Dopisi. Zagreb 21. jan. *#* — Celjska volitev 16. dne t. m. je tudi tukajšnje Slovence napolnila z velikim začudenjem. Brzo prvi dan po volitvi zvedili smo po nekem gospodu, ravno iz Celja prišedšemu, preradostno novico; kakor izvan sebe velikega veselja hiteli smo drug k drugemu: „Si li že cul o sjajni zmagi celjski? Razlag jednoglasno je izvoljen!" — toda skoro vsak je kot neveren Tomaž z glavo pokimal. Ko nam pa pridejo „Novice", smo se v kavani za nje trgali; vsak se je hotel s lastnimi očmi prepričati o resnici volitve, kterej ni lahko para najti. In res, ona je tako redka prikazen, da ji je celo malo enakih v povestnici parlamentarizma; saj kolikor pomnim, za celi čas mladega našega konštitucijskega življenja, ni je še bilo v Avstrii take. — Pred 10 tedni bil sem pri g. dr. Razlagu in rekel sem mu, da ga hočejo v Celji za poslanca izbrati; odgovoril mi je, da se za to čast ne bo poganjal; ako ga pa volivci počastijo s svojim zaupanjem, da mu bo najsvetejša dolžnost volitev sprejeti in skazati se vrednega velikega zaupanja. — Celjska volitev me spominja jednake, ki se je dogodila leta 1789 v Parizu, ko se je volilo za „vkupne države" (Generalstaaten). Neki mladeneč pride k visokospoštovanemu B ailly-u in mu reče: „Gospod, narod Vas hoče za svojega zastopnika izbrati." Častitljivi mož mu odvrne: „Jaz o tem še nič ne vem; biti izvoljenemu od naroda, tolika je čast, da se je nikdo ne sme braniti, pa tudi ne sam se za njo 29 30 poganjati. — Slovenci, pred seboj imate zdaj najlepši izgled, koliko premore složna in krepka volja; trsite se, da boste pri vseh prihodnjih volitvah mogli roke podajati vrlim volivcem iz celjskih okrajin — in reči bomo mogli ponosno, da Slovenska še ni izginila, zakaj složna in krepka volja celega naroda, veli-čanstvenaje moč, ktere glasii nikdo ne sme preslišati. — Vam pa, vrli volivci, gre presrčna hvala vsakega Slovenca za moško Vaše obnašanje, ktero sili največe nasprotnike , da morajo s spoštovanjem o celjski volitvi govoriti. Ponosno more vsaki izmed Vas reči: „tudi jaz sem bil v Celji 16. januarja", kajti volitev ta je vsakemu izmed Vas največa čast. Bog z Vami vrli možaki! V Pragi 22. jan. + — Dve leti je že, kar se je odprlo češko začasno gledišče. Tim je nastala nova doba češki dramatični umetnosti. Kakor sploh prerokovali so neki ljudje tudi tej narodni napravi le kratko življenje. Al kmali so omolknili. Komaj je leto in dan preteklo, in že se je moglo z ^nemškim skušati, da! večkrat ga je prekosilo. Ne le Cehi, tudi Nemci so jeli prihajati v ta novi dom češke Talije kratit si dolge večere. Jasno je tedaj bilo, da je treba večega gledišča. Zdaj zopet se oživi v domoljubnih srcih misel, da se čim pred napravi veliko narodno gledišče, za ktero se je že leta 1848 prostor kupil. Mnogo se je zopet o tej stvari pisarilo in nasvetovalo po novinah; prišla je celo na svitlo posebna knjižica. Marsiktero grenko moral je glediščin odbor slišati, zakaj se ni precej lotil zidanja velikega gledišča mesto začasnega. Iz vseh strani jeli so zopet prihajati prineski, ter se vedno množijo. Težko smo tedaj pričakovali letne seje glediščinega odbora, ki je bila na preteklo nedeljo napovedana. Bila je prav živa, al vendar ne tako, kakor smo pričakovali. Nekteri so nasvetovali, da bi se s zidanjem velikega gledišča še čakalo; al večina je bila zato, da se delo Čim pred začne. Razun prostora za novo gledišče in inventarnega premoženja je odbor do 31. dec. 1864 sprejel 19.686 gold. 66 kr. v gotovih denarjih. Sprejet je bil predlog g. Palacky-ga, da ima od prihodnjih dohodkov spadati 2!