Pokrajinska odbornica Marina Guglielmi, pozornost mladim in manj mladim /6 Alenki Rebula so v DSI podelili 48. nagrado vstajenje / 12 Primorski SREDA, 4. MAJA 2011 Št. 1DS (20.120) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Hlače dol? Treba je videti Dušan Udovič Berlusconi vedno znova preseneča. Kdor ga podcenjuje, dela veliko napako, naj bodo to nasprotniki ali bolj ali manj zanesljivi zavezniki. V zadnjem času je njegova priljubljenost pri volivcih zaradi znanih afer močno padla. Cavaliere pa kljub temu ni izgubil elana in smisla za politični marketing, v katerem je velik mojster, to mu je že treba priznati. Njegova zadnja »mojstrovina« je srečanje s francoskim predsednikom Sarkozyjem. Na videz je to bila na celi črti zmaga za Francijo. Berlusconi je popustil francoskim apeti-tom po Parmalatu, francoska linija je prevladala tudi glede vprašanja priseljencev, kar je silno razburilo pre-mierjevega zaveznika Bossija. Potem je Italija pristala tudi na bombardiranje Libije in spet je s Severno Ligo ogenj v strehi. Splošna ocena je, da je Italija še enkrat klonila, oziroma »dala hlače dol«, kot se temu pravi. Na vse skupaj pa je mogoče gledati tudi z drugega zornega kota. Berlusconi je na srečanju s francoskim predsednikom iztržil soglasje Francije k imenovanju guvernerja italijanske centralne banke Maria Drag-hija na čelo Evropske centralne banke. S tem, da ima ugledni finančni strokovnjak tudi podporo Merklove, ima seveda na stežaj odprta vrata v prestižno evropsko ustanovo. Ber-lusconija pa k podpori Draghiju najbrž ni gnal samo nacionalni interes, saj je bil Draghi v medijih v zadnjih mesecih večkrat omenjen kot možen kandidat za predsednika vlade, ki bi lahko združil vse, od centra do levice, če bi prišlo do vladne krize. Tako se je Cavaliere s klasično potezo »promoveatur ut removeatur« znebil nevarnega potencialnega tekmeca. Morda je pri Sarkozyju zase iztržil veliko več, kot je videti na prvi pogled. TERORIZEM - Nove podrobnosti o ponedeljkovem uboju voditelja Al Kaide v Pakistanu Bela Hiša: Ob napadu bin Laden ni bil oborožen Slika s strelom v glavi naj bi bila »grozovita«, zato naj bi se obotavljali z objavo TRST - Na pobudo pokrajinske uprave Telovadnica Sergio Veljak Slovesno poimenovanje na italijanskem zavodu Da Vinci - Polemika glede občinske resolucije TRST - Prenovljeno in posodobljeno telovadnico italijanskega tehničnega zavoda Da Vinci v Ulici Veronese 3 je tržaška pokrajinska uprava včeraj slovenso poimenovala po slovenskem odbojkarskem asu, držav- nem reprezentantu in vzgojitelju Ser-giu Veljaku (na posnetku KROMA nastop dijakov). Najbrž se marsikdo spominja, da je bila to že pred tremi leti obveza občinskega sveta, ki je odobril re- solucijo svetnika Stranke komunistične prenove Iztoka Furlaniča in svetnika Nacionalnega zavezništva Andree Pellarinija in za poimenovanje določil telovadnico šole Campi Elisi. Na 9. strani WASHINGTON - Bela hiša je včeraj sporočila, da vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden ni bil oborožen, ko so ga ubili pripadniki ameriških posebnih enot, vendar so bili oboroženi drugi ljudje v zgradbi v pakistanskem mestu Abotabad, kjer se je skrival. "Bin Laden je bil ustreljen in ubit. Ni bil oborožen," je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. Carney je sicer dejal, da je fotografija trupla Osame bin Lad-na, ki je bil ustreljen v glavo, "grozovita" in da še razmišljajo, ali bi jo objavili. Sicer pa se v ZDA sprašujejo, kako je mogoče, da je najbolj iskani terorist na svetu živel v letoviškem kraju pakistanskih generalov, pakistanska vlada pa o tem ni vedela nič oziroma ni obvestila Američanov. Na 13. strani V Sloveniji liter bencina čez 1,3 evra Na 4. strani V Žavljah prekrili slovenski napis Na 6. strani Zgonik: občinski odbor proti Terni Na S. strani V Števerjanu jeseni pouk v novih učilnicah Na 14. strani TRST, GORICA, ŠPETER - Danes, jutri in v ponedeljek Volitve za obnovo Deželne komisije za slovenske šole TRST, GORICA, ŠPETER - Danes, jutri in v ponedeljek, 9. maja, bodo na sedežih posameznih ravnateljstev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem ter na Večstopenjski dvojezični šoli v Špetru potekale volitve za obnovo Deželne šolske komisije za šole s slovenskim učnim jezikom, ki je bila ustanovljena na podlagi zaščitnega zakona. To bodo že druge volitve, saj so prve potekale leta 2008 (na arhivskem posnetku), potem ko je leta 2006 bil izdan vladni odlok o ustanovitvi komisije, ki jo sestavljajo predstavniki ravnateljev, učnega in neučnega osebja, staršev in dijakov ter predstavnik slovenskih šol v Vse-državnem šolskem svetu v Rimu. Na 2. strani KOROŠKA Dogovor o tablah ima podporo ZSO in SKS CELOVEC - Teden dni po dogovoru med avstrijsko zvezno in koroško deželno vlado ter predstavniki treh političnih organizacij koroških Slovencev sta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), sicer z resnimi pomisleki, potrdili dosežen dogovor. Tretja in obenem najmočnejša manjšinska organizacija, Narodni svet koroških Slovencev, pa je sporočil, da bo z odločitvijo počakal, dokler ne bo znano besedilo novega ustavnega zakona. Tega bi lahko ministrski svet obravnaval sredi junija. Na 3. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Sreda, 4. maja 2011 ALPE-JADRAN / ŠOLSTVO - Danes, jutri in v ponedeljek na Tržaškem, Goriškem in v Špetru Stekle bodo volitve za obnovo Deželne komisije za slovenske šole Volili bodo predstavnike učnega in neučnega osebja ter staršev in dijakov - Poziv SSŠ TRST, GORICA, SPETER - Danes se na sedežih posameznih ravnateljstev šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem in dvojezične šole v Spetru začenja obdobje volitev za obnovo Deželne šolske komisije za šole s slovenskim učnim jezikom. Volitve za izvolitev predstavnikov učnega in neučnega osebja bodo danes in jutri, medtem ko bodo predstavnike staršev in dijakov s Tržaškega in iz Spetra izbirali v ponedeljek, 9. maja. Volitve predstavnikov ravnateljev ter goriških staršev in dijakov odpadejo, ker je število kandidatov enako številu razpoložljivih mest in bodo zato avtomatično izvoljeni. Komisija, ki je bila ustanovljena z vladnim odlokom konec leta 2006 na podlagi zaščitnega zakona, je prvič zaživela po prvih volitvah leta 2008. Po določilih jo sestavljajo en ravnatelj osnovne ali nižje srednje šole, en ravnatelj višje srednje šole, en predstavnik učnega osebja dvojezične šole iz Spetra, en učitelj iz ostalih dveh pokrajin, en profesor nižje srednje šole, en profesor višje srednje šole, en predstavnik neučnega osebja, trije predstavniki staršev iz goriške, tržaške in videmske pokrajina ter dva predstavnika dijakov iz goriške in tržaške pokrajine. Po zakonu je član komisije tudi predstavnik šol s slovenskim učnim jezikom v Vse-državnem šolskem svetu v Rimu, vodi pa jo vodja Urada za slovenske šole. Kot že rečeno, volitev za ravnatelje, ki bi morale potekati danes na sedežu Urada za slovenske šole v Trstu, ne bo, ker sta kandidatki samo dve: Ksenija Dobrila, ki vodi Didaktično ravnateljstvo Dolina in Mihaela Pirih, ravnateljica na goriških višjih srednjih šolah. Člani učnega in neučnega osebja bodo svoje predstavnike volili danes in jutri od 8. do 14. ure na sedežih posameznih ravnateljstev, pri čemer levji delež kandidatov učnega in neučnega osebja pripada Sindikatu slovenske šole: tako za učitelje osnovnih šol in vrtcev s Tržaškega in Goriškega kandidirata Evgenija Kozina in Martin Srebrnič, za profesorje nižjih srednjih šol iz Trsta in Gorice Arturo Bresciani in Katja Kalc, za profesorje višjih srednjih šol pa Peter Černic in Lidija Rupel. Izraz SSS je tudi lista neučnega osebja, na kateri kandidirata Sonia Marzi in Slavko Tomsič, medtem ko za učitelje dvojezičnega vrtca in osnovne šole iz Spetra kandidirata Luana Drigo in Damijan Vižintin na listi Nova šola, kar pri SSS pozdravljajo. Volitve za predstavnike staršev in dijakov bodo potekale 9. maja na Liceju Franceta Prešerna v Trstu in Večstopenjski dvojezični šoli v Spetru, in sicer od 12. do 14. Volitve v Deželno komisijo za slovenske šole so prvič potekale leta 2008 (na arhivskem posnetku prizor volitev na tržaškem liceju Prešeren) kroma ure za dijake ter od 18. do 20. ure za starše. Predstavniki staršev v zavodskih svetih šol na Tržaškem bodo izbirali med kandidatoma na listi Edina Igorjem Kocijančičem in Igorjem Pavlom Merkujem, v Spetru pa med kandidati na listi Benečija Michelejem Corenom, Michelejem Obitom in Giulio Strazzolini, medtem ko je na Goriškem edina kandidatka predstavnica liste Starši Gorica Majda Bratina. Predstavniki dijakov v zavodskih svetih pa bodo izbirali med kandidati na listi Tržaški dijaki Barbaro Ferlu-ga, Sandijem Paulino in Nicolom Pinzani-jem, medtem ko je na Goriškem edini kandidat Erik Sivec na listi Dijaki Gorica. V zvezi z volitvami je Sindikat slovenske šole v daljšem sporočilu za javnost pozval vse upravičence, da se polnošte-vilno udeležijo volitev in s svojim glasom podprejo »kandidate, ki so vredni našega zaupanja in hvaležnosti, da so pripravljeni sprejeti to važno in odgovorno funkcijo v korist slovenske šole.« Kot opozarjajo pri SSS, je deželna komisija v oporo Uradu za slovenske šole in izdaja mnenja v zvezi z vsemi novostmi in spremembami, ki zadevajo slovenske šole. Pri tem sindikat opozarja tudi, da vsak uslužbenec voli za predstavnika svoje komponente in odda le en preferenčni glas, volilno pravico pa ima učno in neučno osebje s stalno ali začasno delovno pogodbo do konca pouka, aktivno volilno pravico pa imajo le tisti starši in dijaki, ki so člani zavodskih oz. področnih svetov. SLOVENIJA - Spremembe v vladi Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Žekš tudi na čelu resorja za lokalno samoupravo LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je po prevzemu poslov od nekdanje ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan poudaril, da se nagiba k temu, da bi vodjem uradov dali večja pooblastila za neodvisno delovanje. Žekš je poudaril, da je ob primopredaji prevzel dokumente službe za lokalno samoupravo, ki jih bo še potrebno preučiti, seznanil pa se je tudi s stanjem in problemi. Po besedah ministra se bodo na službi za lokalno samoupravo trenutno najbolj posvetili črpanju sredstev iz EU. V tem zadnjem obdobju je, kot pravi, prišlo do notranjih blokad, katere bodo po njegovem mnenju premostili. Ob tem se bo potrebno ukvarjati tudi z vzpostavljanjem računalniškega sistema, ki je po besedah Žekša tukaj dolgoletni problem. V nadaljevanju je Žekš poudaril, da je Trobec Bučanova zoper določene zaposlene na službi za lokalno samoupravo vlagala neke obtož- Boštjan Žekš m be. V zvezi s čem, ni točno vedel, naj bi pa sicer šlo za nevestno oziroma škodljivo poslovanje. O tem, kako bodo zaposleni na službi reagirali, minister ni seznanjen. »Imajo sicer načrte, da bi se tudi oni posluževali pravnih sredstev,« je dejal. Po njegovem prepričanju pa bi bilo dobro vse te postopke ustaviti. Kot je dejal, te diskreditacije službe znižujejo ugled Slovenije v EU, ob tem pa tudi otežujejo črpanje evropskih sredstev. (STA) Anketa Dela: »Slovenija premalo stori za Slovence v Avstriji in Italiji« LJUBLJANA - Ljubljansko Delo so pred prvomajskimi prazniki bralce v tedenski anketi spraševali o Zakonu o preprečevanju dela na črno o uspešnosti slovenskih sindikatov pri zaščiti delavskih pravic in o tem, kako ocenjujejo vlogo Slovenije pri skrbi za Slovence v Avstriji in Italiji. Kar zadeva prvo vprašanje sta dve tretjini menili, da zakon ni ustrezen, glede sindikatov pa je mnenje veliko bolj deljeno. Pri odgovorih na vprašanje v zvezi s Slovenci v Italiji in Avstriji, pa se je pokazalo, da vprašani niso zadovoljni z ravnjo pomoči matične države zamejcem. Da stori dovolj zanje, jih je menilo 28,1 odstotka, nasprotno pa jih meni kar 60,5 odstotka. Z »ne vem« je odgovorilo 11,4 odstotka vprašanih. Naročnik ankete je uredništvo Dela, telefonsko anketiranje pa je Delo Stik opravil med 19. do 21. aprilom na reprezentativnem vzorcu 501 odraslega državljana. Za dvojezično osebno izkaznico ne bo mogoče zaprositi kjer koli v Sloveniji LJUBLJANA - Državni zbor je s 74 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o osebni izkaznici, ki med drugim črta možnost uvedbe elektronske osebne izkaznice. Ob tem so iz zakona črtali tudi možnost, da bi prebivalci narodnostno mešanih območij lahko za dvojezično izkaznico zaprosili kjer koli v državi. Elektronska izkaznica je bila vpeljana z zadnjo novelo, vendar v praksi zaradi cenovne nesprejemljivosti izdelave novih izkaznic ni nikoli zaživela. Poleg tega novela uvaja možnost pridobitve osebne izkaznice s trajno veljavnostjo po dopolnjenem 70 letu starosti, možnost izdaje in naznanitve pogrešitve osebne izkaznice na diplomatskem predstavništvu ter možnost vročitve izdelane osebne izkaznice pri izdelovalcu. DZ je pred prazniki opravil tretje branje zakona. Ob drugem branju je namreč na predlog poslancev narodnih manjšin sprejel dopolnilo, na podlagi katerega bi dvojezično osebno izkaznico državljanu s prebivališčem na območju, kjer živita narodni skupnosti, izdala katerakoli upravna enota. S tem pa se ni strinjala vlada, ki je vztrajala, da ustavna določba o uradnem jeziku ne daje pravice, da bi se dvojezične osebne izkaznice izdajale zunaj narodnostno mešanega območja. Zato je predlagala dopolnilo, s katerim bi črtali možnost izdaje dvojezične osebne izkaznice kjer koli v državi. Takšno dopolnilo je DZ včeraj tudi sprejel. PIRAN - Srečanje nekdanjih uslužbencev milice Ko so se miličniki vozili z legendarnimi »fičoti« in tomosi PIRAN - Se še spominjate Cockte, Kra-ševih bonbonov, cigaret Drava, »fičotov« in miličnikov? Konec tedna so na piranski policijski postaji obujali tudi spomine na jugoslovanske čase, saj so organizirali srečanje mi- ličnikov in drugih nekdanjih zaposlenih na piranski postaji milice. Skupaj so si ogledali prostore policijske postaje, službena vozila in drugo opremo policistov, gostom pa so pričarali pridih zgodovine, saj so na srečanje pri- peljali miličniškega »fička« in motorno kolo znamke Tomos-Puch iz leta 1957 (na slikah). Srečanja se je udeležilo 50 gostov, med najstarejšim in najmlajšim povabljencem je bilo natanko petdeset let razlike. LJUBLJANA - Do 31. maja 5 koncertov Ustvarjanje Luigija Nona v središču cikla Predihano LJUBLJANA - V središču četrte izdaje cikla nove glasbe Predihano bo letos ustvarjanje vidnega predstavnika evropske glasbene avantgarde Luigija Nona. Cikel je včeraj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma uvedel nastop freiburškega Experimental Studia pod taktirko Detlefa Heu-singerja. Do 31. maja se bo v sklopu cikla zvrstilo pet koncertov. Drugi koncert bo na vrsti že jutri, ko se bo freiburški Experimental Studio, v katerem je Nono tudi deloval, ponovno predstavil, tokrat skupaj s slovenskim sestavom Neofonija pod dirigentskim vodstvom Stevena Loyja. V petek, 13. maja, bosta v Cankarjevem domu nastopila italijanska glasbenika - flavtistka Federica Lot-ti in mojster žive elektronike Alvise Vido-lin. Poleg odlomkov iz Nonove "Das atmende Klarsein" bodo na programu še dela Luigija Sammarchija, Filippa Perocca in Corrada Pasquottija.Sestav Neofonija bo pod taktirko Loyja nastopil še 24. maja, ko bo med drugim izvedel skladbo Wolfgan-ga Rihma z naslovom "Ricercare, Music in memoriam Luigi Nono". Cikel nove glas- be Predihano 2011 bo zadnji dan v maju sklenil koncert godalnega kvarteta Dioti-ma v Slovenski filharmoniji. Na programu bo Nonova skladba "Fragmente-Stille, an Diotima", delo Toshia Hosokawe "Silent Flowers" in skladba Helmuta Lachenmanna za godalni kvartet "Grido". Snovalci cikla Predihano želijo doživljanje in vrednotenje sodobne glasbe razvijati kar najbolj celostno, piše v sporočilu za javnost. Zato bodo osrednji koncertni program dopolnili še dokumentarna razstava, predavanje Andrea Richarda in mojstrski tečaj, ki ga bo vodila Lottijeva. Razstavo z naslovom Luigi Nono 1924-1990, mojster zvokov in tišin bodo jutri odprli v prostorih Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji. Ob desetletnici skladateljeve smrti sta jo pripravila Arhiv Luigija Nona in Fundacija Giorgia Cinija v Benetkah. Postavitev v štirih delih prinaša vpogled v Nonovo življenje in delo. Med drugim bo predstavljena geneza skladbe "La fabbrica illuminata" za sopran in magnetofonski trak, razstavo pa zaokroža video, so sporočili iz Cankarjevega doma. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 4. maja 2011 3 KOROŠKA - Dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih Odbora ZSO in SKS s pomisleki podprla kompromis, NSKS še čaka Zadržanost pri vseh treh organizacijah v zvezi z uzradnim jezikom in nejasnim memorandumom CELOVEC/DUNAJ - Teden dni po dogovoru na pogajalskem krogu med avstrijsko zvezno in koroško deželno vlado ter predstavniki treh političnih organizacij koroških Slovencev sta dve manjšinski organizaciji potrdili (z določenimi rezervami) dosežen dogovor - Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Tretja in obenem najmočnejša manjšinska organizacija, in sicer Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), pa je sporočila, da bo z odločitvijo počakala, dokler ne bo na mizi besedilo novega ustavnega zakona. Tega bi lahko obravnaval ministrski svet sredi junija, še pred poletnim odmorom pa bi ga lahko sklenili tudi v avstrijskem parlamentu. Kot je znano, doseženi dogovor oz. politični kompromis predvideva dvojezične table v 164 krajih na južnem Koroškem ter (restriktivno) ureditev v zvezi s slovenščino kot uradnim jezikom na občinski ravni, podpisan pa je bil tudi memorandum, ki naj bi zagotovil nadaljnje spremljevalne ukrepe za razvoj manjšine na šolskem in kulturnem področju. Tozadevne formulacije so sicer zelo nejasne in nedoločene, zato prevladuje tako pri ZSO kot SKS nezadovoljstvo - predvsem v zvezi z Glasbeno šolo. Ureditev slovenščine kot uradnega jezika, ki bi bil v Dobrli vasi in v Škocjanu veljaven le za tiste kraje, ki imajo tudi dvojezično tablo, pa je pravno popolnoma sporen. Jasno pa so se tako pri ZSO kot pri SKS izrekli proti načrtovanemu ljudskemu povpraševanj oz. glasovanju po pošti ob doseženem dogovoru. Dobrla vas še nima slovenskega napisa, sporen pa je tudi dogovor o »omejeni« rabi slovenščine kot uradnega jezika v občini i. lukan Predsednik ZSO Marjan Sturm je po seji upravnega odbora svoje organizacije še poudaril, da upa, da bo v zadevi ureditve slovenščine kot uradnega jezika v občinah Dobrla vas in v Škocjan na koncu le obveljalo evropsko pravno načelo, torej da ne sme priti do poslabšanja in zmanjševanja že obstoječih manjšinskih pravic. Zato bodo pri ZSO končni pristanek v zvezi s to zadevo dali šele, ko bo na mizi zakonski osnutek v pismeni obliki, je pristavil Sturm. Predsednik SKS Bernard Sadovnik pa je sporočil, da so na seji predsedstva sicer sklenili, da privolijo v kompromis o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, obenem pa so se jasno izrekli proti napovedanemu povpraševanju o doseženem dogovoru po celi Koroški. Ob tem je poudaril, da so slovenski pogajalci pretekli teden pristali tudi na ljudsko povpraševanjo, vendar to poglavje ni del podpisanega skupnega dogovora, kot je sicer v javnosti zatrdil deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK). Kompromis je sicer boleč, zaradi pričakovanega pozitivnega razvoja v deželi, ko bo prerekanje o dvojezični topografiji z mize, pa ga pri SKS kljub temu zagovarjajo. »Vendar ne brez kritičnih pripomb,« je še dodal Sadovnik. Ivan Lukan Jutri v Ljubljani predstavitev turistične ponudbe Slovencev iz videmske pokrajine LJUBLJANA - Slovenci videmske pokrajine bodo jutri ob 13. uri na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani predstavili svojo turistično ponudbo. To bo prvi uradni nastop turistične koordinacije med slovenskimi organizacijami, ki delujejo v obmejnem pasu Furlanije in se povezujejo v kulturno turistično društvo. Pobuda je nastala iz potrebe in želje, da bi sestavili celovito turistično ponudbo, zanimivo tako za skupine kot tudi za posameznike. Pri projektu Mi smo tu(rizem) sodelujejo Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline, Muzej rezijanskih ljudi iz Rezije, turistično društvo Prosnid v Ti-pani, pro loco Nediške doline, društvo Srebarna kaplja iz Benečije in Inštitut za slovensko kulturo ter Kmečka zveza, ki jih bodo v Ljubljani predstavljali Rudi Bartaloth, Sandro Quaglia, Alan Cecutti, Moreno Tomasetig, Fa-bio Bonini, Marina Cernetig in Stefano Predan. (NM) Nesklepčnost deželnega sveta zaradi odsotnosti večine TRST - Deželni svet FJK je včeraj dopoldne takoj prekinil z delom, saj je bilo v dvorani premalo svetnikov. Preverjanje števila prisotnih je zahteval načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Gianfranco Moretton, ki je po preverjanju svetnike večine ozmerjal z lenuhi, saj je bilo v večinskih vrstah največ odsotnih. Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna® primorski.eu. Iščemo »prave« ženske! KOROŠKA - Avstrijski sindikati Za zaprtje JE Krško zbrali 50.000 podpisov Od kanclerja pričakujejo, da zagrozi z vetom na vstop Hrvaške v EU Tako so se postavile "pupe" spdt-ja na Crni glavi (2139m) v Črni Gori 7.9.2010 alen semec Na Koroškem vse glasneje zahtevajo zaprtje nuklearke v Krškem arhiv CELOVEC - Delavska zbornica in avstrijska sindikalna zveza sta na Koroškem zbrali približno 50.000 podpisov za zaprtje jedrske elektrarne Krško. To je sporočil predsednik koroških socialdemokratov Peter Kaiser, ki hoče podpise v naslednjih dneh izročiti avstrijskemu kanclerju Wer-nerju Faymannu (SPO) s prošnjo, da avstrijska vlada na zadevo opozori v bilateralnih odnosih s Slovenijo. »To je jasen signal, kako pomembna je za Korošice in Ko- rošce tematika jedrska energija in kako resno jemljemo nevarnost, ki izvira iz Krškega,« je ob zaključku akcije poudaril Kaiser. Obenem je dejal, da mora zvezna vlada sedaj storiti vse, da prepriča lastnike nu-klearke o potrebi po njenem zaprtju. V skrajnem primeru naj Avstrija uporabi pravico do veta proti vstopi Hrvaške v Evropsko unijo, ki je polovična lastnica nuklearke v Sloveniji, je še dejal predsednik koroških socialdemokratov. (I.L.) {10 let) zaščitni zakon: je tudi tvoj! / Volilne izkaznice { Po 8.členu zaščitnega zakona 1 za slovensko manjšino v Italiji J 4 Sreda, 4. maja 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po podatkih državnega statističnega zavoda Istat za april Padec uporabe socialnih blažilcev je potrdilo o gospodarskem zagonu Najbolj se je število odobrenih ur dopolnilne blagajne znižalo v severovzhodni Italiji RIM - Znaten upad uporabe socialnih blažilcev v aprilu glede na marec je še en znak, da se gospodarska dinamika počasi pospešuje. Kot je včeraj sporočil zavod Istat, je bilo v preteklem mesecu v državi odobrenih 92,1 milijona ur dopolnilne blagajne, kar je za 10,1 odstotka manj kot v marcu, ko jih je bilo 102,5 milijona. V primerjavi z lanskim aprilom, ko je bilo pooblaščenih ur dopolnilne blagajne 114,7 milijona, pa jih je bilo v enakem letošnjem mesecu za 19,7 odstotka manj. Kot je povedal predsednik zavoda Inps Antonio Mastrapasqua, je podatek pomenljiv in potrjuje signale o pospeševanju proizvodnih dejavnosti, ki v povprečju kažejo rastoči trend. Ob tem ne gre pozabiti, da se poleg pojemajočega trenda povpraševanja po socialnih bla-žilcih v zadnjih mesecih pojavlja tudi upadanje uporabe odobrenih ur dopolnilne blagajne, Januarja je bila stopnja uporabe zgolj 34-odstotna, Mastrapas-qua pa dodaja, da podjetja v povprečju uporabijo le tretjino razpoložljivih ur dopolnilne blagajne. Minister za delo Maurizio Sacco-ni ob teh podatkih ni skrival zadovoljstva: »To je prvi učinek gospodarske rasti,« je zapisal v tiskovnem sporočilu. Minister, ki se bo sestal s sindikati glede napovedane reforme vajeništva, je podal svoj recept za pospešitev zaposlovanja: »Vlagati je treba v kakovostno usposabljanje, aktivirati zaposlovanje na terenu, spodbujati zaposlovanje mladih s pomočjo va-jeništva in prilagoditi urnike dela glede na potrebe družin zaposlenih.« Če se vnemo k aprilskim podatkom o socialnih blažilcih, so se ure redne dopolnilne blagajne glede na marec zmanjšale za 17,1 odstotka, gledce na lanski april pa za 41,2 odstotka. Najbolj se je redna dopolnilna blagajna zmanjšala v industriji (-47,1%), nekoliko manj pa v gradbeništvu (-22,5%). Nespremenjeno pa je aprila glede na marec ostalo število ur izredne dopolnilne blagajne (ki so kazalec akutnih podjetniških kriz), ki jih je bilo 24 milijonov, medtem ko se je za 17,3 odstotka zmanjšalo število ur dopolnilne blagajne po zakonski izjemi, torej za kategorije zaposlenih, ki v normalnih razmerah nimajo pravice do tovrstnega socialnega blažilca. Zanimiv je tudi podatek, da je največji padec uporabe dopolnilne blagajne zabeležil severovzhodni del države (-26,8%), sledita mu srednja (-13,7%) un severozahodna Italija (-5,6%), najmanjši padec pa so zabeležili na jugu države (-1,7%). DERIVATI - Od polnoči nove podražitve v Sloveniji Slovenski bencin danes presegel mejo 1,3 evra za liter • í www.primorski.eu \ in izrazi svoje mnenje Kje tankate? O Samo na črpalkah v Sloveniji O Samo na črpalkah v Italiji O V obeh državah LJUBLJANA - Opolnoči se bodo v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 1,5 centa na 1,307 evra, 98- in 100-oktanski bencin pa za 1,4 centa na 1,333 evra za liter. Cena dizelskega goriva se bo znižala za 1,3 centa na 1,241 evra, kurilnega olja pa za 1,2 centa na 0,937 evra za liter. Cena avtoplina bo pri Petrolu ostala nespremenjena pri 0,775 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Cene bencina so tako po letošnjem 19. aprilu dosegle nove rekordne vrednosti. Dizelsko gorivo je najvišjo ceno doseglo 15. julija 2008 z 1,311 evra za liter. »V preteklih dveh tednih so cene surove nafte v povprečju rasle, in sicer predvsem zaradi nadaljevanja nasilja v Libiji in strahu, da se bodo politični nemiri prenesli na širše območje v regiji, pri čemer gre za ključne proizvajalke nafte, predvsem Savdsko Friulia SGR s tristranskim sporazumom po programu Interreg Italija-Avstrija VIDEM - Tržaška družba BIC Incubatori, vodja projekta Friuli Innovazione in podjetje Lakeside Labs iz Celovca so podpisali tristranski sporazum z družbo Friulia SGR za skupni projekt Tri IKT v okviru čezmejnega programa Interreg Italija-Avstrija. Projekt, ki ima za cilj pospeševati sodelovanje med italijanskimi in avstrijskimi IKT podjetji, naj bi olajšal navezovanje partnerstev in iskanje naložbenih priložnosti med najbolj inovativni-mi podjetji iz skupnosti Tri IKT. Gre za virtualno skupino več kot sto podjetij, dobaviteljev proizvodov in storitev, uporabnikov in potencialnih vlagateljev. Srbska gospodarska delegacija v gosteh pri videmski Confindustrii VIDEM - Danes in jutri se v gosteh pri videmskih in-dustrijcih lesno-pohištvenega sektorja mudi gospoi-darska delegacija iz Srbije, v kateri so predstavniki sektorskih institucij, profesorji in oblikovalci z beograjske univerze in pet predstavnikov lesnopredelovalnih podjetij. Danes si bodo gostje ogledali podjetje Tonon in se pogovarjali s predstavniki združenja proizvajalcev stolov ASDI. Sledilo bo uradno srečanje na sedežu videmske Confindustrie in poslovna srečanja med podjetji. V programu so še ogled podjetja Catas v San Giovanniju al Natisone in razstavno-prodajnih prostorov podjetja Cal-ligaris. Jutri pa si bodo srbski gostje ogledali podjetje Gervasoni v Pavii di Udine. EVRO 1,4780 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. maja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 3.5. 