstoji večinoma v tem, da je z ustanavljanjem posebnega tipa prodajne organizacije in delavnih pogojev v svojih tovarnah uspel na svoje »sodelavce«, t. j. na svoje prodajalce in delavce. Kakor je iz njegove zelo bučne in hvalisane reklame skoro vsem znano, je po-ko-jni Tomaž Bat’a proglasil, da je vse njegovo delo samo služba javnosti, ker on sploh ne zaposluje najemnih delavcev, ampak da so vsi samo njegovi »sotrudniiki«, kateri so polno udeleženi na dobičku. Že davno pa je v Čehoslovaški ugotovljeno, da to »sodelovanje« delavcev z lastniki Zllnskih tovaren obstoji mnogo bolj v udeležbi na zgubi kakor pa na dobičku. Delavec nikdar ne more vedeti, kako mezdo bo prejel koncem tedna. On mora -sprejeti toliko, kolikor mu daje. Sistem, po katerem se mezda izraču-
moči za gospodarsko rešitev in okrepitev ljudstva in države.
Bojevniki smo pristaši reda, pravice, zakonitosti, ravnopravnosti in krepkega, pogumnega, premišljenega in vztrajnega dela za gospodarsko povzdigo od narave tako blagoslovljene Jugoslavije v celoti, kakor za vsak njen posamezni del posebej. Naj cvete naša krasna kraljevina pod žezlom našega mladega vladarja Petra II., z njenim Čuvarjem in Krmilarjem Knezom Namestnikom Pavlom in Njegovima sotrudnikoma! Naj se razvija v redu in veselju v celoti in vseh njenih sestavnih, za vse čase nerazdružljivih delih!
Da se bo to doseglo, kliče Združenje borcev Jugoslavije vse bojevnike in vse ljudi, ki so dobre volje, da na zgodovinski dan 1. decembra ponove lansko sveto obljubo, da ne bodo odnehali prej, dokler ne ustvarijo močne, nepremagljive fronte poštenjakov v ceh državi, ki bo Jugoslaviji dala na znotraj duhovni, gospodarski in socijalni preporod, na zunaj pa zanesljiv in trajen mir in pravo mesto med svobodnimi narodi Evrope. Vladislav Fabjančič.
Zbor delegatov »Bola«
Banovinski odbor »Boja« je kot za to merodajni forum na svoji izredni seji, ki se je vršila dne 3. novembra v Trgovskem domuj v Ljubljani, soglasno sklenil, •tla se pravila »Združenja borcev Jugoslavije« prilagodijo sedanjemu stanju naše organizacije, da se predvsem ukine dosedanje kolektivno članstvo in da se prenese odločujoča moč na krajevne organizacije in skupine. S tem je tudi izvršil svoj sklep z dne 1. julija, ki ga je istega dne potrdil tudi zbor delegatov.
Spremembo pravil je Kr. banska uprava odobrila z odlokom šć. II No. 25688/1 z dne 20. novembra. Osrednji izvršni odbor Združenja borcev Jugoslavije sklicuje
ZBOR DELEGATOV
za 8. december ob 8. uri v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica, Ljubljana, s sledečim redom:
1.	Poročilo Osrednjega izvršnega odbora o stanju in organizaciji »Boja«.
2.	Volitve predsednika in obeh podpredsednikov Združenja, ostalih članov-Osrednjega izvršnega odbora in namestnikov, elanov in namestnikov banovin-siiega odbora, predsednika in štirih članov banovinskega nadzornega odbora ter banovinskega razsodišča.
3.	Določitev članarine, podpomine ir. ustanovnine.
Organizacije in skupine so dobile podrobna navodila.
Osrednji izvršni odbor Združenja borcev Jugoslavije.
nava, je delavcu neznan. Vrhutega pa sploh nima pravice razgovarjati ali pogajati se glede višine svojega zaslužka. Ta sistem obračunavanja delavske mezde je iznajden, izgrajen in izpolnjen v Zlimu ter prenešen v Borovo pri Vukovarju. Prvi korak sodelovanja naših domačih delavcev z Bafino tovarno v Borovu obstoji v tem, da so delali prvih 14 dni popolnoma brezplačno. Že po prvih dneh tega brezplačnega dela v Bat’ini tovarni se mora delavec navaditi na to, da ni omejitve delavnega časa in da je zakoni o osemurnem delavniku samo mrtva črka na papirju. Od starejših delavcev pa zve, da se nadurno delo1 sploh ne plača. Povodom ankete, ki je obsegala 300 delavcev, je ugotovljeno, da niti en delavec ne dela manj od devet in pol ur dnevno. 108 delavcev od njih je delalo po enajst ur dnevno, 69 dvanajst in pol do trinajst ur dnevno, preko 20 njih je delalo več kot štirinajst ur dnevno, okoli 14 delavcev je pa delalo petnajst ur dnevno. Delavni čas se točno začenja, ne ve se pa, kdaj se bo delo končalo. Dela se, dokler se ne napravi odrejena količina dela, pa če to traja tudi do polnoči. Bat’a ne pozna lenobe, on vrši služba javnosti. Dasi jasno besedilo zakona predvideva nagrado za nadurno delo, taka nagrada v Bafinih tovarnah ne obstoji. Delavci nosijo tudi materijalno odgovornost za napačno^ izdelano blago. Da bi delavci ne imeli vpogleda v mezdni obračun, se jim pri tedenskem izplačilu ne daje nikak obračun, kakor v drugih tovarnah. Bafina tovarna le na zunaj izgleda, da je dobro zgrajena. Zidovi so debeli komaj 10 cm, tla so iz betona, kurilne naprave so napačno instalirane, tako, da delavci pozimi zmrzujejo. Ventilatorjev ni. Delavci morajo piti vodo iz nehigijeničnega vodnjaka. Pred meseci sta se pojavila v tovarni griža in tifus, ter je komisija ugotovila, da se bolezen vedno bolj širi radi slabih higijenskih pogojev in radi slabe odporne sile izgaranega delavstva. Tovarniška uprava ni ničesar pod-vzela, da se prepreči širjenje epidemije. Nasprotno, ker se je bolezen pojavila predsvem med kvalificiranimi delavci, jih je zadržala pri delu, da ne bi obrat stal. Ko ie komisija drugič pregledala Bafine delavnice, je ugotovila, da se nahajajo' pri delu mnogi delavci, ki so že bili okuženi in bolni. Skupno je v teku treh mesecev obolelo okoli 600 delavcev. Pri tem je bilo 7 smrtnih slučajev. Kljub ponovnim zahtevam in odredbam merodajnih organov, uprava tovarne še tedaj ni podvzela vseh ukrepov, ki so jih ti organi našli za potrebne, da se omeji epidemija.
