912. štev.
¥ Ljubljani, sreda dne 1. julija 1914.
Leto III.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ b prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno l-70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5 50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon številka 118.
 •— ---------------------------------
Neodvisen političen dnevnik.
Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin.
DredniJtvo in opravni!tvo: Ljubljana, Frančiškanska ulita M 6.
Dopisi se posipajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgo« vor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. ~ Last in tisk ..Učiteljske tiskarne"
Telefon Številka 118.
»
in
V Sarajevu razbitih nad 200 srbskih hiš. — 200 Srbov zaklanih. — Srbski deli mesta Mostarja, Trebinja in Travnika zažgani. — Demonstracije v Zagrebu. — Sokoli v Brnu napadeni. — Pogreb prestolonaslednika gre v četrtek mimo Ljubljane — Zadnje vesti.
_____	Ljubljanski
občinski svet.
O Francu Ferdinandu.
Listi obširno, pišejo o pokojnem prestolonasledniku. Poleg navadnih podatkov ki smo jih včeraj prinesli tudi mi, se piše mnogo o njegovem življenju in njegovih nazorih.
Franc Ferdinand je bil mož svojega prepričanja, po katerem je hotel urediti tudi svojo državo, ko bi bil nastopil vlado. Ne enkrat se je čutilo pri važnih političnih dogodkih, da pomeni prestolonaslednik sistem, ki bi zavladal z njim v bodoči Av-stviji.
Franc Ferdinand je bil Veliko-
avEtrijec. Veroval je v veliko bodočo Avstrijo, ki bo obvladala vse ozemlje, kamor sega njen upliv.
Zato je bil Franc Ferdinand prestavitelj avstrijskega imperializma. Hotel je dati Avstriji moč in veljavo, da bi premagala vse notranje in zunanje sovražnike.
Franc Ferdinand pa je hotel na-sloniti svojo moč na katoličanstvo. Hotel je zbrati okolo sebe posebno katolike, in z njimi doseči svoje cilje.
Glede južnih dežel je bil v mladosti mnenja, da morajo nastati iz-Premembe. S tem se je zameril Ma-žarom, ki jih ni mogel več pomiriti. Prikupil pa se je Hrvatom, ki so od njega pričakovali, da uresniči njih velikohrvatske težnje.
Glede Srbov se javno prestolonaslednik ni izražal. Vendar je vladalo o njem med Srbi mnenje,-da je 1. 191?. pripadal k t. zv. vojni stranki. da je bil torej za vojno, dočim je bil cesar za mir. O tem seveda ni natančnih poročil — ampak gotovo je, da je to javno mnenje tudi vplivalo na to, da so ga Srbi smatrali za svojega nasprotnika.
Kot Avstrijec je hotel Franc Ferdinand našo državno politiko osvoboditi tujih vplivov. V tem oziru baje ni bil poseben prijatelj one nemške politike, ki le preveč rada smatra Avstrijo za — svoje orodje. Namesto na protestantsko Prusijo, si je želel zvez z Bavarsko. S tem je bil baje v zvezi njegov zadnji obisk v Monakovem.
To je v glavnih potezah politika Franca Ferdinanda. Gotovo je, da so si klerikalne stranke obetale mnogo za bodočnost in so rade smatrale prestolonaslednika za svojega pokrovitelja.
Prestolonaslednik je imel za bodočnost jasen načrt. Ali ga imajo tudi druei, se ne ve. Kako se bo razvila politika pod novim prestolonaslednikom, je danes popolnoma nejasno.
Atentat in njih n»ll» na politiko.
. . , -i v Avstriji nismo bili vajeni atentatov, godili so se večinoma izven mej naše države. Prvi atentat se je zgodil pri nas dne 18. februarja
1853.,	ko je napadel polblazen človek našega cesarja na izprehodu na Dunaju. V spomin na ta napad, so postavili na Dunaju Votivno cerkev Takrat je bilo središče nemirov v Italiji. Italijani so se hoteli združiti
V	svojo državo in njih boj je bil naperjen proti Avstriji. Njih sovrastvo ie seglo tudi do cesarjeve osebe. Ponesrečen je bil atentat Italijana Oberdaneza na cesarja v Trstu. Pozneje sc atentati v Avstriji niso več Ponovili do uajnovejše dobe, ko sta bila dva atentata v Zagrebu na Čuvaja in na Skerlecza in v Bosni na Vojaškega poveljnika — Varešanina.
Tem pogosteji pa so bili atenta-v naši sosednji Rusiji. Ruska mladina, ki je študirala v Evropi, je zanesla v Rusijo razne anarhistične in Socialistične nauke. Ker ni hotela
vlada odnehati in ni dala narodu svobode, so se začele med dijaštvom teroristične družbe, ki so hotele s silo prisiliti carja, da popusti in podpiše ustavo. Začele so pokati bombe, katerih žrtev sta postala dva carja in več policijskih uradnikov. Toda delo atentatorjev ni imelo pravega uspeha. Padlo je mnogo žrtev. — Carja so obdajali razni ljudje, ki so izrabili položaj zase in so še bolj pritiskali. Koristi od tega pa ni imela država — ampak ljudje, ki so stali v službi policije. Ti ljudje pa so v svoji objestnosti postali naravnost državi nevarni, ker so vsakega poštenega človeka, ki je hotel kaj delati za narod, proglasili za državi nevarnega anarhista. Zgodovina Rusije nas najbolje uči, kako se dela politika z atentati. Atentati so posledica absolutizma — posledica atentatov pa je nov, še hujši pritisk, ki hoče s sumničenjem uničiti vsako pošteno delo za prosveto naroda. Rusija je dolgo bolehala na tej bolezni, dokler ni 1. 1904. prišla rešitev, s tem, da je car podpisal ustavo. Od takrat so atentati prenehali in Rusija se je v desetih letih dvignila na sedanjo^ višino.
Dogodki zadnjih let kažejo, da se je iz Rusije priselil k nam absolutizem in za njim je prišla nadloga atentatov. Atentati sami ne tiplivajo ugodno na politiko — vedno pa so grozen dokaz nezdravih razmer v državi.
Absolutizem je zlo, iz katerega se rodi drugo zlo — atentat. In tudi iz tega zlega se ne more nič dobrega roditi.
O tem bodo morali premišljati oni, ki hočejo na jugu napraviti red.
Za resnico in pravico.
Sarajevski zločin jc globoko pretresel ne samo avstro-ogrsko monarhijo, katere prestolonaslednik je padel kot žrtev zločinskega atentata, temveč vso Evropo — ves kulturni svet. Na glas o atentatu je vse onemelo v globoki, resnični žalosti, samo jugoslovanski klerikalci, fran-kovci in muslimani pokazujeio svojo žalost s psovkami, ropanjem in požiganjem.
To je značilno za to sodrgo, ki hoče tudi tak tragičen in žalosten dogodek izkoristiti v to, da utrdi svoje strankarske pozicije. Za to se poslužujejo v prvi vrsti
laži,
ki so tako očividne, da jih slepec lahko spregleda.
Vso krivdo mečejo naši klerikalni listi na jugoslovansko gibanje; posebno pa na Srbijo in srbski narod sploh, kakor bi mogel biti kak narod odgovoren za dejanja vsakega posameznega svojega pripadnika. Sicer pa naj bodo klerikalci tiho in naj ne označujejo jugoslovanskih nacionalistov in svobodomislecev kot anarhiste in atentatorje, naj se nikar preveč ne širokoustijo, da so samo klerikalci zanesljivi, ker s tern delajo državi slabo uslugo in jih radi tega njihovega početja tudi državni pravdnik lahko prime za dolga ušesa in jim morda celo pove na uho, da je bil
klerikalec prvi atentator,
kar jih pozna novejša evropska zgodovina! Kdo je umoril 14. maja 1610 v Parizu kralja Henrika IV.? Klerikalec Franc Ravalllac, ki so ga na to nagovorili jezuiti! In zakaj? Zato, ker je Henrik IV. dal nekaj pravic Hugenotom!
Kaj ima svobodomiselsko gibanje skupnega s sarajevskim atentatom? Ali sta atentatorja svobodomisleca? Ali sta morda jugoslovanska nacionalista? Do sedaj tega še nismo
slišali, nasprotno, mi bi rekli za oba, da sta separatista, ki jih je ravno v Bosni še precej. In tudi ko bi oba bila svobodomiselna, ali jugoslovanska nacionalista, kako morejo pasti klerikalni lopovi tako nizko, da delajo odgovorne zato kulturne, ali narodne struje in trditi, da so. te struje kot take anarhistične, kakor bi med klerikalci ne bilo človeka, ki bi bil zmožen izvršiti atentat! Naj se klerikalci zamislijo samo v slučaj zgoraj imenovanega Franca Ravail-laca in videli bodo, da znajo biti tudi klerikalci — atentatorji!