2.5. ameriški dolar japonski jen 1,4780 119,36 9 6024 1,4837 120,85 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 40,4700 65,7970 9,6218 40,6200 65,7870 MlUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4568 0,89695 7,4576 0,88920 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 8,9581 7,7995 8,9267 7,7800 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona i fran« 24,172 1 2780 24,175 1 2856 JVIV-CIIJM iicniiv estonska krona maH^^rc« i tArint 15,6466 265,53 15,6466 264,05 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9443 1 4096 3,9297 1 4088 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3604 1,9558 1,3553 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1080 3,4528 4,0935 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7093 2,3533 0,7092 2,3349 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,2642 290,00 2,2580 LUI JIVCI lil o hrvaška kuna 7,3804 7,3670 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. maja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,21050 0,27325 0,43175 libor (eur) - - - libor (chf) 0,14000 0,18500 0,26167 euribor (eur) 1,237 1,385 1,675 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.330,34 € -147,29 Arabijo,« razloge za rast cene bencina navaja direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) Djani Bre-čevič. Ocenjuje, da bo kriza v Libiji, glede na način njenega reševanja, trajala dlje časa, kar lahko pomeni, da bodo cene surove nafte presegle raven 150 dolarjev za 159-litrski sod. Libijska kriza po njegovem mnenju sicer globalnega ravnotežja med povpraševanjem in ponudbo ne bo usodno zamajala, ker proizvodnja te države predstavljala le dva odstotka svetovnih potreb po surovi nafti. Razlogi za visoke cene nafte niso samo na ponudbeni strani, ampak tudi v delovanju finančnih posrednikov in špekulantov, ki zaradi negotovih razmer v arabskem svetu vidijo priložnost za velike zaslužke, opozarja Brečevič. »Zaradi špekulacij so cene nafte vsaj 20 dolarjev nad ekonomsko upravičeno ravnjo, kar pomeni, da bi morale biti največ med 95 in 100 dolarji,« dodaja. Brečevič ocenjuje, da bo slovenska vlada, če bodo cene nafte in posledično bencinov še naraščale, znova posegla z znižanjem trošarin. (STA) PROMET - Od konca maja do konca septembra Na letališču v Ronkah poletje v znamenju številnih ruskih gostov RONKE - V letošnji poletni sezoni bo deželno letališče v Ronkah povezano z Rusijo s petimi direktnimi letalskimi linijami. S koncem maja bodo ruski touro-peraterji organizirali štiri tedenske povezave z Moskvo, medtem ko bo vsaka dva tedna v Ronke priletelo letalo iz Ekaterin-burga, glavnega industrijskega središča regije Urali. Poleg že napovedane petkove povezave z Moskvo, bodo v soboto iz glavnega mesta Rusije priletela kar tri letala. Vsak teden bo tako v Furlanijo-Julijsko krajino prišlo približno 700 ruskih turistov. »Ob tem rezultatu me navdaja posebno zadovoljstvo,« je komentiral predsednik deželne letališke družbe Sergio Dressi. »Rusija je za nas zelo pomemben trg z obetavnimi stopnjami rasti, te neposredne letalske zveze pa so nova priložnost za turistični razvoj ozemlja naše dežele,« je dodal Dressi. Agencija za turizem FJK je ruski trg uvrstila med primarne trge, na katerih pro-movira turistične znamenitosti in letovišča v naši deželi. TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. maja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,99 INITEDIII IDr»DA ~> 1 1 -0,09 KRKA I I IKA KOPER 58,89 12 90 -1,03 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 164,95 -4,44 -2,66 +0 84 TELEKOM SLOVENIJE 234,95 74,80 -0,27 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 - ACDnnDnh/i i hibi i am a i a on DELO PRODAJA ETOL 23,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 79,00 14,00 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,00 8,80 -4,76 KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I K ! J |B! IANA 11,00 7,55 22,90 31210 +22,22 -3,17 -0,22 SALUS, L_JUBL__JANA SAVA TERME ČATEŽ 56,50 180 00 -0,89 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 101,00 15,80 -1,25 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. maja 2011 -0,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,222 106,1 1661 -0,65 -0,19 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,01 -0,06 +0,60 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,90 2,30 -0,66 EDISON ENEL ENI 0,84 4,80 1782 +2,31 -0,25 -1 00 FIAT FINMECCANICA 7,33 917 -2,07 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,14 +0,60 -0,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,22 15 44 +0,27 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,51 +0,59 +0,90 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,47 7,72 -1,15 +0,13 +1 33 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,59 6,98 15 76 -0,64 -1 07 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 38,46 +0,34 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,20 7,87 -0,14 -1,25 TENARIS TERNA 1,01 17,07 +0,20 +0,23 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,41 0,07 +0,95 -0,76 UNICREDIT 6,06 1,72 +0,66 -0,23 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 111,01 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 782,59 -0,70 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.198,70 1.154,90 -1 23 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.280,27 -0,13 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 745,58 310,57 1.777,36 +0,65 +0,43 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.539,55 +0,05 +0,02 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.778,41 2.381,83 -0,23 -0,78 S&P 500, New York 1.353,43 -0,57 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.391,86 7.500,70 6.082,88 +0,23 -0,36 +0,21 CAC 40, Pariz 4.096,84 +0,29 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.806,20 1.262,8 3.007,40 +0,58 -0,96 -0,28 Nikkei, Tokio 10.004,20 - STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.179,86 23.720,81 2.932,19 -0,16 -0,37 +0,71 Sensex, Mubaj 18.998,02 -0,72 / ITALIJA Sreda, 4. maja 2011 5 LIBIJA - Berlusconijevi privrženci sprejeli ultimat Severne lige Z zavezniki naj bi določili datum konca napadov Opozicija ocenjuje, da gre za nemogočo zahtevo - Danes ob 13. uri glasovanje v poslanski zbornici RIM - Vladna večina je na včerajšnjem vrhu sklenila kompromis o udeležbi v akcijah Nata v Libiji. Resolucijo, ki so jo predlagali v Severni ligi in omejuje udeležbo italijanskih vojaških sil pri bombardiranjih Libije, bodo podprli tudi v stranki premiera Silvia Berlusconija. Severna liga je tako uspela s svojim ultimatom. Resolucija Severne lige ostaja nespremenjena, z izjemo dodatnega sedmega člena, ki od vlade zahteva, da z zavezniki skuša določiti datum konca vojaških akcij v Libiji in ga nato posreduje parlamentu. Prav trajanje vojaških akcij v Libiji je bila najbolj sporna točka resolucije. V Berlusconijevi stranki so določitvi datuma v resoluciji nasprotovali, saj da je ta odvisen od odločitev Nata in ne zgolj Italije. O resoluciji, ki med drugim italijanski vojski prepoveduje sodelovanje pri morebitnih kopenskih akcijah Nata v Libiji, vladi pa kakršnokoli povečevanje odhodkov za financiranje bombardiranj na račun višjih davkov, bodo poslanci glasovali danes okrog 13. ure, seveda skupno z resolucijami, ki so jih ločeno predlagale Demokratska stranka, Italija vrednot in tretji bok. Po Berlusconijevih pojasnilih je namen resolucije vladne večine preprečiti civilne žrtve bombardiranj. Ob tem je dodal, da med cilji misije Nata zagotovo niso namerni uboji civilnega prebivalstva. Če je bil sin libijskega voditelja Moamerja Gadafija ubit namerno, to predstavlja »zelo resno zadevo«, je dejal premier. Nasprotno so v opoziciji kritični, da Severna liga igra miroljubnost zgolj zaradi priročnosti in sebičnosti. Libijo uporablja le kot izgovor za mobilizacijo dela nezadovoljnega desnosredinske-ga volilnega telesa in za merjenje moči znotraj koalicije, so prepričani v Demokratski stranki. Iz opozicijskih poslanski vrst je slišati še, da bi resolucija v trenutno zastavljeni obliki pomenila odmik Italije od resolucije, ki jo je glede mandata zaveznikov v Libiji sprejel Varnostni svet Združenih narodov. Omenjena resolucija namreč ne postavlja natančnega datuma končanja akcij v državi. Vladna večina po mnenju opozicije na ta način krni mednarodni ugled Italije. Severna liga Umberta Bossija sicer nasprotuje bombardiranjem Libije, ker pomenijo nov val beguncev na italijanskih obalah. Z resolucijo zato zahtevajo tudi rešitev tega vprašanja. Načelnik skupine Severne lige Marco Reguzzoni pred palačo Chigi, v kateri se je vladna večina dogovorila za resolucijo o Libiji ansa FIAT - Referendum v nekdanjem podjetju Bertone Plebiscitarno za »da« Bojeviti sindikat Fiom CGIL se je vdal - Zdaj je na vrsti Fiat, da izpolni obljube TURIN - Delavci propadlega podjetja Bertone, kjer so proizvajali karoserije za avtomobile znamke Maserati, so na včerajšnjem referendumu s plebiscitarnim izidom podprli Fia-tov predlog o naložbi za oživitev avtomobilske tovarne v Gru-gliascu. Za predlog je glasovalo 886 delavcev, proti pa 111. Neveljavnih glasovnic je bilo 10, štiri pa so bile bele. Referenduma se je udeležilo kar 93 odstotkov upravičencev. Kot je znano, Fiatov načrt za nekdanjo tovarno predvideva 550 milijonov evrov naložb, na osnovi katerih bi konec prihodnjega leta začeli proizvajati nov model maseratija za mednarodne trge. Tovarna naj bi v polnem režimu proizvedla do 50 tisoč avtomobilov na leto, za kar bi Fiat zaposlil vseh 1100 nekdanjih delovnih moči tovarne Bertone. V zameno želi Marchionne tudi v Grugliascu uveljaviti enako kolektivno pogodbo, kot jo je uvedel v Pomiglianu in Mirafioriju. Na referendumu je torej zmagala želja po ohranitvi delovnega mesta, kateri se je v zadnjem trenutku in nepričakovano uklonil tudi največji kovinarski sindikat Fiom in se tako izognil še enemu pekočemu porazu. S tem seveda ni spremenil svojega stališča, da je Fiatov predlog izsiljevanje, s čemer pa se seveda ne strinjajo vsi ostali kovinarski sindikati. Družba Fiat pa je po objavi dokončnega izida referenduma v sporočilu za javnost izrekla pohvalo delavcem za visoko stopnjo njihove odgovornosti in potrdila, da bo takoj sprožila postopke za izvedbo napovedane investicije. Delavci v vrsti za oddajo svojega glasu ansa Lorenza Lei prva ženska na čelu RAI RIM - Kot kaže, bo Maura Masi-ja v funkciji glavnega direktorja RAI zamenjala njegova dosedanja namestnica Lorenza Lei. Njeno kandidaturo je včeraj soglasno predlagal upravni svet državne radio televizije, po današnji odobritvi skupščine družabnikov pa jo bo nato upravni svet predvidoma dokončno potrdil. Šlo bo za prvo žensko na čelu RAI. Predsednik upravnega sveta Paolo Garimberti je dejal, da bo Leie-va, ki je politično sredinsko usmerjena, jamčila uravnovešeno vodenje državne televizije. Predsednik parlamentarne komisije za nadziranje RAI Sergio Zavoli pa je kandidaturo podprl tudi zato, ker bo ženska figura lažje prevzela krmilo RAI v sedanji delikatni fa- Dva kandidata LS med 40 aretiranci zaradi mafije NEAPELJ - Karabinjerji so včeraj v Neaplju in okolici priprli 40 ljudi, ki naj bi pripadali camorristi-čnemu klanu Polverino. Obtoženi so združevanja v mafijske namene, izsiljevanja, oderuštva, trgovine z mamili, nezakonite posesti orožja in še vrste drugih kaznivih dejanj. Preiskavo, ki se je pričela leta 2007, vodi neapeljski protima-fijski oddelek, in to tudi v sodelovanju s špansko policijo, saj je mafijska mreža segala tudi v Španijo. Med priprtimi pa sta tudi dva kandidata Ljudstva svobode za občinski svet v občini Quarto pri Neaplju. Eden je Armando Chia-ro, ki je po oceni preiskovalcev slamnati mož Camorre, drugi pa je Salvatore Camerlingo, bratranec bossa Salvatoreja Liccardija. Med prosilci stanovanjskih posojil vse več tujcev RIM - Približno 11 odstotkov prosilcev stanovanjskih posojil je tujih državljanov. Tako ugotavlja študija, ki jo je objavil spletni broker mutui.it. Med tujimi državljani pa prednjačijo Romuni, saj tvorijo kar 32,4 odstotka vseh tujih prosilcev. Le-ti povprečno prosijo za stanovanjsko posojilo v vrednosti 132 tisoč evrov, kar pomeni 80 odstotkov vrednosti zadevnih nepremičnin. V primerjavi z italijanskimi državljani tujci kupujejo nekoliko cenejša stanovanja kot italijanski državljani (prvi povprečno za 165 tisoč evrov, drugi pa za 200 tisoč), s posojilom pa tujci krijejo 80 odstotkov stroškov, medtem ko italijanski državljani 75 odstotkov. FIRENCE - Mafijski pokoli iz leta 1992 Bruscova izpoved Berlusconi in Dell'Utri nista bila vpletena v atentate, mafijci so se pogajali s politiki FIRENCE - Silvio Berlusconi in Marcello Dell'Utri nista bila vpletena v mafijski pokol leta 1992, v katerem so izgubili življenje sodnik Giovanni Falcona, njegova žena in agenti sodnikovega spremstva. To je povedal kriminalec združbe Cosa nostra Giovanni Brusca, ki je 23. maja 1992 pritisnil na gumb daljinske naprave in povzročil eksplozijo bombe nekaj kilometrov od Palerma. Skesanec je na procesu priznal, da je imela Cosa nostra tistega leta stike z levico, s krajevnimi politiki, z Limo in z An-dreottijem na državni ravni. Po umoru sodnika Paola Bosellina pa so bili vsi stiki prekinjeni. Po drugem valu atentatov je Brusca dal »kolegu« Vittoriju Manganu nalogo, da obvesti Dell'Utrija in Ber-lusconija, da se bodo atentati, če ne bosta poskrbela za spremembo člena 41 bis in maxi-procesa, nadaljevali. Mangano se je vrnil z novico, da je Dell'Utri grožnjam popustil. Brusca je v dvorani-bunkerju prvič javno priznal, da mu je približno dvajset dni po umoru Borsellina mafijec Toto Riina povedal, da je takratnemu notranjemu ministru Nicoli Manciniju posredoval seznam zahtev. Mancino se je včeraj branil rekoč, da je Bruscova izjava le maščevanje do tistih, ki so se borili proti mafiji z zakoni, na osnovi katerih je prišlo do zaključka maxi-procesa in do zaostritve zakonodaje v odnosu do organiziranega kriminala. Po besedah Brusce so pokoli v devetdesetih letih služili pri pogajanjih med državo in organizacijo Cosa nostra. Po umoru Fal-coneja naj bi Dell'Utri in Vito Ciancimino privedla Riino do Severne lige in nekega drugega politika, katerega imena se Brusca ne spomni, in sicer z namenom, da bi preusmerili maxi-proces. Giovanni Brusca arhiv MAFIJA - Dve akciji Policija je prijela drugega moža Camorre NEAPELJ - Policija je mafiji zadala nov udarec. V bližini kraja Caser-ta je namreč aretirala 53-letnega ma-fijca Maria Caterina, ki naj bi bil drugi najpomembnejši član neapeljske mafijske združbe Camorra. Caterino, desno roko že aretiranega vodje Ca-morre Francesca Schiavineja, je policija aretirala v hiši v kraju Casal di Principe, oporišču omenjenega klana. Policija je Caterino iskala že od leta 2005, ko je bil v odsotnosti obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora. Notranji minister Roberto Maroni je aretacijo mafijca označil kot »izreden uspeh«. V okviru večje operacije proti organiziranemu kriminalu je medtem policija prijela tudi 40 ljudi, ki naj bi bili povezani z mafijsko združbo iz Kala-brije 'Ndrangheto. Med drugim so prijeli tudi župana mesta Marina di Gioio-sa Jonica in druge lokalne politike. Ti naj bi po mnenju pristojnih oblasti z 'Ndrangheto povezanim podjetjem pomagali do gradbenih poslov. TURIN - 150 let Italije V kompleksu Venaria Reale mojstrovine italijanske umetnosti TURIN - V kompleksu Venaria Reale, nekdanji palači Savojcev, 10 kilometrov oddaljeni od Turina, so 150 obletnico združitve Italije obeležili z razstavo, ki predstavlja vrhunce italijanske umetnosti skozi stoletja. Pod naslovom Čudovita Italija (La Bella Italia) je predstavljenih 350 slik in kipov, ki datirajo v čas od antike pa do leta 1861. Na ogled so dela umetnikov, kot so Giotto, Leonardo da Vinci, Rafael, Michelangelo, Tizian, Donatello, Botticelli, Tiepolo, Canova, Beato Angelico, Correggio, Bernini in drugi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. V postavitev so vključena tudi dela umetnikov, ki sicer niso bili Italijani, a so nekaj časa ustvarjali na Apeninskem polotoku. Tako je mogoče občudovati dela flam-skih slikarjev Petra Paula Rubens in Anthonyja Van Dy-cka ter španskega slikarja Diega Velazqueza. Razstavljena je tudi znamenita slika Poljub Fran-cesca Hayeza iz leta 1859, ki je simbol združitve Italije. Na njej je umetnik upodobil srednjeveška ljubimca, ki se strastno poljubljata. Moški je oblečen v rdeča oblačila in verjetno predstavlja italijanskega patriota, ki se bori za neodvisnost Italije od Avstro-Ogrske. Dekle je oblečeno v modro obleko. Modra barva simbolizira Francijo, ki je tedaj sklenila zavezništvo s Savojci. Razstava bo na ogled do 11. septembra. 6 Sreda, 4. maja 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Pokrajinska odbornica za socialne zadeve Marina Guglielmi: pozornost mladim in tudi manj mladim Levosredinska uprava uvedla resor politike mladih - Sodelovanje s socialnimi zadrugami Marina Guglielmi, tržaška pokrajinska odbornica za socialne zadeve, mladinsko politiko, prostovoljstvo in socialne zadruge, ne namerava izpreči. Na mizi ima pripravljen 3-letni načrt o strateških in operativnih ciljih pokrajinske uprave. Ob njem leži zgoščenka z zahtevnim naslovom: Bodočnost in politike za nove generacije. Na omari priznanja združenja krvodajalcev in Anffass pričajo o pozornosti do humanitarnih združenj. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je izbrala Guglielmije-vo za odbornico zaradi njenih bogatih poklicnih izkušenj na področju socialnega dela. Ob koncu mandata je napočil čas obračuna. Kateri je največji dosežek vašega petletnega upravljanja? »Postavili smo na noge mladinske politike.« Ali to pomeni, da prej Pokrajina ni skrbela za mlade? »Predsednica Bassa Poropat je uvedla ta resor, ker je smatrala, da je treba mladim nekaj ponuditi. Jaz se bila zanj odgovorna, za to področje pa so skrbela tudi druga odborništva, na primer za delo.« Kako ste začeli? »Ustanovili smo forum mladih, nekakšno predstavništvo mladih generacij, ki naj bi upravi posredovalo potrebe in želje mladih.« Kakšen je bil odziv? »Odzvalo se je kakih 30 mladinskih organizacij ali mladinskih odsekov društev. Tem je treba prišteti še mladinske predstavnike iz posameznih občin.« Vi ste ta forum koordinirali. ANKETA Proti odprtju trgovin na dan prvega maja Velika večina sodelujočih v anketi Primorskega dnevnika nasprotuje odprtju trgovin na delavski praznik 1. maja. Proti odprtju se je opredelilo kar 85 odst. anketirancev, le deset jih je podprlo odprtje. Pet odstotkov sodelujočih v anketi meni, da je odprtje odvisno od zemljepisne lokacije kraja. Ogromna večina trgovskih obratov na Tržaškem in v Furlaniji-Julijski krajini je bila preteklo nedeljo vsekakor zaprta. (D Z CD i 00 vo O C cn (Ü > Q i "Ö O 1 10% 85% 5% Marina Guglielmi kroma »Protagonisti so bili vedno mladi. Sami so izdelali statut. Sprva so bili nezaupljivi do oblasti, potem je koordinacija stekla.« Ali ste jim nudili sedež? »Da, v Ul. Roma. Ta je začasen, sedaj pripravljamo nove, večje prostore.« Kakšno je bilo sodelovanje? »Izbrali smo in uresničili nekatere projekte. Na primer na področju dela, ki jim je sledila odbornica za delo Adele Pino, ali pa na kulturnem področju. Tak projekt, imenovan Pridobljeni prostor, je stekel v obnovljenem gledališču pri Sv. Iva- nu. Jaz sem sledila projektu o spoznavanju zgodovine in drugih narodnosti, ki v Trstu živijo; nato projektu o vlaku spomina, projektu o dialogu na področju nekdanje Jugoslavije, pa projektu Srebrenica, ki smo ga zaradi velikega zanimanja trikrat ponovili. Mladi pa so tudi pripravili kratkometražce, se preizkusili v kuhinji, delali so pač to, kar jim šola ne ponuja.« Kakšno pa je bilo delovanje na socialnem področju? »Na tem področju bi najprej izpostavila odlično sodelovanje z okoliškimi občinami in zdravstveno enoto ter z dru- www.primorski.eu OBČINA MILJE - Tablo postavili jeseni V Žavljah prekrili slovenski napis Pred dnevi so neznanci pomaza-li dvojezično cestno tablo ob vhodu v Žavlje, na začetku ozemlja miljske občine. Z belim sprejem so prekrili slovenski napis na tabli, ki jo je miljska občinska uprava dala prvič postaviti v začetku oktobra lani (foto Kroma). Table so tedaj postavili tudi v Čamporah, La-zaretu in Štramarju, kljub odprtemu nasprotovanju desnosredinske opozicije v občinskem svetu. Na vandalsko dejanje je opozoril miljski občinski svetnik Slovenske skup-nosti-Demokratske stranke Danilo Ša-vron, ki se je tudi odpravil na policijsko postajo. Šavron obžaluje dogodek in verjame, da gre za dejanje skrajnih desničarjev. »Upam, da bo v dneh, ko bodo potekale volitve, vse mirno,« je še komentiral občinski svetnik. Tovrstni dogodki po Šavronovih besedah k sreči niso pogosti, še največ težav so pred časom imeli z novo tablo v Čamporah. Po enem izmed dejanj ne-strpnežev so se jeseni italijanski in slovenski domačini odzvali elegantno, ko so pod prekrit slovenski napis »Čam-pore« zalepili list s krajšim besedilom, v katerem so ugotavljali, da bedakov nikoli ne zmanjka. (af) štvi, ki se ukvarjajo s socialnimi zadevami. To sodelovanje se je obrestovalo, ko smo nastavili projekt Živo srebro. V tem okviru smo priredili številne dogodke, pri katerih so sodelovala številna društva, na primer za prevoz ostarelih na razne prireditve. Koliko ostarelih je bilo soudeleženih? »Več kot tri tisoč! Uvedli smo tudi zeleno številko, na katero se lahko posamezniki obrnejo, ko hočejo na določeno prireditev, pa nimajo prevoznega sredstva ali koga, ki bi jih pospremil.« Eden od vaših resorjev se nanaša na socialno zadružništvo. Kakšno vlogo je pri tem imelo vaše odborništvo? »Sklicali smo omizje socialnih zadrug in preuredili način financiranja. Omizje še deluje, dogovarja se o raznih pobudah, o soudeležbi, pa tudi o tem, kaj je potrebno financirati.« Koliko ste investirati na področjih, za katera odgovarjate? »To je težko izluščiti. Prispevke posreduje Dežela, mi so preuredili delovanje, skušali skrajšati rok za prejem prispevkov. V celoti smo na ta način investirali kakih 200 tisoč evrov.« Ali ste zadovoljni s svojo upravi-teljsko izkušnjo? »Zadoščenj je bilo še kar precej. V prvih dveh letih je bilo delo šele zastavljeno, po tretjem letu pa se je začelo razvijati. Pomembno je bilo tudi, da je to delovanje potekalo v okviru širše mreže, z dobro koordinacijo nam je uspelo izpeljati projekte kljub skromnim sredstvom. To je bilo še posebej pomembno, kajti denarja bo vedno manj.« Marjan Kemperle Dela na Obalni cesti Deželno podjetje FVG Strade obvešča, da se bodo nujna vzdrževalna dela na Obalni cesti, ki so se začela v ponedeljek, predvidoma nadaljevala do jutri. Zaradi okvare so se malo pred Trstom lotili izrednega vzdrževanja vodovodnega omrežja in zožili vozišče. Včeraj se je promet zgostil in upočasnil, ob kritičnih urah so nastale vrste. V bližini de-lovišča veljajo hitrostne omejitve 50 in 30 kilometrov na uro ter prepoved prehitevanja. Ob potrebi bodo uvedli še izmenično enosmerno vožnjo. Cepljenje lisic Občina Trst obvešča, da se je včeraj v celi deželi FJK pričelo cepljenje lisic proti steklini. Cepivo bodo razpršili z letalom ter kasneje še ročno na obljudenih območjih. Lastniki psov naj zato držijo pse privezane, da ne bi le-ti cepivo lisic pojedli. Ankete za delavce Zveza levice in sindikat Fiom izvajata javnomnenjsko raziskavo med delavci večjih tržaških podjetij v krizi. Včeraj so vprašalnike delili v škedenjski železarni, na spletni strani Marina Ando-line (anketam sledi Gaetano Dato) pa so objavljeni rezultati že opravljenih anket v pristanišču ter v podjetjih Alcatel, Wartsila in Sertubi (odgovorilo je 370 delavcev). V podjetju Alcatel, za katero je v načrtu delna delokalizacija, je npr. 78% izmed 102 delavcev napovedalo, da se bo brez službe znašlo od 150 do 200 prekernih, najverjetneje (56%) do konca leta. Poškodba pri Botaču V dolini Glinščice si je petnajstletna dijakinja med šolskim izletom po padcu poškodovala nogo. S sošolci in dvema vodičema se je sprehajala po stezi št. 1, ko se ji je blizu Botača spodrsnilo. Dekletu so na težje dostopni strmini nudili pomoč osebje službe 118, gasilci in gorski reševalci. GROPADA - Hrupna nedeljska noč Razgrajali in sneli zastave, ustavili so jih karabinjerji Prvomajske rdeče zastave in transparente v vseh vaseh obešajo na drevesa in drogove arhiv kroma 7IVEL1MAJ Ob koncu prvomajskega vikenda si je skupina mladih med ponočeva-njem privoščila svojevrstno zabavo, in sicer v obliki provokacije. Mladi so se v nedeljo ponoči z avtomobilom odpravili na Padriče in v Gropado, kjer so se predali hrupni evforiji in razgrajanju. Spravili so se na prvomajske rdeče zastave in transparente, naposled pa so jih zasačili karabinjerji. Zgodilo se je v noči med nedeljo in ponedeljkom, po pričevanju nekaterih domačinov naj bi se mladi pojavili okrog 1.30. Že na Padričah naj bi z dreves sneli prve rdeče zastave, ki so jih po tradiciji bili obesili vaščani, isto so počeli tudi v Gropadi. Zastave so odvezali in sneli, niso jih strgali. Ob vhodu v Gropado so velik transparent z napisom »Živel 1. maj« odvezali samo napol. Med vandalsko-razgraja-škim podvigom pa sploh niso bili tihi in previdni. Bržkone v alkoholnih hla- pih so se sredi noči brez oklevanja predali vriskanju. Po navedbah domačinov naj bi si eden izmed njih z »akrobacijo« med oknom in streho vozečega avtomobila dajal duška nekako v slogu bratov Duke v televizijski nanizanki Hazzard. Toda avtomobil ni bil znameniti General Lee, ki je v omenjeni televizijski seriji prav vsakič ušel pred policijskimi vozili. Nočno razgrajanje seveda ni moglo biti neopazno, vaščani so videli (in slišali) skupinico in njena dejanja ter obvestili karabinjerje, ki so kmalu prispeli z bazovske postaje. V Gropadi so možje v črno-rdečih uniformah motilce nočnega miru zasačili in ustavili. Veseljačenje se je v trenutku končalo, sledil je pregled osebnih dokumentov. Karabinjerji so si baje zabeležili osebne podatke, nakar je skupinica zapustila prizorišče in se odpravila domov. (af) / TRST Sreda, 4. maja 2011 7 VOLITVE - Predstavitev kandidatov iz Devina-Nabrežine SSk za Pokrajino s svojim tradicionalnim simbolom V Trstu, Miljah in v rajonskih svetih skupaj z Demokratsko stranko (od leve) Niko Pertot, Igor Gabrovec, Savo Ušaj in Mitja Terčon, kandidati SSk za pokrajinski svet kroma Slovenska skupnost se na pokrajinskih volitvah predstavi s svojim tradicionalnim volilnim simbolom, za občinske in rajonske volitve v Miljah in v Trstu pa njeni kandidati nastopajo na listah Demokratske stranke. Kandidati SSk v de-vinsko-nabrežinski občini za pokrajinski svet so se predstavili občanom na srečanju, ki se je v ponedeljek zvečer odvijalo v Agriturizmu Ušaj v Nabrežini. Stranka lipove vejice, ki na skorajšnjih volitvah podpira dosedanjo predsednico Basso Po-ropat, kandidira Igorja Gabrovca, Nika Pertota, Mitjo Terčona in Sava Ušaja. Cosolini in Poropat drevi na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20. uri srečanje z Robertom Cosolinijem in z Mario Tereso Basso Poropat. Srečanje prireja stranka Slovenske skupnosti, ki na Opčine vabi vse Slovence. Prisotni bodo kandidati lipove vejice. Maria T. Bassa Poropat se bo ob 18. uri v društveni gostilni na Proseku udeležila pobude z naslovom Bo Pokrajina tudi po meri mladih? Prireditelj je SSk, sodelujeta kandidata za Pokrajino Robert Štoka in Matia Mosenich, srečanje bo uvedel Igor Gabrovec. Po uvodni predstavitvi s strani občinskega svetnika Edvina Forčiča, je beseda stekla o tematikah, katerim bi se radi posvetili znotraj Palače Galatti. Pertot, ki predseduje Godbenemu društvu Na-brežina, se bo zavzemal za sožitje, kulturni, gospodarski in socialni razvoj, vzdrževanje cest, turizem po meri človeka in šolo. Nasprotoval pa bo »faraonskim« projektom in gradbenim špekulacijam. Ušaj je ocenil, da je učinek infrastruktur, ki jih načrtujejo na kraškem ozemlju in v Trstu, potrebno najprej proučiti. Predsednik ŠD Sokol se je zavzel za dostojanstvo vseh prebivalcev ter izpostavil pomen ohranjanja obeh istovetnosti znotraj mešanih zakonov ter okrepitev slovenske zavesti. Terčon je menil, da bi Pokrajina morala koordinirati delo glede zbiranja odpadkov in predlagal ureditev kolesarskih poti ter ovrednotenje - v sodelovanju s Komnom - ostankov 1. svetovne vojne, za katere vlada veliko zanimanje. Zavzel se je tudi za omejitev škode, ki jo povzroča divjad. Gabrovec je dejal, da bi SSk tokrat rada nadgradila rezultat deželnih volitev ter menil, da se bitka za zmago na volitvah dejansko odvija v tej občini. Preizkušnja je pomembna tudi z vidika merjenja moči v perspektivi prihodnjih volitev v Devinu-Nabrežini. Ob koncu srečanja se je razvila debata, v kateri so V.Tanze, A.Brecelj, F. Pahor, W.Sta-nissa (KZ) in P.Močnik izpostavili razna vprašanja in izzive glede bodočega razvoja teritorija. (Mch) VOLITVE - Napovedi za Občino Trst Stranke in kandidati niso objavili predvolilnih anket, marsikdo pa jih je naročil, a iz tega ali onega razloga ni posredoval javnosti. Za Občino Trst sta velika favorita za »balota-žo« Roberto Antonione in Roberto Cosolini z neznanko, ki jo predstavlja Franco Bandel- li. Za Pokrajino se bosta v drugem krogu najbrž pomerila Giorgio Ret in Maria Teresa Bas-sa Poropat, kdo bo prvi in s kakšno razliko pa je neznanka. Antonione in Cosolini sta se včeraj znova soočala pod taktiko odgovornega urednika Piccola Paola Possamaia. (KROMA). VOLITVE 2 O 1 1 KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO V nedeljo, 15. in v ponedeljek, 16. maja bodo v tržaški občini tudi volitve za rajonske sosvete. To so pomembni organi lokalne uprave, ki pa jim mestne uprave žal namenjajo zelo malo ali nič pozornosti. To je veljalo za odbor župana Roberta Dipiazze in tudi za upravo župana Riccarda Illyja. Danes se predstavljajo Marko De Luisa in Matej Iscra, kandidata Demokratske stranke na vzhodnem Krasu. De Luisa na listi DS zastopa Slovensko skupnost. Za mesto v zahodnokraškem sosvetu kandidirajo Mitja Košuta (Zveza levice), Ivo Starc (DS-Slovenska skupnost), Tatjana Kobau (Zveza levice) in Marko Sedmak (DS). Marko De Luisa: Sprejemam nov izziv Rojen v Trstu leta 1967, poročen, oče štirih otrok, vodilni upravni uradnik na občini v Dolini in rajonski svetnik na Vzhodnem Krasu v iztekajočem se volilnem mandatu. Po petletni izkušnji v vlogi koordinatorja urbanistične komisije v rajonskem svetu, sem kljub družinskim in delovnim obveznostim sprejel izziv, da se kot kandidat Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke ponovno potegujem za izvolitev v rajonski svet. Menim namreč, da je lahko naša skupnost toliko bolj uspešna v prizadevanju za zaščito zemlje, za ohranjanje zgodovinske prisotnosti in slovenske besede tako v mestu kot na Krasu, če ima svoje predstavnike v vseh upravnih telesih, tudi v tistih, ki imajo le posvetovalno vlogo. Spomnimo naj se, da se je upor proti propadlemu krivičnemu občinskemu regulacijskemu načrtu začel prav v vzhodno-kraškem sosvetu! In kmalu bo obnovljeni rajonski svet spet poklican, da budno spremlja postopek sprejema novega prostorskega plana in opozarja na upravičena pričakovanja domačinov. VOLITVE 2O1 1 Kandidati Zveza levice danes na vzhodnem Krasu Kandidati Zveze levice za tržaški občinski in pokrajinski ter za rajonski svet Vzhodnega Krasa se bodo danes srečali z občani na sledečih letečih shodih: ob 18.30 v Bazovici pri spomeniku padlim, ob 19.15 v Gropadi, ob 19.45 na Padričah, ob 20.15 v Trebčah in ob 21.uri pri Banih. Stranka Nichija Vendole drevi v Nabrežini Stranka SEL, ki jo vodi Nichi Vendola, vabi drevi ob 20.30 v Grudnovo hišo v Nabrežino na razpravo o upravljanju, zaščiti in ovrednotenju Krasa. Ob kandidatki za predsednico Pokrajine Marii Bassi Poropat sodelujejo Maurizio Rozza, Daniela Birsa, Davide Peric in Giulio Lauri. Današnji volilni shodi Roberta Antonioneja Roberto Antonione in aktualni župan Trsta Roberto Dipiazza se bosta ob 10. uri srečala z volilci na tržnici v Naselju Sv. Sergija. Ob 11.30 napovedujeta predvolilni shod pred stadionom Nereo Rocco, ob 18.30 se bo Antonione srečal s športniki na nogometnem igrišču pri Sv. Sergiju. Matej Iscra: Treba je začeti »na terenu« Sem Matej Iscra, star 25 let. Kandidiram za rajonski svet Vzhodnega Krasa za Demokratsko stranko. Sem diplomirani sociolog, čeprav sem trenutno zaposlen kot receptor v tržaškem hotelu Roma. Pristopil sem k Demokratski stranki in k njenemu političnem programu od vsega začetka, od julija 2007 sem pokrajinski koordinator Mladih Demokratov. Kandidiram za rajonski svet ker sem prepričan da je, kot za vsako stvar, potrebno najprej začeti na terenu in si tam nabirati izkušnje. Ampak tudi zato, ker živim na teritoriju, ki je v zadnjih deseti letih dobesedno izginil iz programov desnosredinske uprave in sem dojel, kako to vpliva na vasi, kot so Op-čine, in na celoten Kras. Tak prostor ne more postati enostavno spalno naselje, ampak mora postati enakopraven del mesta. Če bom izvoljen, si bom prizadeval za prostor, ki bi ljudem (mlajšim in manj mladim) dal možnost združevanja in družabnih pobud. Sem za izboljšanje in dopolnjevanje javnih uslug in torej za ponovno uveljavitev našega teritorija. Mitja Košuta: Poziv vsem levičarjem Sem 32-letnik iz Križa. Po izobrazi sem diplomirani klasični filolog. Na letošnjih volitvah kandidiram za mesto v za-hodnokraškem rajonskem svetu na listi Zveze levice. Kot občinski uslužbenec sem v zadnjih letih pridobil znanje na področju delovanja lokalnih uprav, kot član raznih vaških društev pa sem spoznal potrebe našega območja, ki so ga desničarske občinske uprave povsem zanemarile. V zadnjih dveh mandatnih dobah je bilo veliko zamujenega na področjih komunalnega opremljanja, javnih del, prostorskega načrtovanja, izvajanja zaščitnega zakona in socialnih ukrepov ter storitev, da ne omenimo pomanjkanja razvojne vizije za tržaški Kras. Prepričan sem, da mora rajonski svetnik pazljivo prisluhniti potrebam krajanov, občinska uprava pa bi morala resneje obravnavati predloge in zahteve lokalnih skupnosti. Zamejske levičarje pozivam, naj enotno podprejo kandidate Zveze levice in naj ne razpršijo svojih glasov, saj omejeno število sedežev v rajonskem svetu postavlja visok volilni prag. Antonione in Cosolini z »neznanko Bandelli« « (SSk) na Božjem Polju in v Gabrovcu Maurizio Vidali (kandidat SSk za pokrajinski svet) bo danes obiskal Ga-brovec in Božje Polje. Začetek obiska ob 15. uri. Pobude Giorgia Reta Kandidat za predsednika Pokrajine bo danes ob 10.30 obiskal Naselje Sv. Sergija, ob 14. uri pa se bo na trgu pred nabrežinskim županstvom srečal s predstavniki združenja za zaščito mlak in vlažnih območij. Popoldne ob 17. uri se bo Giorgio Ret srečal s prebivalci Naselja Sv. Naza-rija pri Proseku. Tudi Bandelli pri Sv. Sergiju Županski kandidat gibanja L'altra Trieste Franco Bandelli bo danes ob 9.30 obiskal tržnico pri Sv. Sergiju, ki bo neke vrste predvolilno prizorišče, saj obiska napovedujeta tudi Roberto Antonione in Giorgio Ret. Ivo Starc za zaščito slovenščine Stranka Slovenska skupnost mi je dala možnost, da ponovno kandidiram za izvolitev v rajonski svet za zahodni Kras. V mojem prvem petletnem mandatu v rajonski skupščini sem spoznal, da so pristojnosti rajonskega sveta skromne, a vendar za občane zelo važne. Je ljudem pravzaprav najbližji politični organ. To mi je posebej všeč, ker smo zato lahko v stalnem stiku z občani ter z njihovimi vsakdanjimi problemi in težavami. Pa še zagotovilo volil-kam in volilcem: slovenska beseda bo v zahodnokraškem svetu z menoj vedno prisotna. Tatjana Kobau: Najprej skrb za krajane Imam 31 let in že več let stanujem v Križu. Po poklicu sem psihologinja, v zadnjih dveh letih pa sem začasno opustila službo in se posvetila družini ter vzgoji svojih dveh hčer. Na letošnjih volitvah kandidiram na listi Zveze levice za mesto v zahodnokraškem rajonskem svetu. Kot svetnica sem bom zavzemala za reševanje že dolgo let zanemarjenih problemov in vprašanj tega okraja kot so slabe razmere cest, pomanjkanje parkirišč v vaseh, preureditev avtobusnih postaj ob pokrajinski cesti za izboljšanje varnosti krajanov, pomanjkanje primernih in razsvetljenih prostorov na odprtem namenjenim igri otrok, popravilo zanemarjenih javnih stavb in poslopij. Prepričana sem, da je treba nameniti veliko pozornosti potrebam krajanov in varovanju njihovih interesov za izboljšanje skupnega življenja in ovrednotenje teritorija. Marko Sedmak: Politika potrebuje novosti Star sem 30 let in po poklicu sem nepremičninski posrednik, podjetnik, kulturni delavec in športni rekreativec, če dovolite pa tudi prostomisleči duh. Precej stvari ne odobravam, bodisi na lokalni, kot na državni ravni in prav zaradi tega želim dati politiki svoj koristen doprinos, Če bom izvoljen, si bom prizadeval za zaščito in ovrednotenje domačega okolja ter za ekološko prijazen in homogen urbanistični razvoj teritorija zahodnega Krasa. Pri nas je treba nameniti večjo težo turističnemu, etnološkemu in multikulturnemu razvoju teritorija in vsega, kar je z njim povezanega. 