Tako izgleda v praksi veliki socijalni in humani značaj Bat’inega sistema, sodelovanja in službe javnosti.«
Tako pravi poročilo centralnega tajništva delavskih zbornic, kateremu verjamemo na vsak način bolj kakor pa kupljeni časopisni samohvali Bat’e. K temu poročilu naj dodamo še to, da je imel Bat’a pred par meseci velik konflikt s svojim delavstvom, kateremu ni plačal nadurnega dela. Znesek nadurnega dela je znašal v tem slučaju okoli 350.000 dinarjev. V kakšnih zgradbah mora delavstvo delati pri Bafi, se najbolj jasno vidi po tem, da je pred meseci veter odnesel vso streho tovarniškega poslopja v Donavo.
To je strahotna ilustracija delavskega »raja« Bat’e, ki neusmiljeno izkorišča jugoslovansko rajo. Ali niso vse fraze Bat’e o socijalnosti, o borbi za lepše življenje delovnega človeka, peklenski cinizem in krvava ironija, ako jih primerjamo z dejanskimi razmerami? In naši časopisi mu tiskajo vse kar želi, samo radi tega, ker jih dobro plača. Bata si drzne javno pisati, da se ne bori proti čevljarjem. Pri tem je pa že doslej uničil in spravil na beraško palico na tisoče in tisoče poštenih jugoslovanskih obrtnikov.
Ker Bat’a trdi v svojem proglasu Jugoslo-venski javnosti, katerega so prinesli v zadnjem časn naši časopisi, da se Bat’a ne bori proti čevljarjem, Vam hočemo dokazati z lastnim slučajem, da je ta Bat’ova trditev laž.
Ker sem obupal nad našimi borbami proti Bat’inim popravljalnicam, sem se odločil doseči kompromis med nami čevljarja in Bat’o. Pisal sem dne 25. decembra 1933 g. Janu Bafi, če opusti prostovoljno svoje popravljalnice, tedaj opustimo čevljarji vso borbo proti njemu.
Na ta moj dopis nisem dobil nikakega odgovora, pač pa sem dobil iz Bafine tovarne Bo--rovo-Vukovar dopis, da me takoj sprejmejo k Bafi v službo. Urglnal sem pri g. Janu Bafi v Zlinu odgovor na svoj prvi dopis z dne 25. dec. 1933. V teku osmih dni pa sem ponovno dobil dopis iz Bafine tovarne Borovo^Vukovar, da me ne morejo sprejeti v službo, ker ni mesta.
To vam je dokaz, da je Bafina trditev, da se ne bori proti čevljarjem — docela puhla in prazna.
Bafa trdi, da hoče postati največji davkoplačevalec Jugoslavije. Naj navedem samo to, da je plačal v letu 1933 za vse svoje podružnice v vsej državi 163.322 dinarjev pridobnine. Od tega zneska je plačal za tovarno v Borovu pri Vukovarju Din 32.663.40, za podružnico v Škofji Loki 65 dinarjev 32 para, na Bledu 391 dinarjev 96 para, v Ljubljani 4.276.89 itd.
Vi vsi pa veste, kako ogromna so davčna bremena, ki jih morajo plačevati Izstradani obrtniki, ki se nahajajo na robu propada in domače tovarne, ki se s težavo bore za obstanek. Vsak otrok lahko na prste Izračuna, od koga ima država večjo korist: ali od velefcapiitalistič-nega podjetja Bafe, ki plačuje minimalne davke, ali od ogromne množice jugoslovanskih obrtnikov, delavcev, trgovine in industrije.
Časopis »Slobodno Slovo« v Vukovarju poroča v svoji številki z dtae 22. sept. t. L, da je občinski odbornik mesta Vukovarja g. Stefančič na seji občinskega sveta poročal o nepravilnem plačevanju mestne trošarine, ter med drugim pravi, da soi se vršile pri plačevanju mestne trošarine velike netočnosti ter da mestne trošarine ni plačevala predvsem tvornica Bafa. To je veljalo meščane težke denarje, stotisoče, mogoče milijon ali pa še več dinarjev. Nadalje pravi gospod Stefančič, da je svoječasno stari občinski svet v Borovu sklenil, da se tovarna Bafa odcepi od občine Borovo in priključi Vukovarju. Ob tej priliki, da je gospod Stefančič kot urednik »Sremskih Novhi« napisal o tem članek, ki je bil sicer natisnjen, toda na intervencijo nekega Bafinega nameščenca' so lastniki »Sremskih Novin« uničili celo izdajo te številke, samo da članek ne izide.
Bafa tira kmeta v krizo; deloma uvaža gumi in s tem zmanjšuje povpraševanje po kožah, kar pomenja nižje cene, na drugi strani pa kupuje najslabše blago, takorekoč odpadke. Za
pošteno blago Bat’a ni kupec, zato pa daje mesar kmetu za kožo vedno manj. Z uvozom gu-mjiia in izdelavo gumijastih čevljev gre naš denar v inozemstvo', dočim kmet ne more spraviti svojih pridelkov v denar. S tem škoduje našemu narodnemu gospodarstvu in gumijasta obutev je za človeško zdravje škodljiva in nevarna, kakor to ugotavlja akt ministrstva socijalne politike štev. 6305 z dne 19. junija 1929.
Cenjeni zborovalci! V kratkih besedah sem Vam opisal sistem in delovanje Bafe, ki predstavlja danes velik in težak gospodarski in socijalni problem v naši državi. Na eni strani se nahaja v tej borbi, ki jo vodimo, velekapitali-stičnO' tuje podjetje, ki izkorišča Jugoslovane, na drugi strani pa stotisoči jugoslovanskih državljanov, obrtnikov, delavcev, trgovcev in njih družin, od katerih velik del se že danes nahaja na beraški palici po zaslugi Bafe, drugi pa vsak dan pričakujejo gospodarski pogin. Naša borba je pravična in poštena. Ne borimo
se kakor Bafa za milijonske dobičke, borimo se za zadnji košček kruha, za gospodarski obstoj, za življenje, za nas, naše otroke in naše žene. Ne prosimo, ampak zahtevamo pomoč od države, katere sveta dolžnost je pomagati nam v naši pravični, borbi. Mi smo pošteni davko-plačevaici, ki smo plačevali, plačujemo in bomo plačevali državi. Mi dajemo državi krvni davek, pripravljeni moramo biti vsak čas, da nas država pozove, da branimo s krvjo in lastnim življenjem njene meje. Zatirala in preganjala nas je mačeha Avstrija, toda prišel je dan maščevanja in otresli smo' se trinoga. Mnogo let je že preteklo od takrat, marsikaj se je medtem spremenilo. Toda zopet so se pririnili v prve vrste pod krinko nacijonallizma ljudje s tujo miselnostjo in s tujim srcem, eksponenti in zaščitniki tujega kapitala.