/2 odstotka penzijski glavnici. Ker se je gosp. dr. Eieger predsedništvu odpovedal, je bil na njegovo mesto voljen gosp. Dietrich namestnik mestnega župana; za podpredsednika pa gosp. Sladkovsky. Potem se je volilo še nekoliko novih odbornikov. Večina sedanjega odbora je za to, da se ne odlaga zidanje velikega narodnega gledišča. Bog daj srečo! *) — Da češko gledišče res napreduje, kažete nam zopet dve novi izvirni operi: „TemplLfi na Moravč" sestavil g. Sebor, pa „Dalibor" sestavil g. Smetana. — Danes je inštalacija prvega rektorja na novo osnovani tehniki g. Kofistka. Gospod Kofistka je mož, ki bode zadostoval v vsakem obziru potrebam sedanjega časa. — Iz vseh krajev prihajajo nam vesele novice o volbah za okraj-ska zastopništva. Narodna stranka povsod zmaguje. — Novo leto prineslo je tukajšnim časopisom čez 30 ti-skarnih tožb! Iz Gradca. ]. — Ni še tako davno, da je bilo naše glavno mesto edino ognjišče n&rodne zavesti in omike na Stajarskem. Bilo je tukaj slovensko društvo, tiskalo se je precej slovenskih knjig. Možje, ki so takrat tu živeli, so zdaj prvaki narodovi, raztreseni po vseh slovenskih pokrajinah. Kaj pa, da se zdaj tako malo iz Gradca sliši? — Slovencev tudi dandanes biva tu na tisoče, a žalibog! „tempora mutantur", — prišli so drugi časi, drug zarod, in v tem, ko je drugod ži- *) Id est novcev! Skuanja bo kazala, čigava je prava. Sklep je kmali gotov; „al „nervus rerum gerendarum" ~ ? ? Vred. vahno gibanje, smo mi zaspali. Poglejmo le na vseučilišče. Lansko leto se je učilo tu nad 120 Slovanov,, med njimi 76 Slovencev. Edino društvo „Sloga", v kterem se jih je več zedinilo, je kmali razpadlo — za-volj ,,nesloge"; kolikor je bilo glav, toliko misli; vsak je hotel modrejši biti, največ, kakor je to po vsem svetu, pa taki, ki imajo veliko — besedi za domovino, druzega pa nič. Imelo je vse drugo, le prave podlage in pravega namena ne, le načela in načelnika ne, le iskrenosti ne in slednjič tudi — članov ne. Osnovali so si tudi letos društvo „Slovenijo" s prelepim namenom, se slovenščine in srbščine učiti ter pošteno zabavati se; ali udov je le kakih dvajset, in društvo neki tudi hira zavolj — nesrečne nesloge. Ni tedaj čuda, da se pogostoma vidijo Slovenci z nemškimi „Ce-reviskappeln" —res veselo in lepo! — Biva sicer tukaj tudi peščica vrlih rodoljubov, izmed kterih imenujem nevtrudljivega g. Gršaka, ki nas je s svojo „Čitalnico" jako oveselil, Čeravno ne biva stanovitno tukaj. Z združeno močjo se pripravljajo zdaj ti rodoljubje, da bodo 2» svečana kakor poprejšnja leta (samo lani ne) Vodnikov rojstni dan obhajali. Prav tako! — Vidil sem te dni v Ivanišču nektere Povodnove zanimive rokopise; da bi pač hotel kdo posebno njegovo „ptujsko kroniko" v slovenščini izdati! Iz Lutomera 21. jan. — Lahko drage „Novice" mislite, ker sem se na vas še le zdaj prvikrat naročil, .da ste dosihdob meni čisto neznane bile. Hvala Bogu, da ni tako! Bil sem zmiraj v takih krajih, kjer so zvesti vaši bravci radi vaše občno koristne svete, mične prigodbe sveta in brez števila zlatih podukov med ljudstvo širili, in tako sem slišal tudi jaz vaš glas — glas naše matere Slave, ktera nas vedno kliče na pot delavnosti in srčnega napredovanja za blagor domovine* Ker sem pa zdaj z vami v ožjo zvezo stopil, dovolite mi, da vam dopisujem. Pisal bom rad o šolstvu, kmetovanji in o marsikterih drugih rečeh, ako mi bote dali le kaj prostorčeka. *) — Lutomerski kraji so marsikomu v ljubkem spominu — tudi zavolj žlahne vinske kapljice ; al žalibog, da ta to leto tudi tukaj, kakor povsod drugod, slabo teče. Vino , ki je lani prirastlo, malo se ceni, dasiravno je tako dobro, da ga marsiktero iz drugih krajev dobre letine komaj prekosi. Toča je lani neusmiljeno po vinskih gorah tolkla , in kar je zdravega trsja še vendar ostalo , umoril je ga grozni mraz, da grozdje ni moglo več popolnoma dozoreti, čeravno so potem še bili prav prijetni dnevi. Posestniki tedaj , kteri so navadno le samo iz vinskega pridelka vse svoje potrebščine oskrbovali, kterim pa zdaj ne le samo potrebnega živeža, ampak tudi denarja za priskrbljenje sto in sto druzih reči