Pa saj oni to vedo, ampak lopov ostane lopov, Iažnik ostane lažnik, obrekovalec ostane obrekovalec — s kratka: klerikalec ostane klerikalec! Sicer pa to našo trditev najbolj dokazujejo ravno sedanja
dejanja klerikalne frankovske in muslimanske sodrge,
ki pokazuje svojo žalost nad sarajevskim atentatom s tem, da po Sarajevu in drugih bosanskih mestih ropa srbske prodajalne, krade kar ji pride pdo roko, ono pa, česar ne more ukrasti, uničuje in ruši in pobija nedolžne ljudi, ki niso ničesar drugega zakrivili .kot to, da so Srbi In
— pravoslavne vere!
Taki ljudje —- pravi »Edinost«
— ki so zmožni takih anarhističnih dejani, kot lili. izvršuje «edai ta sarajevska in zagrebška sodrga, b! bili zmožni izvršiti tudi atentat na posameznika!
In naši klerikalni listi, naš sicer tako gostobesedni »Slovenec« ne najde besedice obsodbe teh anarhističnih izgredov, klerikalnih, frankovskih in muslimanskih roparjev in tatov, naši klerikalci so se pokazali v popolni svoji nagoti, v pravi svoji svetlobi: žalosten in tragičen sarajevski atentat hočejo izkoristiti za utrditev svojih strankarskih pozicij, obenem so pa pokazali, kaki bi oni bili, ako bi imeli vso oblast v svojih rokah: ropali bi in pobijali svoje nasprotnike* kot divjo zverino!
Res: kuge, lakote in klerikalne vlade — čuvaj nas, gospod! Zato pa vse kar pošteno in pravično misli:
v boj za resnico in pravico,
v boj proti izvržkom našega naroda, v boj proti cinični in do kosti koruin-pirani klerikalni stranki, ki v družbi z največjimi našimi sovražniki kliče rablja nad vse, kar ni klerikalno na slovanskem jugu!
Vaina beseda o pravem {asu.
KAJ PIŠE »ČAS« O ATENTATU?
Zdi se nam važno, da podamo tu članek, ki ga prinaša praški »Čas« List piše:
Tujina in zgodovina bo preiskovala vzroke in okolnosti smrti av-stro-ogrskega prestolonaslednika in njegove soproge. Mi. ki stojimo ob žarišču domačih dogodkov, moremo vsaj deloma podati rnaterijal, da se dogodek presoja trezno in pravično.
Atentat se je zgodil na Balkanu. Balkan je razburjen in takorekoč gori. Od začetka vojne proti Turčiji, ki ji je bil pripisovan svetovni po-lhen, ker se je mislilo, da bo konec turškega cesarstva v Evropi in do današnjega dne. Ko divja revolucija v Albaniji — vse je razbeljeno, bolno, in ima nezaceljene rane. Mi sedanji ljudje sodimo, da spada smrt prestolonaslednika k balkanskemu vprašanju. Naše domače politike — ogrske in zunanje — Berchtolda žal ne moremo oprostiti krivde, da to vrenje podpirajo. V takih zmešanih, razburjenih in blaznih razmerah se pogosto zgodi, da trpe nedolžne žrtve. Zemljepisno in kulturna — na
to ne pozabimo — leže naše balkanske dežele v okviru političnih atentatov. Od ene strani Turčija, od druge strani Rusija, obe deželi stalnih prevratov in revolucij, delata v svojem obližju vroče ozračje — katerega si mi na severu težko predstavljamo. Ampak vidimo to ozračje in ga poznamo.
Naša doba je boj zgodovinskega absolutizma z demokratizmom, ki išče novih oblik.. O tem nam pričajo atentati v Franciji, Španiji, na Portugalskem in enako nekrvava revolucija na Norveškem.
Razmere v jugoslovanskih deželah ne morejo biti pozabljene pri teh mislih. Mislimo s tem avstrijske dežele in Srbijo. Ta vulkan je oznanjal s podzemeljskim grmenjem mnogo let, da izbruhne. Tudi tuji pisatelji, ki so pisali o avstro-ogrskih razmerah, so strmeli nad absolutistično slepo anarhijo, v kateri je bila preklicana ustava, razpuščen zbor, kršen je bil zakon, pravica ni bila več gotova, nastavljen je bil komisar, poslanci so bili v zaporih, vsaka svoboda govora in zborovanja je bila uničena. Danes — 28. junija 1914 — morebiti vidi celi svet, kaj je pomenil zagrebški proces, v katerem se je postavilo 54 vrstic za srbo-hrvat-ske izdajalce. Danes vidi presenečeni svet, kam je vodil veleizdajalski proces na Dunaju, kjer je bila pred sodišče postavljena Srbija, da bi bila kot revolucijsko ognjišče na jugu uničena s tem, da bi se ji vzela samostojnost. V Zagrebu so dvakrat zadoneli streli na Čuvaja in Škrleca, v Bosni je počil smrtni strel na poveljnika Varešaniita. V Dalmaciji so se pojavile demonstracije poleg samega prestolonaslednika. In to nesrečno politiko so držali v rokah slepi klerikalci, ter služili raznim intrigam, katerih središče jc Rim. Tu imamo zopet enkrat zgodovinski nauk. Usoda je namignila s skrivnostnim prstom.
Danes se gotovo vsak vpraša: Kdo daje kronanim glavam informacije o mišljenju narodov. Imamo to pravico vprašati posebno mi (Čehi) Cel naš boj 19. 20. veka priča o uda-nosti, ki ni bila deležna — zaupanja. Zadnje dni so razne konfidentske afere pokazale,- kako pazijo na nas in nas sumničijo. Ako imajo poročila, kako šele vzgleda v Bosni in Hercegovini.
Policijska vlada je slepa in gluha, brez možgan. Ni bilo boli neugodnega časa za prestolonaslednikovo pot na jug. Krivda leži tudi na uradnem tisku. Dva dunajska časopisa sta prihajala v Konopište, in iz teh dveh je Fran Ferdinand čital poročila o svojih deželah — seveda neresnična. Varnostni uradi potlačijo vsako kočljivo vest — in mesto svobodnega tiska se širi lažnjiv tisk, ki se dobrika in mori. Kako napačen duh je to, je spoznal cesar Jožef II. in ni se varal. Je neprijetno dolžiti v takih trenutkih — toda molčati se ne sme, ker v takih časih tudi vladarji tega sveta premišljujejo, kako je moglo priti do tako groznega nepričakovanega dogodka. Svoboden tisk bi jim dal na to pošten odgovor.
Tako »Čas«.
Tega mnenja so tudi drugi listi. Le skrajna nevednost in nepremišljenost odgovornih organov je mogla dopustiti, da je šel prestolonaslednik na jug ob tem času, ko je na Balkanu še vse razburjeno. Treba je pomisliti, kaj se je godilo v Bosni preteklo leto in letos, in v teh časih so najbrže poročali uradi, da je vse mirno. Zdaj se zgovarjajo drug na drugega, kdo je kriv. Oni, ki so pripravljali prestolonasledniku pot v Bosni in Hercegovini — so odgovorni za vse, kar se sedaj godi y, tel nesrečni deželi.
Včeraj ob 11. uri dopoldan je bila izredna seja ljubljanskega občinskega sveta. Vsi občinski svetniki so prišli v črni obleki.
Župan dr. Ivan Tavčar je vstal (vstanejo tudi vsi občinski svetniki) in govoril:
Slavni mestni svet!
Zadnjo nedeljo solnčnatega rožnika pretreslo je naše cesarstvo neusmiljeno poročilo, da je v bosenski prestolici izdihnil svoje življenje Njegova cesarska in kraljeva visokost, nadvojvoda Franc Ferdinand, prestolonaslednik v Avstriji. Kakor v življenju bila je visokemu gospodu tudi v smrti zvesta družica svitla soproga. vojvodinja Zofija Hohenber-ška!
Oba je pokončala zločinska roka ko sta zemlji, na kateri sta morala umreti, izkzovala simpatije, prijateljstvo in ljubezen!
Že zgolj s človeškega stališča mora sarajevski hinavski in zavratni umor med svetom izbujati viharje jeze in gnjusa, kakor nekdaj, ko je preblaga cesarica Elizabeta skrvavela pod morilnim bodalom!