Ni najmanjšega dvoma, da je Bafa v naši državi tuj kapitalist. Začetek svojemu bogastvu in kapitalu, s katerim hoče zavojevati ju-
Kako globoko ceni in spoštuje naše ljudstvo svoje padle sinove, je dokazala zopet pretekla nedelja v Moravčah. Tamošnja krajevna organizacija Boja je priredila široko zasnovan žalni dan v počaščenje spomina svojih padlih občanov, ki jih je zelo veliko, in prireditev je v vseh ozirih dostojno izpadla.
Žalnega slavja pa se ni udeležilo le polnoštevilno domače članstvo, ampak prišli so bojevniki iz bližnjih in daljnih krajev. Naj omenimo oddelke vrlih kolesarjev iz Trbo-
velj in Litije, dalje oddelek pešcev iz Dola, ki so hodili dve do tri ure. Ko so bili vsi zbrani, so se postrojili v sprevod z državno zastavo na čelu, ovito s črnim florom ter krenili v cerkev, ki je bila kljub svoji ob-širnosti pretesna. Tu je nastopil z mogočno propovedjo vojni kurat tov. Bonač, ki je orisal duševne in telesne muke vojnih žrtev, spomnil se velikih borcev: kralja Aleksandra, generala Maistra in posebej še Martina Colariča. V svojem govoru je naglašal tudi sveto borbo za pravičnost in človeško moralo.
Po cerkvenem opravilu se je zgrnila množica okrog vojnega spomenika. Najprej je duhovščina z gosp. dekanom na čelu opravila molitve za padle, nakar je predsednik moravškega »Boja« tov. Cerar z ostalimi funkcijonarji kraj. organizacije položil pred spomenik lavorov venec s kratkim nagovorom. Nato je rojak polkovnik Andrejka po lepem uvodnem nagovoru položil lavorov venec pred spomenik moravškega rojaka Vege.
Po končanem žalnem sporedu se je sestopila množica članstva v vrste ter kljub pozni uri korporativno odkorakala v Ljud-
SEVNICA. Navzlic mnogoterim in večmesečnim oviram se je v nedeljo 18. t. m. vendarle vršil pri nas ustanovni občni zbor kraj. org. »Boja« v gostilniških prostorih Kragla Antona. Otvoril ga jc ob 8. uri predsednik pripravljalnega odbora tov. Krulej Ernest. Sporočil je, da se je do sedaj vpisalo 131 članov. Pred otvoritvijo se je spomnil umrlega tovariša, blagajnika pripravljalnega odbora Mlinariča Ivana, katerega spomin so prisotni borci počastili z vzklikom »Naj v miru počiva« in »Slava mu«. Spomnil se je tudi tajnika pripravljalnega odbora tov. Bonče Leopolda, ki ravno ob tem času potuje na svoje novo učiteljsko mesto na Železni sori v srezu ljutomerskem, v najbolj odročno mesto Dravske banovine. Dasiravno vesten in in priden sokolski in narodni delavec, rezerv-
goslovanskl trg in si zasužnjiti jugoslovanskega konsumenta, je napravil med svetovno vojno, torej v onem času, ko smo krvaveli na raznih frontah in so naše družine stradale in trpele v zaledju.
Vas pa, cenjeni zborovalci, pozivam, da se držite gesla »SVOJI K SVOJIM«, da kupujete samo domače blago, ki je izdelek domačih rok, Vaših sodržavljanov. Kdor je resničen Jugoslovan po srcu in prepričanju, ne bo kupoval tujega blaga,,ker s tem podpira samo tujca, kateremu je jugoslovanstvo samo maska in do'-brodošla pretveza za profit. Trdno pričakujemo, da nas boste podpirali v naši težki in pravični borbi moralno in materijalno. Ako podpirate nas, podpirate sami sebe.«
Tako čevljarski zastopnik. Jasne besede, ki jih mora vsak razumeti, kdor je dobre volje in čistega srca. Zato ne sme biti našega člana in somišljenika, ki ne bi podpiral pravičnega prizadevanja naših obrtnikov.
ski dom. Pred nabito polno dvorano je otvoril sestanek predsednik tov. Cerar, nakar se je polkovnik tov. Andrejka v uvodu svojega govora spominjal najprej tragične smrti viteškega kralja Aleksandra, kateremu je vsa dvorana zaklicala trikratni »Slava!«
V neizmerni žalosti ne smemo kloniti glave, mi moramo gledati v bodočnost in se potruditi izpolnjevati dedščino blago-pokojnega kralja, držati se neomadeževane kraljeve politike ter posvetiti naše telesne in duhovne sile Nj. Vel. mlademu kralju Pe-
tru II. iii njegovemu namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu, čuteč vedno zadnje besede in glas umirajočega nepozabnega ; kralja Aleksandra L: »Čuvajte mi Jugoslavijo«.
Dalje je podal poročilo o situaciji in organizaciji »Boja« od zadnjega sestanka in razložil program »Boja«, posebno kar se tiče gospodarskih načel, kakor potrebo stanovske skupščine, kmetske zbornice, gospodarskega načrta, zakona o minimalnih mezdah itd. Zaključil je svoj govor s povdarkom, ako bo zadovoljna vas, bodo zadovoljni tudi mesto, banovina in država. Govor je bil sprejet z navdušenjem.
Sledeči govornik tov. Matičič je vzneseno povzdignil svoj glas proti moralnim krivcem marsejskega zločina ter spominja! na najvišjo avtoriteto, ki so jo naši dedni sovražniki sicer močno zadeli, a svojega cilja niso dosegli: avtoriteta jc ostala, ves narod je avtoriteta. Dalje je govoril o križih in težavah, ki tlačijo naš narod, končno pa je članstvo zaprisegel: zvestobo državi, svojemu narodu. Boju« in njegovi sveti borbi.
Za Moravče ostane nedelja 25. nov. velik dan.
ni oficir, tajnik »Sadjarske in vrtnarske podružnice« ter redni nedeljski gospodarski predavatelj je moral zapustiti svojo ženo, otroke in posestvo ter iti v daljino. Po teh uvodnih besedah je prišel na dnevni red. Predsednik Krulej govori kot prvi žalni govor po Nj. Vel. blagopokojnem kralju Aleksandru T. Nato govorijo pozdravne govore še zastopniki krajevnih organizacij Raj-henburg, tovariš Fabjančič Avgust in Lipovšek, in Studenec, tov. Štojs ml. — S sklepom občnega zbora se vršijo nato volitve. Predsednik prečita zadevne člene pravil. Po kratkih debatah sc nato izvoli soglasno naslednji odbor: Predsednik Krulej Ernest, prvi podpredsednik Kozinc Franc iz Žabjeka, drugi podpredsednik Kasesnik Alojz, tajnik Livio Edvard, blagajnik Vrisk Miha, gospodar
nrnnmnTnmiiTfniTrrmTnTnTim^	tiuiiiiMüiiiiniiiiji
Žalni dan v Moravčah
Bojevniška spominska svečanost v [Loravčah.