8 Sreda, 4. maja 2011 TRST / ZGONIŠKA OBČINA - Odločitev občinskega odbora Terna: tudi Občina Zgonik za uzemljitev daljnovoda Občinski odbor se bo pridružil prizivu na predsednika republike proti spornemu daljnovodu Zgoniška občina se bo pridružila prizivu na predsednika republike proti namestitvi daljnovoda podjetja Terna na njenem ozemlju.Tako je včeraj odločil občinski odbor. Namestitev zračnega daljnovoda z visokonapetostnimi jeklenimi jambori bi namreč po mnenju uprave župana Mirka Sardoča iznakazila naravno podobo Krasa, poleg tega pa bi bila v nasprotju kar trem zaščitnim normam: o evropsko zaščitenih območjih, normam programa Natura 2000 in evropski direktivi Habitat. Zgoniška občinska uprava je že pred več kot petimi leti, 22. februarja 2006 in nato pred tremi leti, 13. maja 2008, pisala ministrstvu za gospodarski razvoj in vodstvu podjetja Terna ter v pismih zahtevala, naj podjetje Terna na ozemlju zgoniške občine poskrbi za podzemsko napeljavo daljnovoda, in sicer na obstoječi zaščiteni trasi za energetske službe. Obenem je pozvala podjetje Terna naj demontira obstoječe visokonapetostne jambore. Občina ni doslej dobila odgovora na pisma, kar kaže na res omalovaže-valen odnos ministrstva in Terne do javne uprave. Terna je v sosednji devinsko-nabrežinski občini že hotela samovoljno namestiti več desetin metrov visoke jambore, kar je izzvalo protest domačinov in krajevnih organizacij. Zgoniški občinski odbor se je zato odločil, da se bo - zaradi potrebe po zaščiti prizadetega krajevnega prebivalstva - pridružil prizivu posameznikov in organizacij na predsednika republike in tako z močjo domače krajevne uprave podprl zahtevo po spoštovanju evropskih norm za zaščito kraškega ozemlja. Podjetje Terna je bilo doslej gluho na vse pozive in upravičene zahteve domačega prebivalstva in njihovih organizacij, ki že leta zahtevajo, naj namesti daljnovod pod zemljo. Terna je izdelala načrt za okrepitev daljnovoda od Tržiča do Padrič samovoljno, brez vsakega soočenja s krajani, če izvzamemo srečanje izpred nekaj let v Vižovljah, med katerim so domačini plebiscitarno zavrnili ponujeno »zračno« rešitev. Tehnika Terne sta takrat zelo neprepričljivo zagovarjala načrt. Že takrat je postalo ljudem jasno, da se je Terna preprosto odločila za najbolj ceneno rešitev, v brk zdravju ljudi, pa tudi evropskim zaščitnim normam. Po prizivu na predsednika republike bo moralo o zadevi presojati deželno upravno sodišče. M.K. DOLINA - Najbolj priljubljen praznik Od jutri spet Majenca Razstave, odprtje novih kioskov, glasbeni dogodki in seveda postavljanje maja ter mimohod parterjev in parterc Bliža se Majenca, veliki praznik mladine, ki v začetku maja oživi Dolino in se že stoletja prenaša iz roda v rod. Potem ko so mladi v Boljuncu, Zabrežcu, Prebenegu, Ricma-njah in v Lonjerju uspešno dvignili svoje maje v noči na 1. maj in tako radostno proslavili prihod najlepšega meseca v letu, je v Dolini že skoraj vse nared za Majenco (posnetek z lanske prireditve, KROMA), ki jo dolinska fantovska in dekliška prireja od četrtka, 5. maja, do torka, 10. maja. V skoraj tednu dni se bodo zvrstile najrazličnejše prireditve in pobude, ki spremljajo starodavni vaški praznik dolinske mladine. V očarljivem prazničnem okviru Majence prireja Občina Dolina občinsko razstavo vin in ekstradevi-škega oljčnega olja. Pri raznih pobudah pa sodelujejo vaške organizacije SKD Valentin Vodnik, Pihalni orkester Breg, Mladinski krožek, vrtci in šole, s podporo javnih ustanov. Od četrtka zvečer bo torej v Dolini zopet živahno. Ob 19. uri bo v cerkvici sv. Martina nad vasjo odprtje razstave slikarke Damjane Plešnar in kiparja Edoarda Corala z nastopom Mladinskega pevskega zbora Tončka Čok iz Lo-njerja. Ob 19.30 bodo odprli nove kioske, medtem ko bo od 20.30 do 23. ure v prostorih Mladinskega krožka ljudsko ocenjevanje domačih vin. V petek bo od 10.30 do 12.30 na frekvencah radia Ca-podistria oddaja v živo iz Doline Il vaso di Pandora, ki jo bosta vodila Stefano Lusa in Andrea Effe. Ob 18. uri bodo odprli kioske s hrano in pijačo, v prostorih Mladinskega krožka pa bodo odprli razstavo o Prometni vzgoji- Varno na cesti, ki so jo pripravili otroci vrtcev in dela učencev osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ob tem pa bo potekalo še postavljanje »drevesa pravic« v sodelovanju z organizacijo Unicef. Ob 19. uri bo v občinski galeriji Tor-kla odprtje fotografske razstave Mirne Viola. Ob 19.30 bo v dvorani kulturnega društva Valentina Vodnika odprtje razstave domačih likovnikov, od 21. ure dalje pa bo na trgu koncert s skupinama Gedore in Why Not. V soboto bo ob 17. uri že na voljo okrepčilo, ob 17.30 pa se bodo na osrednji vaški trg pripeljali starodobni avtomobili za paradni mimohod. Za razstavo starodobnikov bo poskrbelo društvo Adria Classic iz Kopra. Ob 18. uri bo v priredbi uprave Občine Dolina oz. odborništva za proizvodne dejavnosti steklo odprtje 54. občinske razstave domačih vin in 13. občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja, z nagrajevanjem vinogradnikov in oljkarjev, ki sodelujejo na razstavah. Slovesnost bo spremljal Pihalni orkester Breg iz Doline. Zvečer se bo na Gorici začelo postavljanje maja, ki bo potekalo do jutra. Sobotna noč predstavlja gotovo najbolj čaroben del običaja, ki bo dosegel višek ob zori, ko bo maj mogočno zavladal nad vasjo. Tedaj bodo v prazničnem pritrkavanju zadoneli zvonovi in utrujeni, a veseli vaščani ter številni vztrajni gostje bodo skupaj zapeli Eno drevce mi je zraslo ... Izredno pester in bogat bo nedeljski spored, saj bodo v nedeljo kioski odprti že od 16. ure. Kulturni program pa se bo pričel ob 17.30 ko bo na Gorici pod majem koncert godbe na pihala iz Vižnjana pri Poreču, nato pa bo nastopila še folklorna skupina Sakalovci iz Porabja (Madžarska). Po običaju bo najbolj slovesen trenutek nastopil ob 19.30, ko bodo na Gorico prikorakali parterji in parter-ce z županom fantovske Sandijem Zerialijem in z županjo dekliške Cecilijo Kocjančič na čelu. Cvet dolinske mladine bo nato uradno odprl ples pod majem z ansamblom Ma-libu. V ponedeljek bodo kioski odprti od 18. ure dalje. Ob 19.30 bo nastop otroške plesne skupine Queens. Ob 21. ure dalje pa se bo plesišče napolnilo s skupino Mambo Kings. Pisani vrtiljak dolinske Majence se bo zaključil v torek, 10. maja. Ob 17. uri bo odprtje kioskov. Ob 18. uri bo koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline, ob 19. uri pa bo pod majem, po mimohodu parterjev in parterc ter vašča-nov, še zadnjič letos zadonelo Eno drevce mi je zraslo ..., nakar bo maj ob zvokih koračnice na znak župana fantovske zgrmel na tla v veselje otrok. (G.G.) Ženske v Gropadi V prostorih kulturnega društva Skala v Gropadi se bodo jutri ob 18.30 srečale ženske. Pobuda je nastala iz potrebe, da se ženske pogovorijo o težavah in o potrebah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo na Krasu, ter jih predstavijo javnosti. Nastala je v okviru niza srečanj Abitare da donne la citta, ki ga je združenje UDI Caffe delle donne lani posvetilo vlogi žensk v mestu in njihovi aktivni soudeležbi v vsakdanjih aspek-tih življenja. Na teh srečanjih so ženske skupaj razmišljale o stiskah, o vsakdanjih ovirah ali o delu, ne glede na politično prepričanje. Tokrat bodo na svoj račun prišle ženske s Krasa.Na pobudo KUD Magnet, žensk VZPI in UDI ter kulturnega društva Skala bo beseda tekla o življenju žensk na Krasu. Udeleženke se bodo skupaj pogovorile o težavah, idejah, vizijah in etičnosti ter skušale predstaviti izkušnje iz preteklosti in iz sedanjosti, s posebnim poudarkom na prihodnosti - bistveno potrebna se jim namreč zdi vzpostavitev dialoga med starejšimi in mlajšimi generacijami. Srečanje sta spodbudili arhitektka Monika Milič in Mirta Čok, saj imajo po njunem mnenju ženske na zoperstavlje-nem kraškem prostoru enake in hkrati tudi drugačne potrebe kot ženske v mestu. Srečanje bosta vodili članica združenja UDI Ester Pacor in raziskovalka ter članica VZPI Mirta Čok, sodelovale pa bodo tudi predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bas-sa Poropat, pokrajinska predsednica VZPI Stanka Hrovatin in druge. Ženske so seveda toplo vabljene. O jedrski energiji Podiplomski študentje zavoda Sissa prirejajo jutri ob 19. uri v baru Knulp srečanje s Claudiom Tunizem iz Mednarodnega centra za teoretično fiziko. Na srečanju želijo poglobiti zelo aktualno temo o jedrski energiji. Po dveh mesecih eksplozije v Fu-kušimi in po petindvajsetih letih od tragedije v Černobilu bo fizik odgovoril na celo vrsto vprašanj, razložil, kako delujejo jedrske centrale, orisal nevarnosti in vpliv na okolje v primeru nesreče ter kako je treba ravnati z radioaktivnimi odpadki. Igralni kotiček Palček Občine Okraja 1.1 Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. 4. in 11. maja bosta na sporedu delavnici Pošast pod posteljo in Animirane žlice. 6. in 13. maja pa Čarobne oblike in Prosta roka. Več info na tel.040/299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. MAJENCA - Pomembna pridobitev za vso vas, predvsem pa za najbolj množično dolinsko prireditev V Dolini tudi nova večnamenska stavba Skupaj so jo zgradili vaške organizacije, številni vaščani in nekatera podjetja - Služila bo predvsem za pripravo hrane in pijače - Odprtje jutri ob 19.30 Popolnoma nova stavba, ki velik del svoje prostornine skriva pod zemljo, je zadnja pridobitev vaške skupnosti v Dolini. Za njeno izgradnjo so denarno prispevale vse vaške organizacije, številni vaščani in nekatera podjetja. Veliko dela so opravili prostovoljci, kar še enkrat dokazuje, da so veliki podvigi možni, če so cilji jasni in se z njimi večina strinja. Na zanemarjenem, strmem pobočju potoka, so pred šestimi leti vaške organizacije od domačina odkupile 373 kvadratnih metrov veliko parcelo. Lokacija in bližina potoka so seveda pogojevale gradnjo, zlasti ker je bilo potrebno zagotoviti kontinuiteto z dosedanjim dvoriščem, kjer se je odvijala pogostitev obiskovalcev dolinske Majence. Nastal je tako objekt, ki ima 88 kvadratnih metrov velike kletne prostore, namenjene skladiščenju, hladilni celici in točilnim sistemom. Osrednji del ima 150 m2, ki je zamišljen kot prostor za pripravo in razdeljevanje hrane in pijače na Ma-jenci. Prostor je opremljen s sanitarijami, tako da se ga bo lahko med letom uporabljalo tudi v druge namene. Pred dvorano je obširna, 78 m2 velika terasa, ki je z dvema visečima mostovoma povezana s sosednjim dvoriščem. Na strehi velike dvorane so nameščene sodobne sanitarije ter skoraj 160 kvadratnih metrov velik balkon. Vsa nadstropja povezuje notranje stopnišče in načrtovano dvigalo. Vsi pro- stori so zgrajeni kot predvidevajo zdravstveni predpisi za lokale, namenjene pripravi hrane. Celotni objekt je sad dolgoletnega sodelovanja vaških organizacij iz Doline: SKD Valentin Vodnik, Ma- Pogled na novo stavbo v Dolini beto jence, Srenje Dolina, Mladinskega krožka in zadruge Dolga Krona-Do-lina. Slednje so se leta 1994 združile v koordinacijsko telo, imenovano Dolina 2000, in se potegovale, da bi vasi pridobile sredstva kot protivrednost za nekatera velika javna dela: gradnjo dveh velikih hranilnikov naftnega terminala in gradnjo avtocestnega predora La-kotišče-Štramar. Racionalno in pametno upravljanje pridobljenih sredstev je omogočilo prenovo prostorov SKD Vodnik, sanacijo in gradnjo objekta na Dolgi Kroni ter obnovo in vzdrževanje cerkev sv. Urha in sv. Martina. Trud je sedaj še dopolnil objekt, ki bo v prvi vrsti služil mladini in Majenci. In prav člani Majence so tako finančno kot s prostovoljnim delom veliko doprinesli, da je zahtevni objekt večinoma dokončan in bo nared za bližnji praznik. Ostalo, dvigalo in hladilne naprave, bodo na vrsti naslednje leto. Njihovemu vabilu so se odzvali številni vaščani in s prostovoljnimi prispevki dali svoj doprinos. Pridružila so se jim številna podjetja, posebno pozornost pa jim je namenila Zadružna kraška banka. Jutri se z otvoritvijo razstave v cerkvi sv. Martina pričenja letošnja Majenca (glej zgornji članek; op. ur.). Sledilo bo uradno odprtje nove večnamenske stavbe, ki bo nudilo priložnost za zahvalo načrtovalcem, izvajalcem del, prostovoljcem in vsem, ki so pobudo podprli. Nagovor bo imela predsednica SKD Vodnik Klara Vodopivec, ki bo v imenu vaških organizacij tudi objekt predala v upravljanje mladini dolinske Majence. (beto) / SVET Sreda, 4. maja 2011 1 B TRŽAŠKA POKRAJINA - Obnovljena športna hala šole v Ul. Veronese Telovadnica zavoda Da Vinci poimenovana po Sergiu Veljaku Dela so trajala leto in štiri mesece - Kaj pa odobrena resolucija občinskih svetnikov Furlaniča in Pellarinija? Obljuba dela dolg, so nas nekoč učili. Kaže pa, da so te besede v današnjem času izgubile svoj pomen in obljube še zdaleč niso več obveza. Še pred tremi leti smo namreč zabeležili novico, da je tržaški občinski svet odobril skupno resolucijo svetnika Stranke komunistične prenove Iztoka Furlaniča in svetnika Nacionalnega zavezništva Andree Pellarinija in odločil, da bo občinska telovadnica italijanske nižje srednje šole Campi Elisi poimenovana po slovenskem odbojkarju, državnemu re-prezentantu in vzgojitelju Sergiu Veljaku, ki je umrl pred petimi leti. No, tega dogodka naposled nismo dočakali, tri leta pozneje pa je zanj poskrbela tržaška pokrajinska uprava in po Veljaku včeraj slovesno poimenovala telovadnico trgovskega zavoda Leonardo Da Vinci v Ulici Veronese 3. V veliki, popolnoma prenovljeni športni dvorani je dopoldne najprej za-donela italijanska himna, »telovadnico duha in telesa« pa je nato blagoslovil duhovnik. Dobrodošlico v novih prostorih je številnim prisotnim dijakom izrekel pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini. Telovadnica je bila namreč nedostopna vse od leta 1990, po skoraj dvajsetletnem samevanju pa je Pokrajina Trst v enem letu in štirih mesecih popolnoma obnovila in seveda posodobila prostor: uredila je električno in toplotno napeljavo, postavila lesene pode, namestila nova okna in vrata, poskrbela za zasilne izhode in protipožarne lestve, za dve slačilni-ci, sanitarije in tuše in seveda halo opremila s potrebnimi elementi - od košev in golov za rokomet do mreže za odbojko in lestev ob zidu. Dela so zahtevala skoraj dva milijona evrov naložbe in so vključevala tudi ureditev električnega in toplotnega omrežja v celotni stavbi, se pravi tudi v prvem nadstropju, kjer je nameščen bazen (za ureditev slednjega pa je denarja žal zmanjkalo). Veljak sicer na zavodu Da Vinci ni- Veljakova žena Bruna (med Sergiovima bratrancema Walterjem in Claudiom) je prerezala trak in odkrila ploščo, dijaki pa poskrbeli za prisrčen gimnastični in plesni spektakel kroma koli ni poučeval, vendar sta njegova srčnost in energija lahko zgled za vse mlade, je ganjena dejala žena Bruna, ko je s predsednico pokrajinske uprave Mario Te-reso Bassa Poropat po rezu traku odkrila spominsko ploščo. Nove pridobitve so se najbolj veselili dijaki, ki so se na včerajšnjem slavju izkazali v petju, country plesu, odbojki, košarki in nogometu, atletskih vajah, gimnastiki in break dance plesu. Ob številnih predstavnikih različnih političnih sil, predstavnikih športnih zvez in združenj, sta se slavja udeležila tudi občinska svetnika Furlanič in Pellarini. Kaj se je zgodilo z njuno že odobreno resolucijo? »Danes ni dan za polemike,« je bil kratek Furlanič in dodal, da bo s kolego svetnikom vse ozadje za-blokiranega postopka razkril na jutrišnji tiskovni konferenci. (sas) Danes na kavi z Dušanom Jakominom Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo danes ob 10. uri na običajno kavo s knjigo. To bo zadnje jutranje srečanje. Prihodnji teden bodo namreč srečanja v priredbi slovenskih tržaških založb in knjigarne spremenila dan in uro: na dvorišču Tržaške knjigarne se bodo namreč začeli četrtkovi aperitivi, ki bodo potekali ob 18. uri. Danes bo knjigarno obiskal Dušan Jakomin, ki bo spregovoril o beatifikaciji papeža Janeza Pavla II. Papež Woj-tila je bil eden najbolj priljubljenih papežev v zgodovini Katoliške cerkve. Med svojim skoraj 27-letnim pontifikatom - drugim najdaljšim na čelu Cerkve - je obiskal kar 129 držav. Postopek beatifikacije papežev je običajno dolg, tokrat pa je bil rekordno kratek. O vsem tem bo govor danes ob 10. uri, kavo pa bo ponudil Qubick caffe. Matjaž Kmecl v Narodnem domu Sekcija za slovenščino na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce, Katedra za slovenski jezik in književnost na Leposlovni in filozofski fakulteti Univerze v Trstu ter Študentska založba vabijo na srečanje z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo danes ob 11.30 v Narodnem domu v Trstu. S prof. Kmeclom se bosta o slovenski kulturni zgodovini, vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske narodne identitete ter njegovem literarnem ustvarjanju pogovarjala prof. Ivan Verč, predstojnik Sekcije za slovenščino na prevajalski fakulteti, in prof. Miran Košuta, predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost na tržaški filozofski fakulteti. Jutri srečanje o dogajanju v Libiji Kdor bi rad izvedel kaj več o dogajanju v Libiji, o motivacijah in posledicah tamkajšnje vojne, se lahko jutri ob 20. uri udeleži srečanja v dvorani centra za prostovoljno delo v Ulici sv. Frančiška 2. Posegli bodo vzgojitelj Gianluca Gabrielli, ki bo predstavil itali-jansko-libijske odnose v preteklosti in danes, docent političnih ved Giuseppe Ieraci bo spregovoril o demokraciji v Libiji, medtem ko bo o Evropi in težavah sprejemanja vojnih pribežnikov spregovoril docent prava Stefano Amadeo, odvetnica Dora Zappia bo predstavila italijansko zakonodajo in se zaustavila pri začasni zaščiti pribežnikov, prostovoljka Emergency Paola Mos-senta pa bo predočila humanitarni poseg organizacije v Libiji. KRIŽ - Proslava ob dnevu osvoboditve na predvečer 1. maja Prepoznajmo oblike sodobnih fašizmov Spored oblikovali učenci krajevne osnovne šole, prof. Miran Košuta in TPPZ Pinko Tomažič - Zaključek z baklado do spomenika in kresom Dvorana kriškega kulturnega doma Alberta Sirka je bila v soboto zvečer polna občinstva, ki se je udeležilo proslave ob dnevu osvoboditve, ki sta jo priredila vaška sekcija VZPI Evald Antončič-Stojan in SKD Vesna. Spored komemoracije, ki se je sklenil z bakla-do in prvomajskim kresom, so oblikovali učenci krajevne osnovne šole, prof. Miran Košuta in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. V svojem pozdravnem nagovoru je predsednik kriškega združenja partizanov Giorgio (Jurij) Zeriali izpostavil pomen spomina, svobode in demokracije »v teh težkih časih,« opozoril na nevarnost zgodovinskega revizionizma ter manipulacije z resnico, svoj poseg pa sklenil z zahvalo padlim, ki so med NOB darovali svoja življenja zato, da lahko mi danes samozavestno izrečemo svoje misli. Po nastopu osnovnošolskih otrok, ki so ob spremljavi harmonike zapeli in deklamirali spored partizanskih pesmi, je na oder stopil književnik Miran Košuta, ki je zavezanost Križanov vrednotam antifašističnega odporništva ocenil kot »ne majhno stvar sredi časa Levo slavnostni govornik profesor Miran Košuta, desno pa kriški osnovnošolci kroma in sveta, ki iz dneva v dan brezbrižne-je otopevata za vse, kar ni nemudoma unovčljiva korist, iztržek, gotovina.« V svojem govoru se je kriški esejist zaustavil pri oceni družbeno-ekonomskih razmer: »Danes ječi namreč ves svet v primežu nove diktature: to je potrošniškega, neoliberističnega, postindustrij-skega, multinacionalnega, globalisti-čnega kapitalizma.« Orožje tega vladajočega enoumja sedanjosti »niso več pendreki, ricinusovo olje, posebna sodišča ali puške, ampak bleščeče vitrine, mobiteli, tehnologija, demokracija, volitve, delnice, banke, mediji, televizija, reklama, internet, facebook...,« ki pre-finjeno fascinirajo in zasvojijo posameznika. Protislovja in krivice »gospodarskega fašizma« so: ozka elita nadzoruje 80 odstotkov naravnih virov planeta, pušča pa dve tretjini človeštva v lakoti in bedi; onesnaženost okolja; izvažanje vojn v tretji svet; etično ko- rumpiranje družbe v imenu profita; prekernost mladine; kraja dela, dostojanstva in bodočnosti. Za demokratično, etično in reformistično reakcijo, ki bi zaustavila drsenje proti kriznemu dnu, potrebuje sodobni človek »proti-virus sodobnega odporništva,« izobrazbo, osveščenost, kritiko. »In rabimo notranjo prenovo, Cankarjevo 'očiščenje in pomlajenje,' ki bi posameznika razsebičilo, znova odružbilo, altruiziralo in ga s strpnejšo, solidar-nejšo etiko prekvasilo v Kosovelovega 'novega človeka,'«je poudaril Košuta, ki se je v nadaljevanju zaustavil pri oceni stanja v rojstnem kraju, »ki nam postaja vedno bolj tuj.« Kakor so po vojni Križani »svojo zemljo nanovo priklicali v življenje, enako je storiti danes nam sredi viharne pustinje sodobnega global-izma: pljuniti bo treba v roke, prepoznati oblike sodobnih fašizmov - nasilje, manipuliranje, razosebljanje, brez- plodni reformizem, rasizem, nestrpnost, laž -, nadomestiti denar, dobiček ali videz z vrednotami uma in srca, se morda odpovedati rasti za vsako ceno, poiskati ekološko prijaznejše načine bivanja, nevirtualne oblike socialne interakcije, združevanja, kulture, zabave, da bi nanovo zaživeli kot osveščena, povezana, identitetno ponosna, navznoter jedrna, a hkrati zunanjemu in novemu odprta človeška in vaška skupnost,« je menil Košuta, ki si želi v večnamensko kulturno središče - v preurejeni Ljudski dom ter stalno zbirko slik Alberta Sirka in ribiški muzej v istoimenskem domu. Po sporedu borbenih pesmi, ki ga je izvedel TPPZ Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah, se je večerno dogajanje nadaljevalo na odprtem pred spomenikom padlim, kjer je množici občuteno zapel moški zbor Vesna. Večer se je sklenil s kresom. (Mch) 1 Q Sreda, 4. maja 2Q11 TRST / TRSTENIK - Svečanost KŠD Rojanski Krpan Koliko se poslužujemo pravic, za katere so padli? Na krajši svečanosti je spregovorila Radha Nadlišek, zapel pa lonjerski zbor kroma Upor proti fašizmu in nacizmu je zahteval številne žrtve; med njimi je bilo tudi veliko Slovencev, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. V kolikšni meri pa danes uživamo tisto svobodo in se poslužujemo pridobljenih pravic? Tako se je na krajši spominski svečanosti, ki se je prejšnji teden vršila na Trsteniku, spraševala Radha Nadlišek, ki je ob spominskem obeležju na Ko-menščini prebrala nekaj priložnostnih misli. Med fašizmom nam je bila dvoje-zičnost odvzeta, danes obstaja marsikje, a se je ne poslužujemo, je opozorila govornica: koliko ljudi ima dvojezične osebne in volilne izkaznice, koliko trgovcev razobeša dvojezične napise, koliko ljudi ima še vedno poitalijančeno ime ali priimek? Nekateri so celo tako dvolični, da se v italijanskih krogih predstavljajo z enim imenom, v slovenskih pa z drugim. Žrtvovanje naših prednikov bi od nas zahtevalo pokončnejšo držo ... Krajšo slovesnost na kraju, kjer so v zadnjih aprilskih dneh leta 1945 padli trije borci, je obogatil Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja in pod vodstvom Manuela Purgerja zapel splet partizanskih pesmi. V Barkovljah so se padlih v NOB spomnili tudi učenci Ob koncu meseca aprila se tradicionalno tudi v Barkovljah spominjajo padlih med narodnoosvobodilnim bojem in tako je bilo tudi prejšnji teden, ko se je na Kunčevi njivi, kakor barkovljansko pokopališče imenujejo domačini, zbrala lepa množica domačinov, njim pa je družbo delalo več kot 60 učencev krajevne osnovne šole F.S. Finžgar. Ob spominskem obeležju se je govorilo in pelo, venca pa sta položila predstavnika Zveze partizanov in Društva Barkovlje. Nekaj priložnostnih misli je prebrala Klara Bevilacqua, ki je izpostavila vrednote narodnoosvobodilnega boja, spregovorila pa je tudi o bistvu življenja v svobodi in demokraciji. Govornica je tudi povedala, da imamo danes med drugim tudi po zaslugi padlih borcev svoj jezik, svoje šole, gledališče, društva in medije javnega obveščanja ... Govornica je v nadaljevanju naštela tudi imena 16 padlih borcev, ki počivajo na barkovljanskem pokopališču. Spominsko svečanost so še posebej ganljivo dopolnili tudi šolarji barko-vljanske šole; mlajši so peli, starejši pa so recitirali pesmi slovenskih pesnikov. Skupina, ki se je zbrala na pokopališču, se je po koncu slovesnosti napotila v Ul. Boveto, kjer stoji obeležje, posvečeno Mariju Matjašiču Milanu, sekretarju OF in KPS za Barkovlje, ki je bil februarja leta 1945 ustreljen v hrbet. Pri obeležju je predstavnik Zveze partizanov obesil venec, spomin na Matja-šiča pa so prisotni počastili tudi z enominutnim molkom. (sč) Včeraj danes ¿i Čestitke Danes, SREDA, 4. maja 2011 CVETO Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 6.06 in zatone ob 21.50 Jutri, ČETRTEK, 5. maja 2011 ANGEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,8 stopinje C, zračni tlak 1003,3 mb pada, veter 32 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 65-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,9 stopinje C. 51 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA vabi na slavnostno otvoritev razstave šol in vrtcev na Majenci v petek, 6. maja, ob 18. uri v Mladinskem krožku v Dolini. Nastopil bo šolski zbor COŠ Mara Samsa in Ivan Trin-ko Zamenjskega Domjo-Ricmanje. V sodelovanju z Unicefom. Razstava bo odprta po sledečem urniku: petek, 6. maja, od 18. do 21. ure; sobota, 7. maja, od 19. do 23. ure; nedelja, 8. maja, od 16. do 21. ure; ponedeljek, 9. maja, od 18.30 do 21.30; torek, 10. maja, od 17. do 19. ure. Danes naša SARA 18 let praznuje. Veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in življenjskih uspehov ji želimo iz vsega srca mama, tata, sestra Irina in Denis. Hip hip hura, naša SARA 18 let ima. Vse najboljše ji želimo nona Elena, nona Elivra, stric Drago in teta Sonja s Paolom. Danes slavi na ulici Bonomea nono Ado lepo življenjski praznik. 