Nam Ljubljančanom, ki prisegamo na to, da se slovenska misel od avstrijske misli ločiti ne da, in da je obstoj slovenskega naroda odvisen od obstanka starodavne naše države
—	pa je poinenjala nedeljska smrtonosna vest pravo katastrofo.
Mesto se je takoj zavilo v globoko žalost; prepričan sem. da jih je bilo obilo, ki niso mogli spati v noči, radi bodočih skrbi, pa radi sramu, da se je na avstrijskem jugu za tako barbarsko hudodelstvo dobila slovanska roka!
Pokojni prestolonaslednik bil je steber države, in z upapolnimi srci so se ozirali na njega vsi narodi naše monarhije! Ti upi so sedaj potlačeni! Ena zavest pa nam ostane: Sveta kri je tekla v zeleni Bosni, dežele, katere je ta kri rosila, so bile ž njo zopet in zopet posvečene in blagoslovljene kot del našega cesarstva.
V	času nesreče in žalosti dvigajo se naše oči do častitljive osebe ljubljenega vladarja! Kakor hrast je, v katerega udarjajo strele. Pa nobena
§a ne premakne! Svoje vladarske olžnosti izpolnuje, in naj se bliža konec sveta. Tudi v teh dneh je Njegovo veličanstvo svitel dokaz tiste velikanske moči, katere zajemajo avstrijski narodi s svoje presvitle dinastije!
Menim, da najbolje vztrezam načelom blagopokojnega prestolonaslednika, ako ob njegovem in njegove soproge mrtvaškem odru s prepričano dušo vzkliknem: Živeli dinastija in avstrijska domovina!
Včeraj sem odposlal sledeči br-zojav na Dunaj:
Ob groznem zločinu izvršenem na presvitlem prestolonasledniku Francu Ferdinandu polagam pred visoki prestol imenom deželnega stolnega mesta Ljubljane izraze srčnega sočutja ter neomajlive zvestobe in udanosti do visoke cesarske hiše tet neizmerno ljubljenega vladarja.
Sedaj pa predlagam: Deputacija občinskega sveta izreče naj potom c. kr. deželnega predsedstva presvitle-mu cesarju najudanejše sočutje neiz^ merno britki izgubi, ki je zadela visoko dinastijo.
Ta deputacija, v kateri bodi jo zastopane stranke te zbornice, naj se takoj izvoli!
Ker se je že pred sejo dosegel tozadevni sporazum, pridejo v to de-, putacijo: predsedstvo občkisk. sv e-
ta in občinski svetovalci Kg. Reišner, Kregar in Pammer.
Dalje naznani župan, da se vrši danes, v sredo, ob 10. uri dopoldan v stolni cerkvi maša zadušnica, h kateri vabi vse občinske svetnike.
Nato župan v znak žalosti zaključi sejo.
Zadnje vesti.
V Sarajevu razbitih 200 srbskih hiš.
V	Sarajevu so se 29. t. m. demonstracije proti Srbom silno poostrile. Demonstranti so vdrli v srbske trgovine in so grozno plenili. Vse pohištvo so metali na cesto, kjer so ga popolnoma razbili. Nastalo je obsedno stanje, vsled katerega so bile telefonske zveze v Sarajevu prepovedane.
Demonstrantje so pobili tudi okna na poslopju srbskega metropolita. Demonstrantje so se valili po ulicah in so kričali: »Dol s Srbi! Doli s kraljem Petrom!«
Pobijali, plenili in demolirali so večinoma mohamedanci nižjih slojev. Vdrli so tudi v stanovanje Srba Jeftanoviča, ki je zelo bogat. Tam so vso opravo polomili in jo vrgli na cesto. Do 200 srbskih stanovanj je razbitih, opustošenih in zrušenih. Mesto je bilo popoludne popolnoma zasedeno od vojaštva.
Protisrbski izgredi so trajali v Sarajevu nad šest ur. Izgredniki so popolnoma razdejali tudi velike hleve Jeftanoviča, razbili ekvipaže in razdejali tudi avtomobilske garaže. Razrušeni sta bili tiskarni srbskih listov »Narod« in »Srbska Rječ«. Ulice so polne blaga, ki so ga zmetali tja ekscedenti iz trgovin. Iz hotelov »Imperial« In »Evropa« so se izselili vsi potniki, ker sta oba hotela popolnoma demolirana. Tudi gostilno Cabrinoviča, očeta prvega atentatorja, so popolnoma razdejali, enako tudi tovarno za pohištvo Vekiča. Ulice nudijo žalosten pogled. Pri Višegradu na srbski meji so policijski organi aretirali voditelja vsega srbskega gibanja v Bosni, virilista v deželnem zboru. Oligorija Jesta-noviča, ki je po atentatu pobegnil iz Sarajeva, da bi šel v Srbijo. V Ne-vesinju je bil aretiran predsednik srbske radikalne »Narodove« stranke. Atanazij Sola, zaradi hujskanja prebivalstva. Šolo, ki je zelo bogat mož, so prepeljali v Sarajevo. Ženske so razbijale na cesto pometano opravo. Policija in vojaštvo sta bila, dokler ni bil proglašen preki sod, brez moči. V trgovino bratov Jovičič so vrdli z raznim orodjem. Nenadoma je neki Kazimir Jovičič ustrelil večkrat iz browninga na demonstrante. En demonstrant, ki je nosil cesarjevo podobo, se je zgrudil mrtev, zadet v hrbet, na tla. Množica le razburjena planila na brata Jovičič, ki sta bežala. Kazimirja Jovičiča Je množica dohitela, ga grozovito pretepla in ga pustila na pol mrtvega ležati.
200 Srbov zaklanih.
Listi poročajo iz Sarajeva, da vlada tam kljub obsednemu stanju in kljub velikemu številu vojaštva prava anarhija. Budimpeštanski listi so prinesli tudi vest, da je prišlo v Mostaru do takih izgredov, da je bilo ubitih in poklanih 200 Srbov. Vojaštvo je moralo s silo napraviti red. Srbski deli mesta Mostarja, Treblnja in Travnika gorijo.
Vesti, ki prihajajo iz provincije v Sarajevo so grozne. Katoliki in
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Kje sem videl ta obraz?« 3e pomislil vitezi
Mož je bil star. Imel Je belo brado in prijazne, mirne oči. ki so zrle svetlo in globoko*
»Vrnite se noter,« je rekel mož.
»Vrnem da se naj, gospod?«
»Da, Saj bi radi ušli, kaj ne fla?«
»Da.«
»Pot, ki ste si Jo izbrali, je nemogoča. Hiša, kjer vas imajo obkoljene. je spojena z mojo po vratih, ki sem jih zadelal, a jih hočem odpreti. Vrnite se torej, mladi mož, in počakajte.«
Vitez se je komaj premagal, da ni kriknil od veselja. Hotel se Je nahvaliti velikodušnemu starcu. Toda sivec je bil že izginil.
»Samo — kje, hudiča, sem že videl tega človeka?« se je domislil Vitez. Spustil se je skozi lino, držeč se s konci prstov, ter skočil na podstrešje.
»Kaj se godi?« je vprašal Par-dajan starejši.
Vitez mu je povedal svoj doživljaj. Oče in sin sta zatela takoj od-
mohamedancr so zažgan hTSe Srbov. Tako se je zgodilo v Mostaru, Tre-binju in Travniku. Srbski deli teh mest so v plamenu. Velikansko število Srbov je bilo ubitih in ranjenih.
V Travniku je prišlo do velikih protisrbskih demonstracij. Demolirali so srbsko šolo. Pravoslavni duhovnik je streljal ter ranil nekega gozdarja. Duhovnika so aretirali, drugače bi ga bili banditje zaklali.
Ostudno žalovanje hrvaških klerikalcev.
Med tem, ko vse poštene ljudi pretresa tiha neizrečena bol nad tragično smrtjo, hrvaški klerikalci ne čutijo nobene pietete pred veličanstvom smrti, temveč se vlačijo po zagrebških ulicah rjoveč in tuleč »smrt Srbom«, kakor da bi bil srbski narod odgovoren za atentat v Sarajevu. S tem so jasno pokazali, kakšna so njihova čuvstva in njihove duše, ko niti ob splošni žalosti ne znajo krotiti živinskih nagonov. Kdor občuti resnično žalost, gospodje klerikalci, v tega srcu, ni ob tej priliki prostora za druge stvari, posebno ne za roparske namene. Resnična žalost je nema in ne živinsko tuleča. Žalosten človek ne mori, kakor morijo klerikalci v Bosni in Hercegovini. Razgalili ste se, sram vas bodi, vaših podlih čutov, sram!