Ustanovni občni zbori »Bola*
Smuk Henrik, arhivar Senica Franc. Odborniki: Lipovšek Franc, dr. Jesenko Rok, Petr-nel Joško, Turnšek Ivan, Blaznik Jože, Žve-glič Marko, Vrisk Franc, Jazbinšek Jože, Stopar Franc ml., Radič Anton, Zupančič Jože, jazbec Ivan, Žveglič Miha, Kozmus Ivan in Radi Miha, Namestniki: Kozinc Franc ml., Zelič Ferdo, Perc Jurij, Blaznik Leo, Zupan Miha, Bratec Ivan, Dr. Hribar, Kragl Maks, Šušteršič Ivan, Ivnik Martin, Štancer Franc, Romih Alojz, Wallant Franc, Vouk Pavel in Mlinarič Martin. Nadzorni odbor: Kozinc Martin, Teraž Franc, notar, Vimpolšek Jože, Kragl Anton, Zupanc Franc. Kot delegati za glavno skupščino udruženja so pa bili soglasno izvoljeni: tovariši Krulej, Ernest, dr. Jesenko Rok in Kozinc Franc iz Prešne Loke. Po volitvah se je soglasno določila članarina na letnih 6 dinarjev na člana. — Nato povzame besedo delegat 'osrednjega odbora tov. i abjančič Vladislav, ki v markantnih potezah očrta pravila organizacije, njen namen in cilje, kakor tudi gospodarski položaj, za kar žanje od prisotnih zborovalcev živahen aplavz. Njegov zaključek za kralja in domovino izzove veliko navdušenje. Končno se soglasno sklene poslati naslednjo brzojavko: Knez-Namestnik Pavie, Beograd. — Zvesti idejam Velikega Kralja-Mučenika, izražajo borci Jugoslavije na svoji ustanovni skupščini v Sevnici neomajno zvestobo in «danost Kralju Petru II. in Jugoslaviji, zaupajoč Vasi modrosti in domoljubju. — Predsednik Krulej Ernest, član banskega sveta za srez brežiški. — Ker se k slučajnostim nihče ne oglasi, zaključi predsednik občni zbor ob pol 11. uri.
MURSKA SOBOTA. V nedeljo, dne 25. novembra se je izvršil pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije za občino Murska Sobota-okolica. Zbor je vodil Rajner Imre, posestnik in podžupan iz Bakovec. Po lepi komemoraciji za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem in izrazih udano-sti in zvestobe Kralju Petru II. je tovariš Vidmar iz Ljubljane govoril o vzrokih, ciljih in stanju »Boj-a« tako odkrito in iskreno, da nas je vse navdušil za ta pokret. Gromki aplavz mu je bil dokaz, kako nam je govoril iz srca. Tov. Bajlec Franc iz M. Sobote je nato razložil pravila naše organizacije. Odbor smo si izvolili sledeče: predsednik Celec Ferdo, župan iz Rakičana; podpredsednik Rajner Imre, pos., Bakovci; tajnik Titan Franc, pos.. Krog; blagajnik Ratnik Štefan, pos., Krog. Odborniki:	Kovač
Alojzij, kovač, Bakovci; Mataj Franc, gostilničar, Krog; Jančar Franc, pos. sin, Bakovci. Namestnik: Lukač Franc, mlinar, Bakovci. Nadzorni odbor: Perkič Franc, čevljar, Bakovci; Durič Ferdo, posestnik Rakičan. Upamo, da bo ta odbor znal v najkrajšem času zbrati okoli sebe vse Občinarje, kajti čas hiti.



kali, pa se je le uresničilo: v nedeljo, dne z5. novembra, smo definitivno ustanoviti krajevno organizacijo »Boj-a« za našo občino. Zbralo se je 150 mož in fantov. Zbor je vodil tov. Schadl Štefan iz Tišine, ki je uvodoma imel prisrčen govor o blagopokojnem kralju Aleksandru I. S »Slava« klici in enominutnim molkom smo se spominjali tega našega največjega kralja, nato pa smo obljubili kralju Petru II. zvestobo in udanost. Po teh navdušenih manifestacijah je razložil cilje, program in stanje »Boj-a« tov. Vidmar Stane iz Ljubljane. Njegov nadenourni govor je užgal v nas vseh trdno upanje na ozdravljenje naših prilik potom »Boj-a«, zato gremo tudi vsi vanj. Tov. Bajlec Franc iz M. Sobote je na to razložil pravila našega društva, ki smo jih soglasno in z navdušenjem sprejeli» Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Schadl Štefan, pos.. Tišina; podpredsednik LIari Matija, pos., Sodišinci: tajnik Gabor Josip, pos. sin, Tropovci; blagajnik Srdt Štefa*1’ pos., Tišina; odborniki: Kiihar Jožef, pos»’ Gradišče; Šiftar Pepi, pos., Petanjci; Kloi>' far Ivan, pos., Murski Petrovci: Gibičar šie' fan, pos., Cederovci; Kreft Viktor, pos. Petanjci. Namestnika: Ružič Anton, pos. sie» Tišina; Farič Jožef, pos. sin, Tropovci. zorni odbor: Varga Alojzij, pos.. Gradišče» Kous Anton, pos., Petanjci; Lejko Vikto,’’ pos., Gederovci. Ta odbor nam je dokaz, pos., Tropovci: Sinko Leopold, pos., Gederov' ci. Ta odbor nam je dokaz, da bo naša org3' uizacija.ena najmočnejših v srezu.