primanjkuje, se ve, da po vsem takem bridko tožijo. Le o tem hudo leto ni celo brez koristi, da ni čuti tistih razvad, ki so navadni nasledki preobilnega božjega dani v goricah. Rajšp. Iz Podkraja poleg Vipave 18. jan. M. E. — Silna nesreča je zadela Podkrajsko vas 7. dan t. m. Bilo je popoldne in ljudje se vsedejo za mizo, da bi mirno povžili pičlo južino, pa zdajci začuje se silni krik: Ogenj! Vas gori! zvonovi začnejo se milo glasiti in naznanovati ljudem, da nevarnost velika preti vasi Podkrajski. In res je tako bilo! V dveh urah bilo je pokončanih 25 hiš s hlevi in drugimi poslopji vred, 25 gospodarjev pahnjenih v veliko revščino, in mnogo zmed njih na beraško palico. Od silne vročine pa vžge se ob treh tudi streha na cerkvenem stolpu, zvonovi popadajo na tla, ognjeni tramovi pa se zvrnejo na cerkveno streho; vendar pa je bila cerkev rešena grozne nesreče. Očitno pohvalo zasluži gozdni oskrbnik, vrli •) Srčno radi! Vred* 31 gosp. Schejer iz Cola; očitno pohvalo zaslužijo pa tudi Jože Baje, Janez Repič in Jur Rovan Jz Visenj, Janez Baje iz Bele, Janez Rudolf, Matija Stefančič in Jur Puc iz Vodic, Janez Baje iz Trševja in še mnogo mnogo druzih, kajti s smrtno nevarnostjo oteli so svetišče. Ob šestih zvečer pripeljali so gasilnico iz Ipave, in s pomočjo njeno rešena je bila še ena hiša in ogenj ukroten toliko, da je gorelo samo še med zidovjem. Pa nesreče ni bilo še konec; silni nalivi pokončali so revežem še to, kar so bili oteli požrešnemu ognju, ter jim razrušili in predrli gola zidovja. Kolika je revščina zdaj v Podkraji, tega moje pero popisati ne more. Izmed vseh 25 gospodarjev pa je zavarovanih bilo samo 5! Gospodarji, ako vas ne zmodri nobena še tako lepa beseda, naj vam vsaj ta nesreča odpre oči, da spoznate veliko korist zavarovavnic! Res je, da časi so slabi, davki silo veliki, pa vendar tudi tega tajiti ne morete, da le gola zanikernost vam brani, zavarovati svoja pohištva. — Očitno se je zopet pri tej priliki pokazalo, da le tisti, ki je zmožen našega domačega jezika, more pri vsaki priliki dostojno opravljati svoj posel na slovenski zemlji med slovenskim narodom; prišla sta bila namreč iz Ipave dva žandarja na pomoč; pa prvi je bil trd Nemec, in drugi trd Lah; tavala sta okoli ognja, pa ljudje niso razumeli žandarjev, in žandarji ne ljudi! Vse drugače pa se je obnašal tretji žandar, kterega so ljudje razumeli, kaj je hotel, on pa ljudi.*) Iz Kranja 23. jan. — Tukajšni „Sokolci" so napravili včeraj v čitalničini dvorani veliki ples s sreč-kanjem. Komaj bi se bil nadjal tako lepega večera. Nenavadno veliko gospode se je združilo v krasno okin-čanih poslopjih in še možakov, kterih v čitalnicah vi-diti nismo vajeni, manjkalo ni. „Sokolci" so namreč povabili ta večer tudi nečitalniške ude, kazinarje itd., in res se jih je sešlo, kar je koli v Kranji sposobnih za salon. Celo topničarski častniki so se v sredi so-kolskega krdela prav veselo gibali in znabiti se bolj domači čutili kot drugod. Da ne delam veliko besedi, rečem le to , da navadnega razdvojenja danes tukaj ni bilo ne sledu ne tiru; vse je bilo v najprijaznišem duhu dovršeno tako, da vsak nazoči je moral vesel biti take lepe sloge. Mislite si še možato obnašanje naših „So-kolovcev", kterim so se poslanci ljubljanskega Sokola pridružili, — mislite si vrle gorenske krasotice, med njimi marsiktero iskreno domoljubkinje, — poleg tega še razveseljevanje pri plesu, srečkanji lepih dobitkov (tudi mlad živ „Sokol" je bil izigran) itd. in priznali note lahko, da tako veselega in ob enem sjajnega narodnega „plesa" v Kranji še nismo imeli. Res lepo pot si stavi „Sokol", kar koli počenja, in srčna želja vseh rojakov ga spremlja na podvzetjih njegovih. Omeniti moram še domoljubje nekega gorenskega grajšaka, kteri je našim „Sokolcem" prijazno podaril potrebnega lesa za telovadno orodje. Iz Ljubljane. — Sej