Po zagrebških ulicah je hodila velikanskam nožiča klerikalcev, ter klicala: »Slava prestolonasledniku!« Toda v istem momentu je imela na jeziku vešala in vpila: »Na vešala z napadalci!« »Dol s Srbi!« »Doli Pribičevič!«
Pred uredništvom »Novosti« so razbijali ravno tako pred »Po-kretom«. Množico je Jud Frank šuntal proti Srbom in kričal, da so Srbi ubili prestolonaslednika. Jud je pozival katolike na maščevanje. Istotako surov ton je porabil tudi neki klerikalni študent, ki je rjovel, da je treba Srbe — avstrijske državljane uničiti in pobesiti.
Pobesneli moli — kajti mob je množica, ki ne žaluje, temveč razbija in uničuje — je drl proti uredništvu »Novosti« in začel razbijati in uničevati vse, kar je prišlo pod roko.
»Srbskega Sokola« je masa čisto demolirala. Ravno tako tudi uredništvo »Pokreta«. Ko je bilo vse razbito in uničeno je prišla policija, pred katero se Je množica razšla. Tudi pravoslavnemu cerkvenemu premoženju ni bilo prizanešeno.
V Zagrebu so skoraj ubili tudi enega študenta.
Klerikalci hofejo preprečiti 2alJno Izjavo.
Kako podli so klerikalci, dokazuje tudi dejstvo, da so v hrvatskem saboru začeli z ropotom in krikom, ko je saborski predsednik hotel govoriti žaljno izjavo Le z največjo težavo se mu je posrečilo podati žaljno izjavo, klerikalci okolo »Hrvat-ske« so tulili kakor pobesneli. Celo nadškofu dr. Bauerju niso prizanašali. Ali je to žalost? Lahko rečemo, niiti iskre sočutja ni v njihovih srcih.
»Slovenec« poroča, da so bili med demonstranti tudi vojaki in častniki.
Frankovske lumparije v Zagrebu.
Poročilo Ljubljančana.
Sinoči se je pri nas zglasil Ljubljančan, ki je bil te dni v Zagrebu. Pripovedoval nam je kaj je videl in prinesel nam je pokazat nekaj letakov, ki so jih frankovci delili po Za-
grebu predno so nastale demonstracije. Iz teh letakov se vidi vsa podlost klerikalnih hrvatskih elementov. Prvi letak pisan na pisalnem stroju naznanja, da je sarajev. župan izdal oglas, da so bombe iz Belgrada in da je treba srbsko pleme iztrebiti. To je bil prvi poziv tia zagrebško javnost.
V	drugem letaku se popisujejo demonstracije v Sarajevu in se z velikim zadovoljstvom odobrava, da je nahujskana množica v Sarajevu razbila več hiš, posebno pa redakcijo »Srbske Riječi« in »Naroda«. Dalje se govori, da so neki ljudje iz vlaka, ki vozi v Brod, metali iz vlaka listke, na katerih je stalo zapisano: »Danes je ubit Franc Ferdinand, čez dva dni bo ubit Franc Jožef, potem pride kralj Peter in srbski prestolonaslednik in bosta osvobodila zasužnjene Srbe.« Take brezvestne vesti so trosili frankovci po Zagrebu. Seveda so pisali tudi o vojni proti Srbiji. Vse te ostudne laži so imele namen, razburiti javnost. In res se je zbralo nekaj pobov, ki so nosili hrv. zastavo in so začeli kričati proti Srbom. Mesto je imelo prej resen značaj žalosti. Nastop frankovcev so vsi obsojali. Ko so prišli pred Jelačičev spomenik, jih je tam čakal Frank, ki jih je pozival naj planejo na Srbe. »Glavo za glavo, oko za oko, zob z zob« je klical in poziva! na »maščevanje«. M nožiča je šla in je vpričo policije razbila okna pri »Srb. Sokolu«, pri »Novostih«, pri »Pokretu«, pri raznih Srbih iti pri naprednih Hrvatih. Demonstracije so se včeraj ponovile. Opozarjamo nanje zato, ker nekaj podobnega pripravljajo klerikalci za nedeljo v Ljubljani. Ljudje v Zagrebu so se bali braniti svojo lastnino pred klerikalno druhaljo, ker bi jih mogoče kdo smatral za »nepatriotičue«. Ako je razbijanje lastnine svojih sodržavljanov patriotična čednost — kam vodi ta pot v Avstriji. Ako se bodo ti dogodki ponavljali, se bo po vseh mestih vnel meščanski boj. In kaj potem?
Goriško.
Vest o zločinskem atentatu v Sarajevu je pretresla vse goriške Slovence. Spočetka nihče ni hotel prav verjeti, pozneje pa je prišel žal uradni brzojav, ki je potrdil resničnost umora prestolonaslednika in njegove soproge, 2e v nedeljo zvečer so se pokazale tupatam žalne zastave, v pondeljek pa so razobesili vse pol-
iz
no Črnih zastav ali cesarskih zavitih v žalni pajčolan. Franc Ferdinand je bil pred kratkim v Gorici, ki se mu je zelo dopadla. Celo zadnjikrat, ko je bil v Trstu, je obljubil, da pride po desetih dneh zopet v Gorico. Medtem pa je prekinila zlobna roka nit njegovega življenja.
Črnogorski kralj mimo Gorice.
V	nedeljo pop. se je po izreku prisotnih na peronu državnega kolodvora, peljal z brzovlakom mimo Gorice črnogorski kralj Nikolaj. Ko ga je občinstvo spoznalo, se je umaknil od okna in se prikazal šele po odhodu vlaka.
Preprečen samomor? V pondeljek se je razširila vest o preprečenem samomoru neke nedorasle deklice v Soči. Koliko ta vest odgovarja resnici, ne moremo povedati!
Laška vzgoja. V nedeljo je prišla v Gorico iz Trsta neka laška »banda« ki se je celo javno producirala po goriških ulicah. Bili so med njimi največ nedorasli otroci. Pri odhodu na državnem kolodvoru so tulili ko zverine in njihova nadzorovatelja sta mogla komaj preprečiti, da se niso med seboj stepli. Lepa vzgoja!
Dnevno.
Naravnost neverjetno je, kako so nekateri ljudje naivni. Iz Sarajeva se je uradno poročalo, da je bila bomba, ki jo je prvi atentator vrgel proti prestolonasledniku, t. zv. »Fla-schenbombe«, napravljena iz steklenice in napolnjena z eksplozivnimi snovmi in kosci svinca in železa. To je zelo primitivna naprava, ampak učinek je, seveda, vseeno grozovit. Sedaj pa poročajo, da je bila bomba iz Srbije in sicer — vojaška bomba! Seveda, vso krivdo bi hoteli zvaliti izvestni krogi na Srbijo in mislijo, da so ljudje tako neumni, da ne bodo takoj prišli na to. da bomba Iz steklenice ne inore biti vojaška bomba, da ima srbska armada gotovo modernejše bombe! — Mislimo, da ni treba posebej omenjati, da je »Slovenec« tudi to očitno laž priobčil z debelimi črkami, kakor poroča z naj-večjitn veseljem tudi o roparskih in tatinskih junaštvih svojih sarajevskih somišljenikov, ki so tudi stanovanje srbskega mitropolita popolnoma oropali iti opustošili, četudi je mitro-polit skozinskoz vladin mož in bi bilo naravnost smešno dovajati ga tudi v najmanjši meri v zvezo s kakimi radikalnimi stremljenji! Sicer pa sarajevski somišljeniki »Sloven-
ca« niso toliko ogorčeni, kolikor —< plena željni.
Gligorije Jeftanovič je sarajevski multimilijonar in znan kot vladin človek, ki je daleč, prav daleč od vsakega nacijonalnega radikalizma. Tako lojalen je ta mož, da ga je cesar odlikoval z zelo visokim odlikovanjem; s komturnim križcem Franc Jožefovega reda. Ampak Jeftanovič je slučajno Srb pravoslavne vere in pri teh sedaj ni težko ropati v Sarajevu. Klerikalno - frankov-sko-muslimanska sarajevska sodrga je to dobro vedela in ker se ji je šlo v prvi vrsti za tem, da ropa in krade, si je v prvi vrsti izbrala za svojo žrtev Jeftanoviča, ker ta je bogat in pri njemu se bo dalo dosti dobiti — in Jeftanovič je bil čisto po klerikal-no-frankopansko-muslimanski morali lepo oropan, ono, česar sodrga ni mogla odnesti s seboj, je pa razbila in uničila. Jeftanovič ni bil niti življenja varen in je hotel — kaj je na-ravnejše od tega? — zbežati iz Sarajeva. Pa je prišla vojaška potrulja in ga je aretirala — njega skozinskoz lojalnega moža, nasitelja kointurne-ga križca Franc Jožefovega reda...
Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda v Novem mestu izreka vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha zadnje vrtne veselice posebno pa še »Del. pevskemu društvu« za krasno petje in tambu-raškemu zboru »Sokola« za neutrudljivo sviranje najtoplejšo zahvalo. Čistega dohodka je 200 K.
Toča. Kakor nam iz Dolenjskega poročajo je padala dne 22. junija kmalu po poldnevu v okolici Brezove rebri v črnomaljskem okraju precej debela toča, ki je napravila v vinogradih dvanajstini posestnikom veliko škode. Skoro polovica letošnje letine je uničena.
Ogenj. Dne 22. p. m. ponoči je izbruhnil v leseni bajti Jožeta Liparja v Vrbovcu pri šent Jerneju ogenj, ki je uničil kajžo iti vse, kar je bilo v nji. Ogenj se je tako hitro razširil, da je vpepelil celo hišo še predno so mogli priti domačini gasit. Skoda znaša 2000 kron.
Burklje. Simon Prosen iz Šent Jurija je prišel te dni pijan domov, vsled česar ga je njegova žena primerno ozmerjala. Beseda je dala besedo, Prosen je zagrabil burklje in je ženo pretepel tako hudo, da je dobila znatne poškodbe.
Pošljite naročnine ako ie le nšsle!
Zahtevajte novi poveCani cenik zastonj In poštnine prosto.
! Ne pustite se premotiti l
Kupite po nizki ceni in dobro pri sveto vno-znani solidni tvrdki
H. Suttner,
Lastna protok. tovarna ur v Švici.
Tvrdka h. suttner nima nobene podružnice
v Ljubljani in ne drugje.
metavati seno, ki je bilo nakopičeno v ozadju podstrešja in je zakrivalo nedvomno vrata rešitve — ako se neznanec ni zlagal, ako ni bil izdajalec! V svojo globoko radost sta naposled zagledala vrata in začula hkrati, da opravlja nekdo na drugi strani enako delo kakor onadva. Čez par minut so se vrata odprla; pojavil se je starec visoke rasti, v obleki od črnega baršuna, privzdignil svojo čepico, pomotril za hipec oba Pardajana in dejal nato:
»Gospod Brizar in vi. gospod de la Rošet, bodita mi dobrodošla!«
Osuplo sta se spogledala Pardajana.
»Kako?« je povzel starec. »Mari ne spoznata človeka, ki sta ga rešila v ulici sv. Antona, tam pod lekarnarjevo hišo, istočasno z mlado damo?«
Stari Pardajan se je udaril po čelu.
»Aha! Povedal sem dami dve krivi imeni!« je zamrmral. »Pač, bogme!« je dodal glasno. »Dobro se vas spominjam, gospod...«
»Ramus!« je rekel starec s plemenito preprostostjo.
»Ramus, da. Samo, gospod ... povedati vam moram, da se ne pišem za Brizarja in da nisem bil nikoli podčastnik pri vojakih, kakor sem vam rekel menda. In tudi gospodu vitezu ni ime La Rošet...«
Ramus se je smehljal.
»Povedal sem vam takrat dve krivi imeni, ker je zahtevala najina varnost, da ostaneva nespoznana... Moje pravo ime pa je Honorat de Pardajan, in ta gospod je vitez Ivan de Pardajan, moj sin.«
»Gospoda,« je odgovoril Ramus, »bil sem priča strašne včerajšnje borbe. Gorje nam! V kakšnih časih živimo!... Dajta, da vam razložim, kako sem prišel semkaj. Toda izvolita najprej vstopiti...«
Pardajana sta ubogala: Ramus ju je odvedel po stopnicah v lepo obednico meščanskega viteza.
»Gospoda,« je povzel tukaj stari mož, »kakor sem vama že rekel, sem stal včeraj v tej ulici, da vidim kraljev izprevod. Prisostvoval sem nato strašnemu boju, ki sta ga bila. Ob tej priliki sem slišal tudi vajini imeni, toda vljudnost mi je velevala, držati se tistih, ki sta mi jih bila povedala vidva... Izkratka, ko sta se zatekla v sosednjo hišo in sem videl, da so postavili stražo pred vrata, sem spoznal, da vama preti velika nevarnost in da poizkusita nemara pobegniti. Napravil sem torej svoj načrt. Življenje za življenje! Dolgoval sem vama svojo rešitev — hotel sem poizkusiti vajino ...«
Stari Ramus se je prekinil za hip ter se nasmehnil hudomušno.
»Videla bosta,« je nadaljeval, »da je bil moj načrt starega in v takih rečeh neizkušenega moža še dokaj prebrisan. Poiskal sem lastnika te
hiše in mu šepnil na uho: — Gospod, ali mi daste svojo hišo za osem dni v najem? — Hm, je dejal možakar, čemu pa? — Zato, ker me obišče par sorodnikov z dežele. — Aha! pravi dedec, to so gotovo plemiči, ki so prišli z njegovim Veličanstvom iz Bloa-ja? — Tako je! Mladi, vrli vitezi, ki jih hočem nastaniti v kaki spodobni hiši; izmed vseh tu okoli so mi najbolj hvalili vašo. — Kar oglej si jo, gospod! mi pravi možakar, čuteč se polaskanega.«
Stari Ramus si je oddahnil; Pardajana sta ga gledala med tem s hvaležnim začudenjem.
»Saj vem, gospoda, čemu se čudita,« je povzel učenjak s staričev-sko dobrodušnostjo. »Vprašujeta se, kako sem mogel tako lagati... Kajpak, zardel sem res nekoliko, a rekel sem si tudi, da vajina rešitev že odtehta malce laži in hinavščine ...«
»Vrl človek ste!« je vzkliknil Pardajan oče.
»No,« je nadaljeval učenjak, »hišni gospodar se je branil oddati svojo bajto za teden dni. Ponudil sem mu sto liver za šest dni; nič! Dvesto liver za pet dni — vse zaman... Dobil sem hišo naposled za tri dni; o ceni ni, da bi govoril... Nastanil sem se v njej takoj, pa evo me tukaj...«
»Hudiča, gospod! Nate mojo roko!« je vzkliknil stari klativitez.
Učenjak ie položil svojo desnico v Pardajanovo ter dejal preprosto:
*Da se rešita, vama je treba sa-
mo iti z mano. Odšla bosta po najnaravnejši poti: hišna vrata niso nadzorovana, ker drže na stransko ulico...«
»Gospod,« je izpregovoril vitez, moj oče vam razloži vzroke, zaradi katerih ne moreva odtod — vsaj zdaj še ne. Za enkrat se poslužim izhoda, ki nama ga nudite tako velikodušno, samo jaz. Izvolite me torej spremiti do vrat; dočim bom jaz zunaj, vam pojasni moj oče vse potrebno.«
»Pojdiva, mladi mož!«
Učenjak ga je odvedel v pritličje- Vitez se je znašel pred vrati; odprl jih je, obrnil se k Ramusu in se poklonil globoko, rekoč:
»Oče. hvala vam ...«
Učenjak se je zdrznil. Naslov očeta, ki mu ga je dal mladi mož, in ton, v katerem je rekel to besedo, sta ga ganila globoko; zdela sta se me najboljše plačilo za to, kar je bil storil.
Lahkih nog je stopil vitez ua ulico. ki je vezala navpično ulico Mon-martre. Straž ni bilo tukaj prav nobenih.
Namesto da bi zavil v Monmar-trsko ulico, kjer mu je pretila nevarnost, da ga spoznajo straže, je stekel vitez po svoji ulici naprej, napravil precejšen ovinek in krenil nato proti Monmoransiškemu dvorcu, kamor je kmalu dospel.
In tako je šlo vse samo od sebe; stvari so se vršile kar najnaravneje in najneizprosneje.
Ljubljana.
— Ljubljana je v črnih zastavah. Včeraj opoldne je po vseh cerkvah zvonilo. Danes je maša v stolni cerkvi. Na južnem kolodvoru baje že pripravljajo, da bo kolodvor primerno okrašen.