RANKOVCI V PREKMURJU. Pri nas ^ je vršil v nedeljo, dne 25. nov., ustanova občni zbor krajevne organizacije »Boj-a« občino Kupšinci. Tov. Majcan Franc iz RaD. kovec se je najprej s prisrčnimi beseda«1 spomnil blagopokojnoga Vitežkega kraU Aleksandra 1. Zedinitelja, nato pa podal be sedo tov. Vidmarju iz Ljubljane. Takih he^ sedi, toliko poštenosti, resničnosti P« *e ” , smo čuli. Navajeni smo, da hodijo k nam o vorniki s polno obljub, da polove naše g a
sove. Borci pa ne, ozdravljenje naših obupnih prilik hočejo, utirajo nova pota za zmago resnične ljudske volje in boljšo bodočnost. Ni čuda, da smo se po govoru tov. Vidmarja takoj vsi izjavili za program »Boj-a«, posebno tudi naša mladina. Tov. Vidmarju iskrena hvala in na svidenje. Tov. Bajlec Franc iz M. Sobote je na to razložil pravila našega društva, ki smo jih vsi navdušeno sprejeli ter si izvolili sledeči odbor: predsednik Majcan Franc, pos., Rankovci; podpredsednik Gider Jožef, pos. in fotograf, Vanča-va-: tajnik Ullen Franc, dijak, Rankovci; blagajnik Ratnik Alojzij, pos., Rankovci. Odborniki: Šohar Viktor, pos. sin, Rankovci; Maroša Ludvik, pos., Černelavci, šoštarec Franc, pos., Vančavas; Vučak Aleksander, ključavničar, Kupšinci, Ratnik Jožef, trgovec, Rankovci. Namestnika:	Kiihar Franc,
pos., Rankovci; Gomboc Kalman, pos., Borej-ci. Nadzorni odbor: Šohar Štefan, pos., Rankovci; Vogrinčič Ivan, pos., Kupšinci; Voroš Franc, pos., Borejci; Števanec Jožef, pos., ^ ančavas. Prepričani smo, da bo šel novi odbor z vso silo in ljubeznijo na delo za dobrobit nas vseh in za vsesplošno zmago načel Boja«.
SROMLJE. Dne 25. novembra ob 8.15 otvori v gostilni tov. Suše sklicani ustanovni občni zbor predsednik pripravljalnega odbora tov. Stergar Anton. Pozdravi vse navzoče, kakor tudi odposlanca osrednjega izvršnega odbora tov. Škrbca Franja. V kratkih besedah je podal življenjepis preminulega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, s katerim je padel naš najvišji poveljnik in bojni tovariš za svoj narod, mir, red in pravico. Slava, slava, slava mu! Obenem pa izraža po mislih vseh navzočih udanost našemu mlademu Kralju Petru II. in mu kličejo vsi: Živijo! Nato je podal tov. Stergar besedo tov. Škrbcu, ki je prisrčno in natančno raztolmačil pomen, kakor tudi pravila organizacije »Boja«. Soglasno so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik tov. Stergar Anton, posestnik. Volčje štev. 17; podpredsednik tov. Cizelj Julij» drevesničar, Curnovec št. 35; tajnik tov. Suša Franc, gostilničar, Sromlje št. 22; blagajnik tov. Petan Alojz, viničar, Sromlje 5; odborniki: Kos Martin, posestnik, Silovec; Rožman Beno, Krošl Franc, Pinterič Franc, Polšak Jurij, Kostanjšek Stanko, Petan Martin, Klemenčič Martin. — Nadzorni odbor pa tov,; Krošl Jože, Levstik Jože, Matjašič Fran, Moum Jakce, Volčanšek Janez. Za predsednika izvoljeni tov. Stergar Anton se zahvali za zaupanje v imenu celega odbora, ih“ Poziva članstvo na vneto sodelovanje. Članarina se je določila na Din 0.50 mesečno ali Din 6 letno.
ARTIČE PRI BREŽICAH. Dne 25. nov. t. 1. je tukajšnja krajevna organizacija »Boja« Priredila ustanovni občni zbor v gostilniških Prostorih g. Ivana Petana, posestnika in gostilničarja v Sp. Pohanci. Vdeležilo se je Preko 150 članov somišljenikov. Prišli so tuđi predstavniki sosednih organizacij »Boja« 12 Zakota, Sromelj, Globokega, Leskovca in Rajhenburga, ki so pozdravili zborovalce in Pozivali k skupnemu delu. Nato je povzel besedo odposlanec osrednjega izvršnega odbora iz Ljubljane tovariš Franjo Škrbec in
nas hrabril v svojem govoru, da bodimo neustrašeni bojevniki za pravico, poštenje in zvestobo, ki so načela Združenja borcev Jugoslavije. Govornik je žel od navzočih neprecenljivo navdušenje. Odposlanec tov. Franjo Škrbec je s svojini govorom priboril privlačno moč k združenju borcev »Boj« vsestransko, tudi v vrstah dosedanjih nesomiš-Ijenikov. Ustanovni občni zbor je otvoril tov. Janez Metličar z lepim žalnim govorom za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L Izvolil se je sledeči odbor: za predsednika Metličar Janez, Artiče; L podpredsednik Zorko Janez, Obrež; II. podpredsednik Omerzo Jože, Glogovbrod; tajnik Žabka Miroslav, Dečno selo; blagajnik Grahek Janez, Dečno selo. Odborniki: Blatnik Franc, Artiče; Omerzo Alojzij, Arnovo selo; Pribo-žič Jože, Dečno selo; Benčin Anton, Trebeš; Umek Franc, Dolenja vas; namestniki: Lapuh Janez, Glogov brod; Cizelj Jože, Pohanica; Petan Janez, Dečno selo: Novak Franc, Dolenja vas; Omerzo Janez, Trebeš. Nadzorni odbor: Lapuh Jože, Obrež; Grahek Jože, Dečno selo.
Osemnajstletni Avgust Jenko je napisal 1. 1913 v »Preporodu«: »Voditelji slovenskega naroda pa so mislili in delali, kot bi ne smeli misliti in delati. Oblastno so se vedli na svojem visokem prestolu in prodajali narod za denar in osebno slavo tistim, ki so ponudili največ. Tako smo prišli na rob propada.
V večnem boju, a neprestanem konfliktu med latentno voljo narodov ter brezvestno in omejeno samovoljnostjo njegovih ofici-elnih »voditeljev« je seveda narod polagoma onemogel, otopel in postal nezmožen udej-stviti svoje naravne zdrave instinkte. Tako smo ostali Slovenci brez zgodovine!...«
Dopisi
TRBOVLJE. Dne 19. novembra 1934 smo spremili k zadnjemu počitku žalostno preminulega tov. Bučevca Antona. Mati zemlja je zopet sprejela v svoje naročje žrtev svetovne vojne. Tovariš nam pa bo ostal v dobrem spominu, dokler se ne snidemo vsi na zbira-
lišču vseh vojnih trum, v večnosti. Staršem, bratom in sestram pa naše iskreno in globoko sožalje.
Redni občni zbor skupine bojevnikov v Trbovljah se bo vršil dne 2. decembra ob pol 9. uri dopoldne v dvorani Ane Forte na Vodah. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora sigurno udeleži. Vstop s člansko legitimacijo.
Na praznik Ujedinjenja se naša skupina korporativno udeleži proslave. Udeležba obvezna. Zbirališča na določenih mestih.