90 toplih želja mu pošiljajo vnuki Benjamin, Veronika in Andrej ter vsi ostali ZAHVALJUJEMO SE deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu za stalno in požrtvovalno delo za ohranitev in razvoj Slovenske psihopedagoške službe Krajevne Zdravstvene Enote. Operaterji H Izleti üü Osmice DRUŽINA LAURICA je v Dolini odprla osmico. Tel. št. 040-228511. Vabljeni! FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ je odprl osmico v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnovca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. V KRIŽU sta odprla osmico Martin in Erika. Tel. 040-220605. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. 349-7158715. KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu v četrtek, 5. maja, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinari-ka od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, v nedeljo, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kobdiljem. Zbirališče na nabrežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040-200924 (Zulejka). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico, ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. št. 040-220155 (Livio). ROMARSKI IZLET NA BLED Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo odpluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Brezij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, iz Nabrežine ob 7.20, iz Sv. Križa ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Opčin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih va- si). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 5 osmič. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). Loterija 3. maja 2011 Bari 64 47 SQ 62 73 Cagliari BB 1S 2 7S 2Q Firence 69 2B 3Q 2S B Genova B 37 4S B1 7S Milan 17 79 74 29 46 Neapelj B9 4Q SS BB 12 Palermo 1S 9 72 B 74 Rim 6Q 4Q S1 27 21 Turin 49 B7 B 46 1B Benetke 41 6B 4Q 76 69 Nazionale 44 BB 62 B7 67 Super Enalotto Št. 53 30 40 51 52 54 74 jolly 72 Nagradni sklad 2.930.868,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.861.017,69 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 54.953,80 € 1.176 dobitnikov s 4 točkami 373,83 € 43.347 dobitnikov s 3 točkami 20,28 € Superstar 12 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami Brez dobitnika s 5 točkami 12 dobitnikov s 4 točkami B7.BBB,QQ C 256 dobitnikov s 3 točkami 2.Q2B,QQ C 4.206 dobitnikov z 2 točkama 1QQ/QQ C 27.977 dobitnikov z 1 točko 1Q,QQ£ 62.591 dobitnikov z 0 točkami S,QQ C Volilno oglaševanje - naročnik: Gianni Torrenti - davčna številka TRRGNN51T26L424Y MARIA TERESA Predsednica Pokrajine Srečanja na Borznem trgu Mladi in šport V sredo, 11. maja, ob 18.30 Prisotni: Stefano Attruia, Elisabetta Marin 1 Skupnost ljudi V četrtek, 5. maja, ob 11.30 Prisotni: Don Mario Vatta, Erica Matrociani, Don Roberto Pasetti ■ Za preporod: pristanišče in železniške povezave V petek, 6. maja, ob 18.30 Prisotni: Ettore Rosato, Claudio Grim ■ Naša sprejemljiva mobilnost V ponedeljek, 9. maja, ob 16. uri Prisotni: Ettore Rosato, Igor Dolenc, Antonella Grim L pristna I konkretna zmagovita K / PROGRAM POBUDE SKUPNOSTI INTERREG DIA ITALIJA - SLOVENIJA 2000-2006 RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRMORJA prireja v petek, 6. maja, ob 20.30 uri v Domu Alberta Sirka v Križu predstavitev knjige TRADICIJE DVEH SKUPNOSTI V TRŽAŠKEM ZALIVU Tradicija ribogojstva, pomorstva, ribištva, solinarstva, gradnje lesenih ladij in ladjedelnic v Tržaškem zalivu pozdrav In nagovor: Franco Cossutta predstavitev: Franco Cossutta poseg urednika knjige: Bruno Volpi Lisjak Toplo vabljeni vsi člani in ljubitelji morja 3 Poslovni oglasi AGRITURIZEM V BOLJUNCU IŠČE natakarico/natakarja in pomoč v kuhinji. Klicati od 15.00 do 17.00 na tel.: 040-8325063 H Mali oglasi IŠČEM enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. KUPIM na Opčinah, Proseku ali Kon-tovelu hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št. 040-213385. MESECI MINEVAJO, Kraška ohcet se približuje, naramne in naglavne rute, ročno vezane, so na razpolago. Tel. 040-299820. PRODAM samostojno hišo z vrtom na Colu (Repentabor). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-327128 ali 334-5618525. PRODAM AVTO toyota rav4 2000 diesel, 3 vrata, letnik '03, 87.000 prevoženih km, v odličnem stanju. Edini lastnik, nekadilec, parkirana v garaži, redno servisirana pri prodajalcu. Cena po dogovoru. Tel. št.: 338-3120247. PRODAM MOTOR BMW r1200r, letnik '07, 14.000 prevoženih km, črne barve, v odličnem stanju, abs-esa, cena 6.500 evrov. Tel. št.: 349-7172249. PRODAM žensko kolo znamke bot-tecchia, city bike, zelo malo rabljeno. Klicati na tel. št. 339-3132487. PRODAM BMW X3 - 3,0 D v odličnem stanju, malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. št. 335-6322701. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem opremljeno stanovanje, 50. kv. m., primerno za dve osebi. Tel. št. 333-6885442. [13 Lekarne Do sobote, 7. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Thor 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«; 16.15, 18.30, 20.05, 22.00 »Source code«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Fast & Furious 5«; 18.00, 22.15 »World invasion«; 16.00, 20.15 »Cappuccetto rosso sangue«; 16.15, 17.15, 18.10, 19.15, 21.15 »Rio 3D«; 20.05, 22.10 »Limitless«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »The next three days«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Hitri in drzni 5«; 15.10, 17.20 »Paul«; 19.20, 21.40 »Thor 3D«; 19.30 »Kraljev govor«; 21.50 »Kako veš«; 15.00, 17.10 »Rio (sinhr.)«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 19.25 »Teden brez pravil«; 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 16.25, 19.05, 21.15 »Vitez in sitnež«; 16.20, 18.40, 20.50 »Hitro maščevanje«; 16.10, 18.25 »Rio (sinhr.)«; 19.00, 21.20, 21.55 »Thor 3D«; 20.35 »Cirkus Columbia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Fast & Furious 5«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.20 »Fast & Furious 5«; Dvorana 3: 16.00, 19.00, 22.15 »Faccio un salto allAvana«; 17.30, 20.30 »Rio«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Source Code«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.00 »Source code«; Dvorana 2: 18.00, 20.40 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 20.30 »Thor (dig. 3D)«; Dvorana 4: 17.30 »Rio«; 20.00, 22.00 »Faccio un salto all'Ava-na«; Dvorana 5: 17.40, 20.00 »Habemus Papam«; 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconotheca Valvasoriana v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik ogleda: ponedeljek - petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. ure SKD V. VODNIK iz Doline prireja ob priliki Majence razstavo domačih umetnikov/ustvarjalcev. Za podrobne informacije pokličite na 333-9857776. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce ter Katedra za slovenski jezik in književnost Leposlovne in filozofske fakultete Univerze v Trstu v sodelovanju s Študentsko založbo prirejajo srečanje z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, ki bo danes, 4. maja, ob 11.30 v Narodnem domu v Trstu. Pogovor o slovenski kulturni zgodovini in vlogi slovenske književnosti pri oblikovanju slovenske narodne identitete bosta vodila prof. Ivan Verč in prof. Miran Košuta. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, Založništvo tržaškega tiska in Mladika vabijo na »Kavo s knjigo«. Pridite v Tržaško knjigarno danes, 4. maja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z g. Dušanom Jako-minom, ki bo spregovoril o blaženosti papeža Janeza Pavla II. SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na predstavitev antologije »Mlada lipa« v malo dvorano Narodnega doma v Trstu v četrtek, 5. maja, ob 17.30. Knjigo in avtorje bodo predstavil: Michele Obit, prof. Roberto Dapit in prof. Danila Zuljan-Kumar, povezovala bo prof. Marija Pirjevec. MOPZTABOR - OPČINE prireja v petek, 6. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah pevsko zabavni večer »Dva Tabora in en Šopek«. Nastopila bosta zbora Tabor Opčine in Tabor Lokev. Večer bo popestrila fol- SVET Galerija vabi v četrtek, 5. maja, ob 18.00 uri na otvoritev razstave grafik - kolažev TATJANE CAPUDER-VIDMAR Umetnico bo predstavil Franko Vecchiet TRST-Ul. sv. Frančiška 20 klorna skupina »Kraški šopek« iz Sežane in ob priliki predstavila novo zgoščenko. Prisrčno vabljeni. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V soboto, 7. maja, bo ob 20.30 na čast mamicam skupina Tamara Petaros izvedla otroški veseloigro Torta za mamo št. 3; v torek, 10. maja, bodo gojenci tečaja lepe govorice za najmlajše izvedli igrico Rdeča Kapica v deželi branja; v nedeljo, 22. maja, pa bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI bo do nedelje, 8. maja, na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik: v četrtek od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija Rafaela Petroni, priredba in režija Adrijan Rustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! Obvestila DELAVNICE ZA STARŠE v okviru projekta Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti; mešanje jezikov, prehodi in interference; podpiranje večjezičnega razvoja otroka; potreba po interkulturnosti v sodobni družbi; evropske smernice za učenje jezikov. Delavnica bo v Dolini v OŠ Prežihovega Voranca, Dolina 419, danes, 4. maja, od 17.30 do 19.30. Informacije: teco01@jezik-lin-gua.eu. FOTOVIDEO TS 80 vabi prijatelje in člane na tečaj snemanja z video kamero prve stopnje. Deset urni tečaj bo začel danes, 4. maja, v Ul. S. Giorgio št. 1, od 20.30 do 22.00. Vodil ga bo snemalec Marko Civardi. Ker je število omejeno je obvezna prijava na tel. št.: 329-4128363 ali na mk.civa@in-wind.it. MFU - Magna Fraternitas Universalis -CEGEN vabi danes, 4. maja, ob 19. uri na predavanje Duhovna dinamika v primerjavi s stoječim verovanjem - na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 3. nadstropje (levo) v Trstu. Informacije na tel. št.: 040-2602395 ali 333-4236902. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, ki je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček, v Naselju Sv. Mavra, ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: danes, 4. in 11. maja: »Pošast pod posteljo«, »Animirane žlice«; 6. in 13. maja: »Čarobne oblike«, »Prosta roka«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na srečanje, ki bo danes, 4. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. JUS DEVIN - AGRARNA SKUPNOST vljudno vabi na občni zbor, ki bo 5. maja, ob 20. uri v prostorih pevskega zbora Devin, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - V četrtek, 5. maja, ob 20. uri bo v društvenih prostorih potopisno predavanje Biserke Cesar »Etiopija...13 mesecev sonca!«. Obenem vabimo v četrtek, 12. maja, ob 20.30 na pogovor s pisateljico Evelino Umek ob predstavitvi njenega romana »Zlata poroka ali tržaški blues«. Vsa srečanja bodo v društvenih prostorih na štadjonu 1. maj. Vljudno vabljeni! SZSO - Tržaški skavti in skavtinje obveščajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 5. maja, od 17.30 do 19.30 na sedežu v Ul. Risorta 3. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU -ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel 5. maja. Prijave in info na: tel 328 4559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org TRŽAŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE v sodelovanju z združenjem As.Tr.A, ki se bori proti prekomernemu pitju in posledični odvisnosti od alkohola, prireja tudi letos izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Petdnevni, brezplačni tečaj bo potekal v vili Rener od 5. do 11. maja (premor v soboto in nedeljo) in vodili ga bodo zdravniki in strokovnjaki s področja alkoholizma in problematik, ki so z njim povezane. Na voljo je samo še nekaj prostih mest (tudi za slovenske operaterje). Za informacije in vpis tel. 040/639152 od ponedeljka do petka, od 16. do 18. ure oz. elektronski naslov astra-ts@libero.it. ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV - PROSEK v sodelovanju z Agrarno skupnostjo jusov in srenj tržaške pokrajine in Kmečko zvezo vabi vaščane jusarske upravičence s Proseka na informativno srečanje: obnova združenja jusarskih upravičencev na Proseku, ki bo v četrtek, 5. maja, ob 20.30 v krožku FC Primorje na Proseku. Vabljeni! OBČINA ZGONIK sporoča družinam, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgonico.ts.it. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 6. maja 2011. OBČINA ZGONIK sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgo-nik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in je na razpolago v Uradu za socialno službo občine Zgonik, od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00, samo ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter je na razpolago tudi na spletni strani občine www.comune.sgoni-co.ts.it. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade dne 6. maja 2011. SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse svoje člane in simpatizerje na 28. redni občni zbor, ki se bo odvijal v društvenih prostorih v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa iz Padrič, za nastop na Vrhniki v petek, 6. maja, predviden ob 16.30. V torek, 10. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN sklicuje redni občni zbor v petek, 6. maja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Na dnevnem redu bo tudi sprememba statuta, zato prosimo člane za polnoštevilno udeležbo. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno od sobote 7. maja do 18. junija. Vse podrobne informacije na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. SK DEVIN prireja društveni praznik v nedeljo, 8. maja, na sedežu v Slivnem od 12. ure dalje. Ob 16. uri bo redni letni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje tekmovalcev in članov društvene tekme. Toplo vabljeni! SZSO vabi svoje člane in prijatelje na skupno Jurjevanje, ki bo letos potekalo v nedeljo, 8. maja, v Križu. Ob Sreda, 4. maja 2011 1 B priliki 50-letnice prvih skavtskih vodov v tej vasi. Program: zbiranje ob 8.00, glavni zbor ob 8.30, sv. maša ob 9.00; obljube ob 14.30 in taborni ogenj ob 15.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z znanstvenikom, raziskovalcem delfinov in dolgoletnim direktorjem Nevroanatomskega inštituta v Bernu prof. Giorgiom Pillerijem. Na večeru bodo tudi predstavili njegovo avtobiografijo »Kramljanje o medicinski šoli«. Začetek ob 20.30. JUS PROSEK - AGRARNA SKUPNOST vljudno vabi na občni zbor, ki bo 9. maja, ob 20.30 uri v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. FOTOVIDEO TS 80 vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v torek, 10. maja, ob 20.00 v prvem sklicanju ter ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju v torek, 17. maja, ob 20.30. Prispevki Namesto cvetja na grob Pepija Pipana darujeta Antek in Tatjana 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V drag spomin na sestrično Marijo daruje Sveto Grgič z družino 40,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na drago Tončko Milič darujeta Barbara in Vojko 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku. V spomin na Pepkota Pipana daruje N. N. 100,00 evrov za MePZ Igo Gruden iz Nabrežine. V spomin na Pepija Pipana daruje sošolka Roza Caharija Guštin 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Pepija Pipana daruje Herman Svetlič z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Pepija Pipana daruje Vera Škabar vd. Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Pepija Pipana darujeta Karla in Renato Jazbec 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na mamo Paulo Širca darujejo Stanko, Milena in Irena z družinami 50,00 evrov za mavhinjski cerkveni pevski zbor. Ob 1. obletnici smrti drage žene Olge Štolfa por. Kralj daruje mož Albin, hči Alenka in sin Davorin 50,00 evrov za MoPZ RZ. V spomin na dragega Pepija Pipana darujeta Lilijana in Martin Petelin 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden. Nogometaši, odborniki in navijači Zarje-Gaje se klanjamo spominu našega nepozabnega in zvestega navijača ALDA MAZZOLE. Ostal boš v naših srcih! Ob izgubi drage none MARIJE GRGIČ izreka iskreno sožalje godbenici Anji in družini Godbeno društvo Viktor Parma Trebče 12 Sreda, 4. maja 2011 KULTURA / KNJIŽEVNOST - Alenki Rebula 48. nagrada vstajenje Avtorica, ki je ni mogoče spraviti v predalčke Prejela jo je za knjigo Sto obrazov notranje moči - Podelili so jo v ponedeljek pravo literaturo in esejistiko, a zapolnjuje tudi prostor vmes«. Pred velikonočnimi prazniki se je v prostorih Društva slovenskih izobražencev sestala komisija, ki je preučila štirinajst del zamejskih in zdomskih avtorjev ter se, kot je na ponedeljkovem večeru pojasnil prof. Robert Petaros, odločila, da nagrado vstajenje, ki jo tokrat podeljujejo že 48. leto zapored, prejme Alenka Rebula za knjigo Sto obrazov notranje moči. Pesnici je nagrado izročil Adriano Kovačič v imenu Zadružne kraške banke, pred enim letom ustanovljeni kvintet Fenix pa je prisotnim postregel z romantičnim repertoarjem. Kot je v predstavitvi knjige dejala tudi Zaghetova, »danes človek krvavo potrebuje meditacije, ker se mora sam spopadati s svetom«. Manca Košir je avtorico imenovala »duhovni svetilnik, ki je prišel ob pravem času«. Sama pesnica je pojasnila, da je pri ustvarjanju potrebna skromnost, zato mora »duhovni svetilnik« najprej skrbeti za svojo moč, ki se rodi iz prečiščenega in pristnega življenja, šele nato pa lahko luč ponudi drugim. Navdih za knjigo je avtorica dobila na delavnicah, ko je razlagala o zaupanju vase. Tako je z zgodbo prišla prej do človeka, saj so zgodbe nekaj naravnega. »Vsaka zgodba se začne z vozlom, v katerem se zgubimo, iščemo rešitev in najdemo izhod. Vsako življenje je splet novih zgodb,« je pojasnila Alenka Rebula. V zanimivem pogovoru med avtorico in Nevo Zaghet so prišle v ospredje glavne teme oziroma ključna življenjska vprašanja, ki se jih pesnica loteva v svojih delih. To so rojstvo, smrt, ljubezen, trpljenje, sanje, vprašanje samote, kaj muči človeka. »Vsi iščemo povezanost in odnose z drugimi,« je povedala letošnja dobitnica nagrade Vstajenje in podčrtala, da se danes ne znamo več srečati, ker ne znamo sprejeti različnosti. Zapletamo se v trnje, radi se delimo in obsojamo tiste, ki nam niso všeč, to pa zaustavlja našo ustvarjalnost. Pesnica je podčrtala tudi neizmeren ocean ustvarjalnosti slovenskega naroda. Ob zaključku večera je dobitnica nagrade spregovorila tudi o delavnicah za ženske. To so skupine, ki delujejo samostojno: berejo knjigo Blagor ženskam in se o tem pogovarjajo. Skupine so brezplačne, vse ženske v njih pa enakopravne. Alenka Rebula je ob vprašanju, zakaj smo tukajšnji ljudje tako drugačni, odgovorila, da vse, kar imamo, smo si mogli sami pridobiti, istočasno pa smo precej povezani z italijanskim svetom, saj »ne moreš ustaviti zraka, ki kroži«. (met) »Doma je iz Loke pri Zidanem mostu, a je dokončala študij filozofije v Trstu, kjer si je ustvarila tudi družino in se zaposlila kot šolnica. Pesnica, voditeljica delavnic za osebni razvoj in pisateljica eseji-stike, ki se preliva v literaturo, je v vsakodnevnem stiku z mladimi. Ni je mogoče spraviti v predalčke.« Tako je na ponedeljkovem večeru v tržaški Peterlinovi dvorani letošnjo dobitnico nagrade vstajenje uvodoma predstavila prof. Neva Zaghet. Pogovor z Alenko Rebula je vodila Neva Zaghet kroma Alenka Rebula je svojo prvo pesniško zbirko Mavrični ščit izdala leta 1983, skoraj 25 let kasneje ji je sledila zbirka V naročju, ki jo je ilustrirala Meta Vraber in je od takrat stalna Rebuli-na sodelavka. Ob koncu 90. let je izdala knjigo Globine, ki so nas rodile, popularnost pa dosegla z uspešnico Blagor ženskam iz leta 2007, ki je presegla šest tisoč prodanih izvodov. Alenka Rebula se po besedah Zaghetove »giblje med GLEDALIŠČE - Publikacije Tržaški gledališki svet v treh knjigah V tržaških knjigarnah je po novem moč kupiti tri knjige iz zbirke Palcoscenico triestino (Tržaški oder), s pomočjo katerih se lahko bralci potopijo v tržaški gledališki svet. Edda Vidiz, Luciano Volpi in Renzo Arcon so uredili zgodovinske zbornike, v sklopu katerih je mogoče izvedeti marsikaj zanimivega o opereti, komediji in drami. Kot rdeča nit pa se v vseh treh gledaliških žanrih pojavljata Trst in njegova zgodovina. Več o novi zbirki, ki jo je izdala založba Luglio Editore, in ki predstavlja tudi poklon Ugu Amodeu, očetu tržaškega sodobnega gledališča, so njeni idejni snova-telji predstavili na ponedeljkovi novinarski konferenci, na kateri je bilo slišati, da bodo bralci v teh treh zbornikih našli dramske tekste, par-titure, številne še neobjavljene dokumente, biografije in zgoščenke, ki v besedi in sliki predstavljajo doti-čne tekste. Edda Vidiz je večkrat ponovila, da so z zborniki želeli predstaviti tržaško identito v različnih zgodovinskih obdobjih. V knjigah avtorji obravnavajo tri zgodovinska obdobja; 14. stoletje je moč spoznati v zborniku Marco Ranfo, v katerem sta tudi dva gledališka teksta o tej osebnosti, zbornik z naslovom La Locanda de l'Omo Selvatico prinaša veliko informacij o tržaškem 18. stoletju, začetek 20. stoletja in čas prve svetovne vojne pa sta opisana v zborniku z naslovom Eden Taba-rin - Grande teatro di varieta. V slednji publikaciji je v besedi in sliki predstavljen razvoj tržaškega gledališkega življenja v različnih obdobjih, opisana je tudi ustanovitev "restavracije" Eden Tabarin, kjer so uprizarjali žanrsko različne predstave, s časom pa se je ta kraj spremenil v kinodvorano (danes Amba-sciatori). In prav zgodovino tega kraja je v opereti uglasbil Tullio Eso-pi, za scenografijo operete Eden Tabarin je poskrbela Edda Vidiz, za režijo pa Andrea Binetti, odlomke operete pa je moč brati v dotičnem zborniku. Politično-socialno vsebino pa ima, kot rečeno, zbornik z naslovom Marco Ranfo, v katerem je tudi istoimenski dramski tekst. V njem sta Edda Vidiz in Renzo Arcon rekonstruirala politični položaj v Trstu leta 1313, ko se je odvijal proces proti heroju Marcu Ranfu. Publikacijo bogatijo tudi razni zgodovinski podatki, slike grbov, škofov, cerkva ... Bolj ležerno in komično vsebino pa ima publikacija La locanda de l'Omo selvatico, ki med drugim prinaša tudi vsebino komedije, prosto povzete po Goldonijevem tekstu Bottega del Caffe (Kavarnica). Vse tri knjige iz zbirke Palcos-cenico triestino so že v prodaji, njihova cena pa se giblje okrog 25 evrov. Na predstavitvi smo še izvedeli, da ljubitelji tržaške zgodovine lahko kmalu pričakujejo še štiri druge zanimive zbornike, ki bodo prav tako kot ti opremljeni z glasbenimi zgoščenkami. (sč) BLED - Srečanje pisateljev PEN Letos v ospredju raznovrstnost književnosti Bled bo med 4. in 8. majem gostil 43.mednarodno srečanje pisateljev, ki ga pripravlja Slovenski center PEN. Osrednja tema srečanja, ki se ga bo udeležilo več kot 60 literatov, bo raznovrstnost književnosti. Po besedah predsednika slovenskega PEN Marjana Strojana je raznovrstnost pisanja, objavljanja in prevajanja ključna za prihodnost pisanja.Srečanje bo danes že tradicionalno uvedel literarni večer, na katerem predstavljajo avtorje s slovenskega literarnega obrobja. Letos je na vrsti Istra. Na predlog Marka Kravosa se bodo predstavili Bert Pribac, Alferija Bržan, Edelman Jurinčič in mladi avtor Karlo Hmeljak. Osrednji temi letošnjega srečanja bo v četrtek, 5. maja, posvečena uvodna okrogla miza z naslovom Knjižna raznolikost in prihodnost pisanja, ki jo bo povezoval Strojan. Slovenski pisatelji, zbrani v PEN menimo, da je prihodnost pisanja v neposredni zvezi z raznovrstnostjo pisanja in objavljanja ter prevajanja raznolikih literarnih zvrsti. To mora biti naš cilj in za to se bomo na letošnjem srečanju tudi zavzeli, je za STA pojasnil predsednik slovenskega PEN. Uvodni nagovor bo prispevala profesorica angleške in ameriške književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani Meta Grosman. Popoldanska okrogla miza blejskega PEN srečanja bo sledila večno aktualni temi - svobodi izražanja v povezavi z vidno in nevidno cenzuro. V večernih urah bodo gostje srečanja literaturo sejali tudi po drugih slovenskih krajih. Literarni večeri bodo organizirani v Bohinju, Grosupljem, Kamni Gorici, Kranju, Radovljici, Škofji Loki, Trzinu in Vrbi. Odbor pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN, ki mu predseduje Edvard Kovač, bo v petek, 6. maja, pripravil okroglo mizo z naslovom Podoba tujca v književnosti kot pot do miru. »Razpravljali bomo o tem, ali podoba tujca v literaturi zbuja strah, nevarnost in ogroženost, oziroma ali je tujec tisti, ki ga sprejemamo z radostjo, veseljem in gostoljubnostjo ter nam pomaga do lastne identitete,« je na včerajšnji novinarski konferenci na Društvu slovenskih pisateljev pojasnil Kovač. Gostje letošnjega srečanja prihajajo iz 33 centrov PEN. Med udeleženci bosta predsednik Mednarodnega centra PEN John Ralston Saul in generalni sekretar Mednarodnega centra PEN Hori Takea-ki. Posebni gost 43. srečanja bo na Poljskem rojeni judovski pisatelj Marek Halter. Slovenski bralci se bodo imeli s Hal-terjevim delom možnost tudi prvič soočiti, saj ob srečanju izide prevod njegovega romana Marija. O knjigi ter Halterje- vemu življenju in delu bo govora na literarnem večeru v petek na Ljubljanskem gradu. Sledil bo sprejem udeležencev pri ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu. Bistven element mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu je občni zbor Odbora pisateljev za mir. V soboto bodo na Bledu ponovno iskali pot miru na Bližnjem Vzhodu, ki prav v zadnjem času vstopa v novo obdobje, v sodelovanju s francoskim centrom PEN pa pripravljajo pisateljski apel k odgovornemu odnosu do jedrske energije ob 25. letnici Černobila in dogodkih na Japonskem. Razposlali ga bodo evropskim pristojnim institucijam in Združenim narodom. Po sestanku bo udeležence PEN na gradu Brdo sprejel tudi predsednik republike Danilo Turk. (STA) Retrospektiva Dušana Makavejeva V Slovenski kinoteki v Ljubljani se je s filmom W.R - Misterij organizma (1971) sinoči začela retrospektiva srbskega režiserja in scenarista Dušana Makavejeva, ki se bo v času prireditve mudil v Ljubljani. Retrospektiva se bo sklenila 17. maja. Spored bo ponudil devet celovečercev ter več kratkih eksperimentalnih in dokumentarnih filmov, vse od celovečernega prvenca Človek ni ptica (1965) pa do njegovega zadnjega dolgometražnega filma Gorila se kopa opoldne (1993). I« •• V* II |«v Knjiga reci - najboljša prevodna knjiga Angleški prevod pesniške zbirke Knjiga reči (The Book of Things) avtorja Aleša Štegra in prevajalca Briana Hen-ryja je dobitnik prestižne nagrade za najboljšo prevodno knjigo leta (Best Translation Book Award - BTBA) v ZDA, so sporočili s Študentske založbe. Knjiga reči je v slovenščini leta 2006 izšla v zbirki Beletrina pri Študentski založbi. Prevodi se za nagrado potegujejo v dveh kategorijah - proze in poezije, nagrajenca v obeh kategorijah pa razglasijo vsako leto v času festivala PEN World Voices. Zmagovalca v obeh kategorijah so letos razglasili 29. aprila. V kategoriji proze je bila nagrajena knjiga The True Deceiver švedske avtorice Tove Jansson v prevodu Thomasa Teala. (STA) Na ves glas Euphoric /// Heartbreak \\\ Glasvegas Pop-rock, indie rock Sony, 2011 Škotska skupina Glasvegas se vrača na glasbeno sceno z novo ploščo Euphoric III Heartbreak \\\. Po zamenjavi bob-narke, Carolineo McKay je zamenjala Jonna Löfgren, je bend v svojem glasbenem studiu v Santa Moniki posnel drugo ploščo Euphoric /// Heartbreak \\\, ki je izšla aprila letos. Zasedba Glasvegas je nastala leta 2003, ustanovila pa sta jo pevec James Allan in njegov bratranec, kitarist Rab Allan; skupino sestavljata še basist Paul Donoghue in že omenjena bob-narka Jonna Lofgren. Leta 2008 je izšel prvenec Glasvegas, s katerim je skupina takoj zaslovela na mednarodni ravni. Plošča in uspešnica Daddy's Gone sta prejeli nešteto glasbenih nagrad in tako povzpeli bend v sam vrh mednarodne glasbene scene. Po enoletnem snemanju nam torej skupina ponuja nov album. Ploščo Euphoric /// Heartbreak \\\ sestavlja enajst komadov za malo manj kot uro glasbe. Med poslušanjem zaznamo nekoliko več optimizma kot v zadnjem albumu, tako v besedilih kot v glasbi. Album je v bistvu neke vrste preporod pevca Allana, ki se je pred snemanjem nove plošče odločil, da dokončno preneha z uživanjem mamil. To vezno nit dobimo že takoj v prvem, umirjenem komadu z odločnim naslovom Pain Pain, Never Again. Nato je na vrsti pesem The World Is Yours, tipičen komad iz osemdesetih, ki nekoliko spominja na skupino Depeche Mode, pa čeprav je tu atmosfera bolj »sončna«. You je ljubezenska balada, v kateri pa pride do izraza neprekinjen ritem bobnov. Naslednjo Shine Like Stars jo pevec Allan posveča ameriški igralki Marilyn Monroe, ki je med drugim prisotna tudi na platnici plošče. V komadih Stronger Than Dirt (Homosexuality, Part 2), I Feel Wrong (Homosexuality, Part 1) in Dream Dream Dreaming zaznamo tudi nekaj elektronike sintetizatorjev zvoka. Na koncu je še pop single Euphoria, Take My Hand, komad Lots Sometimes in še zadnja Changes, s katero se Allan zahvali materi, ki ga je tudi v težkih trenutkih stalno podpirala. Euphoric /// Heartbreak \\\ je plošča, ki poslušalcu vliva novo upanje, neke vrste vesoljsko potovanje k boljši prihodnosti ... Rajko Dolhar / SVET Sreda, 4. maja 2011 1 B TERORIZEM - Po ponedeljkovem uboju voditelja Al Kaide v pakistanskem mestu Abotabad V ZDA se sprašujejo, ali je bin Laden v Pakistanu užival kritje državnih organov Bela hiša pa se obotavlja objaviti sliko ubitega šefa Al Kaide - »Slika je grozovita,« je dejal njen tiskovni predstavnik Odzivi ZN, Kitajske, Pakistana in Velike Britanije WASHINGTON - Člani ameriškega kongresa so včeraj nadaljevali z glasnimi vprašanji o tem, kako je mogoče, da je najbolj iskani terorist na svetu Osama bin Laden živel v letoviškem kraju pakistanskih generalov, pakistanska vlada pa o tem ni vedela nič oziroma ni obvestila Američanov. Osamo bin Ladna so v nedeljo med napadom na posestvu v mestu Abotabad ubili pripadniki ameriških posebnih enot. Predsednik Barack Obama je sicer v uvodnem obvestilu o bin Ladnovi smrti v nedeljo zvečer dejal, da je operacija potekala ob sodelovanju pakistanskih oblasti, vendar pa njegovi podrejeni v administraciji