— Poročila listov. Nemški listi po večini zvračajo krivdo atentata na Srbijo. Nemci in klerikalci skušajo položaj izrabiti zase. Graški listi pišejo, da smo bili »predobri« do Srbije in da bi bili morali 1.1908. nastopiti z orožjem. Splošno se hoče obrniti ost proti Jugoslovanom, češ da je to posledica jugoslovanskega gibanja. Najbolj hujskajo hrv. frankovski in slov. klerikalni listi. Posledice hujskanja so se pokazale v Bosni. Uradna poročila pravijo, da je vojaštvo in policija proti izgredom »machtlos«.
— V eni zadnjih številk ste upravičeno grajali polovičarstvo nekaterih, ki se zovejo »naprednjake«. Tako se v nekem prononsirano klerikalnem lokalu dobi med socijali-stičnim in nemškim omizjem tudi Stalno omizje takih »naprednjakov«. Kako naj se pa naprednjaka spozna, če ne po tem, da gre v družbo somišljenikov, t. j. v napredno gostilno in kavarno. Zlasti velja to tudi o nežnem spolu; to stvar bo treba enkrat temeljito spraviti v red. In take dvoživke so navadno ravno tisti, ki bi imeli največ povoda spominjati se ugodnosti sprejetih od napredne strani, in jih tudi še naprej zahtevajo. — Naprednjak.
— Gospodom prijateljem pri dunajski »Sloveniji« za danes le par vprašanj; 1. S kako »metodo« mislijo Zedinjeno Slovenijo doseči brez Jugoslovanstva? 2. Kdaj bodo stopili iz svojih sob in od svojih resolucij ter z gospodarstvom začeli jugoslovansko akcijo? 3. Kdaj bodo vsaj govorili kakor Ilešič? 4. Kdaj bodo nehali s takimi izjavami delati veselje in buditi tek našim narodnim nasprotnikom? Veselje bo zopet v nemškem taboru.
— Vlagatelje »Glavne posojilnice«, ki so se poravnali z likvidacijskim odborom na 30% svojih vlog, opozarjamo, da prične »Kreditna zadruga« izplačevati poravnalne svote danes dne 1. julija t. I. Podrobnosti so razvidne iz inserata v današnji številki.
— Skupna seia,predsedstva Sokolske župe Ljubljana L, Sokola I. In Sokola II. je sklenila z ozirom na dogodke zadnjih dni preložiti župni zlet na prvo polovico meseca avgusta. Prireditev Sokola I. se tudi Preloži, vendar .sg. z.ozironj na druge, prireditve vrši po možnosti Še v juliju. Natančni datum obeh prireditev se objavi v najkrajšem času.
— Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, ‘dne 2. julija 1914 ob šesti uri zvečer. Dnevni red; 1. Poročilo , predsedništva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz Knjižnega odseka. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Slučajnosti. — Dr. Fr. Ilešič, m. p.
— Nemščina in deželni šolski »vet. Ko so bili še pristaši napredne stranke člani . deželnega šolskega sveta, takrat, so kazali klerikalci s prstom na naprednjake, češ: Glejte, takile so! Kako sramotno trpe, da deželni šolski svet nemško uraduje!
— A takrat je bila absoluten gospodar deželnega šolskega sveta vlada! Kdo pa je danes gospodar? Ali ni morda S. L. S.? In koliko je bolje?
— Vse uradovanje deželnega šolskega sveta je popolnoma nemško,_ in dobili smo celo dvojezične tiskovine, ■ko smo imeli prej le slovenske. Upravičeno se upirajo tem tovariši iz štajerske, ker vsaj tiskovine bi mogli menda imeti izključno slovenske!
— Kritikarstvom nogometnih tekem. Skoraj pri vseh nogometnih tekmah sem bil in tako seveda tudi pri zadnjih dveh. Reči moram, da sem imel mnogo užitka, a tudi mnogo nejevolje. »Ilirija« je igrala že prvi dan v prvi polovici tako izborno in premišljeno, da je moral imeti vsak veselje, in da b bila zaslužila drugačen uspeh. Ker pa je imela res oči-Vidno smolo, ji je izpodletel marsikateri gol, ki je bili zborno napeljan. T o že je povzročilo pri mnogih prav neopravičeno in preglasno kritiko; ko pa je moštvo »Ilirije« v drugi polovici še nekoliko odnehalo, je pa kar deževalo nevoljnih vzklikov, in »lenuhi« med temi niso bili redki. In ta sunek ni bil temu prav, oni ne onemu — ta je hotel imeti gol »direktnim Sunkom«, oni zopet potom »centra-nja« — in ta neslana kritika je bila tako glasna, da je morala spraviti treznega človeka v togoto. In ko so Videli ti kritikastri, da je moštvo »Ilirije« dirjalo za žogo, kar so mu feljuča dale, pa so vam vpili ti nepremišljeni kritiki na vse grlo: »Tempo, tempo — ja hudič — ki je tako len!« Ljudje božji — tako vendar ne gre! Saj je moštvo »Ilirije« samo vedelo, da mu gre za ugled in čast in je storil Vsak član, kar je le mogel. Tako nevestni klici morejo moštvo le ozlo-v°biti. sai ie vendar znano, da vsak
Igralec najslabše igra, če niu ne dado sitni »Ribici« miru. In kje vendar more vsak mož preračuniti vsak sunek svoje noge?! Saj ne prihajamo gledalci kot sodelujoči člani, temveč le kot gledalci. Navaditi se moramo, da ne obsojamo že vsake malenkostne napake, ko imamo priliko občudovati toliko lepe igre. In te smo imeli osobito drugi dan — in vsak mož »Ilirije« res lahko s ponosom trdi, da je popolnoma izpolnil svoje mesto. — Nekaj pa Iliriji na uho za bodoče; Naj vendar ne pusti gledalcev in gostov čakati kar četrt ure! To je znamenje nezdravih razmer, ako je treba ob začetku igre moštvo šele loviti okrog! Domačini morajo biti točno na mestu. — Zvest obiskovalec nogometnih tekem.
— Ogenj. V pondeljek ob II. uri ponoči je začelo goreti na Ilovici pri Dolinšku. Pogorel je kozolec, skedenj, pod, vozovi, seno itd. Škode je mnogo. Gospodarja ni bilo doma, ker je nekje kosil in tam tudi prenočeval. Kako da je ogenj nastal, ni dosedaj še znano, ali je bil podtaknjen, ali pa je kdo tam prenočeval in s smodko zažgal. Tudi dosedaj ne vemo, ali je bil gospodar zavarovan ali ne.
— Na vseh Javnih koroških cestah se uvede počenši s prvim novembrom 1914 vožnja po levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).
— Priča v zraku, velikanski kriminalni roman v 3 dejanjih, dosegel je pri včerajšnih prvotnih predstavah v kinematografu »Ideal« najpopolnejši uspeh. Tudi druge predvajane slike so prvovrstne. Ta spored ponavlja se le še danes in jutri.
Trst.
TRST OB PRVIH POROČILIH.
Trst, 29. junija.
Vest o smrti prestolonaslednika in njegove soproge je prišla v Trst v nedeljo okolu treh popoldne. Pol ure po tem času je »Piccolo« izdal poročilo v obliki telegrama, da je bil prestolonaslednik s soprogo zjutraj v Sarajevu ustreljen.
Na mah so bile odpovedane vse prireditve. Ljudstvo se je v velikih trumah zbiralo pred »Piccolovo« palačo, pred namestništvom in pred izložbami, kjer so bili izstavljeni telegrami o dogodku. Na več mestih so razobesili žalne zastave.
Trst je bil v nervoznosti. Vsled velikega števila izletnikov, ki se ob nedeljah podajo na deželo, Je bilo šele pravo Obleganje glede vesti zvečer. Človek se ni mogel preriti skozi velike množice, ki so z velikim trudom čakale, da prebero, poročilo o dogodku z lastnimi očmi.
Popoldan je imela »Gimnastica« na Montebellu telovadne tekme, okolu devetih zvečer so se gledalci vračali s telovadnega prostora in tedaj je celo mesto zavrelo v radovednih ljudeh, katerim so se pridružili tudi oni, ki so prispeli z zletov z večernimi vlaki. Nervozno povpraševanje in ugibanje je naraščalo boljinbolj.