MURSKA SOBOTA. Tudi mi kmetje iz Slovenske krajine se oglašamo. Hočemo se malo potožiti, mogoče nam bo potem lažje trpeti. Hudo je, da še nikdar ni bilo tako. Visoki davki, pomanjkanje vsega potrebnega, živina je šla, slamoreznice tudi in celo drva, ki smo jih pripravili za zimo. V slabi obleki, po večini brez čevljev bomo pozimi prezebali pri mrzli peči. Deca se nam smili, ker mora rasti v takem pomanjkanju! Kak rod bo zrasel iz te naše izstradane dece? Zrnja smo pridelali toliko, kar smo nazaj posejali, zato pri mnogih hišah že zdaj na jesen ni kruha. Zabele ni, svinj tudi ni več, zabelimo si s par kapljicami olja in ko poide to, ne vemo, kaj bo. Nekateri' so_ tako srečni, da imajo kak dinar, tisti si kupujejo loj. Ni čudno, da se morajo pri nas šole izpreminja-ti v bolnišnice. Kako dolgo bo še to trpelo? Živine imamo že čisto malo, vsak je prodajal, dokler je mogel, da je odrival plačila in dolgove. Pa še ta živina muka lačna v hlevih. Sena nimamo, cele slame živina noče žreti, ker ie vajena na sečko, a sečke nimamo več. S strahom gledamo v prihodnost. Ko ni živine, kje ho gnoj za naše polje? Kaj nam bo zrastlo, če ne bomo gnojili? In če letos prodamo vso živino pri tej slabi ceni, ne bo še za plačila in obresti dovolj. In kaj bomo prodajali prihodnje leto? Živina ne raste kot gobe po dežju, treba 2—3 leta trdega dela. Kar se pa tiče naših upnikov, jim povemo, da kmet že vsa leta dela z izgubo, trdo dela od zore do mraka in je vsak dan večji revež. Zakaj bi se denarnikom moralo množiti premoženje z obrestmi, ko za to ne trpe nič, niti z mezincem ne ganejo. Kdo bo potem še tako neumen, da bo delal, ko vidi, da je
vse zastonj in drugi brez vsega truda bogatijo. Ko bi ne bilo organizacije »Boj«, bi že davno obupali, tako pa se tolažimo s tem, da se zavzamete za nas. Kraljeve zadnje besede smo si vtisnili globoko v naša srca. Čuvati hočemo Jugoslavijo in naši predstavniki naj skrbijo, da bode kmetu dobro, da bo kmet zadovoljen in srečen, ne iz ljubezni do kmeta, ker ljubezni kmet ni vajen sprejemati, pač pa iz spoštovanja do našega Najvišjega Gospoda, našega viteškega Kralja. Kmetje Slov. Krajine.
SV. JURIJ PRI CELJU. Ustanovni občni zbor »Boja« se bo vršil v nedeljo, dne 2. decembra 1934 ob pol 9. uri dopoldne v gostilni pri Brežniku.
NOVO MESTO. V nedeljo. Dne 2. decembra 1934 priredi banovinska kmetijska šola na Grmu ob 9. uri strokovno predavanje. Predaval bo ravnatelj ing. Zupanič: o gnojenju vinogradov. Vinogradniki vabljeni.
LIBANJA. Pozdravljen »Prelom«! Prepričan sem, da z dosedanjimi vojščaki ne bo krenil na sebična, hlapčevska pota. Zato naj bo čistilec, budno na straži, ki bo ločil zrnje od plev. Bog vas živi, plemenite duše, da bo započeto delo tudi obilo blagoslova imelo. Mi borci iz svetovne vojne se zavedamo, da nam je med tolikim železnim smrtnim dežjem in po tolikem trpljenju življenje samo še darovano. Zato, glave po koncu! Srca kvišku, meč v roke, prelom z zaslepljenostjo, gnilobo, peklom!
PETROVČE. Že zopet se med našimi bojevniki nekaj šušlja in govori, češ, nekaj bo. Odbor je imel sejo in jirav gotovo bo nekaj iz tega. Toda kdaj in kje ter kaj bo? V nedeljo, dne 2. decembra ob 4. uri popoldne. Kje? V dvorani našega tov. St. Jelovška v Petrovčah. A kaj bo? Proslavo ujedinjenja bodo priredili. Tu jih imate, kaj si še vse umislijo. Kakšna bo le neki ta proslava? O prav lepa in pestra, kot že dolga leta sem ni bila nobena prireditev v Petrovčah. Ni mogoče? Zakaj ne! Saj program je vendar imenitno zamišljen. Kot 1. točka je pozdrav, nato F. Gradišnikova alegorija »1. december 1934.«, potem nastop pevskega zbora z izbranimi pesmimi, nato se uprizori 5. slika iz zgodovinske igre »Orli z Balkana«, sledi slavnostni govor, nadalje uprizoritev poezije v 2 slikah »Svitanje«, nato deklamacija »Otožno srce«, a prireditev bo zaključila živa slika naših borcev. Zares prav pester in zanimiv program. Bojevniki naše petrovške organizacije v zbor in pridite vse! Istotako prijateljsko vabimo vse tovariške sosednje organizacije, da se naše prireditve udeležite v čim večjem številu. Zato na svidenje v nedeljo 2. decembra v Petrovčah!
Uredništvo dobiva pritožbe o raznih ne-
pravilnostih, ki se baje dogajajo pri rubež-
nih in dražbah. Poživljamo vse prizadete, da
se obračajo naravnost na naše organizacije
v njihovem okolišu, ki imajo dolžnost za vsak resničen slučaj sestaviti zapisnik, ga opremiti z verodostojnimi pričami in pravilnimi podatki ter ga poslati naprej.
Ne zavrzite naših položnic! Poravnajte, če še niste, naročnino, drugače oddajte položnice prijateljem, da naročijo »Prelom«.
Trboveljski bojevniki.
Fabjančič Avgust:
Križev pot slovenskih fantov
(Iz spominov na deveto ofenzivo pri Kostanjevici J. 1916.)