to vsak dan znova zanikajo. Direktor obveščevalne agencije CIA Leon Panetta je včeraj ponovil, da svojim kolegom v Islamabadu niso o napadu povedali ničesar, dokler ni bil uspešno dokončan, ker jih je skrbelo, da bo informacija o pripravah na napad prišla do bin Ladna. Obamov svetovalec za boj proti terorizmu John Brennan pa je malce umirjal žogo in poudarjal, da je tovrstno sodelovanje s Pakistanom trdno. Za televizijo ABC je prav tako dejal, da Paki-stanci sami izvajajo notranjo preiskavo in skušajo ugotoviti, ali so bili znotraj vlade ali obveščevalnih služb osebe, ki so bin Ladnu pomagale. Brennan verjame, da želijo Paki-stanci odkriti resnico. Medtem sicer Američani sami preiskujejo material, ki so ga zasegli na bin Lad-novem posestvu, in iščejo podrobnosti o mreži podpore, ki jo je vodja teroristične mreže Al Kaida po Brennanovem mnenju zagotovo moral imeti. Ameriški kongresniki, ki si za razliko od administracije lahko privoščijo manj dlake na jeziku, ko gre za odnose z zavezniško državo v boju proti terorizmu, pa so začeli pozivati k ustavitvi pomoči, dokler vloga Pakistana ne bo pojasnjena. Predsednica odbora za obveščevalne zadeve v senatu, demokratka Dianne Feinstein je dejala, da bodo morda morali zmanjšati 1,3 milijarde dolarjev letne pomoči Pakistanu, če se izkaže, da je vlada v Islamabadu vedela za bin Ladna. Najprej bo sicer počakala na več podrobnosti od Panette. Podobno je menil tudi republikanski senator John Cornyn iz Teksasa, ki je dejal, da je treba zagotoviti, da bo njihov denar podpiral njihove interese, ne pa interese koga drugega. Floridski republikanski kon-gresnik Allen West pa je za televizijo Fox dejal, da je treba ves denar zadržati, dokler ZDA ne dobijo odgovorov. Bela hiša se medtem ukvarja z vprašanjem, ali bi bilo potrebno objaviti fotografije mrtvega bin Ladna oziroma morda tudi posnetke iz kamer v čeladah pripadnikov po- Uboj Osame bin Ladna je izzval tudi proteste ansa sebnih enot v času napada na posestvo. Kot je bilo pričakovati, nejevernikov ne primanjkuje in posnetki bi morda polili nekaj hladne vode na nastajajoče teorije zarote. "Bin Laden je bil ustreljen in ubit. Ni bil oborožen," je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. "Obstajala je bojazen, da se bo bin Laden upiral operaciji prijetja in se tudi je upiral," je dodal. Bin Ladnova žena je poskušala napasti ameriške komandose, ko so vdrli v sobo, kjer je bila skupaj z možem. Komandosi so jo ustrelili v nogo, vendar je niso ubili, je potrdil Carney. Predstavniki ameriške administracije so sicer v ponedeljek sporočili, da je ženska poskušala zaščititi bin Lad-na in da je bila v spopadu ubita. Carney je sicer dejal, da je fotografija trupla Osame bin Ladna, ki je bil ustreljen v glavo, "grozovita" in da še razmišljajo, ali bi jo objavili. "Pošteno je reči, da je to grozovita fo- tografija. Lahko bi bila podžigajoča," je dejal. Predsednik ZDA Barack Obama bo medtem še malce izkoristil uspeh in namerava do konca tedna obiskati prizorišče terorističnih napadov 11. septembra 2001 v New Yorku, pri Svetovnem trgovinskem centru (WTC). Na tako imenovanem "ground zero", kjer sta nekoč stala dvojčka WTC, sedaj pa po desetih letih končno raste nova stolpnica, se bo sestal z družinami žrtev. Osama bin Laden je prevzel odgovornost za ukaz članom teroristične mreže Al Kaide, ki so ugrabili potniška letala in jih poleg v dvojčka WTC treščili še v Pentagon in na travnik v Pensilvaniji. Obamov predhodnik George Bush je po napadih na ruševinah WTC obljubil maščevanje, vendar bin Ladna ni uspel ujeti ali ubiti, kljub temu da je sprožil vojno v Afganistanu in kasneje še v Iraku. (STA) PALESTINCI - Izrael nasproten Danes slovesen podpis spravnega dogovora med Fatahom in Hamasom KAIRO - Različne palestinske skupine so včeraj v Kairu pristopile k dogovoru o spravi, ki sta ga minuli teden sklenili rivalski palestinski gibanji Fatah in Hamas. Dogovor, katerega cilj je konec delitve med Gazo in Zahodnim bregom, so podpisali predstavniki skupaj 13 palestinskih skupin, slovesen podpis pa bo sledil danes. Gibanji Fatah palestinskega predsednika Mahmu-da Abasa in Hamas, ki od leta 2007 nadzira območje Gaze, sta dogovor o spravi sklenili minulo sredo po več kot letu dni in pol pogajanj. Dogovor predvideva oblikovanje skupne prehodne palestinske vlade, ki bi jo vodili neodvisni politiki, v letu dni pa naj bi sledile predsedniške in parlamentarne volitve. Po današnji uradni slovesnosti ob sklenitvi dogovora v Kairu naj bi se Palestinci takoj lotili dela. V Izraelu so se na spravni dogovor že pred dnevi odzvali zelo kritično in zavrnili vsakršno dogovarjanje z vlado, v kateri bi sodeloval Hamas. Viri iz Hamasa so sicer včeraj sporočili, da bodo po podpisu spravnega dogovora spoštovali neuradno prekinitev ognja z Izraelom. Drugi palestinski viri pa so poudarjali, da bo naloga nove skupne palestinske vlade urejati zadeve na palestinskih ozemljih, medtem ko bo za mirovne pogovore z Izraelom še naprej pristojna Palestinska osvobodilna organizacija, katere član pa Hamas ni. (STA) SIRIJA - Prek spletnega omrežja Protestniki kljub ultimatu Asadovega režima pozivajo k trajnim demonstracijam ŽENEVA/DAMASK - Protirežimski protestniki v Siriji so včeraj državljane pozvali, naj se pridružijo trajnim sedečim protestom po vsej državi. Poziv je na družabnem spletnem omrežju Facebook objavila opozicijska Sirska revolucija 2011. Sirske oblasti naj bi medtem v okviru zadnjega za-trtja protestov aretirale več kot 1000 ljudi. Poziv je opozicija objavila dan potem, ko so oblasti pro-testnikom postavile 15-dnevni rok, do katerega se morajo predati. Organizacija za zaščito človekovih pravic v Siriji je medtem sporočila, da so oblasti v zadnjih dveh dneh aretirale več kot 1000 ljudi. Po navedbah omenjene organizacije naj bi oblasti aretirale vse, ki želijo demonstrirati, predvsem pisatelje, intelektualce in borce za reforme. V Sirskem observatoriju za človekove pravice s sedežem v Londonu pa so navedli, da oblasti aretacije izvajajo ves čas po vsej državi in da imajo agenti režima v rokah seznam posameznikov, ki jih je treba prijeti. Kljub temu po državi potekajo protesti, med drugim v mestu Homs, okrožju Midan v Damasku, Hami in okrožju Jasem blizu mesta Dara na jugu države, žarišču protestov, ki so izbruhnili 15. marca. V Daro je 25. aprila z namenom zatrtja protestov vdrla vojska, več tisoč vojakov ob podpori tankov pa mesto tako oblega že več kot teden dni. Vojska je v ponedeljek sporočila, da so v tem mestu aretirali 499 ljudi, sicer pa sta bila ubita dva člana varnostnih sil ter deset "teroristov". (STA) NEW YORK - Iz sveta še vedno prihajajo odzivi na smrt vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Pozitivnim odzivom na likvidacijo ameriškega sovražnika številka ena sta se pridružila tudi Varnostni svet ZN in Kitajska. Pakistan je medtem zanikal, da je pomagal pri skrivanju bin Ladna. 15 držav članic VS ZN je v New Yor-ku ob prisotnosti generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona sprejelo predsedniško izjavo, v kateri so izpostavili odločenost, da se teroristične organizacije in njihovi člani postavijo pred roko pravice. VS ZN je mednarodno skupnost tudi pozval, naj bo še naprej pozorna in okrepi skupen boj proti terorizmu. Hkrati je VS ZN opozoril, da terorizma ni moč izkoreniniti samo z vojsko in kazenskim pregonom, pač pa tudi z razvojem civilne družbe in poglobljenim razumevanjem, kako in zakaj se razvija terorizem. Izjemno redko se zgodi, da bi VS ZN ob kakem smrtnem primeru sprejel predsedniško izjavo. Tudi kitajsko zunanje ministrstvo je ocenilo, da je smrt bin Ladna "mejnik" v boju proti terorizmu. Uradni Peking podpira okrepljeni boj proti terorizmu, osredotočili pa se je potrebno po mnenju Kitajske tudi na njegov izvor, je dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Jiang Yu. Pakistanski predsednik Asif Ali Zar-dari pa je v prispevku za ameriški časnik Washington Post zanikal, da bi pakistanske varnostne sile pomagale pri skrivanju bin Ladna v Pakistanu. Poudaril je, da je sodelovanje med ZDA in Pakistanom pripomoglo, da so odkrili najbolj iskanega človeka na svetu. "Nekateri v ameriških medijih so nakazovali, da Pakistanu manjka volje za boj proti terorizmu, še huje, da la-žemo in dejansko ščitimo teroriste, za katere trdimo, da jih preganjamo. Tovrstne neutemeljene domneve so lahko razburljiva novica, a ne odražajo resnice," je v članku med drugim zapisal Zardari. Pakistanski predsednik je tudi potrdil, da operacija proti bin Ladnu ni bila skupna, med Američani in Pakistanci, a je sodelovanje Pakistana po njegovem na splošno pripomoglo, da so Američani odkrili prvega moža Al Kaide, ki so ga posebne enote ameriških marincev ustrelile v pakistanskem mestu Abotabad v noči na ponedeljek. Pakistan je sicer izrazil zaskrbljenost zaradi ameriške operacije, v kateri je bil ubit vodja teroristične mreže Al Kaida. Po mnenju Islamabada bi lahko takšne "enostranske akcije brez odobritve" pakistanskih oblasti ogrozile mednarodni mir. Pakistansko zunanje ministrstvo je poleg tega zanikalo, da bi bilo pakistansko civilno ali vojaško vodstvo obveščeno pred operacijo, in zagotovilo, da ameriški helikopterji, ki so sodelovali v akciji, niso vzleteli s pakistanskega ozemlja. Pred kompleksom v pakistanskem mestu Abo-tabad, kjer je bil ubit bin Laden, pa se je včeraj zbralo nekaj deset mladih Paki-stancev, ki so se norčevali iz ZDA in vzklikali "Osama je živ!". V Karačiju se je medtem več sto ljudi udeležilo molitev za Osamo bin Ladna. Dogodek je organizirala pakistanska dobrodelna organizacija Dža-mat-ud-Dava, ki je zaradi povezav s prepovedano skupino Laškar-i-Taiba na ameriškem seznamu terorističnih skupin. Afganistanski talibani pa so medtem sporočili, da je še prezgodaj, da bi komentirali smrt bin Ladna. "Ker Američani niso zagotovili prepričljivih dokumentov, da bi dokazali svoje trditve, in ker viri blizu šejku Osami bin Ladnu niso ne potrdili ne zanikali poročil o njegovem mu-čeništvu, menimo, da je še prezgodaj, da bi objavili izjavo glede tega," so na svoji spletni strani sporočili talibani. Britanski premier David Cameron pa je izjavil, da bo Velika Britanija od Pakistana terjala odgovore glede bin Lad-na. "Dejstvo, da je bin Laden živel v veliki hiši na poseljenem območju, daje slutiti, da je imel podporno mrežo v Pakistanu," je v parlamentu dejal Cameron. "Trenutno ne vemo, kakšen je bil obseg te mreže, zato je prav, da postavimo vprašanja o tem. In jih bomo," je dodal. Cameron je ob tem sicer priznal, da nobena država na svetu ni pretrpela toliko zaradi terorizma kot Pakistan, pri čemer je številne napade izvedla ravno Al Kaida po ukazu bin Ladna. "Mislim, da je v nacionalnem interesu Velike Britanije, da delimo isti boj proti terorizmu," je poudaril. "Zato bomo še naprej sodelovali z našimi pakistanskimi kolegi pri zbiranju obveščevalnih podatkov, razkrivanju zarot in njihovemu preprečevanju," je še dejal britanski premier. (STA) V Kanadi absolutna večina konservativcem OTTAWA - Na ponedeljkovih predčasnih parlamentarnih volitvah v Kanadi so absolutno večino glasov dobili konservativci premiera Stephena Harperja, kažejo izidi vzporednih volitev, ki so jih televizijske postaje objavile po zaprtju volišč. Presenetljivo podporo je dobila levousmerjena Nova demokratska stranka (NDP), ki je prehitela liberalce. Konservativci so glede na vzporedne volitve v 308-članskem spodnjem domu parlamenta osvojili 166 sedežev, NDP pod vodstvom Jacka Lay-tona pa je število poslancev potrojila in jih bo imela preko sto. Liberalci, ki so bili doslej druga najmočnejša stranka v kanadskem parlamentu, so utrpeli hud poraz in bodo poslej imeli le še 33 sedežev. V parlament naj bi se prebili tudi Zeleni. Portugalska dosegla dogovor o mednarodni pomoči LIZBONA - Portugalska vlada je s predstavniki Evropske unije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) včeraj dosegla dogovor o triletnem programu mednarodne finančne pomoči, je sinoči sporočil portugalski premier v odstopu Jose Socrates. Gre za 78 milijard evrov, so pozneje sporočili iz njegovega urada. V skladu z dogovorom lahko Portugalska svoj javnofinančni primanjkljaj zmanjšuje "bolj postopno", kot je predvidela. Letos naj bi ga tako zmanjšali na 5,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2012 na 4,5 odstotka, leta 2013 pa na tri odstotke BDP, je povedal Socrates. Dogovor Romunija-ZDA o protiraketnem ščitu BUKAREŠTA - Romunija in ZDA sta po več kot letu dni pogajanj dosegli dogovor o namestitvi delov protiraketnega ščita na območju letalske baze v Deveselu na jugu Romunije, je v televizijskem nagovoru povedal romunski predsednik Traian Basescu. V letalski bazi, ki bo ostala pod nadzorom Romunije, bo nameščenih v povprečju okoli 200 ameriških vojakov, zmogljivosti pa je za največ 500 pripadnikov ameriških sil. Na tem območju naj bi do leta 2015 namestili 24 prestreznikov tipa SM-3. (STA) 1 4 Sreda, 4. maja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu JAZBINE - Delom namenili 400 tisoč evrov V nekdanji šoli turistično informacijska točka Popravili bodo tudi cesto, ki pelje na pokopališče, zid pri županstvu in območje za števerjansko cerkvijo Stavba nekdanje šole na Jazbinah (levo), načrt za ureditvena dela ob šolski stavbi (desno zgoraj) in načrt nove pokopališke poti (desno spodaj) bumbaca Po Trgu Svobode in območju okrog županstva, kjer naj bi se v kratkem zaključil temeljit obnovitveni poseg, bo šte-verjanska občina ovrednotila tudi Jazbine. V prihodnjih tednih naj bi namreč gradbeno podjetje Eurocom iz videmske pokrajine začelo z deli, v katera bo skupno vloženih okrog 400.000 evrov. Načrt predvideva prekvalifikacijo območja pri nekdanji osnovni šoli na Jazbinah, ki naj bi v prihodnje postala turistično-infor-macijska točka, ob tem pa še obnovo ceste med cerkvijo in pokopališčem, ureditev območja za cerkvijo v Števerjanu ter obnovo zidu pri parkirišču štever-janskega županstva. »Bivša stavba osnovne šole na Jazbinah je že veliko časa neizkoriščena, poslopje pa so v prejšnjih letih obnovili v okviru evropskega projekta Tipi-Net,« je povedala števerjanska županja Franka Padovan in nadaljevala: »Menimo, da bi bila stavba bivše šole na Jazbinah primeren prostor za ureditev turistične točke, kjer bi obiskovalcem nudili informacije o števerjanski ponudbi in Brdih nasploh. Trenutno pa občina žal ne razpolaga z osebjem in denarjem, ki bi omogočal upravljanje info-točke, zato razmišljamo, da bi stavbo dali v najem.« V pričakovanju na dokončno odločitev o uporabi poslopja nekdanje šole pa bo občina - kot rečeno - uredila območje ob njem. V okviru načrta, ki sta ga izdelala arhitekta studia Artes iz Krmina Marcello Fiscelli in Barbara Franco, bo podjetje asfaltiralo ploščad pred stavbo, realiziralo parkirišče in pločnike, zgradilo kamnit ogradni zid in stopnice, ki bodo peljale na dvorišče. Ob tem bodo na Jazbinah obnovili dotrajano cesto, ki povezuje cerkev in pokopališče, kjer bodo tudi izboljšali javno razsvetljavo. V okviru istega načrta bo občina izvedla tudi dva posega, s katerima bo nadgradila in dopolnila projekt obnove osrednjega vaškega trga in območja pri županstvu v Števerjanu. Asfaltirala bo ce-stico in uredila pločnike med Trgom Svobode in cesto, ki povezuje Pevmo in Šte-verjan, olepšala pa bo tudi visok zid, ki gleda na parkirišče ob občinski stavbi. Ob vznožju zida bodo uredili podolgovato gredico, del zidu pa bodo prekrili z na-brežinskim kamnom. Nadomestili bodo tudi kovinske obcestne ograje. V obnovitvena dela bo skupno vloženih 400.000 evrov. Občina Štever-jan je na podlagi javne dražbe zaupala poseg podjetju Eurocom, ki naj bi po pogodbi zaključilo dela v nekaj manj kot petih mesecih. (Ale) ŠTEVERJAN - Delavci so se vrnili v osnovno šolo Jeseni v novih učilnicah Podjetje Braidot bo v spodnjem delu šolskega poslopja obnovilo pod, napeljavo in terase Po večmesečnem premoru so se v osnovno šolo Alojz Gradnik vrnili delavci. Podjetje Braidot iz Gorice je z obnavljanjem spodnjih prostorov šolske stavbe že začelo lani poleti, zaradi manjših sprememb, ki jih je uprava vnesla v načrt, pa so se septembra dela prekinila. Podjetje se je posega ponovno lotilo prejšnji teden, zaključilo pa naj bi do julija: »Če bo termin spoštovan, bodo lahko učenci šole Gradnik v prihodnjem šolskem letu imeli pouk v obnovljenih prostorih,« je povedala šte-verjanska županja Franka Padovan. Projekt, ki ga izvaja podjetje Brai-dot, dokončuje in dopolnjuje prvi sklop del, ki so ga izvedli že pred leti za utrditev spodnjih prostorov stavbe, kjer pa je treba pred vselitvijo poskrbeti še za napeljavo in vrsto drugih manjših posegov. Delavci bodo v spodnjem delu šole obnovili pod in napeljavo, preple-skali bodo zidove ter posodobili zunanjost in terase. »V prvem načrtu je bila predvidena namestitev nove naprave za centralno kurjavo, projekt pa smo spremenili. Obstoječa naprava bo služila tudi tudi za gretje spodnjih prostorov šole,« je povedal predstavnik občinskega tehničnega urada Claudio Fattore, po katerem bo šolsko poslopje po zaključku posega bolj funkcionalno. »Popraviti bi želeli tudi okna, za to pa bo verjetno potrebno izdelati drug projekt,« je povedal Fattore. V načrt in gradbena dela na šoli so skupno vložili okrog 245.000 evrov; 195.000 evrov je števerjanski občini namenila gorska skupnost za Brda, Na-diške in Terske doline, 50.000 evrov pa pokrajina Gorica. S posegom bodo dokončno obnovili del šolskega poslopja, ki je trenutno prazen. Števerjanska šola je namreč precej velika, tako da pouk poteka v zgornjem delu poslopja. Občinska uprava bi želela urediti tudi prostore, ki jih danes uporabljajo učenci, zaenkrat pa ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi. »Prošnje za prispevek smo poslali na deželo Furla-nijo-Julijsko krajino, pokrajino Gorica in gorsko skupnost, novosti pa zaenkrat ni,« je zaključila Padovanova. (Ale) Šolsko poslopje v Števerjanu bumbaca Z Lampeduse v Gradišče Z otoka Lampedusa so včeraj pripeljali v Gradišče dvajset priseljencev iz severne Afrike. V centru CIE je trenutno nastanjenih osemdeset priseljencev, čeprav je razpoložljivih mest 44. Nesreča na železniški progi Zaradi nesreče na železniški progi Trst-Go-rica je bil železniški promet včeraj od 17. ure dalje močno oviran. Iz državne železniške družbe so pojasnili, da je šlo za samomor osebe na progi med Gorico in Krminom. Zato da so sodni organi opravili obvezne meritve, je bil promet dve ure prekinjen, deset deželnih vlakov pa je imelo 50-minutno zamudo. Razpis za termalni pol Na uradnem listu Evropske unije so objavili razpis za gradnjo novega termalnega pola iz Gradeža. Naložba je vredna preko sto milijonov evrov; predvidena je uresničitev kongresne palače, hotela s 160 sobami in podzemnega parkirišča s tisoč mesti. Do konca leta bodo določili zasebnega partnerja projekta, dela naj bi se začela prihodnje leto in zaključila poleti leta 2015. Madež olja na cesti Zaradi madeža olja, ki se je razlilo po cestišču, je bila Ulica Duca DAosta v Gorici včeraj popoldne dlje časa zaprta. Goriški karabinjerji so okrog 16. ure zaprli odsek ulice in preusmerili promet, gasilci pa so med tem poskrbeli za očiščenje spolzkega cestišča. Olje se je verjetno razlilo iz tovornega vozila. Revija mladinskih zborov V Kulturnem domu v Gorici bo drevi ob 20.30 mladinsko zborovsko srečanje »A little help from my friends« (Mali prispevek mojih prijateljev). Na odru se bodo predstavili mladinska zbora Coral...mente in E ancora Musical! iz Gorice ter dijaški zbor gimnazije iz Nove Gorice. Dogodek s solidarnostnim značajem (vstopnina znaša 10 evrov) prirejajo licej Dante Alighieri iz Gorice, združenje Incanto iz Koprivnega in novogoriška gimnazija. Dokumentarec o Rapotzu Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi v Ron-kah bodo drevi ob 20.30 predvajali dokumentarec »Rapotez. Un caso italiano«. Gre za prikaz življenjske zgodbe 91-let-nega Luciana Rapotza, ki je preživel 50 let procesov kot glavni osumljenec treh zločinov in šele leta 2005 dokazal svojo nedolžnost. Rapotez je danes deželni predsednik VZPI-ANPI. Mreženje v zdravstvu Mreženju v zdravstvu, ki naj bi pripomoglo h kakovostnejšim zdravstvenim storitvam, bo posvečena okrogla miza, ki jo jutri ob 9.30 v tržiški bolnišnici prireja goriško zdravstveno podjetje. Srečanje bosta uvedla deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic in tržiški župan Gianfranco Pizzolitto. GORICA - V ljudskem vrtu na Verdijevem korzu Goriškim otrokom na voljo sodobnejša igrala Igrala v ljudskem vrtu bumbaca Goriška občina obnavlja igralni park v Ljudskem vrtu v Gorici. V prejšnjih dneh je odborništvo za okolje začelo nadomeščati starejša igrala, na katerih se vsak dan igrajo in srečujejo številni goriški otroci, z sodobnejšimi igralnimi pripomočki, ki odgovarjajo novim predpisom in trendom in v katere je vložila okrog 50.000 evrov. Delavci so ob namestitvi novih igral vsadili tudi visoko drevo, ki bo malim uporabnikom igralnega parka omogočalo, da se bodo v vročih poletnih dneh lahko igrali v senci. Z občine so sporočili, da bodo večje leseno igralo v Ljudskem vrtu, ki so ga pred nedavnim poškodovali vandali, nadomestili v prihodnjih tednih. V »gradu« s toboganom so sredi aprila neznanci podtaknili ogenj, s tem pa so ustvarili več tisoč evrov škode. Odgovorne - šlo naj bi za dve ženski - so tudi posnele kamere, s katerimi nadzirajo igralni park. Občina je vandalsko akcijo prijavila goriški policiji, ki preučuje dogodek. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. maja 2011 15 GABRJE - Mlaj z dvema vrhoma in dvema zastavama Doživeta tradicija z jasnim sporočilom V Jamljah priredili tekmovanje v pripravi najboljših piškotov in torte Postavljanje mlajev se je tudi letos izkazalo kot ena izmed najbolj ukoreninjenih tradicij na Goriškem, čeprav so se v prejšnjih dneh v Doberdobu pojavile kritične opazke na račun sporočilnosti rdečih delavskih zastav, ki jih nekateri imajo za politične simbole. S tovrstnimi prepričanji se očitno ne stri- njajo niti v Gabrjah, kjer so na predvečer praznika dela na vaškem trgu dvignili visok bor, ki ima letos kar dva vrha in dve veliki rdeči zastavi. Mlaji bodo kraljevali nad slovenskimi vasmi na Goriškem do konca meseca, marsikje pa tudi kaj več. Pri postavljanju mlajev se namreč povsod držijo zapovedanega 30. aprila, za njihovo podiranje pa očitno nimajo sile. Da bi imeli dovolj moči za postavitev svojega mlaja, so se Jameljci na predvečer prvega maja posladkali s tortami in piškoti, s katerimi se je enajst domačink prijavilo na tekmovanje društva Kremenjak. Kot v prejšnjih letih so prijave zbirali do 20.30, nato pa je tričlanska žirija, ki so jo tokrat sestavljali Bruno Oretti, Jordan Radetič in Marko Vi-zintin, pokusila vse sladice in proglasila zmagovalke. Najboljšo torto je letos pripravila Vanda Terzoni, na drugo mesto se je uvrstila Patricija Radetič, na tretje pa Tadeja Fabjan. Najboljše piškote je spekla Danila Grižon, drugo mesto je zasedla Jasmin Legiša, tretje pa Štefanija Šuc. Zmagovalke tekmovanja, ki so ga priredili že sedmo leto zapored, so prejele v dar lesen ročni izdelek, ki je sad ustvarjalne žilice domačina Maria Cro-sellija. Po proglasitvi zmagovalk so torte in piškote pokusili še ostali vaščani, nato pa so se polni novih energij lotili postavljanja mlaja pred kulturnim središčem društva Kremenjak. Domačini so nato sredi vasi na križišče ob državni cesti št. 55 namestili še transparent z napisom Živel 1. maj, pri čemer se je Jameljcem pridružila še skupina mladih iz sosednje Brestovice. ZAGRAJ - Nesreča na domu Sesul se je zid, sin ranjen, oče mrtev Policist si ogleduje prizorišče nezgode V Jamljah so po nagrajevanju zmagovalk torte in piškote razdelili med domačini (zgoraj); gabrski mlaj ima letos dve rdeči zastavi (levo) bumbaca, p.z. NOVA GORICA - V družbi Hit Miška: »Zamenjava politična odločitev« Med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki v igralnicah 35 tisoč gostov Delničarji igralniške družbe Hit so na včerajšnji skupščini imenovali nova člana nadzornega sveta. Ireno Uršič, ki je odstopila septembra lani, je zamenjal Andrej Cetinski, ki je štiriletni mandat nastopil z včerajšnjim dnem, odpoklicanega člana Andreja Miško, predstavnika lokalne skupnosti v nadzornem svetu, pa Marino Furlan. Miška, ki je odstopil na željo no-vogoriškega župana Mateja Arčona, županove odločitve o zamenjavi nadzornika ni želel komentirati. Dejal je le, da je bila to politična odločitev glede na njegovo dobro delo v preteklosti. Arčon je pojasnil, da sta se z Miško ob nastopu njegovega županskega mandata dogovorila za odstop s funkcije člana nadzornega sveta Hita. »Najin dogovor je spoštoval, saj je razumel, da ima vsak župan pravico izbrati take sodelavce, ki jim zaupa,« je dejal Arčon in še poudaril, da se bo novogoriška mestna občina zavzemala za ponovno spremembo zakona o igrah na srečo, saj le-ta ne predvideva več, da morajo lokalne skupnosti imenovati svojega predstavnika v nadzorni svet. »Kaj lahko bi se tako zgodi- lo, da bi nas predstavniki večinskega lastnika, to je države, tako preglasovali in bi ostali brez svojega nadzornika,« je opozoril Arčon. Novogoriški Hit, v katerem letos poteka drugo izmed treh let sanacije, je v letu 2010 ustvaril več kot 150 milijonov evrov prihodkov ter znižal stroške za 22 odstotkov. Kljub temu pa so v Hitu zabeležili 14,2 milijona evrov izgube, brez upoštevanja slabitev ter izplačanih odpravnin pa bi novogoriška družba leta 2010 poslovala z minimalnim dobičkom. V letošnjem prvem četrtletju je družba ustvarila 41,7 milijona evrov bruto prihodkov in 800.000 evrov dobička. Pozitivno je v prvem četrtletju poslovala tudi celotna skupina Hit, ki je v prvih dveh mesecih zabeležila 1,6 milijona evrov dobička, kar je bistveno bolje od planiranega. V Hitu so zadovoljni tudi z obiskom igralnic in zabaviščnih centrov. Samo med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki jih je obiskalo okrog 35 tisoč gostov. To je sicer nekaj odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je še povedala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita. bumbaca Oče in sin sta bila ranjena v nesreči na domu, ki se je pripetila včeraj popoldne v Zagraju. 40-letni domačin se je lažje poškodoval, njegovega 72-letnega očeta Paola Vittorija, s katerim sta delala na dvorišču hiše, pa so z urgenco prepeljali v vi-demsko bolnišnico, od koder so sinoči sporočili, da je podlegel poškodbam. Oče in sin sta se ponesrečila včeraj okrog 15. ure, ko sta opravljala zidarska dela na lastnem domu v Ulici Corridoni v Za-graju. Ob zunanjem zidu na desni strani hiše, ki sta ga popravljala oziroma utrjevala, sta izkopala luknjo, med kopanjem pa se je večji del zidu nenadoma utrgal in se dobesedno sesul nanju. 40-letni sin si je poškodoval nogo, njegov oče pa je obležal pod kupom opeke in zdrobljene malte. Moškega, ki je do prihoda reševalcev ostal pri zavesti, so izpod porušenega zidu izvlekli goriški gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče. Najprej so pod gradbeni material vtaknili posebne blazine, nato pa so jih napihnili in dvignili ostanke zidu, ki so ranjencu ukleščili noge in trup. 72-letnemu moškemu je prvo pomoč nudilo osebje rešilne službe 118, ki je zahtevalo prihod helikopterja. Sina so z rešilnim vozilom odpeljali v goriško bolnišnico, njegovega očeta pa s helikopterjem v videmsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje kritično, saj sta se pod težo zrušenega zidu poškodovala prsni koš in hrbtenica. Za moškega ni bilo pomoči. Na kraju nezgode so ob gasilcih in zdravniškem osebju posredovali tudi ka-rabinjerji iz Gradišča in policisti iz Gorice, ki preučujejo okoliščine nesreče. (Ale) 1 6 Sreda, 4. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Soočanje med šestimi županskimi kandidati Za Fontanota upravljanje zgledno, za tekmece porazno Župan ponosen na naložbe v socialo - Zapostavljenost zaselkov med glavnimi kritikami Soočenje med županskimi kandidati v ronški občinski sejni dvorani bonaventura Za dosedanjega župana Roberta Fontanota je leva sredina v zadnjih petih letih zgledno vodila ronško občino, popolnoma drugačno mnenje pa imajo njegovi županski protikandidati, za katere je bila Fontanotova uprava porazna. Šest županskih kandidatov iz Ronk se je zbralo na volilnem soočenju, ki so ga priredili v ponedeljek v ronški občinski sejni dvorani. Fontanot, za ponovno izvolitev katerega si prizadevajo Demokratska stranke, lista Insieme per Ronchi ter Levica, ekologija in svoboda, je opozoril, da občine preživljajo zelo težke čase, saj imajo na razpolago vedno manj denarja. »Kljub krčenju sredstev smo uspeli zagotoviti socialno oskrbo svojim občanom, čemur smo namenili 43 odstotkov proračuna. Veliko smo vložili tudi v delovanje knjižnice ter v dejavnosti športnih in kulturnih društev,« je pojasnil Fontanot in priznal, da je treba še marsikaj narediti na področju javne razsvetljave in prometa. Spomnil je tudi, da se bo v kratkem začelo obnavljanje kanalizacije, ki bo trajalo kake štiri leta. Davide Rega, ki ga podpirajo Ljudstvo svobode in Tretji pol, je napovedal, da bo v primeru izvolitve ohranil visok nivo socialnih storitev, poleg tega pa je opozoril, da so Ronke zapuščene. Zato je treba po njegovih besedah nameniti več pozornosti vzdrževanju mestne opreme, prizadevati pa si je treba tudi za obnovo pločnikov in za gradnjo kolesarskih stez. Komunistična prenova za župana kandidira Luigija Bona, ki je prepričan, da je treba ovrednotiti nekatere predele Ronk, ki so že leta zapuščeni sami sebi. Bon je tudi opozoril, da mestni avtobusi ne vozijo v vas Soleschiano, ob vsakem dežju pa meteorna voda poplavi ceste v Selcah in v rajonu San Vito. Maurizio Volpato, kandidat liste Citta Comune, je tudi v ponedeljek potrdil svoj politični projekt, pri katerem vztraja že nekaj let in temelji na postopnem združevanju občin Ronke, Štarancan in Tržič. »Ravno ronška občina je v zadnjih letih pokazala najmanj zanimanja za združitev storitev s sosedama, čeprav bi to prineslo velike koristi, saj bi prihranili kar nekaj denarja,« je poudaril Volpato. Tudi sam je poudaril, da so nekateri ronški rajoni zanemarjeni, predvsem to velja za rajon Case Pater, v katerega po njegovih besedah ne vložijo niti evra že veliko let. Fabio Damonte, županski kandidat Italije vrednot, je opozoril, da v Ronkah ni kolesarskih stez, ki bi povezale ronško občino s sosednjimi kraji. »Dosedanji upravitelji niso ničesar storili za sanacijo odlagališča pri Romjanu in za izkoriščanje obnovljivih virov energije,« je poudaril Damonte. Apulijsko mesto Foggia je rojstni kraj šestega županskega kandidata v Ronkah Micheleja D'Ursa, ki pa mu južnjaške korenine niso preprečile, da bi njegovo kandidaturo podprla Severna liga. Kakorkoli, D'Urso je opozoril, da je občina zelo slabo upravljala svoj avditorij, po njegovih besedah pa je v Ronkah tudi preveč športnih društev, ki se ukvarjajo z istimi športnimi panogami. D'Ur-so med ponedeljkovim soočenjem ni pozabil niti na varnost in opozoril, da so v zadnjih časih tatovi obiskali trafike v Romjanu in Soleschianu. TRŽIČ - Predstavniki Slovencev s Silvio Altran Obljublja prevoz otrok v romjansko osnovno šolo Silvia Altran in predstavniki slovenskih društev bonaventura Levosredinska kandidatka za tržiško županjo Silvia Altran (Demokratska stranka, Federacija levice - SKP, lista Responsa-bilita per Silvia, PSI in Italija vrednot) se je v Tržiču srečala s predstavniki slovenskih društev iz Laškega. Društvo Jadro iz Ronk je zastopal predsednik Karlo Mucci, za društvo Tržič je bila prisotna predsednica Lucia Germani, za Združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana pa so se srečanja udeležili predsednica Damiana Kobal in nekaj staršev. V ospredju pogovorov je bila šolska problematika. Predstavniki Slovencev iz La- škega so Altranovi pojasnili zadnje novosti glede gradnje slovenskega šolskega centra v Romjanu, ki je medobčinskega pomena, saj bodo vanj zahajali otroci iz raznih občin trži-škega mesta okrožje. Zato so Kobalova in ostali udeleženci srečanja pozvali Altrano-vo, naj sledi nadaljnjim korakom, ki bodo vodili do odprtja slovenskega šolskega centra, in naj zagotovi svojo pomoč v primeru, da bo prišlo do zastojev. Poleg tega so župansko kandidatko pozvali, naj še naprej zagotovi avtobusni prevoz za otroke iz tržiške občine, ki obiskujejo osnovno šolo v Romja-nu. Kandidatka je zagotovila, da z avtobu- sno povezavo v prihodnosti ne bo težav, hkrati pa je zagotovila, da bo tudi v prihodnosti pozorno prisluhnila vsem potrebam slovenske narodne skupnosti iz Laškega. Mucci je skupaj z ostalimi slovenskimi predstavniki povabil Altranovo na srečanja, ki jih prirejajo prebivalci najrazličnejših Sel. Tovrstno srečanje bo prihodnje leto v Selcah, kamor bo prišlo kakih 70 avtobusov obiskovalcev iz Slovenije. Spričo tega podatka so Slovenci iz Laškega opozorili župansko kandidatko, da bi bilo pametno pripraviti nekaj turističnega in informativnega gradiva ter ga razdeliti med udeleženci srečanja. VOLITVE 2O1 1 ■ i «v« ■ v • Manjsinska vprašanja Na pobudo furlanskega filološkega društva ter s sodelovanjem Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij bo v petek, 6. maja, ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici javno soočanje s tremi kandidati za predsednika pokrajine Stefano Cosma, Enrico Gherghetta in Simonetta Vecchi bodo odgovarjali na vprašanja, ki zadevajo manjšinsko problematiko in še zlasti zakon 482/1999. Lavrenčič z volivci Mario Lavrenčič, kandidat Levice, ekologije in svobode na pokrajinskih volitvah v zagrajskem okrožju, se bo srečal z volivci jutri ob 20. uri v večnamenskem centru Kremenjak v Jamljah; prihodnja srečanja so predvidena v torek, 10. maja, ob 20 uri v občinski mali dvorani-knjižnici v Zagraju, v sredo, 11. maja, ob 19.30 v občinski sejni dvorani v Sovod-njah, v četrek,12. maja, ob 19.30, pa na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Že danes se bo Lavrenčič srečal z doberdobskim županom Paolom Vizintinom; v naslednjih dneh sta predvideni še srečanji z županjama občin So-vodnje Alenko Florenin in Zagraj Eli-sabetto Pian. Černičeva na Rojcah Mara Černic, kandidatka stranke Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke na pokrajinskih volitvah v okrožju Štandrež-Rojce, se bo danes ob 10. do 12. ure srečala z volivci pred pekarno Brotto v Ulici San Michele na Roj-cah. Gherghetta o odpadkih Kandidat leve sredine za predsednika pokrajine Enrico Gherghetta si bo v primeru izvolitve prizadeval za znižanje količine odpadkov. Po besedah Gherg-hette bo povečanje stopnje recikliranja omogočilo znižanje računov za odva-žanje odpadkov. Soočenje v Tržiču Vseh šest županskih kandidatov za tržiškega župana se bo nocoj ob 20. uri udeležilo javnega soočenja, ki ga v župnijski dvorani sv. Nikolaja prireja krožek ARCI. Trije kandidati v Gorici Kandidati za predsednika goriške pokrajine Enrico Gherghetta, Stefano Co-sma in Simonetta Vecchi se bodo danes ob 18. uri udeležili javnega soočenja v mali dvorani gledališča Verdi v Gorici. Cosma v Tržiču in Krminu Kandidat Tretjega pola za predsednika pokrajine Stefano Cosma se bo danes dopoldne srečal z volivci na Trgu Republike v Tržiču in na Rojcah v Gorici. Ob 12.30 se bo skupaj s kandidatom stranke UDC za pokrajinski svet Os-carjem Zorgniottijem srečal z volivci v vinoteki v Krminu. ŠTEVERJAN - Kandidat Demokratske stranke za pokrajinski svet Luca Bigot Na strani malih občin Nekdanji krminski podžupan si bo prizadeval za povezavo med upravami tudi za spodbujanje turističnega razvoja Z leve Aleš Waltritsch, Luca Bigot in Mara Černic Števerjan je za pokrajinske volitve vključen v okrožje Krmin II, zato pa se je v zadnjih dneh nekdanji krminski podžupan Luca Bigot, sicer kandidat Demokratske stranke (DS) za pokrajinski svet, mudil v šte-verjanski občini. V nedeljo se je udeležil praznika na Bukovju, v ponedeljek pa srečanja, ki sta ga SSk in DS priredili na Mi-klusovi domačiji na posestvu Draga. Večer sta uvedla pokrajinska odbornica SSk Mara Černic, kandidatka DS v okrožju Gorica VI, in vodja koordinacije Slovencev v DS Aleš Waltritsch. Luca Bigot si je nabral v devetih letih upravljanja v Krminu nabral bogate izkušnje. Prepričan je, da mora biti pokrajina na razpolago predvsem manjšim ob- činam, ki zaradi omejenosti sredstev težko kljubujejo vedno bolj obremenjenemu delovanju. Povezava med upravami je po njegovih besedah nujna tudi za razvoj turizma in za varovanje okolja. Na srečanju so spregovorili tudi šte-verjanska županja Franka Padovan, tajnica krminskega krožka DS Patrizia Puia, tajnik krajevne sekcije SSk Marjan Drufovka, predstavnik vodstva goriško-števerjanskega krožka DS in kandidat na pokrajinskih volitvah v okrožju Gorica II Aljoša Sošol, pokrajinski tajnik SSk Julij an Čavdek in bivši števerjanski župan Hadrijan Corsi, v imenu gostiteljev pa Mitja Miklus, ki je skupaj z bratom Denisom prisotne pospremil tudi na ogled kleti. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. maja 2011 GORICA Ob razstavi še beseda, igra in pesem Sten Vilar bumbaca Jutri ob 18. uri bo v goriškem Kulturnem domu odprtje razstave originalov, ki so bili izdelani za didaktično družabno igro s kartami »Jaz in ti« ilustratorke Marjane Šegula - Miš in avtorja Stena Vilarja. Omenjena igra je novost in izvirno delo popularnega igralca-ani-matorja Stena Vilarja, ki je s sodelavci in s pomočjo studia Anima, gledališča za velike in male, igrivo in duhovito povezal nekatere junake iz gleda-liško-glasbeno-animacijskih predstav. Otroci in odrasli na podlagi poznavanja knjižnih predlog, avtorskih vsebin, gledaliških predstav in pesmi med igro sestavljajo pare. Tako na kartah najdemo Piko Nogavičko, gusarja Berta, razbojnika Cefizlja, čebelarja Miho, peka Matevža, Nerodno Avguštino, poštarja Pavlija ter druge znance otroškega domišlijskega sveta. Tistemu pa, ki zadnji karto brez para v roki obdrži, pripade zmaga. Igra se je izkazala kot odličen pripomoček za učenje in bogatenje slovenskega jezika ter za razvoj domišljije, navodila za igranje pa so napisana še v štirih svetovnih jezikih. Jutrišnji dogodek v Kulturnem domu bodo s svojim programom popestrili otroci dijaškega doma Simon Gregorčič ter igralci studia Anima z igro, besedo in pesmijo. Razstava bo na ogled do 17. maja. 17 GORICA-AJDOVŠČINA - Tri razstave izseljenskega slikarja in pisatelja Kramolčev Gonars v galeriji Ars Ciklus risb je nastajal pred prisilnim bivanjem v taborišču in po njem - V Pilonovi galeriji bo na ogled prerez umetnikovega zajetnega risarskega opusa Po petkovem odprtju razstave slikarskih del v Koroški galeriji likovnih umetnosti se slikar in pisatelj Božidar Ted Kramolc seli na Goriško, kjer se bo predstavil še z dvema razstavama. Danes ob 18. uri bodo Kramolčevo razstavo odprli v galeriji Ars na goriškem Travniku, kjer bodo na ogled risbe iz taborišča v Gonarsu, v petek ob 19. uri pa se bo projekt sklenil v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kjer bo razstavo njegovega risarskega opusa odprl Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu. Božidar Ted Kramolc, rojen 27. marca 1922 v Podgorici nad Šentvidom pri Ljubljani, je pred koncem vojne leta 1945 odšel z bratom na Koroško, v Kanado je prispel leta 1948 in tam diplomiral na Ontario College of Art ter pozneje aktivno razstavljal in deloval kot oblikovalec notranje opreme. Hkrati je predvsem v slovenskem tisku v Argentini objavljal prozo in poezijo. V Sloveniji se je prvič predstavil kot slikar leta 1990 v Novem mestu, pomembno pregledno razstavo pa je doživel v Ljubljani tik pred osamosvojitvijo leta 1991 ter desetletje pozneje še retrospektivo v Celju, Slovenj Gradcu in Ajdovščini. Galerija Ars bo gostila ciklus Kra-molčevih risb iz bližnjega Gonarsa, ki ga hrani Pilonova galerija in ki je nastajal pred prisilnim bivanjem v tamkajšnjem taborišču in po njem. »Risbe gredo od hitrih zapisov, ki kažejo za vsakodnevno življenje za žico - največkrat s svinčnikom ali kredo, do povsem zgrajenih in dokončanih podob s tušem, ki so v nekaterih primerih nastale neposredno po prihodu domov. Pretresljive in formalno dovršene so podobe človeških figur pritrjenih na kole kot zastrašujoč svarilo za ostale internirance, zvita telesa nas JAZBINE - »Bianco d'autore« Šest belih vin in šest umetnikov Šest belih vin in šest umetnikov. Vrhunske proizvode briških vinarjev in likovno umetnost združuje pobuda »Bianco d'autore«, ki bo potekala od maja do oktobra v gostilni Luka na Jazbinah pod pokroviteljstvom števerjanske občine in goriške pokrajine. Niz srečanj prirejajo drugo leto zapored, potem ko je bila lanska krstna izvedba zelo uspešna. Priredili so osem dogodkov, na katerih so skupno našteli osemsto obiskovalcev. Letos bo dogodkov šest, prireditelji pa računajo, da bo pobuda priklicala obiskovalce tudi iz bolj oddaljenih krajev. Prvo srečanje bo 6. maja, bo bodo predstavili likovna dela Vladimirja Klanjš- čka in vino Solarco, ki ga pridelujejo na kmetiji Livon. Vino Collio Edija Kebra in umetnik Enzo Valentinz bosta protagonista 3. junija, 1. julija pa si bo mogoče ogledati likovna dela Roberta Dolsa in po-kusiti zvrstno vino Jelka, ki je vinar Roberto Picech posvetil svoji materi Jelki Sirk. 5. avgusta bodo predstavili vino Fo-sarin iz podjetja Ronco dei Tassi in likovna dela Alessandre Lazzaris, 2. septembra bo razstavljala Rosa Bernal, na voljo pa bo vino Molamatta vinarja Marca Felluge. Zadnje srečanje bo 7. oktobra, ko bodo na ogled likovne stvaritve Claudia Mrakica, nazdravili pa bodo z vinom An-dritz Bianco kmetije Sturm. spominjajo na legendarne podobe Goye kot vrhunski likovni protest proti trpinčenju. Ciklus nekoliko širše zajema tudi nekaj podob iz okupirane Ljubljane in se zaključi s simbolno podobo Sizifa, ki kot prispodoba človeka nosi hudo breme in je obsojen na večno ponavljanje napak,« je zapisala Irene Mislej, direktorica Pilonove galerije, kamor pa bo mojster črte postavil na vpogled prerez svojega zajetnega risarskega opusa, ki se razteza od skic in bežnih zapisov do zaokroženih samostojnih del, ter obsega tudi motivno bogat svet avtoportreta in portreta, vedute in krajine, že omenjenih podob iz taborišča, motivov begunstva in delavstva, zapisov iz kavarniškega okolja pa tudi simbolistično niansi-ranih podob, posebno vlogo v njegovem ustvarjanju pa ima tudi ženska figura. Ob treh razstavah je izšel obsežen katalog. Ted Kramolc, avtoportret (1997) ZEMONO Okusi Vipavske V ospredju vrhunska vina in suhe mesnine Festival vsako leto privabi okrog 500 obiskovalcev Dvorec Zemono v Vipavi bo 8. in 9. maja gostil festival Okusi Vipavske. Na njem se bodo predstavili tako domači kot tudi tuji vinarji, 38 jih bo iz Vipavske doline, štirje pa iz Južne Tirolske. Rdeča nit festivala, ki vsako leto privabi okrog 500 obiskovalcev, bodo letos suhe mesnine, ki so tradicionalno prisotne v vipavskih jedeh. O tem bo tekla beseda na delavnicah, ki bodo del programa festivala; vodila jih bosta Toni Gomišček in Boris Jež. Vinarji bodo obiskovalcem predstavili 150 različnih vrhunskih vin, med njimi tudi lokalne sorte kot so zelen, pi-nela in klarnica. Manjkalo pa ne bo niti drugih lokalnih dobrot, kot so sir, med, oljčno olje, sadne marmelade, pecivo, likerji, tartufi in, kot rečeno, mesnine. Zato se bodo na Zemonu predstavili tudi predstavniki turističnih kmetij v Vipavski dolini. Degustacije bodo pripravili še predstavniki domače živilske industrije, kot so mesnica Peloz, Fuctal, Milinotest in Mlekarna Vipava. Poseben gost festivala bo znani kuharski mojster Peter Brunner, njegova restavracija v Trentu se ponaša z Michelinovo zvezdico. Festival pripravljajo Razvojna agencija ROD, ki je del sredstev za organizacijo pridobila iz evropskega programa Leader, vipavski vinarji in gostilna Pri Lojzetu na Zemonu. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.40 »Fast & Furious 5«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Thor« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Rio«; 20.00 - 22.00 »Source Code«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.00 »Tretji človek« (Filmska sreda). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »Source Code«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Rio«; 20.00 - 22.00 »Faccio un salto allAvana«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 »Habemus Papam«; 22.00 »Cappuccetto rosso sangue«. Razstave NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici so na ogled »Perspektive« Diega Kuzmina; še danes, 4. maja, med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 v Gorici bo v petek, 6. maja, ob 18. uri odprtje razsta- ve »La china: nel Bianco & nel Nero« Roberta Mariana. V GALERIJI ANDREJ KOSIČ v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7, prvo nadstropje) je na ogled razstava akvarelov iz raznih obdobij Andreja Kosiča med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. OBČINA SOVODNJE prireja ob občinskem prazniku razstavo del domačih obrtnikov in ustvarjalcev. Kdor bi rad razstavljal svoja dela, naj pokliče do 10. maja na tel. 333-4744063 . V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava goriškega slikarja Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«; do 13. maja ob prireditvah ali po domeni na tel. 0481-531445. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 6. maja, ob 20.15 nastopil Vlado Kreslin; informacije po tel. 003865-3354013. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KD Sovod-nje, Glasbeno matico, društvom 1001 in KB Centrom vabi na »Veseli pevski mozaik« mladinskega mešanega pevskega zbora Neokortex pod vodstvom Jane Drasič, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Večer sooblikujejo tudi otroški zbor Sovodnje in učenci oddelka za zabavno glasbo in jazz Glasbene matice ob spremljavi Andrejke Možina kvarteta. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 10. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo koncert goriške pianistke Aleksandre Pavlovič in ruskega violončelista Olega Bugae-va; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kulturnozgodovinskega bisera. & Izleti SPDG prireja v nedeljo, 8. maja, izlet z gorskimi kolesi na Kremenjak in Grmado. Predstavitev izleta bo v četrtek, 5. maja, ob 21. uri na sedežu go- riške sekcije CAI-a v Ulici Rossini. Zbirališče v nedeljo, 8. maja, ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel. 3288292397 (Robert). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta v Beograd, ki bo od 18. do 22. maja, naj poravnajo ostali znesek v petek, 6. maja, od 17. ure dalje na društvenem občnem zboru v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kimskega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. SPDG priredi 29. maja celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu z ogledom najpomembnejšega najdišča fosilov v Evropi; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.). H Čestitke Danes se bomo zbrali, da z DRAGICO veliko slavje bomo praznovali. Še mnogo takih zdravih in veselih dni ti želimo vsi Paulinovi in Bibčevi. I!3 Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja tečaj jamarstva prve stopnje v sodelovanju z društvi Seppenhofer iz Gorice in Amici del Fante iz Tržiča. Tečaj za vse, ki imajo vsaj 16 let, se bo začel v četrtek, 5. maja, in se zaključil s sklepno večerjo v jamarski koči na Vrhu 11. junija. Teoretski del tečaja bo potekal na sedežu jamarskega društva Seppenhofer v Ulici Ascoli v Gorici, praktični del pa predvideva niz nedeljskih ogledov jam po Tržaškem Krasu; lekcije iz teorije se bodo začenjale ob 20.30, zbirališče za ekskurzije bo v Tržiču ob 8.30. Organizatorji sporočajo, da je na tečaju še nekaj prostih mest, vpisnino, ki znaša sto evrov, pa je mogoče poravnati tudi na dan prve teoretske lekcije, v četrtek, 5. maja; informacije na micheledelo@tiscali.it in na www.kraskikrti.net. ZDRUŽENA OBČINSKA POLICIJA GORICA-SOVODNJE obvešča, da bo danes, 4. maja, v Sovodnjah na Prvomajski ulici izvajala merjenje hitrosti z radarjem. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi vse svoje člane na 12. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20 v petek, 6. maja, ob 12. uri v prvem sklicu, v drugem sklicu pa bo istega dne ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo razstava slikarskih del društvenih članic in bo nastopil društveni ŽePZ. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v nedeljo, 8. maja, orientacijski pohod po Jamljah in okolici; vpisovanje v večnamenskem centru v Jamljah od 8.30 do 9. ure. 12. POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 15. maja, z zbirališčem od 8.30 dalje pri salezijanskem vzgojnem zavodu San Luigi v Ulici Don Bosco 48 v Gorici. Start ob 9.30, udeleženci naj imajo s seboj osebni dokument. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 14 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 17. členom O.P.R. 086/PRES - Pravilnik za izvršitev I. dela urbanistike - D.Z. 05/2007, varianta št. 10 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za ob- dobje tridesetih dni oziroma od objave Uradne listine dežele, ki bo 4. maja 2011 na št. 18. Med obdobjem deponiranja sklepa, torej od 4. maja do 2. junija 2011, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. H Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 4. maja, ob 18. uri bo Massimo Grusovin predstavil svojo knjigo »La prospetti-va del ragno«. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bosta v četrtek, 5. maja, ob 21. uri pogovor z Anjo Medved in ogled projekcij njenih dokumentarnih filmov »Pogled skozi železno zaveso« in »Ordinacija spominov«. Z avtorico se bo pogovarjala Katarina Brešan; vstop prost. 0 Mali oglasi PRODAM kombi nissan vanette 2.3 TD, letnik 2000, prevoženih 76.000 km, v odličnem stanju, cena 3.500,00 evrov. Tel. št. 393-8779444. PRODAM mizarski stroj kombinat in tračno žago; tel. 0481-391162 od 12. do 14. ure. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Claudio Vi-sintin iz splošne bolnišnice na pokopališče. DANES V FARI: 10.30, Emilia Balbi vd. Michelini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 14.00, Adriano Mauri s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Nicola Santa vd. Goia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Luciano Furios (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Marije Matere cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.50, Salvatore Ferrara iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. 18 Sreda, 4. maja 2011 PRIREDITVE / TRST - Med 7. in 28. majem Glasbeni festival za otroke Tudi letos ga v sodelovanju s tržaško občino in drugimi ustanovami organizira Dom glasbe Otroci bodo imeli kar tri tedne v rokah tržaško oblast, saj bodo protagonisti številnih prireditev, ki se bodo zgodile v okviru glasbenega festivala za otroke. Tretjo izdajo festivala, ki ga pripravlja Dom glasbe (Casa della Musica -Scuola di Musica 55) v sodelovanju s tržaško občino in drugimi javnimi in zasebnimi ustanovami, in ki bo na sporedu med 7. in 28. majem, bodo izpeljali na različnih prizoriščih, dobro pa bo poskrbljeno za otroke vseh starosti. Več o letošnjem programu so na včerajšnji novinarski konferenci sporočili organizatorji dogodka, spregovorili pa so tudi predstavniki javnih ustanov. Gabriele Centis, direktor Doma glasbe, sicer pa tudi idejni snovatelj festivala, je povedal, da bo letošnje glasbeno dogajanje še bogatejše in bolj raznoliko kakor lansko leto, ob tem pa je zadovoljen dodal, da sta bili zadnji dve izvedbi festivala zelo uspešni in odlično obiskani. Lansko leto si je žanrsko različne koncerte ogledalo več kot tisoč tržaških družin, nam je zaupal Vincenzo Stera, ki skrbi za program festivala. Stera je še poudaril, da je festival sad desetletnega dela njihove ustanove, ki posebno pozornost namenja otrokom, ki že pregovorno veljajo za zelo zahtevno publiko. Otroci potrebujejo pravo lokacijo, energijo in ustvarjalnost ter pedagoški pristop, je še menil govornik, ki je povedal, da se bo festivalsko dogajanje začelo v soboto, 7. maja, ko bodo na svoj račun prišli malčki med drugim in šestim letom starosti. Ti bodo lahko na sedežu Doma glasbe prisluhnili glasbenemu dogodku Impronte sonore, na sporedu pa bosta dve uprizoritvi, in sicer ob 16.30 in ob 18. uri. Na istem prizorišču bo veselo tudi dan kasneje, ko bodo organizatorji pripravili jutranje glasbene dogodke. Ob 10.30 in ob 11. uri bodo najmlajši lahko prisluhnili predstavi Piano, Piano...Forte, forte. Po uradnem odprtju festivala bo dogajanje zopet zaživelo v soboto, 14. maja, ko bo v katedrali sv. Justa ob 16. uri na sporedu koncert, namenjen otrokom med šestim in desetim letom starosti. Dogajanje pa bo zanimivo tudi v muzeju Sartorio, kjer bodo v nedeljo, 15. maja, nastopili glasbeniki, ki bodo otrokom približali brazilsko glasbo. Poleg tega koncerta bo zabaven tudi koncert v gledališču Rossetti, ki bo na sporedu v ponedeljek, 26. maja, ko bodo izvedli koncert Nella pancia del teatro con l'orchestra! Za ljubitelje jazza bo ravno pravšnje dogajanje na sedežu Doma glasbe, kjer bodo v četrtek, 19. maja, ob 17.30 uprizorili predstavo Il Cantante di jazz. Odkrivanje Gledališkega muzeja C.Schmidl pa bo mogoče v nedeljo, 22. maja, kjer bo koncert z naslovom Un mondo di suoni. Dogajalo se bo tudi v dveh mestnih knjižnicah, in sicer v Mestni knjižnici P.A.Quarantotti Gambini (23. maja) in v Mestni knjižnici S. Mattioni (26. maja). Sklepni del festivala bo na sporedu v petek, 27. maja, in v soboto, 28. maja. Več o celotnem programu prireditve je mogoče izvedeti na spletni strani www.scuoladimusica55.it, informacije pa je moč dobiti tudi v tajništvu Doma glasbe v ul. Capitelli št. 3 (040307309). Naj ob koncu še povemo, da je večina koncertov brezplačnih, za nekatere pa je treba odšteti pet evrov oz. tri evre za otroke. (sč) GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 6. maja ob 20.30 / Bruno Chapelle in Martyne Visciano: »Daddy blues«. Režija: Vincenzo Salemme. Nastopata: Marco Columbro in Paola Quattrini. Ponovitve: v soboto, 7. maja ob 20.30, v nedeljo, 8. in v torek, 10. maja ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. maja ob 20.30, v nedeljo, 15. maja ob 16.30. GORICA Kulturni dom V torek, 17. maja ob 20.30 / Slovensko stalno gledališče iz Trsta / »Cankarjeve igre«. V četrtek, 12. maja ob 20.30 / festival komičnega gledališča »Komigo 2011« / »SEZONA NAROČENIH UMOROV«, režija: Gojmir Lešnjak - Gojc. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. maja ob 20.00 / Gledališče Koper / Tamara Matevc, Boris Kobal »Poslednji termina(l)tor«. V petek, 13. maja ob 17.00 / Lutkovno-igrana predstava za otroke / Gianni Ro-dari »Modra puščica« LJUBLJANA MGL Veliki oder Jutri, 5. maja, ob 19.30 / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Kranjc, Milko Lazar: »Dekameron«. Ponovitve: v petek, 6. maja ob 19.30; v soboto, 7. maja ob 16.00 in ob 19.30; v ponedeljek 9. maja ob 19.30 Danes, 4. maja ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj, vse zastonj!«. Ponovitve: v torek, 10 maja ob 15.30 in ob 19.30 Mala scena Danes, 4. maja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. Jutri, 5. maja, ob 20.00 / Maja Palevic: »Pomarančna koža«. V ponedeljek, 9. maja, ob 20.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V torek, 10. maja, ob 15.30 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V torek, 10. maja, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich V soboto, 7. maja ob 20.30 / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent: Ryuichiro Sonoda. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali V sredo, 18. maja ob 20.30 / »Happy days - il musical«. Avtor: Garry Marshall; glasba: Paul Williams. Režija: Sa-verio Marconi. Ponovitve: v četrtek, 19. in v petek, 20. maja ob 20.30, v soboto, 21. maja ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo, 22. maja ob 16.00. Kulturni dom V soboto, 28. maja ob 21.00 / Lina Wertmüller / »Elio in Gain Burrasca« Gledališče Miela V soboto, 4. junija ob 21.30 / Koncert skupine »Jon Spencer Blues Explosion«. ■ Festival »Le nuove rotte del Jazz« V soboto, 7. maja ob 21.30 / Britanska zasedba / »Get the Blessing«. V soboto, 21. maja ob 21.00 / Švicarska zasedba / glasbenik »Nik Bärtsch's Ronin«. V sredo, 1. junija ob 21.30 / zasedba / »Hammond Organ« (James Taylor Quartet). GORICA Kulturni dom Danes, 4. maja ob 20.30 / mladinsko zborovsko srečanje »A little help from my friends«. / nastopali bodo naslednji mladinski zbori: mešani zbor »Co-ral...mente« liceja »D. Alighieri« iz Gorice, zbor »E' ancora Musical!« iz Gorice in dijaški zbor gimnazije iz Nove Gorice. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V sredo, 11. in v četrtek, 12. maja ob 20.45 / Merce Cunningham Dance Company / »Legacy tour«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 15. maja ob 18.00 »7. baletna revija na Krasu. V petek, 27. maja ob 21.00 / 13. festival kitare Kras 2011 / »Duet kitar soloduo«, Matteo Mela in Lorenzo Mic-heli. V nedeljo, 29. maja ob 19.00 / »Baletni večer« ob 15-letnici baletnega društva Sežana. NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 11. maja ob 20.15 / Koncert / »Kijevski komorni orkester«, dirigent: Roman Kofman. LJUBLJANA Cankarjev dom ■ Predihano 2011 - Cikel nove glasbe Linhartova dvorana Jutri, 5. in v torek, 24. maja ob 20.00 / »Neofonia«, dirigent: Steven Loy. V petek, 13. maja ob 20.00 / Federica Lotti (flavta) in Alvise Vidolin (živa elektronika). V torek, 31. maja ob 20.00 / »Kvartet Diotima«. Klub CD Klub Gromka V ponedeljek, 9. maja ob 21.00 / Nastopajo: Cough (ZDA). Stožice V torek, 31 maja, ob 20.00 / Zucchero Fornaciari (na sliki) - Chokabeek World Tour. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): je na ogled razstava akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. NABREŽINA Umetniški in kulturni centeri Skerk (Trnovca 15): do 8. junija je na ogled razstava »Svet domišljije med krasom in morjem štirih umetnikov«: Klavdi-ja Palčiča, Barbare Jelenkovich, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik za šole: od ponedeljka do petka. Za vse ostale pa ob sobotah in nedeljah 10.30 -18.00. od 15. maja dalje od 10.30 do 13.00 in od 16.30 do 19.00. Vstop prost. Za več informacij na: www.skerkcen-ter.it info@skerkcenter.it". ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 13. maja je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni na tel št. 00390481531445. Kulturni dom: jutri, 5. maja ob 18.00 bo odprtje likovne razstave originalov izdelanimi za didaktično družabno igro s kartami, »Jaz in ti«, ilustratorke Marjane Šegula - Miš iz Škofje Loke in avtorja Stena Vilarja iz Medvod. Razstava bo na ogled do 17. maja. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do 8. maja je na ogled fotografska razstava Bogdana Macaro-la pod naslovom »Trenutki ujete kulture«. Coljava - Turistična Kmetija Ostrou-ška Pelicon: na ogled je razstava Fotografij Igorja Maherja »Od Gora Do Kalov«. Možnost ogleda vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladi-mirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9. do 16. ure. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 4. maja 2011 19 O NAŠEM TRENUTKU Kritika permanentnih »izrednih okoliščin« Ace Mermolja V pričujočem zapisu bi podal krajši razmislek o "izrednih okoliščinah" ali o "izrednem stanju". Gre za posebne trenutke, ki naj bi opravičevali izredne posege. Iz razmišljanja izključujem naravne katastrofe ter ostajam pri zgodovinskem dogajanju in delovanju človeka. Politiki, zgodovinarji, navadni ljudje se pogostokrat sklicujemo na izredne okoliščine ali trenutke, ki naj bi opravičevali izredne posege, tudi take, ki so obsodbe vredni. Iz slovenske polpretekle zgodovine poznamo več vročih tem, kot so lahko pokoli domobrancev, fojbe in še kaj, ki jih del javnosti opravičuje z izrednimi zgodovinskimi razmerami. Sam sem mnenja, da je bila oborožena vstaja proti nacizmu in fašizmu življenjska nuja: drugače bi nas ne bilo več. Ne odobravam pa dejanj, ki so se dogodila izven konteksta vojnih spopadov ter jih nekateri umeščajo v "normalnost", ki jo opravičujejo izredne okoliščine in to tudi takrat, ko je bil položaj že dovolj "pod kontrolo". Izredno stanje ali izredni trenutki so namreč nekaj, kar moramo danes odklanjati kot opravičilo za včerajšnje, predvsem pa za današnje dogodke. Slavoj Žižek ima prav, ko ugotavlja, da ni bil grozen le nacizem. Zlo je bilo že to, da je mednarodna javnost dokaj ležerno dopustila prihod na oblast človeku, ki je v knjigi Mein Kampf jasno opisal svoj delirij in ga je nato pričel uresničevati. Hitler je prišel v Nemčiji na oblast v izrednih zgodovinskih okoliščinah. Podobno se je zgodilo Mussoliniju, ki je izkoristil politični in gospodarski razkroj kraljevine Italije. Izredni položaj pa ne more biti opravičilo za strahoviti diktaturi. Zato je bistveno odvzeti izjemnim stanjem moč opravičila in delovanja. Danes ali iz bližnje preteklosti poznamo kar nekaj položajev, ki bi jih lahko označili za izjemne. Dejansko je Bush po 11. septembru razglasil v državi in nato v svetu izredno stanje. Uvedel je načelo, da se državljani v imenu varnosti odpovejo delu svojih svoboščin in nato pričel dve slepi vojni. Za Irak so si zavezniki pod ameriško taktirko izmislili pošasten vojaški arzenal Sa-dama Huseina, ki je v resnici razpolagal z ničvrednim železjem in s krhko oblastjo, ki so mu jo dajala *w nelahka iraška medplemenska in medverska ravnotežja. Druga postaja je bil Afganistan. Vojaški poseg zaveznikov je v Afganistanu zabredel v vojno, ki ji ni videti konca oziroma ni videti resničnega začetka miru in tolikokrat razbobnane demokracije. Ko pišem, gledam akcijski film o uboju Bin Ladna, ki so ga ameriški spe-cialci zajeli v anonimni hiši v bližini Islamabada in torej v Pakistanu in ne v kakih jamah afganistanskega pogorja. Zmagovito dejanje je razglasil Obama, ki mu verjetno Bush zavida. Prihodnost pa nam bo pokazala nadaljevanje zgodbe o mednarodnem terorizmu. Izredno stanje je v gospodarstvu nastalo po ameriškem stanovanjskem in posledičnem bančnem polomu. Po propadu banke Lehman Brothers je morala država reševati najmočnejše ameriške banke in posojilnice, da bi ne prišlo do verižne in pogubne reakcije. Izredno stanje je narekovalo opuščanje liberalnih principov in izpostavljanje države in seveda denarja državljanov kot rešilnega splava za neopravičljive finančne brodolome. Finančna kuga se je razširila v Evropo in drugam. Brez državnih podpor v ZDA in Evrope ter posredno gospodarskih velesil, kot je Kitajska, bi bili priča še večjemu razsulu. Kar pa moti, je, da so se iz krize izvlekli le bogati in pričeli znova bogateti. Na tržišču se ponovno pojavljajo zastrupljeni vrednostni papirji in zdi se, da so nekateri skoraj že pozabili na tatinske zgodbe. Za srednji sloj in ročne delavce pa ni na obzorju kakega "izrednega stanja", čeprav se šibijo socialne usluge, širi se brezposelnost, manjša se finančna razpoložljivost družin itd. Skratka, države, ki so pri reševanju bank povzele izredno stanje in polnile luknje tre-zorjev, niso imele enakega posluha za preproste ljudi, za srednji sloj, skratka, za običajne davkoplačevalce. Elitam so države in njihove vlade dovolile, da postanejo še elit-nejše, ostalim državljanom pa so pustile "solze in kri", ki še tečejo v globalnih potočkih. Krizo in odpor do vladnih gluhot izkoriščajo danes populistične desnice v ZDA in v Evropi. V Italiji je pojav "berlusconiz-ma" sinonim za izredne okoliščine. Premier vlada s permanentno vo- lilno kampanjo in z dnevnim pro-glašanjem izrednega stanja: zaradi rdečih sodnikov, zaradi zlobne opozicije, zaradi pribežnikov itd. Berlusconi vlada in ne pade, dokler mu uspeva z medijskimi trobentami, ki jih ima na pretek, osredotočiti pozornost javnosti na izredno stanje, ki naj bi ogrožalo predvsem njega: premierja in milijarderja. Berlusconi je najbolj ogrožen lider v Evropi! V prejšnjem komentarju sem spregovoril o plazečem se nacionalizmu in populizmu, ki raztezata svoje lovke po Evropi. Plodna tla najdeta v izrednih okoliščinah, ki naj bi jih povzročale globalizacija, migracije priseljencev, že omenjena gospodarska kriza in druge preteče nevarnosti. Populizem se zgodovinsko napaja ob izrednih okoliščinah in jih zato množi. Kot sem zapisal, je do jeze množic prišlo tudi zato, ker vlade niso znale pravilno uokviriti reševanja bank in obenem pomisliti in ukrepati tako, da ne bi bili edina žrtev izrednega stanja srednji in nižji sloji. Nesposobnosti vlad je sledil iracionalni populizem v različnih variantah. Zaradi vsega naštetega je bistveno preprečiti misel, da neke posebne okoliščine, ki so lahko resnične, opravičujejo nasilna dejanja, ki ne slonijo na demokratičnem odgovoru ljudi, ampak so odgovor, ki ga veliki vodja, vodilne elite in dominantne ideologije dajejo spričo izjemnih okoliščin. Odklon izjemnih odgovorov na resnična ali izmišljena izredna stanja naj bi veljal tako pri ocenjevanju preteklosti, kot pri analizi sedanjosti. Alternativa je namreč jasna. Vedno več bo političnih, gospodarskih in "vročih" bitk, ki bodo črpale razloge iz takšnega ali drugačnega izrednega položaja. Nenavadnih dogodkov je v globalnem svetu nič koliko. Mediji, internet in svetovna komunikacija nas o njih obveščajo, zlonamerni oblastniki pa izrabljajo izredne trenutke za krepitev lastne moči, vlade in osebne imunitete. Izrednemu stanju je zato nujno zoperstaviti demokratične prakse, jasna pravila igre ter pravno regulirane sisteme in odnose (državne, gospodarske, mednarodne itd.) ter preprečiti avtoritarne posege, pa naj gre za dinastične tirane ali za "diktaturo večine", ki je še kako sodobna bolezen demokracije. ŠPETER - Zavod za slovensko izobraževanje Zbiranje sredstev za nakup novega šolskega avtobusa za prevoz otrok v dvojezično šolo ŠPETER - »Nam češ parpomat ukupit nov šolski avtobus za dvojezično šolo?« Tako piše na letaku, ki ga je pripravil Zavod za slovensko izobraževanje, ki je dvojezično šolo v Špetru upravljal od njene ustanovitve do njenega podr-žavljenja, a še vedno ohranja pomembno vlogo, saj ji na primer nudi celo vrsto storitev, med katerimi naj omenimo šolsko menzo in prevoz nekaterih šolarjev. Dvojezični šolski center v Špetru obiskuje namreč veliko otrok (približno tretjina vpisanih), ki prihajajo iz širšega območja, ki gre od Čedada proti Čenti in Vidmu, medtem ko ostali izhajajo iz družin, ki živijo v Nadiških dolinah. Slednji imajo za prevoz v šolo na razpolago občinski šolski avtobus, za prevoz ostalih pa skrbi Zavod za slovensko izobraževanje. Šolska avtobusa, s katerima so se otroci vozili doslej, pa sta zelo stara in dotrajana, tako da bi nujno potrebovali novega in večjega, saj bi to omogočilo boljšo organizacijo in racionalizacijo. Zavod za slovensko izobraževanje pa si sam ne more privoščiti nakupa novega avtobusa in je zato sprožil nabiralno akcijo. Aprila so že zbrali 2087 evrov prostovoljnih prispevkov, vsem darovalcem pa se Zavod za slovensko izobraževanje zahvaljuje. Kdor želi pomagati, lahko svoj prispevek nakaže na tekoči račun Zavoda za slovensko izobraževanje pri špetrski filiali Čedajske banke (IBAN IT 71 P05484 64230 030570420938). (NM) pisma uredništvu Prisotnost šolnikov v javnosti kot važen komunikacijski element Po elektronski pošti sem dobil kar nekaj pikrih opazk glede moje izjave o »prisotnosti/odsotnosti« šolnikov v javnosti, kot je v strnjeni obliki pisal Pd prejšnji petek 29.aprila na 16. strani (»Skgz je kot elastika« ...). Naj poudarim, da je bila moja izjava, sicer, priznam, izrečena kot nekakšna provokacija ob prisotnosti tudi nekaterih šolnikov, ki so posegli v debato in tako tudi izrazili svoje mnenje. Ker obžalujem, da je prišlo do nesporazuma, bom skušal pojasniti. Vrlin slovenskih šol in njihovega učnega osebja nihče ne zanika. Niti jaz ne. Vsi vemo, da je dober stik z učenci v razredu poglavitnega pomena in da naši mladi potrebujejo pomoči, zgledov in podpore tudi izven učilnic in celo tam, kjer včasih družine same ne zmorejo primernega pristopa. In kdo naj daje, v javnosti, novega elana mladim, in vsem nam, če ne tudi kader slovenskih šolnikov, predstavnikov tiste slovenske inteligence v Italiji in tiste odličnosti, po kateri so poznane naše slovenske šole? Kdor je izbral poklic šolnika, je izbral tudi poslanstvo in deloma tudi odgovornost za obstoj naše kulture na tem teritoriju. Težave so velike in obremenjujoče. Pri slovenski šoli se to še potencira, saj je še bolj ogrožena kot italijanska in ves šolski si- stem ji ne pomaga iz zagat. Po drugi strani pa slovenska šola ponuja določene prednosti, kot na primer nizko število učencev na razred in večjo povezanost z družbeno manjšinskim tkivom. Prisotnost in vidljivost tudi naših šolnikov v današnji civilni družbi pa vodi k večji samozavesti in še večjemu pogumu posameznikov pri uveljavljanju pravic, ki nam jih že določa zaščitni zakon (spreminjanje priimkov v izvirno obliko, izpostavljanje slovenskih napisov vsaj tam, kjer je to že danes možno, zahteva dvojezičnih dokumentov in še bi lahko na-števal).Tudi vidljivost je važen dodatni komunikacijski element za prekoračenje nekaterih problemov, ki nas Slovence tarejo že desetletja. Prazni sedeži v gledališču ali na pomembnih družbeno kulturnih pobudah in srečanjih, v Narodnem domu kot v drugih lokacijah mestnega centra, tudi italijanskih, v Trstu in Gorici, pa so vrzeli, ki bolijo in plašijo. Zato, in zaradi njihovega vpliva ter njihove posebne dodatne vrednosti, bi si želel še večje prisotnosti naših šolnikov tudi izven šolskih prostorov. Hvala za pozornost. S spoštovanjem Vladimir Vodopivec PARTIZANSKI POHOD - Ob dnevu upora proti okupatorju in 70-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte Že 4. pohod po partizanski kurirski poti Od Dan pri Divači do Varej - Slavnostni govornik je bil predsednik sežanske borčevske organizacije Emil Škrl - Organizatorja domače društvo Mejame in divaški borci DANE PRI DIVAČI - Turistično, kulturno in športno društvo Mejame iz Dan pri Divači ter krajevna organizacija borcev NOB Divača sta ob prazniku dneva upora proti okupatorju priredila že 4. tradicionalen pohod po partizanski kurirski poti iz Dan pri Divači na Vareje. Na startu se je zbralo več kot 130 po-hodnikov, ki so se po pozdravnem nagovoru predsednika domačega društva Joška Valečiča, ki je obenem tudi predsednik divaške občinske borčevske organizacije, podali na pod do Potoka oz. Podgrada pri Vremah in se poklonili spominu na mrtve partizane ob spomeniku na Varejah. Zbrane, med njimi je bil tudi 93-letni Anton Grandič iz Divače oz. Toni Maticev, rojen v Danah pri Divači, ki je tudi sam kot kurir v času NOB večkrat prehodil to pot, sta z nagovorom pospremila divaški župan Drago Božac in predsednik sežanskega območnega združenje borcev za vrednote NOB Emil Škrl. Počastili so praznik upora kot tudi 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Letos pa mineva tudi 20 let samostojne Slovenije. »Spomin nas popelje v tragične dogodke, ko je bila Slovenija razkosana in slovenski narod obsojen na izničenje, a se je uprl ne glede na posledice. Upor je terjal 35 tisoč padlih partizanov, 60 tisoč izginulih v taboriščih, večje število padlih aktivistov in civilnega prebivalstva, požganih vasi. Slovenski narod je vzdržal, se osvobodil in leta 1991 osnoval samostojno državo. Danes pozdravljamo ple-biscitarno odločenost iz tistega časa. Borci smatramo, da smo ponovno v položaju, ko se mora slovenski narod združiti in ustanoviti novo OF, da mladi in neobremenjeni ljudje prevzamejo vodenje države in odpravijo moralno krizo, ki jo doživlja slovenska družba. To misel je še posebej poudaril predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik na svečani seji glavnega odbora in pozval mlado generacijo, da se nam pridruži pod praporji, ki zagovarjajo vrednote NOB,« je v slavnostnem govoru poudaril Škrl. Pred spomenik je delegacija položila cvetje. Partizanska pesem pa je zadonela iz grl članov moškega pevskega zbora Slavnik pod vodstvom dirigentke Andreje Hrovatin, zaigral je tudi harmonikar Matic Šta-var, ob koncu pa so se razšli s pesmijo Vstajenje Primorske. Na turistični kmetiji Benčič na Varejah je sledilo okrepčilo s kraško joto in toplim čajem, po-hodniki pa so se po isti poti vračali v Dane, kjer so zaključili z družabnim srečanjem v prostorih društva Mejame ob zvokih harmonike Mirice Rener, s partizansko pesmijo in prijetnim klepetom. Organizatorji so poskrbeli še za topel obrok. Olga Knez Pred spomenik NOB na Varejah so mladi položili cvetje o. knez 20 Sreda, 4. maja 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Gol Pedra Rodrigueza (levo) je dokončno strl upanja Reala po preobratu v Barceloni ZURICH - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) naj bi julija prihodnje leto sprejela sklep, s katerim bo zeleno luč dobila uvedba tehnoloških sistemov za določanje oziroma preverjanje tega, ali je žoga prešla golovo črto ali ne. «Tehnologijo golove črte» naj bi v nogometu videli še pred svetovnim prvenstvom leta 2014, ki bo v Braziliji. Fifa je sicer pojasnila, da morajo kandidati, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstne tehnologije, izvesti in prestati še dva niza preizkusov. Tehnološka podjetja, ki želijo sodelovati pri testih, bodo teste opravila, tako pri dnevni kot umetni svetlobi, med septembrom in decembrom letos. Tehnološki sistemi, ki bodo vsaj 90-odstotno natančni, bodo nato dobili dovoljenje za dodatne teste med marcem in junijem 2012. Barcelona - Real Madrid 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Pedro (54.), 1:1 Marcelo (64.). Barcelona: Valdes, Alves, Pique, Masc-herano, Puyol (od 90. Abidal), Busquets, Xa-vi, Iniesta, Pedro (od 90. Afellay), Messi, Villa (od 74. Keita). Real Madrid: Casillas, Arbeloa, Car-valho, Albiol, Marcelo, L. Diarra, Alonso, Kaka (od 60. Ozil), Di Maria, Ronaldo, Higuain (od 55. Adebayor). BARCELONA - Katalonci, ki so velik del posla opravili že na prvi tekmi v Madridu, so svojo zasluženo pot v London na veliki finale potrdili še z neodločenim izidom na povratni tekmi. Čeprav je imela Barcelona še vedno nekaj težav s sestavo obrambe vrste, pa jo je razveselilo dejstvo, da se je v ekipo vrnil izjemno pomembni člen Andres Iniesta, na klopi pa je začel Francoz Eric Abidal, ki je pred dobrim mesecem prestal operacijo tumorja na jetrih. Na drugi strani je Real, ki ga je kaznovani Jose Mourinho dobesedno vodil kar iz hotelske sobe, igral brez Pepeja in Sergia Ramosa, vrnil pa se je Ricardo Carvalho. Na klopi je začel tudi Mesut Ozil, namesto katerega je mesto v udarni enajsterici dobil Kaka. Tekma je bila v prvih 20 minutah precej «akcijsko» uravnotežena, Barcelona je imela sicer spet več žogo v posesti, ne ena ne druga ekipa pa si nista priigrali nobene priložnosti. V nadaljevanju je Barcelona vse bolj nadzorovala igro s posestjo žoge in postajala konkretnejša, a gola ni dosegla tudi po zaslugi odličnih posegov vratarja Reala Casil-lasa Na začetku drugega polčasa je imel Real kar precej žogo v svoji posesti, sodnik pa je razveljavil gol Higuaina zaradi prekrška (nenamernega) Ronalda nad Mascheranom. Barcelona je v 54. minuti še povišala skupno prednost. Iniesta je lepo podal za hrbet gostujočih branilcev, kjer se je odkril Pedro in ob koncu rutinirano zadel za 1:0 na tekmi in 3:0 skupno. Real je izenačil izid v 64. minuti, ko je najprej Angel Di Maria zatresel desno vratnico, prišel do odbite žoge, jo podal Marcelu, ta pa jo je zabil v desni zgornji kot Bar-cinih vrat. A ta zadetek vseeno ni dal dovolj elana Madridčanom, da bi ob borbenih domačinih prišli do še kakšne odmevnejše priložnosti. Tekma tudi tokrat ni bila najlepša, precej je bilo nekaznovanih grobosti, Barcelona pa je v 180. minutah dokazala, da je boljša. Danes: Manchester United - Schalke (prva tekma 2:0) SLOVENIJA - Izid 31. kroga 1. slovenske nogometne lige: Celje - Hit Gorica 3:1 (2:1), danes ob 17.00 Primorje - Triglav Gorenjska; 18.00 Luka Koper - Rudar Velenje. Guidolin: Uspel bo najboljši VIDEM - Trener Udineseja Francesco Guidolin se ne pridružuje predsednikoma Lazia Lotitu (»je vse že vnaprej odločeno«) in svojemu predsedniku Pozzu (»Valeri ni smel izključiti Inlerja) in meni, da bo boj za končno četrto mesto v A-ligi športno tekmovanje med kakovostnimi ekipami, zmagalo pa bo najboljše. »Ne vem, ali se bomo uvrstili v ligo prvakov, evropsko ligo ali nikamor, vem pa, da bo zmagal najboljši med ekipami, ki so ali so blizu tega, da osvojijo 60 točk, kar res ni malo,« je dejal trener videmskega prvoligaša. Guidolin upa, da bo športni sodnik prepolovil diskvalifikacijo Inlerja in da bo Alexi Sanchez kmalu lahko spet igral. Za Di Nataleja, ki je v nedeljo v Firencah igral slabo, pravi, da je že prebolel krizo. Guidolin je prepričan, da je problem Udineseja le v fizični formi igralcev. Ostajata v Mariboru MARIBOR - Vodilno moštvo slovenske nogometne lige Maribor bo tudi v prihodnje lahko računalo na pomembna tvorca zadnjih uspehov, športnega direktorja Zlatka Zahoviča in trenerja Darka Milaniča. Kot poroča spletna stran kluba, sta oba pogodbi podaljšala do 30. junija 2014. Milaniča se je v preteklih mesecih v medijih pogosto povezovalo z morebitno selitvijo v tujino. «Podpisa-li smo pogodbo in bil bi vesel, če bo Darko ostal v klubu do njenega izteka. Če bo vmes dobil mikavno ponudbo iz tujine, ga ne bomo ovirali. Bil pa bi razočaran, če bi v bližnji prihodnosti odšel v kak slovenski klub,» je pojasnil predsednik mariborskega kluba Drago Cotar. HOKEJ NA LEDU Nemčija boljša od Slovenije šele po kazenskih strelih BRATISLAVA - Slovenska hokejska reprezentanca je v zadnjem nastopu pred-tekmovalne skupine A na svetovnem hokejskem prvenstvu na Slovaškem doživela tretji poraz, a vknjižila svojo prvo točko. Nemčija jo je namreč s 3:2 (0:1, 1:1, 1:0; 1:0) premagal šele po po kazenskih strelih. Slovenija je po golih Jegliča in Tičarja vodila že z 2:0. V podaljšku je bila enakovredna Nemcem in je imela celo priložnost za zmago, a je Sabolič enkrat po prodoru slabo streljal, drugič pa je bil na pravem mestu vratar Nemcev. O zmagi so odločali kazenski streli, zaradi dobrih obramb obeh vratarjev jih je bilo potrebnih osem, na koncu pa so dve točki odnesli Nemci. Dvoboj pravzaprav ni imel tekmovalnega pomena. Nemci so si z dvema zmagama zagotovili prvo mesto v skupini in so igrali le za prestiž in nadaljevanje zmagovitega niza, Slovenci pa so doslej - kljub dvema dobrima predstavama s favorizirani-mi Slovaki in Rusi - ostali brez točk in bili tako že pred tekmo obsojeni na četrto mesto in nadaljevanje v skupini za obstanek, v kateri bodo točke lovili jutri proti Belorusiji, v soboto in v nedeljo proti Danski ali Latviji in Avstrij ali Norveški. Ostali včerajšnji izidi: Rusija - Slovaška 4:3, Kanada - Švica 4:3, Francija - Be-lorusija 2:1. NBA - Prvi polfinalni tekmi končnice konferenc sta se končali z zmagami gostujočih ekip. Na vzhodu so Chicago Bulls s 95:103 izgubili proti Atlanta Hawks, na zahodu pa so Los Angeles Lakers (Bryant 36 točk) presenetljivo klonili proti Dallas Mavericks (Nowitzki 28 točk) s 94:96. KOLESARSTVO - Danes se z etapo od Vidma do Motte di Livenza začenja 48. dirka po Furlaniji. Nedeljsko zadnjo etapo s ciljem v Gorici so ukinili, ker štiri Občine niso izdale dovoljenja za prehod kolesarjev. NE BO TOŽIL - Ameriški kolesar Lance Armstrong je dejal, da kljub številnim dopinškim obtožbam s strani rojaka Floyda Landisa slednjega ne bo tožil. Kot je Armstrong sporočil skupaj z zagovornikom Markom Fabianijem, «je Landis že tako močno diskreditiran, da bi ga bilo težko še bolj diskreditirati, poleg tega je za vse skupaj škoda časa in denarja». ODBOJKA - Ali bi blejski ACH Volley res želel igrati v Italiji? Nameni kluba so resni Predsednik kluba Oderlap: »Preko ustreznih kanalov bomo kontaktirali ljudi, ki bi se jim lahko naša ideja zdela zanimiva« Odbojkarji blejskega kluba ACH Volley, ki pa tekme lige prvakov igrajo v Ljubljani, so strokovno in finančno za slovenske razmere izjemno močan klub, v zadnjih letih pa visoko kotirajo tudi na evropski ravni. Lani so se v Ligi prvakov uvrstili v zaključni četveroboj, kar je bila prava senzacija, letos pa so v najmočnejšem evropske pokalu izpadli v fazi Top 12. Problem moštva so premalo kvalitetna prvenstva, v katerih igra, saj ne v slovenski ne v srednjeevropski ligi nima dovolj močnih tekmecev, zato pa predsednik uprave kluba Rasto Oderlap prejšnjo soboto, ko je predstavil načrte za bodočnost, ni zanikal govoric, da bi želeli igrati v italijanski ligi. Na naše nadaljnje poizvedovanje je Oderlap takole odgovarjal. Ali res ciljate na igranje v italijanski A-ligi? Zadeva je zgolj res na idejni ravni. To seveda ni odvisno samo od nas, potrebno je izvesti formalne postopke na ravni odbojkarskih zvez obeh držav, da se spremeni tekmovalni sistem v Italiji, da bi se nam omogočilo igranje v njihovi ligi. Kolikor vem v Evropi takšnih primerov ni. Zakaj sploh o tem razmišljate? Naša ekipa je dokazala svojo kakovost in samo igranje lige prvakov, ki je nedvomno najbolj kakovostno med-klubsko tekmovanje v Evropi, ni dovolj intenzivno. Če izpadeš v predtekmova- nju igraš samo šest tekem, sicer osem, deset, maksimalno pa dvanajst. Za to, kar investiramo v to ekipo, je to premalo. Bistveno bolje bi bilo za nas igrati še v enem tekmovanju primerne kakovosti. Zakaj Italija? Italija je nam najbližja država, poleg tega pa je italijansko prvenstvo, če sodimo po rezultatih italijanskih klubov na evropski ravni, po našem mnenju še vedno najboljše v Evropi. Zelo blizu sta mu sicer poljsko in rusko prvenstvo, kakovostno ligo imajo zdaj tudi v Turčiji, v drugih evropskih prvenstvih pa se ne morejo ponašati s takšno razpršeno kakovostjo kot v teh državah, in je tam kvaliteta omejena ne nekaj klubov, ta- Bled med lanskim finalom Lige prvakov proti Trentu; zgoraj Rasto Oderlap ko kot na primer to velja za nas v Sloveniji. Strošek logistike za igranje v Rusiji bi bil ogromen, tudi na Poljsko bi morali vsakič poleteti, Italija pa je veliko bližja in infrastrukturne povezave so odlične. Na mnoga gostovanja bi se lahko vozili z avtobusom. Tudi zanimanje za odbojko je v Italiji izjemno, in tudi v tem vidimo svojo priložnost. Ste se že pogovorili s kom v Italiji? Ne, z nikomer. Za to, da bi ACH Volley igral v Italiji, bi mu moral kdo odstopiti svoje mesto ali pa bi morali ligo razširiti. Ja, verjetno sta ti dve opciji edini možni. Kaj bo, če sploh bo, o tem je zdaj res prezgodaj govoriti. Najbrž bi bilo za takšno rešitev potrebno tudi spremeniti kako določilo mednarodne zveze. Drži, nad vsem je Evropska odbojkarska zveza. Tudi za njih bi bil to precedens, in bi bilo potrebo zadevo dobro argumentirati. Kateri bo vaš prvi korak in kdaj se boste zanj odločili? Za naslednjo sezono je vse skupaj že prepozno, to je jasno. V doglednem času bomo preko ustreznih kanalov kontaktirali ljudi, ki bi se jim lahko naša ideja zdela zanimiva. Ste že morda razmišljali o tem, kam bi ACH Volley po kakovosti sodil v italijanski A1-ligi. V vrh, na sredino lestvice? V sam vrh še ne sodimo. To je treba odkrito priznati. Posamezne tekme so naši igralci sposobni igrati na vrhunski ravni. Za kontinuirano igranje v tako močni ligi, kot je italijanska, pa preprosto nimamo dovolj izkušenj. Zato je težko reči, kaj bi po eni, dveh ali treh sezonah igranja v takšni ligi lahko dosegli. Treba se je navaditi na drugačen ritem igranja, na igranje vrhunskih tekem iz tedna v teden, ko nihče nikoli ne popusti. To ni lahko, saj v ligah, v katerih zdaj nastopamo, velikokrat zmagujemo z lahkoto. A. Koren / ŠPORT Sreda, 4. maja 2011 2 1 KOLESARSTVO - Gianni Bugno pred Girom predvsem o dopingu »Za določene snovi sploh ni ustreznih analiz« Kolesarji so bolj pod nadzorom kot drugi športniki - Zoncolan? Hud je tudi Crostis Leta 1990 je Gianni Bugno zmagal na prvi etapi Gira d'Italia v Bariju, roza majice pa nato ni snel vse do končne zmage v Milanu. Istega leta je zmagal tudi na klasikah Milano-Sanremo in v San Sebastianu ter osvojil prvo mesto v takratnem svetovnem pokalu. Leta 1991 in 1992 pa je z dvema navdu-šujočima šprintoma v Stuttgartu in Be-nidormu oblekel mavrično majico svetovnega prvaka. Skupno je v svoji profesionalni karieri dosegel nad osemdeset zmag. Dvakrat je bil na stopničkah na Touru, leta 1991 na drugem mestu, leta 1992 pa na tretjem mestu. Po končani kolesarski karieri, konec leta 1998, je pričel pilotirati helikopterje. Pred enim letom pa je postal predsednik Mednarodne zveze kolesarjev in se v naslednjih mesecih večkrat spoprijel z Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI). Glede letošnjega Gira je bil bolj skop z besedami, dosti bolj zgovoren pa je postal, ko je bilo govora o UCI, do-pingu in o radijskih povezavah. Kaj menite o letošnjem Giru d'Italia? »Letošnji Giro je zelo zahteven in primeren predvsem za hribolazce. Najboljši bodo morali varčevati z močmi v prvih dveh tednih, tako da bodo imeli dovolj moči v zadnjem odločilnem tednu.« Kdo so po vašem glavni favoriti? »Nobenega dvoma ni, da sta glavna favorita Nibali in Contador.« Med najbolj zahtevnimi etapami je tista, ki se zaključi v Furlaniji Julijski Krajni in sicer na vrhu Zon-colana. Ali ste morda kdaj kolesaril na Zoncolan? »Ne, spremljal pa sem jo po televiziji in zdi se res zahtevna. Sicer pa je tudi vzpon na Crostis, ki bo tik pred Zoncolanom, zelo hud. Vzpon je dolg 14 kilometrov in višinska razlika je okoli 1.400 metrov.« Italijansko kolesarstvo ne preživlja najboljše čase. Zadnja zmaga na eni od klasik sega v leto 2008, ko je Cunego osvojil dirko po Lombardiji. Lani pa sta Basso in Nibali zmagala Giro in Vuelto. Ali so se Italijani specializirali le na etapne dirke? »Ne vem, če so se specializirali na etapne dirke, na klasikah enostavno ne gre.« V nekem intervjuju pred dnevi ste dejali, da mladi kolesarji prezgodaj stopijo med profesionalce in da jim to škodi. Kaj predlagate? »Mladi prezgodaj vstopijo med profesionalce in če ne dosežejo takoj Gianni Bugno je predsednik Mednarodnega »sindikata« kolesarjev vidnih rezultatov gredo v ozadje. Lahko bi poizkusili sestaviti mlado ekipo, ki bi sodelovala na pomembnejših dirkah, a ne na klasikah. Tako bi si nabirali izkušnje, kolesarili bi tudi z vrhunskimi tekmeci in ne bi bili preveč obremenjeni z rezultati.« Leto dni ste predsednik Mednarodne zveze kolesarjev. Večkrat ste bil v sporu z UCI, pred kratkim pa ste se le srečali. »Največ govora je bilo o uporabi radijskih povezav med dirkami. Uci je dal svoj predlog: obstajala naj bi le ena linija, ki bi obveščala kolesarje o morebitnih nevarnostih na progi. Kot Zveza se s tem predlogom ne strinjamo. Vendar smo pripravljeni na pogovore in hočemo dobiti rešitev. Upam, da bo do nje prišlo po Touru. Tu ne gre za zmanjševanje spektakla ali kaj podobnega, gre za varnost kolesarjev. To je tisto, kar je vsem najbolj pri srcu. Do zdaj je šlo na srečo vse v redu, a dokler se ne bo kaj zgodilo, bodo vsi imeli prav. Če se zdaj zgodi incident s kakšnim avtomobilom na progi, o tem kolesarji niso obveščeni in se lahko kar naenkrat znajdejo pred nevarnostjo. Pri tem so odgovorni organizatorji posameznih dirk.« Nekateri le trdijo, da so dirke z radijskimi povezavami manj privlačne? »Ne strinjam se s to ugotovitvijo. Ponavljam, tu gre za varnost! Športni direktor lahko kolesarje seznani s situacijo na progi, a ne more vplivati na potek dirke. Ne ve, kaj se točno doga- ja na progi. Le če bi imel televizor v avtomobilu, bi lahko imel celoten nadzor nad dirko. O poteku dirke odločajo na koncu le kolesarji. Le oni vedo, koliko dobre noge imajo.« Glavni problem kolesarstva je še naprej boj proti dopingu. Zakaj nekateri kolesarji še vedno jemljejo prepovedane snovi? »Prav gotovo imajo določeno krivdo kolesarji, a ne samo oni. Pri do- pingu sodeluje več ljudi, ustvaril se je določen sistem, ki ga je težko premagati. Vendar je doping prisoten v mnogih športnih panogah. V kolesarstvu je bolj v ospredju, ker so se vsi odločili, od UCI do kolesarjev in ekip, da je treba na vse načine stopiti na prste tistim, ki se poslužujejo nedovoljenih snovi. Zato je v kolesarstvu več odkrivanja primerov dopinga kot v drugih športnih panogah. Enostavno je več kontrole in žal se vedno najde nekoga krivega.« Nerazumljivo pa je dejstvo, da morajo kolesarji izvedeti o lastni usodi po enem letu, kot npr. Valjavec in Pelizzotti? »To je res in ni pravilno in pošteno do kolesarjev. Treba je skrajšati čas med ugotovitvijo morebitnega prekrška in sodbo. Povedati pa je treba, da je doping vedno korak pred načinom odkrivanja prepovedanih snovi. Za določene prepovedane snovi sploh ne razpolagamo z usterznimi analizami.« Odkar ste obesil kolesarske čevlje na klin ste se posvetil helikopterjem in večkrat spremlajte dirke kar z neba. Kako gledate na dirke iz ptičje perspektive. So enako privlačne? »Če pilotiram helikopter se ne morem posvetiti dirki, temveč se moram koncentrirati na letenje. Kaj pa kolo, se z nji še vozite? »Zaradi delovnih razlogov posvetim kolesu malo časa.« Edvin Bevk DANES - Veliki trg Najmlajši prvi protagonisti Tržaška tekaška prireditev Bavisela dviga svoj zastor. Danes bodo petdnevni športni dogodek uvedli najmlajši: ob 10.00 se bo preko 3500 učencev in dijakov tržaških in goriških osnovnih in nižjih srednjih šol udeležili Bavisele Young. Na Velikem trgu se bodo pomerili v teku na različnih razdaljah. Prireditev, na kateri bodo nastopili tudi nekateri učenci slovenskih šol, podpira Fondazione CRTrieste. Popoldan pa bo v režiji društva Calicanto, ki bo priredil na Velikem trgu športne igre, na katerih bodo tekmovali športniki in športniki s posebnimi potrebami (ob 14.30). Center Maratona na pomorski postaji bo deloval od jutri dalje: tu bodo do sobote zbirali vpisnine tekačev, ki se bodo udeležili tekaških preizkušenj, odprt pa bo tudi razstavni prostor Ba-visela Sport Expo, ki bo posvečen izključno športu in športni opremi. Tekmovalno obarvana bo ponovno sobota, ko bo jutro posvečeno mo-tociklistom, popoldne pa bo ob 14.30 tekma v orientacijskem teku, ob 15.30 pa bo ŠD Mladina priredila že 7. izvedbo tekme v šprintu za Trofejo Adriaker KO Sprint. □ Obvestila AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SK DEVIN vabi tekmovalce, člane in družine na društveni praznik, ki bo na sedežu v Slivnem v nedeljo, 8. maja, od 12. ure dalje. Ob 16.uri bo redni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje udeležencev društvene tekme. Informacije na info@skdevin.it KOLESARSTVO - Po Furlaniji in Venetu Ambiciozni Denis Milic Cestni kolesar iz Šempolaja cilja na visoke uvrstitve med mladinci - V nedeljo dosegel najboljšo uvrstitev Na 44. kolesarski dirki Badoere v istoimenskem kraju pri Trevisu je slovenski kolesar Denis Milic iz Šempolaja dosegel letošnji najboljši rezultat: med 132 mladinci iz Italije in Slovenije je osvojil 5. mesto. Mladi kolesarji so 104 km dolgo krožno progo so prevozili s povprečno hitrostjo 44,700 km/h. V ciljnem sprintu je bil najhitrejši Federico Zurlo, Milicu pa je do visoke uvrstitve pomagal mo-štveni kolega pordenonskega društva Caneva Elite Marco Folla. Mladi 18-letni kolesar, ki je letos pristopil k pordenonskemu klubu, ki združuje vse najboljše deželne kolesarje, ima visoko zastavljene cilje: KOŠARKA - Druga tekma play-offa Jadran Qubik caffe' danes v Padovi za polfinale Danes ob 21.00 bo v Padovi Jadran Qubik caffe' igral drugo tekmo četrtfi-nala. Na prvi tekmi so Vatovčevi varovanci brez težav ugnali igralce Padove, ki niso bili kos razigranim in fizično boljše pripravljenim jadranovcem, kako se bo razpletel današnji dvoboj, pa je seveda vprašljivo. »Igrati moramo koncentrirano in maksimalno od začetka do konca; Padova bržkone noče zaključiti play-offa po dveh tekmah. Izid pa bo odvisen izključno od naše igre,« pravi športni direktor Sandi Rauber, ki napoveduje dva možna scenarija: »Lahko jih bomo premagali gladko kot zadnjič, lahko pa bo izenačeno do konca.