Slednjič je prišla rešitev. Ob 10. in pol zvečer je izšla posebna izdaja »Piccola« na enem listu. Ljudje so se za te kose papirja kar trgali. Izvode so — čeprav so bili zastonj — nekateri drago plačevali. Goldonijev trg je bil prenapolnjen in tisoči ljudi so zastražili vse izhode »Piccolove« palače. Tupatam so odklenili vrata, da je istopil človek, ki je želel svežih vesti, s posebno izdajo na trg; stoin-sto radovednežev se je zbralo okolu njega in poslušalo brzojavke, ki jih je možakar čital na glas. Potem se je začel biti boj za izvod: ta je ponujal zanj 20 vinarjev, oni liro. tretji krono itd. Bili so to prizori, ki se v radovednem Trstu ne’dogajajo vsak dan.
Vsiljive kupovalce so podili zdaj k temu. zdaj k onemu izhodu. Smešno je bilo videti gruče takih polube-žečih ljudi. Komaj je taka gruča prišla do drugega zaprtega izhoda, so se odprla prva vrata in na cesto je stopil mož. V roki ni imel niti koščka papirja, pač pa je skrbno tiščal svoj jopič, da mu ga kdo ne odpne, časopise je namreč imel pod zapetim telovnikom. In tedaj zopet: ponujanje denarja, prošnje, da, celo rotenje. Tr-dosrčnež pa se ni dal premotiti in se je hotel gruči vsiljivih spremljevalcev izogniti in ji uteči; zaman: kamor je krenil so ga obkolili in ga nadlegovali še zanaprej, dokler ni s težavo izvlekel izpod jopiča enega izvoda in ga prodal za drag denar. Tako se je rešil vsaj deloma; veliko ljudi je zaostalo in se zbralo v krogu okolu čitatelja.
Potem so se polagoma vrnili na Goldonijev trg. Vsakdo je hotel imeti svoj izvod.
Okolu enajstih zvečer so odprli okna in podajali izvode čakajočim ljudem. Marsikdo Je moral za izvod »Piccola« žrtvovati svojo palico in svoj klobuk. Šele oozno v noč se le
nervozno Čakanj« nekolfko poleglo; ljudje so glad svoje radovednosti potolažili z mnogokrat pretrganimi in preluknjanimi izvodi. Dogodek »o povsod komentirali.
i:	:
Na progi Trst—Dunaj začne z današnjim dnem voziti nov brzovlak južne železnice. Ta brzovlak bo imel vagone prvega in drugega razreda in se med vožnjo ustavi le v št. Petru, Ljubljani, Mariboru in Gradcu. Iz Trsta pojde brzovlak ob 7. uri zjutraj in na Dunaj pride ob 5.40 pop.
Švabi si hočejo v Trstu ustanoviti svoj dom. Balt—Adrija! — Bomo govorili te dni.
Izpiti na Revolteli so se vršili
24.,	25. in 26. t. m. Izpraševalni komisiji je predsedoval sv. trg. zbornice E. Gelcich. Od 19 dijakov je položilo izpit 12, ostalih sedem bo prestalo izkušnjo na jesen.
Cirkus Charles pride v kratkem v Trst.
Poskus samomora. Blizu Katina-re se je hotela zastrupiti M. Salini, 371etna služkinja. Ko so nesrečnico v nevarnem stanju opazili ljudje, so v nameri obvestili zdravniško postajo, ki je Solinijevo prepeljala v bolnišnico in od tam v opazovalnico za umo-bolne.
Zaradi prerekanja je nevarno ranil neki voznik J. Petretiča. S steklenico je znal po glavi mahati tako srečno, da je Petretiča težko poškodoval. Petretiču je pomogla zdravniška postaja.
Zaradi ljubezni je izpil dozo feni-kalne kisline Roman Pierini, katerega so radi bolečin prepeljali v šesti oddelek bolnišnice. Rahločutni Pierini je v nevarnosti za življenje.
»Argumenti«. Dejstvo, da je bil atentator Srb, prav nesramno izrablja italijansko časopisje, ki porablja priliko zato, da kaže na vse Jugoslovane. Česar Italijani sami ne izvijejo, pa jim pomagajo frankovske protisrbske demonstracije v Hrvat-ski. Nesramne, vsake prodanosti zmožne duše so to! Če nam bo prostor dopuščal, bomo o teh komentatorjih še pisali.
Trgovska zbornica v Trstu je sklicala v torek popoldan sejo, da izrazi povodom smrti prestolonaslednika cesarski hiši svoje sožalje.
Strokovno tajništvo N. D. O. v Nabrežini je izdalo na klesarje s slovenskega Krasa oklic, s katerim poživlja klesarje v Nabrežino.
Afera Scabinl, o kateri smo pisali v včerajšnji številki, je zbudila povsod .mnogo zanimanja. V prosti luki je še toliko gnilobe, da bo treba velike metle predno pride do rednih razmer.
Poskus samomora. S satnorilnim namenom si je prerezal žile ob zapestju 401etni J. Nardin, stanujoč v ulici Alfieri. Domačini so njegovo namero še pravočasno opazili in so poklicali rešilno postajo, ki je spoznala samomorilčevo težko stanje in ga prepeljala v bolnišnico.
Posledice rabuke čuti 291etni J. Penso, stanujoč v ulici Crosata, katerega so porezali v neki gostilni. Na »Agei« so ga obvezali.
Samomor. Pod lokomotivo dunajskega brzovlaka se je vrgel v pondeljek zvečer neki 271etni A. Kaluža. Kaluža je bil uslužben pri železnici in je pustil listek, s katerim se je poslovil od bližnjih znancev in sorodnikov. Truplo Kaluže so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
V	Izoli so se povodom nekega volilnega shoda tako pretepli, da je morala pri nekem ranjencu z imenom Petelin, intervenirati zdravniška postaja.
Zadnje prestolonaslednikove minute.
Od osebe iz neposredne okolice pokojnega prestolonaslednika in njegove soproge se slikajo tragični dogodki sledeče:
Vojvodinjo Sofijo Hohenberg Je zadela prva krogla, in sicer od desne strani in je na mah padla prestolonasledniku na kolena. »Kaj ti je?« je zaklical prestolonaslednik in se pri tem napol vzdignil. A že v istem trenotku je razprostrl roke in padel vznak nazaj na sedež. Projektil ga je namreč zadel naravnost pri goltancu. Razbil mu je žilo odvodnico. Kri je curkoma brizgnila iz male žile. Takoj je bila polita vsa desna stran njegove uniforme s potoki krvi. Avtomobil je med tem že odšel kakih 10 metrov naprej. Fzm Potiorek, ki se je nahajal v prestolonaslednikovem avtomobilu, je skočil pokonci in razgrnil svojo vojno suknjo. Tu so že prihiteli na pomoč tudi oficirji iz drugih avtomobilov. Vojvodinja Ho-henberg se je v tem trenotku zopet dvignila, in posegla s prstom proti vratu svojega soproga. Zdelo se je, kakor da bi hotela s prstom zamašiti rano, iz katere je curkoma lila kri. Zavpila je obenem parkrat s slabotnim glasom: »Moj Bog! Moj Bogi«
Skoro nato je padla vznak in obležala na mestu napol mrtva. Mi smo bili vsi od groze kar hromi in gluhi. Vem, da sem videl celo gručo ljudi, ki je zrla v nas nemo in srepo, s široko odprtimi očmi. Čutil sem, da se Je avtomobil obrnil in drčal preko mostu naravnost proti vladni palači, šele tam smo videli, da je vsaka pomoč zaman. Prestolonasledniška dvojica je težko hropeč ležala v salonu. Bila sta oba popolnoma v nezavesti. Prenesli so ju potem v desni, turški salon, vladne palače v pritličju. Prestolonaslednik je, ko so ga nesli, parkrat odprl svoje medle oči in opetovano stegnil roke, iskajoč nekaj v zraku. Med tem je že prišel frančiškanski provincijal Mihačev in podelil obema generalno odvezo in molil. Prestolonaslednik je imel prestreljen goltanec in vojvodinja je bila istotako smrtno ranjena. Naenkrat smo stali v palači pred dvema mrličema.«
Ženske kot vohunke.
Zenske so kot vohunke zelo porab-ne. Prvič so bolj zvite, drugič manj sumljive. Zenske znajo izvabiti iz moža največje skrivnosti. Posebno nevarne so častnikom. Zato se vse države poslužujejo žensk kot vohunk. Zadnji čas smo imeli priliko videti tako vohunko v Jeli Dimitri-jevičevi, ki je bila v Belgradu prijeta in obsojena. Mnogo žensk vohuni po Ruskem in Poljskem. Tudi pri nas v jugoslovanskih deželah se poslužuje policija žensk in vzgaja med njimi Špijonke. Istotako postopa Nemčija. Zadnji čas so na Francoskem prijeli neko Edo Hornetter iz Nemčije.