m v pondeljek je bil tako slab in ljudi tako malo, da že davno ne pomnimo takega. Pa je tudi vreme tako bilo več dni, da bi bili ljudje skoro lože plavali ko se peljali ali peš šli. Živinskega sejma še ni bilo ta pot, pa če bi bil tudi bil, brez kupca bi bila živina. Slišali smo nektere že pred sejmom mrmrati, zakaj da še sejmov živinskih ni po deželi? Odgovor jim morejo dati tisti brezvestni ljudje na meji hrvaški, ki nam z okuženo živino zmiraj na novo vodijo kugo v deželo. Že 2krat smo *) To nepriliko so grajale „Noviceu tudi že ob goveji kugi na Dolenskem. Zandar, ki ne zna slovenskega jezika pri nas, je mutast varh javne varnosti, in naj je se tako priden in skrben, ne more zadostiti svoji službi. Naj slavna vlada pripomore, da se na slovensko Kranjsko daj6 slovenskega jezika zmožni žandarji. Vred. bili kuge prosti in sejmi so bili dopuščeni, kar so se zopet prikazala tihotapstva, da so bili sejmi v prepoved djani in so morali biti, ker ravno po sejmih se spečd največ kuge po deželi. Preteklo je zdaj zopet po postavi predpisanih 21 dni, kar je v Vinici pod zlo šlo poslednje živinče — c. k. deželna vlada bo tedaj dovolila zopet v prihodnje sejme v vseh tistih okrajih (kantonih) Kranjskega, ktere se ne stikajo z mejo hrvaško, — al kako dolgo bo trpelo, da ne bo zopet iz hrvaške meje ogenj v naši strehi? Morebiti pa bojo vendar razpisane premije stanovitno zamašile kužne luknje. —^ Kip (podoba) sv. Janeza, ki je stal pred mostom črnuškim, pa se je že nekoliko podrl, je od dežele prevzelo mesto, da jo postavi na kak pripraven kraj, ker bi škoda bila, da bi umetno delo iz kararskega mar-meljna razpalo; začasno je spravljeno v mestni hiši. —- Mnogospoštovani nekdanji c. k. gimnazijski profesor in ravnatelj gosp. Elija Rebič je, 81 let star, umrl 17. dne t. m. Pogreb je bil slovesen. — Na mesto sedanjega kanonika gosp. Janeza Po-klukarja je učenik pastirstva na bogoslovskem učilišču izvoljen katehet normalnih šol gosp. And. Zamejec. — V poslednji seji je odbor čitavničini, ko je gosp. dr. Jož. Orla enoglasno izvolil za podpredsednika, odločil sledeče premembe o plesih za pustni čas , po kterih bojo, ker odpadejo mali plesi, veliki plesi 12., 19. in 26. februarja; ples 19. februarja pa se začne z ,,besedo." Slovesnost v spomin Vodnikov je od 2. februarja zavoljo sledečega petka prestavljena na ne deljo 5. dan februar j a. Po programu, ki je že v poglavnih rečeh osnovan, imamo ta večer pričakovati posebnega duševnega vžitka v dvorani čitavničini. Po prologu Vodniku na spomin se bodo vrstile z drugimi produkcijami mične nove pesmi (zbori) različnih slovanskih narodov; slovensko pesem bo zastopal dr. B. Ipavčev po Vodnikovih besedah zloženi zbor „Ilirija oživljena"; slavna naša pevkinja gospa Leopoldina Gre-goričeva bo pela sama, pa tudi v dvospevu z gosp. Vikt. Bučarjem, prvakom ljubljanskih tenorov. To je zanimiv program petja. Pa tudi instrumentalna muzika bo izvrstno zastopana: hvaljena gospodičinja M. Hohnova bo igrala na klavirji, in od mojstra Uršiča bomo slišali produkcijo na engležkem rogu; orhester pa bode igral Mozartovo klasično overturo spevoigre ,,Don Juan" in Titelnovo slovanko. To je načrt muzikalnega programa , kterega bo kmali popolnoma vredil pevovodja čitavničini gosp. Fabjan, da se potem razpošlje udom čitavnice itd. Ako pristavimo temu programu še, da po „besedi" bode Terpsihora prijela za geslo^ svoje, vprašamo lahko: „Srce, kaj hočeš še več?" Castitim udom čitavničinim je ta večer dovoljeno, da morejo pripeljati k veselici tudi gostov, se ve da, po pravilih čitavniČi-nih sposobnih. — „Sokolova" večernica v četrtek je bila zopet mikavna po pesmah, deklamacijah in muzikalnih produkcijah. Gosp. Tisen je humoristično polje obdeloval v svojem govoru, gosp. Zupančič pa resno, čitaje zanimive črtice o Soričanih, kakor so bili nekdaj in so zdaj.