Bilo je v drugi polovici meseca ok-lobra, 1. 1916. Druga stotnija 22. pohod-lleffa bataljona je čakala v barakah pod Vrhom Monte Zebio na (južnem Tirolskem povelja, da odrine v bojno črto.
rva in tretja stotnija našega bataljona s^a bili že v Monte Zebio. Bil je deže-jesenski dan. Ostra burja je brila po lstem skalovju, vmes pa je naletaval b*16^	stotnija se je tiščala v mali
araki, skozi katero je pihal mrzel ve-er ter nam skozi špranje prinašal obi-^ mokrote. Baraka je bila tesna in ti-I caii smo se v njej kakor sardine v škat-J1- Kdor je ležal, ni mogel vstati, kateri so sedeli, se niso imeli kam vleči, in ti-1 reveži, ki niso imeli kam sesti, so mo-potrpežljivo stati, dokler jim niso j/agi tovariši odstopili svojih prostorov. ° se je napravil mrak, pride poveljnik otiiije in ukaže nastopiti vsem s polno O.tao. 0Premo. Spogledovali smo se in si k- ili: Prišel je čas, da odidemo tja, r jevr skačejo svinčene muhe in železni stal-' ^re®teI nas Je poveljnik, ko smo bo'* V Vrs^aI1> pregledal je, če je naša 2aj,Ua 0Prema v redu, potem je pa uka-kait ^eC*ai VlS' llazaJ * * * * v barako in ča-»Ab V Pripravljenosti! Pri klicu
arm«, mora bili vsak na svojem mestu
v eni minuti! Razhod.« Vrnili smo se v barake, naslonili se ob stene, posedli po tleh in čakali opremljeni trenutka, ko bo zadonel klic »Alarm«. Vsak si je mislil: zdaj pa zdaj se to zgodi. In kaj potem? Ali ni že tam na drugi strani Monte Zebla nekje skrita in pripravljena svinčenka, ki mi bo še pred jutranjo zoro utrgala nit življenja? Težka so bila taka razmišljanja, posebno ker se je sem od bojne črte slišalo živahno streljanje.
Čakali smo in čakali celo dolgo noč v budnem stanju v pripravljenosti, a nikdo nas ni klical. Lahko bi se bili pošteno naspali, ne pa da smo morali celo noč prečuli v težki pripravljenosti. Šele ob šestih zjutraj smo nastopili ter po zajtrku odkorakali, pa ne v bojno črto na tirolski fronti, pač pa nazaj na postajo Caldonazo. Prijetno nam je bilo, ko smo se oddaljevali od bojne črte in ko je bilo grmenje topov vedno tišje. Zbijali smo vse mogoče šale. ki jih najbrž ne bi bili, če bi bili vedeli, kam potujemo.
Do postaje Caldonazo smo hodili 6 ur. Vsled vetra in dežja, pomešanega s snegom, ter vsled prejšnje prečute noči je bil ta pohod zelo naporen. Komaj smo čakali v Caldonazi, da so nam odkazali vagone, kjer smo polegli kar po tleh, z nahrbtniki pod glavami. Naš vlak je moral potem v Caldonazi čakati še celo noč, ker so bili še drugi prej na vrsti in ker smo čakali še na dve drugi stotniji.
ki sta se odpeljali z našim vlakom. Zaradi tega nismo nič godrnjali, ker glavno nam je bilo, da smo se lahko odpočili ter da smo bili pod streho. Drugo jutro smo dobili kruh in vse druge priboljške za dva dni skupaj. Kmalu na to je pa lokomotiva potegnila naš vlak in odpeljali smo se. Vožnja je bila kaj prijetna. Prepevali smo in se šalili in, kakor bi se okoli obrnil, pa smo bili že v Prientu. Vlak se je ustavil in dobili smo prav obilno menažo in vsak pol litra črnega vina, ki nam je dalo nekoliko korajže ...
Vlak drdra naprej in zdi se nam, kakor da kolesa ponavljajo »naprej, naprej, naprej ...« Kam? — Kaj nas to briga sedaj, kam? Bomo že videli, kam nas pripelje. Sedaj rajši vržem plašč preko ram in zaspim kakor cesar na Dunaju. Rečeno, storjeno. Stisnem se v kot in kmalu globoko zaspim.
Koliko časa sem spal, ne vem. Ko sem se prebudil, je bila okrog in okrog črna 'tema. Vse je bilo tiho, le vlak je sopihal in stokal svoj monotoni: drdram, drdram, drdram, drdram ... Prižgem si cigareto in vidim ob svetlobi vžigalice, kako spokojno spavajo tovariši. Po cigareti si privoščim še požirek ruma, potem se pa zavijem in skušam zaspati. Spanec mi pa dolgo noče zapreti oči, šele po dolgem času zaspim, toda še vedno mi čudno bije na ušesa: drdram, drdram, drdram, drdram ... Kam?
Dani se. Naš vlak se ustavi. Ljublja-
na ... Pozdravljena Ljubljana, ti mesto, ki me spominjaš na čase, ko sem še zidal gradove v zrak ... Danes jih ne zidam več. Umrli so moji upi in nade ... Bodi pozdravljena, Ljubljana, kot spomin na upapolne dneve------
Po četrturnem čakanju zaškripljejo kolesa našega vlaka in odpeljemo se skozi gosto meglo... Kam?... Nam se je zdelo, da proti Štajerskemu. Šele ko v Postojni obstoji naš vlak, smo se zavedali, kje smo in kam se peljemo. Vroče mi postane in mraz me spreleti. Tovariši so pripovedovali, kako vroča je ta fronta in kako požrešna za človeška življenja. Koliko tisoč najboljših slovenskih mož in fantov se je že peljalo tja, ki se ne bodo nikdar več vrnili na svoje domove, k svojim dragim ...
Okoli štirih popoldne se ustavi naš vlak na postaji Dutovlje. Poveljniki kličejo: »Vsi izstopiti!... Nastop!...« Poskakali smo iz vagonov in se postavili v vrste. Bilo je pa na postaji Dutovlje še mnogo drugega vojaštva. Pri postajnem poslopju je stalo krdelo višjih častnikov. K njim je stopil poveljnik naše stotnije in jim javil naš prihod. Takoj nato je prišel tuj poročnik in nas prevzel pod svoje poveljstvo. Odkorakali smo za njim v severozapadno smer. Šli smo za njim skozi vasi in sela, ne vedoč, kam nas pelje. Za častnike naše stotnije ne vem nič, kam so bili dodeljeni.
(Dalje.)
Nixke capa!
Din 6SH—
Priljubljeni športni čevelj za šolsko mladino s prvovrstnimi usnjenimi podplati, št. 26—28 Din 63.—	Št. 31—35 Din 95.—
Št. 29—30 Din 85.—	Št. 36—39 Din 125.—
Din 75'—
Jamstvo za zdravje Vaše dtce.
Št. 25—30 Din 75.--	Št. 31—35 Din 95.—
Št. 36—39 Din 125.—
Okusni damski čevlji:
na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks.
Lakasti Din 125.—, 145.—
Pnmifršfna k^aSifaftal

Visoko kvaliiatD . čevlji od običajnih do najfinejših vrst!
Toplota in zdravje za občutljive noge so naši priznani melton čevlji.
Dirt 38 -
Udobne, tople copate iz velblodje dlake, neobhodno potrebne vsakomur za oddih po napornem dnevnem delu.