« Včeraj so Ban in ostali redno trenirali; nekaj mišičnih težav (v vratu) je po sobotni tekmi imel le Matteo Marusič, ki pa bo po vsej verjetnosti za danes nared. Danes bo avtobus odpotoval iz Briščikov pred telovadnico Ervatti v Padovo ob 17.00. Na razpolago so še štiri mesta. Peter Franco DEŽELNO PRVENSTVO U15 Skupina od 1. do 6. mesta Bor ZKB - CBU Udine 57:62 po podaljšku (12:12, 21:27, 34:41, 51:51) Bor ZKB: Gruden, Mandič, Milič 4, Ceromovič, Coretti, Kocijančič 35 Grego-ri 13, Semen 5. Trenerja: Sancin, Faraglia. Borovci so zaključili sezono s porazom, saj so nasprotnike podcenjevali. Prva četrtina se je tako zaključila 12:12, v drugi pa so Videmčani povedli, predvsem zaradi napak v obrambi in v napadu. Po pet-najstminutenm odmoru so borovci le zaigrali bolj zbrano: s consko obrambo in drugimi taktičnimi izbirami v napadu so v končnici uspeli izenačili in izsiliti podaljšek s košem Kocijančiča v zadnji sekundi. V končnici pa je prevladala utrujenost domačih igralcev: peterica je namreč igrala večji del tekme. Borovci so vsekakor peti na deželni ravni, kar ni slab rezultat, lahko pa bi bili dosti boljši. Vrstni red: Cervignanese 16, NBU Udine in CBU 14, Alba Cormons 12, Bor ZKB in Tarcento 2. kroma »Želim si čim več zmag; dobre uvrstitve želim doseči tudi na deželnem prvenstvu, z dobrimi nastopi pa si nadejam, da me bo selektor uvrstil v deželno reprezentanco, s katero bi nastopil na državnem prvenstvu,« napoveduje dijak 4. razreda elektronske smeri državnega poklicnega zavoda J. Štefan, ki je tekmovalno sezono začel 15. marca, zaključil pa jo bo konec oktobra. »Nastopil bom na enodnevnih dirkah, junija me čaka Dirka po Furlaniji, nato pa tudi tekme v kro-nometru, na katerih doslej še nisem nastopal. Večinoma bom sicer nastopal v Venetu.« Glede na to, da je letos drugo leto mladinec in torej nastopa proti sovrstnikom ali leto mlajšim, ima Milic bržkone res več možnosti za najvišja mesta. Tudi vadba je temu primerno začrtana: »Treniram šestkrat tedensko. Dnevno prekole-sarim od 50 do 150 kilometrov. Enkrat tedensko se srečam s trinaj-stčlansko ekipo v Gradišču, sicer pa treniram po Krasu.« Milic je letos med drugim že nastopil na prestižni dirki za 57. Pokal Montes v Tržiču, na kateri je zmagal moštveni kolega Petelin. GORSKO KOLESARSTVO Na stopničkah tudi kolesarji Devina Kolesarji SK Devin so prejšnji konec tedna nastopili na tekmi gorskega kolesarstva v kraju Prata di Por-denone za 10. Trofejo Junior Bike, na kateri je nastopi 143 tekmovalcev. Med naraščajniki je tokrat presenetil Devinov kolesar Erik Mosan, ki je osvojil 1. mesto, izkazali pa so se tudi Tristan Taverna, Peter Chenda in Ta-rek Nelson v kategoriji G3. Proga je bila ravninska s krajšim vzponom. Ostali izdi: G0: Petra Godnič, G3: 3. Tristan Taverna; 5. Peter Chenda; 11. Denis Milic Tarek Nelson; G4: 15. Jan Godnic; G5: 16. Ivan Brajko; 17 .Max Zannier. Na-rascajniki: 1. Erik Mozan; 10. Piermarco Grisonich; 13. Luca Goldin; 18. Alberto Di Giorgio (vsi Devin). LJUBITELJI Na dirki Za Haiti pri Vidmu je Komac osvojil 4. mesto Na nedeljski 19. kolesarski ljubiteljski dirki Za Haiti pri Vidmu je na srednji 103 kilometrov dolgi progi Andrej Komac, član tržaškega kluba Team Eppingher-Saab Mathi-tech, osvojil absolutno četrto mesto (čas 3.05:21,70). Komac je bil prvi v kategoriji članov. Prvi je skozi cilj pripeljal Daniele Volpe (3.02:40,80). Na skupno 16. mesto se je uvrstil Roberto Vidoni (Federclub Trst), ki je čez ciljno črto prišel v času 3.06:29,90). Na daljši progi je slavil zmago Ivan Zardello (Spezzotto Bike Team, čas 4.39:08,90). Andrej Guček, član tržaškega kluba, ki ga vodi predsednik Ivo Do-glia, bo 14. maja nastopil na svetovnem ljubiteljskem prvenstvu v kro-nometru v Occhiobellu pri Rovigu. 22 Četrtek, 5. maja 2011 ŠPORT / NAMIZNI TENIS - Mladinsko državno prvenstvo Po več letih Kras prvič brez kolajne Najbližje stopničkam sta bili kadetinji Milič in Micolaucich ter med U21 Doljak in Kralj Claudia Mmicolaucich, Katarina Milič in Tjaša Doljak Krasova odprava, ki je konec tedna nastopila na mladinskem državnem namiznoteniškem prvenstvu v Terniju, se prvič po več kot desetletju vrača domov brez kolajn. Športna direktorica Sonja Milič je razloge ponovila tudi tokrat: »Treba je garati, garati in garati, da se nekaj novega naučimo. Le dva igralca trenirata vsak dan, ostali pa manj.« Kot je že pred odhodom napovedala, sta kadetinji Katarina Milič in Claudia Micolaucich lahko računali na kolajno, vendar jima je ušla. V ekipnem tekmovanju sta v četrtini finala izgubili proti Milanu s 3:1. Blizu kolajne je bila tudi Claudia Micolaucich med posameznicami. Klonila je v če-trtfinalu proti Roberti Siena (3:0), potem ko je osvojila v skupini prvo mesto. S kančkom sreče bi se lahko do kolajne pre- kroma bili tudi Tjaša Doljak in Tjaša Kralj v ekipnem tekmovanju U21, saj sta prav tako obstali v četrtfina-lu. Proti Molfetti sta izgubili s 3:1. Edino točko je dosegla Tjaša Kralj po zmagi nad Racantijevo, v ostalih dvobojih pa je bila Molfetta s Scargignovo na čelu premočna za krasovke. Kraljeva je med 21-letnicami nastopila tudi med posameznicami in v mešanih dvojicah s Tomom Fabianijem, kjer pa ni dosegla vidnejših uvrstitev. Med igralci do 21. leta starosti sta v ekipnem tekmovanju nastopila Tom Fabiani in Simone Gior-gi, med mladinkami Tjaša Doljak (nastopila je samo med posameznicami, saj je soigralka Sofia Schierano zbolela pred odhodom), med dečki pa Marco Catella in Julian Leghissa, svoj krstni nastop na državni ravni pa je opravil Kristjan Milič med najmlajšimi. Nihče ni dosegel vidnejših rezultatov. KOTALKANJE - Solo dance Meta Kuk gre na DP Slovenska umetnostna ko-talkarica Metka Kuk (na sliki) se je uvrstila v državni finale kategorije solo dance, ki bo v Rocca-rasu. Na deželnem finalu, ki je bil konec tedna v kraju San Vito al Tagliamento, je v konkurenci 23 tekmovalk zasedla 4. mesto. Rezultat je presenetljiv, če vemo, da se Metka s to zvrstjo ukvarja le eno leto in je premagala tudi starejše tekmovalke. Na deželnem prvenstvu sta nastopili tudi po-letovki Veronika Sedevčič (na-zionale B), ki se je uvrstila na 16. mesto in Sara Tence (nazionale C) ki je bila sedma. Metka Kuk bi morala nastopiti tudi na deželnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, ki bo konec prihodnjega tedna, zaradi poškodbe pa je njen nastop pod vprašajem. Danes Športni dan v Dolini Danes bo v občinski telovadnici v Dolini drugo letošnje športno srečanje, ki ga za svoje učence organizira didaktično ravnateljstvo v Dolini. Na prvem srečanju, ki je bilo 13. aprila so se učenci iz 4. in 5. razredov pomerili na turnirju v igri med dvema ognjema. Prvo mesto je osvojila COŠ Fran Venturini. Današnjega srečanja se bodo udeležili vsi učenci od 1. do 5. razreda, skupaj 170 otrok. Pomerili se bodo v atletskem troboju (hiter tek, skok v daljino in met me-dicinke). Po troboju bo izbrana vrsta dolinskega ravnateljstva odigrala prijateljsko tekmo s sovrstniki OŠ Oskar Ko-vačič iz Škofij, s katero dolinsko ravnateljstvo že dolgo sodeluje. Srečanje se bo zaključilo z nagrajevanjem. NOGOMET - D-liga Kneževiča ne bo v Rovigu Disciplinska komisija državne nogometne zveze D-lige je Krasovega kapetana Radenka Kneževiča kaznovala z enim krogom prepovedi igranja. Sežanskega napadalca ne bo na zadnji nedeljski tekmi v Rovigu. Krasov trener Pellegrini pa bo znova imel na razpolago mladega Mileta in Saina. Kras mora v zadnjem krogu zmagati in seveda upati na spodrsljaj Opitergine. Le tako se bodo za obstanek lahko še borili v play-outu, drugače bodo neposredno izpadli v elitno ligo. ZAČETNIKI Triestina - Kras Repen A 3:1 (1:1, 3:0, 3:0) Krasov strelec: Miloševič. Kras: L. Gregori, Nabergoj, Majcen, P. Gregori, Suppani, Covarelli, Segulin, Gher-sinich, Miloševič, Kocman, Toffolutti, Pao-li, Lončar, Buri. Združena ekipa se je le v prvi tretjini enakovredno borila tržaškim vrstnikom, ki so se nato razigrali. Kras Repen B - Fani Olimpia B 3:3 (1:1, 1:1, 3:3) Kras: Husu, Smotlak, Leghissa, Bi-cocchi, Calzi, Carli, Suppani, Ravalico. Tekma proti Fani Olimpii je minila v znamenju popolne izenačenosti. Vsi nogometaši združene ekipe so se tokrat potrudili. ISM Gradisca - Sovodnje 3:0 (1:0, 1:0, 6:0) Sovodnje: Pahor, Serafin, Medeot, J. Petejan, Pavletič, Frandolič, Bacicchi, Čav-dek, Vetorel, Tomšič, Trevisan. Trener: Peric. Sovodenjci so morali v Gradišču priznati premoč domače ekipe. Pericovi varovanci so se enakovredno borili le v prvih dveh tretjinah. Dobro je tokrat igral Simon Čavdek. Villesse - Juventina 1:3 (0:3, 0:1, 0:0) Strelci: Komjanc 2, Antonini, Liberti. Juventina: Barone, Lutman, Marche-sini, Wacher, Piemontesi, Di Michele, Kom-janc, Tonani, Liberti, Cossi, Rigonat, Antonini. Trener: Marega. Začetniki Juventine so z dobro igro zasluženo premagali ekipo iz Vileša. Trener Marega je bil zadovoljen s svojimi varovanci. NOGOMET - Po nedeljski Vesnini tekmi v Križu Dul'nci presenetili Gur'nce Oddolžili so se za poraz s prejšnje tekme - Mrežo so zatresli Jara Košuta, Davide Candotti in Tomaž Špacapan - Navdušili tudi Mladinini plesalci Dul'nci - Gur'nci 2:1 (2:0) Strelci: v 9. min. Jara Košuta, v 38. min. Davide Candotti; v 79. min. Tomaž Špacapan Šauerc. Dul'nci: Gregor Košuta Županou, Dean Guštin Šroučeu, Matija Sirk Krajčou, Fabio Candotti (kapetan), Minej Purič, Aljoša Štrgonšek Štrua-pou, Davide Candotti, Roberto Candotti, Jakob Vascotto Grižnjkov, Jara Košuta Županou, Giuseppe Del Latte M'Čeka; Ambrož Vidoni Vidonetou. Gur'nci: Erik Gruden Štifnou, Albert Kerpan Krajčou, Aleks Majcen Krajčou, Marko Germani Krajčou, Sandi Štefančič Zovenou (kapetan), Daniele Milano Povenčica, Christian Germani Krajčou, Elia Prinčič Škržad-nou, Goran Kerpan Krajčou, Ivan Ker-pan Krajčou, Tomaž Špacapan Šauerc; Simon Košuta Bljanou, Stefano Savi Kocolo, Diego Sedmak Žiučou. Sodnik: Walter Ridolfi. Tradicionalna nogometna tekma med Dulenci in Gurenci je tudi letos privabila na tribune nogometnega igrišča v Križu veliko število gledalcev. In kako ne bi: nogomet je bil od vedno daleč najbolj popularna športna panoga v Križu in skoraj ni vaščana, ki ne bi v mladih letih (in tudi sedaj) igral nogomet v vrstah domače Vesne ali za rekreacijo. Zato so srečanja med Dulenci in Gurenci zelo pričakovana ne samo za preverjanje nogometnega znanja in forme nekaterih že »osivelih« nogometašev, temveč predvsem za družabnost, ki sledi tej vaški manifestaciji. V nedeljskem obračunu so zmagali Dulenci z 2:1 in se tako Gurencem oddolžili za pekoč poraz s prejšnje tekme (0:4). Trener zmagovite ekipe je bil Valter Purič, poražencev pa Mauro Ekipa Dul'ncev z rdečimi, Gur'nci pa so nosili plave drese. Na sliki spodaj Mladinini plesalci kroma Guštin, imenovan tudi Mauro Killer, ki očitno svojega vzdevka ni upravičil, saj je njegova ekipa izgubila. V prvem polčasu so imeli terensko premoč Dulenci, ki so vodili z 2:0, z goloma Jare Košute in Davideja Can-dottija, v drugem polčasu pa so bili boljši Gurenci, ki so zmanjšali zaostanek s Tomažem Špacapanom Šauercem in zadeli tudi vratnico. Ize-načujočega gola pa niso dali. Po srečanju je sledila družabnost z zakusko in seveda ni manjkalo zbadljivih bodic med navijači obeh taborov. Seveda vse v prijateljskem in vedrem vzdušju. (lako) PRED TEKMO Tudi Mladinini plesalci Pred tekmo so nastopile plesne hip hop skupine ŠD Mladina, v sode- lovanju s plesnim društvom Be Funky iz Slovenije. Najprej so zaplesali malčki, nato osnovnošolci ter »brea-kdancerji«, ki so očarali občinstvo z akrobatskimi točkami in koreografijami. Tečaj modernih plesov, ki se odvija v rekreacijski dvorani v Križu, vodita športni pedagog, sodnik in trener plesa Samo Polutak Kos, devetkratni svetovni in sedemkratni evropski prvak ter Sara Brelih, ki je na SP osvojila 3. mesto v disciplini »street dance«. Trener Mladine v Križu poučuje tri skupine: plesno delavnico za predšolske otroke, osnovnošolce in mlade. Osnovnošolci vadijo hip hop in koreografije. Mladi in starejši pa urijo svoj plesni talent v hip hop plesu, street dance-u, breakdance-u in koreo-grafsko-akrobatskih točkah. več fotografij na WWW.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. maja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Bela« - Belino volneno zdravilo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 20.35 Nogomet: Manchester United -Schalke 04 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.20 Dnevnik 23.45 Nan.: Close to home 0.25 Aktualno: La Storia siamo noi 1.15 Dnevnik - Parlament 1.25 Nan.: In Justice V" Rai Tre 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Aktualno: 150° Anniversario della co-stituzione dell'esercito italiano 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Gledališče: Napoli milionaria! 23.45 Dnevnik - kratke vesti 23.50 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.10 Aktualno: Sot-tovoce 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff -Un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Di-stretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken cop-pia in giallo 16.15 Film: Torna a settembre (kom., ZDA, '61, r. R. Mulligan, i. R. Hudson) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Le inda-gini di Padre Castell 23.10 Film: Specie mortale (fant., ZDA, '96, r. R. Donaldson, i. M. Madsen) 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Non smettere di sognare (It., i. K. Saunders, R. Farnesi) 23.45 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 7.00 Risanke 9.20 Rubrika: Real C.S.I. 10.30 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 11.50 14.05 Resničnostni show: Uman - Take Control 12.10 18.10 Variete: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4014.25 Risanka: Simpsonovi 14.50 Risanka: Futurama 15.15 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.45 Nan.: Zack & Cody sul ponte di comando 16.40 Nan.: Zeke e Luther 17.10 Nan.: Camera Café 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Tras-format (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 0.00 Show: Saturday Night Live 1.25 Show: Po-ker1mania 2.15 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.15 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'al-tro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Dok.: Gate C ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3. maja 2011) Vodoravno: psihiater, Palestina, D. I., torek, bera, Maja, Vižintin, Moz, Cecina, Oka, E. O., OK, Jon, Borut Ban, kart, Ertl, Rtanj, Te, Leander, bubon, A. N., Andi, asana; nasliki: Marta Vižintin. ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Cuore Tuareg 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Talk show: Gli incontri al caffe - Versiliana d'in-verno 11.30 Aktualno: Videomotori 12.00 Šport: Ski Magazine 13.00 Dok.: Tethys -Le radici di una terra 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.35 Dok.: Italia magica 16.05 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.45 Territorio di salute 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: The Osirius project - Hidden Agenda (akc., '02, r. S. McA-boy, i. B. Karnes, E. Jenickova, R. Cramer) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuo-re 12.30 Nan.: Due South - Due poloziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Scacchiera di spie (voh., ZDA, '72, r. L.H. Katzin, i. B. Newman, A. Karina) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 1.55 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di si-curezza 0.00 Dnevnik 0.15 Dok.: Storia proibita del '900 italiano (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 10.35 Risanka 10.45 Zlatko Zakladko (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.25 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) 12.00 Dok.-igrani film: Nevidni (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.10 Trikotnik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.25 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.15 Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film tedna: Karavla 21.30 Kratki igrani film 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.05 Dnevnik (pon.) 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 I.05 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.00 Spet doma (pon.) 13.40 Koroška poje 2011 (pon.) 14.10 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 14.40 Tranzistor (pon.) 15.15 Knjiga mene briga (pon.) 15.35 Osmi dan (pon.) 16.05 Duhovni utrip (pon.) 16.20 Poljudnoznanstvena serija: Veliki naravni dogodki (pon.) 17.10 Slovenci po svetu - odd. Tv Maribor 17.45 Nogomet: Tekma prve lige, Maribor - Olimpija (prenos) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Šport 22.00 Film: Pokoplji-te moje srce pri ranjenem kolenu (pon.) 0.10 Slovenska jazz scena (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.00 Komisija DZ za narodni skupnosti, prenos 9.30 Novice II.05 20.30 Na tretjem... 13.30 Novice 14.50 Slovenija in Evropa 16.00 Novice 17.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik TVS 1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevni (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - pripravila Edda Viler 15.00 Back stage live 15.30 Gubbio - dokumentarec 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Histria jazz: Eurotrio 21.55 Vsedanes - Tv dnevnik 22.10 Dokumentarec 22.35 Artevisione - magazin 23.05 In orbita - glasb. oddaja 23.35 Vse-danes - Tv dnevnik 23.50 Čezmejna TV -TDD, dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 13.00-15.00 Novice in videostrani 17.00 Tv prodajno oko 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 20.30 Objektiv 21.00 Pod drobnogledom 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 23.00 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.05 14.00 Oprah show 8.00 14.55 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.5511.30 Tv prodaja, Reklame 9.1015.55 Nad.: Grenko slovo 10.35 18.00 Nad.: Ko se zaljubim 12.00 16.50, 17.10 Tereza (dram. nan.) 13.00 24 UR, Novice 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ujemi me, če me moreš (krim. drama, ZDA, '02) 22.40 24 UR zvečer, Novice 23.00 Na kraju zločina (krim. serija) 23.55 Na robu znanosti (dram. serija) 0.55 1.50 Skrivnostni otok (avant. serija) 2.45 24UR, ponovitev, Novice 3.45 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.35 10.00 Družina za umret (hum. serija) 8.05 Svet (pon.), Novice 9.05 11.25 Obalna straža (akc. serija) 10.30 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.55 23.15 Pa me ustreli! 12.20 16.35 Serija: Faktor strahu ZDA 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Skrivnost skritega jezera (krim. drama, ZDA, '06) 15.30 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 16.00 Dva moža in pol (hum. serija) 17.05 18.55 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 UEFA: Liga prvakov, Manchester United - Schalke, prenos nogometne tekme 22.45 Nogomet: Liga prvakov - vrhunci dneva 23.45 Film: Delta Force (akc., ZDA/Izrael, '86) 2.10 Love TV (erotika) 4.10 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Irena Knehtl: Gradovi iz peska, vrtovi z neba, 6. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Medijska spletanja; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno - Na rešetu; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje 2011; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Gospodarstvo; 11.45, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fe-giz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 20.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babe-le; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.0019.00 In orbita sessions; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 23.00 Nel paese delle donne; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 4. maja 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 -» C AMSTERDAM —LONDON 0„y O 3/14 6/17 » 3''4 : 1/ÍF° STOV6HO0 HELSINKI 1/7 O, A K0BENHAVN ■9P1« ° BERLIN 2/10 O VARŠAVA O 1/11 > OBRUSELJ O PARIZ 4/17 6/16 ŽENEVA 9/22 O MILAN 0 14/22 DUNAJ 9/17 O LJUBLJANA ° 8/17 - - jMH TOLMEČ O 7/19 iS O GRADEC 4/15 M. SOBOTA O 6/15 CELOVEC O 4/15 TRBIŽ O 4/11 o 0/12 KRANJSKA G. TRŽIČ 3/15 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ VIDEM o 9/20 5-*-? O 8/21 r-^j^ LJUBLJANA O PORDENON GORICa n O N. GORICA N 7/16 N. MESTO 5/15 9/20 ^ ftgf* 8/20 d^lJ ° ^^ ^^ KOČEVJE PORTOROŽ O CRNOMELJ 9/19 ZAGREB 7/15 O ^ O UMAG £ OPATIJA ^REKA 10/20 POREČ O PAZIN O ^Napoved za danes Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA 8/16 SKOPJE O J2/23 „„ATENE " ,,17/22 ^ ■osi Po vsej deželi bo dopoldne le rahlo oblačno; čez dan se bo v predalpskem pasu oblačnost zgostila. Oblačnost se bo nato širila proti nižini in obali. V glavnem bo popoldne oblačno a suho vreme. V Alpah pa bo prevladovalo precej jasno vreme. Ob morju bo dopoldne pihala okrepljena burja, ki bo popoldne slabela. Delno jasno bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Popoldne lahko v hribovitem svetu nastane še kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju okoli 9, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 19 stopinj C. J rs Po popoldanskem prehodu hitre hladne fronte bodo nad našo deželo v višjih slojih atmosfere pritekali severnoza-hodni tokovi. Od jutri bo nad našimi kraji nastal greben visokega zračnega ^ j-,__pritiska s stabilnim vremenom. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 Dolžina dneva 14.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.06 in zatone ob 21.50 Po prehodu hladne fronte je nad srednjo Evropo in severnim Balkanom nastalo območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka od severovzhoda hladnejši in bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo danes ugoden, le nekateri bolezenski znaki bodo sprva še okrepljeni. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.39 najnižje -56 cm, ob 12.11 najvišje 27 cm, ob 17.14 najnižje -11 cm, ob 23.04 najvišje 39 cm. Jutri: ob 6.06 najnižje -51 cm, ob 12.50 najvišje 23 cm, ob 17.43 najnižje -4 cm, ob 23.25 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m...........-1 1000 m............7 2500 m...........-3 1500 m............2 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. CELOVEC O 2/15 TOLMEČ O 5/20 ¿ „ V VIDEM o "fí 6/22 O PORDENON 7/21 TRBIŽ O -2/14 ČEDAD O 7/21 /v GORICA O al-h-h O -1/11 KRANJSKA G, S-"-! TRŽIČ 2/14 o w KRANJ GRADEC M. SOBOTA 01/14 MARIBOR 02/15 ^ i PTUJ ^ O CELJE 2/15 2/15 a o 0/14 S. GRADEC O N. GORICA finn T, o M LJUBLJANA 4/15 N. MESTO 3/15 POSTOJNA O O 1/13 KOČEVJE -N REKA 9/19 ZAGREB 4/15 ¿5° (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo po vsej deželi prevladovalo lepo vreme. Čez dan bo ponekod več oblačnosti lahko tudi s kakšno ploho ali posamezno nevihto. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja, popoldne pa krajevni vetrovi. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, popoldne se ponekod lahko pojavijo še posamezne kratkotrajne plohe. V petek bo sončno in malo topleje. TISK - Mednarodni inštitut za tisk (Ipi) in Novinarji brez meja (RSF) V letu 2010 po vsem svetu ubita 102 novinarja DUNAJ - V letu 2010 sta bila po vsem svetu ubita 102 novinarja, osem manj kot leto poprej, je v ponedeljek sporočil Mednarodni inštitut za tisk (Ipi). Novinarji brez meja (RSF) so medtem ob včerajšnjem mednarodnem dnevu svobode medijev objavili seznam 38 največjih "sovražnikov svobode medijev". Najnevarnejše območje za novinarje je Azija, kjer je bilo lani ubitih 40 novinarjev, sledi ji Latinska Amerika, kjer je življenje izgubilo 32 novinarjev, ugotavlja Ipi. Od držav je bilo največ novinarjev ubitih v Pakistanu, in sicer 16, sledita mu Mehika z 12 novinarji in Honduras z desetimi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V podsaharski Afriki je življenje izgubilo 15 novinarjev, osem je bilo ubitih na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, vključno s šestimi v Iraku. V Evropi je umrlo sedem novinarjev, od tega dva v Rusiji in po eden v Grčiji, Bolgariji, Belorusiji, Latviji in Turčiji. Vsega skupaj je bilo v zadnjem desetletju ubitih 788 novinarjev, je sporočil Ipi, ki objavlja poročilo o ubitih novinarjih od leta 1997. Največ smrti so zabeležili v Iraku, 177, na Filipinih, 96, in v Kolumbiji, 50. Število leta 2010 ubitih novinarjev predstavlja padec v primerjavi z rekordnim letom 2009, ko je umrlo 110 novinarjev. Kljub temu pa je podatek "na nek način slabši, saj ni moč nobene večje številke povezati z večjo vojno ali enim samim incidentom, ki bi terjal več žrtev", je še opozoril Ipi. Novinarji brez meja so medtem v ponedeljek objavili seznam 38 največjih "sovražnikov svobode medijev". Mednje spadajo vodje držav in vlad, kralji, paravojaške skupine, kriminalne mreže in skrajne organizacije. Omenjeni na seznamu so po navedbah organizacije zlorabljali svojo moč za cenzuriranje kritičnih medijev ter za ugrabitve, mučenje in umore novinarjev. Na čelu evropskih predstavnikov na seznamu so voditelji Uzbekistana, Turkmenistana, Azerbajdžana, Kazah- Kathryn Bigelow stana, Čečenije in Belorusije. Oznako "sovražniki svobode medijev" so si prislužili tudi ruski premier Vladimir Putin, italijanska mafija in baskovska separatistična organizacija Eta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Organizacija je kritična tudi do razmer v arabskih državah. "Zadušitev protestov v Siriji, Jemnu ali Bahrajnu je povezana z nasiljem nad predstavniki tiska in obsežno cenzuro," je dejal pred- stavnik Novinarjev brez meja Michael Rediske. Na seznamu je še vedno savd-ski kralj Abdulah, medtem ko libijski voditelj Moamer Gadafi že več leta velja za "sovražnika svobode medijev". Na seznamu so sicer tudi skupine, kot so zasebne milice na Filipinih, islamske skupine, kot so Taliba-ni v Afganistanu in Pakistanu, pa tudi mamilarski karteli v Mehiki, še piše dpa. (STA) ZDA - V režiji Kathryn Bigelow Hollywood že pripravlja film o Osami bin Ladnu LOS ANGELES - Z oskarjem nagrajena režiserka Kathryn Bigelow je že pred nedavno smrtjo prvega moža teroristične mreže Al Kaida, Osame bin Ladna, začela s pripravami na film o bin Ladnu. Bigelow, ki je oskarja za najboljšo režijo kot prva ženska prejela za film Bombna misija, je s pripravami začela že v zadnjih tednih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prvotno naj bi film temeljil na neuspešni misiji ameriških sil, da na obmejnem območju med Afganistanom in Pakistanom ubijejo voditelja Al Kaide, a bodo sedaj novo verzijo prilagodili uspešnemu koncu", so sporočili iz Hollywooda. Glavno moško vlogo naj bi dobil avstralski igralec, 36-letni Joel Edgerton, ki je med drugim že igral v Vojni zvezd. Film naj bi finančno podprla hčerka računalniškega magnata Laryja Ellisona, Megan Ellison. Kot znano, so posebne enote ameriških marincev bin Ladna ustrelile v noči na ponedeljek v pakistanskem mestu Abotabad. Našli drugo črno skrinjico padlega letala Air France PARIZ - Preiskovalci so v Atlantiku v ponedeljek zvečer odkrili še drugo črno skrinjico leta 2009 strmoglavljenega airbusa A330 letalske družbe Air France. Francoska agencija za preiskavo letalskih nesreč (BEA) je sporočila, da so skrinjico, ki snema in hrani pogovore iz pilotske kabine, iz morja potegnili včeraj. Prvo črno skrinjico so preiskovalci našli v nedeljo. Napravi, ki hranita tehnične podatke o letu, naj bi preiskovalcem pomagali razkriti vzroke nesreče, v kateri je umrlo 228 ljudi. BEA sicer še ni potrdila, ali bodo lahko iz najdenih črnih skrinjic s tehničnimi podatki dobili kaj uporabnega, saj sta bili napravi na dnu oceana v globini skoraj štiri kilometre skoraj dve leti pod močnim pritiskom. Letalo je 1. junija 2009 na poti iz brazilskega Ria de Janeira proti Parizu strmoglavilo sredi Atlantskega oceana. Preiskava doslej ni uspela odkriti vzroka nesreče. Domnevajo, da so se pokvarili senzorji za merjenje hitrosti v času, ko je letalo priletelo v hudo nevihto nad Atlantikom. Ta podatek so dobili avtomatično od računalnika, preden je letalo strmoglavilo. Doslej so odkrili večino delov letala in tudi trupla ponesrečencev. Razstava arheoloških odkritij Indiane Jonesa MONTREAL - V kanadskem mestu Montreal si je do konca septembra mogoče ogledati arheološka odkritja hollywoodskega filmskega avanturista Indiane Jonesa. Razstava obiskovalca popelje na virtualno pot po izbranih izbranih pustolovskih filmih z arheologom Indiano Jonesom. Razstavo, ki so jo odprli minuli četrtek v znanstvenem središču Montreala (Montreal Science Center), je pripravila National Geographic Society v sodelovanju z ameriško kinematografsko družbo Lucasfilm. Z razstavo želijo osvetliti zgodovinske mite, kot sta denimo biblijska skrinja zaveze in sveti gral oz. kupa z Jezusove zadnje večerje, ki ju je bilo mogoče videti v filmih, v katerih Indiano Jonesa igra Harrison Ford. Razstava bo na ogled do 18. septembra, potem pa se seli v Evropo in Azijo. (STA)