Pazite na svoje zdravje! — »Peko« usnjena obutev Vam jamči zdrave noge! Naše lastne prodajalne nudijo bogato izbiro čevljev za vsak okus in vsak žep! Oglejte si in kupili boste prvovrstne smuške in gorske čevlje! — Kupujte naše Goodyear« čevije, ki jik izdeluje v Jugoslaviji samo »Peko«! — »Goodyear« čevlji so najboljši čevlji na svetu!
Dir? 75-	1
Za elegantne gospode v slabem vremenu. Izborni podplati.
Velika izbira, nizke cene in prvovrstna kvaliteta nogavic, higijeničnib »Lufa«-vložkov, kopit, »Pcko«-krem, politur in ostalega pribora, omogočajo najcenejši
nakup!
Za elegantno damo:
razkošna izbira snežnih čevljev vseh vrst in najnovejših oblik od Din 75.— dalje.
I Mlzkm ceit@l
USTANOVNI OBČNI ZBORI IN ČLANSKI
SESTANKI:
29. nov.: Log pri Lj., ob 20., članski sestanek.
2. decembra.
Rakitna, letni občni zbor.
Dobrova, ob 7., članski sestanek.
Trbovlje, ob 8.30 uri, letni občni zbor,
Selca, ob 10., letni občni zbor.
Loče, ob 8., ustan. občni zbor, Ljutomer-okol., ob 8.30, ustan. občni zbor, Mala Nedelja, ob 8., ustan. občni zbor, Križevci, ob 14., ustan. občni zbor,
Veržej, ob 14., ustan. občni zbor,
Sv. Jurij ob Juž. žel., ob 9., ustan. občni zbor, Vodice, ob 15. uri, ustan. občni zbor,
Bled, ustan. občni zbor,
Cerklje ob Krki, ob 11., ustan. občni zbor, Selnica ob Dravi, ustan. občni zbor,
Dob, ob 15., ustan. občni zbor,
Borovnica, ob 15., ustan. občni zbor, Bizeljsko, ob 14., ustan. občni zbor.
Dramlje, ob 15. uri, ustan. občni zbor.
Nova cerkev, ob 9. uri, ustan. občni zbor.
Sv. Štefan, srez Šmarje, ob 9.30, ust. obč. zbor. Pristava, srez Šmarje, ob 15., ustan. občni zbor.
I. DECEMBER.
Svečana sela osrednjega izvršnega odbora Združenja borcev Jugoslavije (»Boja«) bo v soboto L decembra ob 11. uri v društvenih prostorih.
POKLONITVENO POTOVANJE NA OPLE-NAC, ki ga priredi »Zveza za tujski promet za Slovenijo« v Ljubljani, je preloženo na 8. in 9. dec. t. 1. Odhod iz Ljubljane je 7. 12. zvečer ob 20.30 in povratek v Ljubljano 10.12. zjutraj. Cena vožnje II. r. Din 273, III. r. Din 178 (vključno avtobus). Cena hrane Din 50 (dnevno), prenočišče Din 50 do 120 Din. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana, do 4. decembra t. 1.
Biaznikova »Velika pratika« za leto 1935 je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci predvsem io pra tiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasledniki v Ljubljani.
DEŽNIKE
NOGAVICE
na irobno in na debsio kupite, najugodneje v tovarni
Mu&Uana
red .»kotijo 19 :,-..druž.: Prešernova ui. 20
Beograd
Kralja Miiana 13
£ a g r £»
Jurišičeva ui. d
Prijetni so večeri po trudapolnem delu pri dobrem super Aparatu OHION za kratke, dolge in normalne valove, izravnavo fadingov, indikator tiho nastavitev, itd. Dobite ga po ugodnih odplačilih pri
RADIH WAL
Ljubljana:
Dalmatinova atšca 13.
Celje:
Prešernova ulica 24.
j Miro ilafta iila i
I VOiNEME NOGAVICE i ROKAVICE - MAJICE
KOMPLETNI; POTREBŠČINE za
KB03ÄCE IN SIVI1PE,
nadaije: bogata zaioga zimskega
triko-perila, žepnih robcev
toalet,iih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega biaga itd.,
po najnliith cenah Pri tvrdki
Joflp Peteline, Ijubljatia
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Oglašujte v »Prelomu«
in naročajte naš list, ker s tem podpirate dobro stvar!
Smučarske čevlje!
prave, nepremočljive, ročno delo; športne moške, ženske in otroške se dobi v veliki izberi in po nizkih cenah pri
A. ŽIBERT
LJUBLJANA, Prešernova ul.
Na zalogi ima tudi veliko izbiro snežnih čevljev v najnovejših oblikah in galoše za gospode.
Konfekcija, manufaktura in modna trgovin«
Josip Oiup, Mäibijafte
nudi v veliki izbiri moške in deške obleke suknje in površnike. Kamgarni iz domačih čeških in angleških tovarn stalno na zalog; Obleke izvršujemo tudi po naročilu. Velika zaloga moškega perilu iz lastne tovarni »Triglav«.
Sprejemamo blago tudi v izvršitev. Trgovci znaten popust.
Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo 1. Kolodvorska ulica 8.
Drobni oglati
Premog, drva, koks
i). ČEBIN, Wolfoval.-Tel. 20-56.
SlfHICi in smučarske opreme v veliki izbiri Vam nudi Sp0rf"ICm@f d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova 7
Veletrgovina z železnino
PETER MAJDIČ
„MEStKUE*4
Celje	Kraitf
dobavlja vse v stroko spadajoče predmete najpovoljneje.
Svoji k svojim! Zahtevajte ponudbe!
Ivan kastnaic
Celle
konfekcijska in manufakturna trgovina
Kralja Petra cesta štev. 15
Priporoča svojo veliko zaiogo moških in deških oblek, Hubertuse in zimske plašče dolge in kratke, kakor tudi usnjate suknje znamk® „NAPPA ', samo domače izdelave/ moške in ženske štofe, hiačevino, tiskovino, platno, nog3' vice, naramnice, rute itd. po zelo nizkih cenah-
Delavci imajo posebni popust.
Škodovi zavodi
trgovina za elektrotehnične predmete
pasaža palače »Viktorije«
Žarnice, lestence, svetiljke za nočne omarice in vsa druga svetilna telesa, likalnike, kuj halne plošče ter ves ostali elektrotehnični materijal kupite najceneje.
Priporoča sa
Čiv. Ing. M. A. Štebi
Zastopstvo Škodovi h zavodov
Lastnik L. Pavlič
a -. . u. • r • : i Prelomu*
dr, Bogdui žužek. \ '■ reduik Vladislav Fafojaačiž, - Tiean riskan;* vrdoTertija* v Ljobijani, predstavnik A. Kolman — Asi v Ljubi;811