Povedala je. da je bilo mnogo deklet poslanih v Francijo vohunit; njo so poslali v Cherbourg, ker govori dobro francoski, njene tovarišice pa se nahajajo v mestih blizu nemške meje. V Cherbourgu je služila pri nekem oficirju, a ker ni mogla prav ničesar iztakniti, je službo zapustila in se posvetila zabavanju oficirjev in podoficirjev, da je izvabila iz njih zaželjene informacije. Ta dogodek ni Francoze nič preveč presenetil, ker vedo, da ima Nemčija vse polno vohunk na Francoskem. Vohunke služijo kot natakarice, kuharice in hišne, a če jih dvajset izti-rajo.Jih pride na njih mesto štirideset. Zensko vohunstvo je postalo na Nemškem dobičkanosen poklic. Začel je z ženskim vohunstvom sam Bismarck. ko je bil 1. 1851. pruski zastopnik v Frankobrodu. V svojih pismih omenja, koliko ženske lahko koristijo državi kot vohunke in pov-darja, kake velike usluge je grofu Rossiju, pijemontskemu poslaniku, izkazala operna pevka Sontag. njegova poznejša žena, ker je zanj vohunila. Tudi dunajska gospa pl. Meycndorff se je v Frankobrodu bavila z vohunstvom. Po Bismarckovem vplivu je nemški poslanik grof Hatzfold v Parizu 1. 1854 organiziral vse žensko sorodništvo svoje žene. da je zanj vohunilo. Bismarck sam je s pomočjo vohunk organiziral vojno oroti Danski, proti Avstriji in proti Francoski. Tudi po ustanovitvi nemškega cesarstva je preplavljal Francijo in Avstrijo z vohunkami. V Bismarckovih časih so bile vohunke vedno le dame iz odličnih krogov, same aristokratinje, in je ž njimi jako zadovoljen. Odlične vohunke so nemško vlado časih tako izkoriščale in za norca imele, da jim ni bilo več zaupati. Sicer pa je vlada spoznala, da so reelne vojaške informacije veliko večje važnosti, kakor salonske čenče in je lov na diplomatične dokumente pač pustila odličnim vohunkam, za špijonažo med vojaštvom pa je organizirala služkinje. Teh ima nebroj v službi ter je ž njimi v pravem pomenu besede preplavila Francijo. Pariški listi pišejo, da je v Parizu toliko nemških služkinj, kakor v Egiptu kobilic. Pred dvema mesecema je policijski komisar pariškega predmestja Montmartre dal aretirati 212 tujih žensk, med katerimi jih je bilo 133 iz Nemčije. Vse so bile vojaške ljubice, pa tudi kake goljufije so uganjale. Zlasti se te nemške ženske drže vojašnic in najraje služijo v oficirskih familijah. Saj vse seveda niso vohunke. Nemke hodijo sploh rade služit na Francosko, ker se jim tam izvrstno godi, a mnogo vohunk je vmes, jako mnogo. Tako so tudi Japonci pripravljali zavojevanje Mandžurije. Preplavili so jo najprej z ženskami, služkinjami, pevkami, plesalkami, vlačugaricami, ki so podale svoji vladi važne pomočke za zmago. Kako je neki z nemškim vohunstvom v Avstriji?
Gotovo je, da ima n. pr. Italija pri nas mnogo vohunk. Uspeh vohunk je seveda odvisen od tega, ali vohunka dela iz ljubezni do domovine ali le za denar. Kakor oovsodt
Avstrija z vohunkami doslej še nf imela posebnih uspehov.
lajniel Irajaiia it ttUi mA.
Iz Trsta.
SEJA MESTNEGA SVETA.
Trst, 30. junija. Danes opoldan se )e vršila izredna seja trž. obč. sveta, katere se Je udeležilo 58 mestnih svetnikov. Vlado ie zastopal dr. Las-čič. Socialisti so se seie udeležili. Govor župana Valeria so poslušali poslanci in ljudje na galeriji stoje.
SOŽALNA BRZOJAVKA.
Trst, 30. junija. Generalnemu cesarskemu adjutantu, baronu Paaru Je poslal tržaški župan brzojavko, s katero je cesarski hiši izrazil sožalje v Imenu tržaškega občinstva.
OBČINSKI VENCI.
Trst, 10. junija. Tržaška mestna občina položi pri pogrebu nadvojvode In njegove soproge na krsti dva venca; oba bosta nosila podpis mestne občine tržaške.
TRGOVSKA ZBORNICA.
Trst, 30. junija. Pol ure čez poldan se je vršila seja trg. zbornice. Sejo je vodil ob prisotnosti 33 članov predsednik de Scaramanga, ki je poslal lojalno brzojavko cesarski kabinetni pisarni na Dunaj.
TRUPLI PRESTOLONASLEDNIKA
IN NJEGOVE SOPROGE.
Trst, 80. junija. V Trst prispeti krsti prestolonaslednika in njegove soproge jutri, v sredo, okolu 10. ure zvečer. V četrtek zgodaj ju prepeljejo na južni kolodvor, odkoder jih popelje dvorni vlak na Dunaj.
*
* *
H KRVAVIM PROTISRBSKIM DEMONSTRACIJAM.
Dunaj, 30. junija. Vesti o krvavih protisrb. izgredih in moritvah Srbov so napravile povsod zelo slab vtis, ker vsi vedo, da se s tem oneča-šča spomin prestolonaslednika in soproge. Zato hočejo te krvave vesti ublažiti. Zato so bile razposlane sledeče vesti: Poročila iz Sarajeva, Mo« stara in druzih mest, češ, da ie prišlo do srbskih masakrov in do ropanja so pretirane (samo pretirane, ne neresnične!) Ni res, da je Mostar v plamenih. Sedaj je v Sarajevu mir, tudi v Mostaru je red. Razširjenje nagle sodbe na vso Bosno in Hercegovino še ni nameravano.
BODOČI POLITIČNI DOGODKI V BOSNI.
Dunaj, 30. junija. Dejstvo je, da odstopi skupni finančni minister Bi-linski.
Že včeraj je podal demisšjo. V av-dijenci je bil silno nemilostno sprejet. Cesar mu je takoj napravil teške očitke; dejal je, da so civilni upravitelji moralično odgovorni za čin. Bilin-skl je nato demisioniral. Odločilo se še ni, ker je položaj tako težak. Zgodilo se pa bo v prihodnjih dneh.
Tudi Potiorek bo odpoklican, kakor tudi cela vrsta drugih visokih civilnih uradnikov.
Govori se o popolni spremembi kurza v Bosni in Hercegovini.
POGREB.
Bojna ladja »Viribus Unitis« prl-plove s trupli danes ob 10. uri zvečer v Trst. Trupli ostaneta čez noč na krovu. Mornarji in vojaki v veliki paradi ju bodo stražili. Slovesni prenos obeh krst z ladje na južni kolodvor se vrši v četrtek zjutraj. Najbrž odpelje krsti posebni dvorni vlak proti Dunaju. Sprevod bo vodil škof dr. Karlin z vso višjo duhovščino in javnimi funkcionarji, na čelu jjm namestnik princ Hohenlohe. Sprevod gre od pomola Svetega Karla po obrežju na južni kolodvor. Špalir tvori cela garnizija, to je: en bataljon 97. pešpolka. trije bataljoni 32. polka in trije bataljoni bosanskega polka. 32. polk bo v veliki paradi, ker je rajni služil od leta 1878. do 1.1883. pri njem kot poročnik In nadporočnik. V soboto dne 4. julija se vrši v baziliki Sv. Justa slovesna zadušnica za pokojnima. Trupla prepelje poseben vlak mimo Ljubljane po Juž. železnici na Dunaj. Mimo Ljubljane pojde vlak jutri okoli poldne.
Dunaj, 30. Junija. Trupla bodo pripeljana semkaj v četrtek. V petek se vrši blagoslovlienje trupel v dvorni cerkvi V soboto bo pogreb na Dunaju in trupla bodo pokopana v Art-štetnu. Policijske In vojaške odredbe so se že začele.
PRESTOLONASLEDNIK V AVDI-JENCI.
Dunaj, 30. junija. Cesar je sprejel prestolonaslednika Karla Franc Jožefa v avdijenci. Potem je bil poklican k cesarju tudi grof Stiirgkh, Ti-sza in naposled Berchtold.
OPOROKA.
Dunaj, 30. junija. Cesarju je bila Izročena oporoka pokojnega prestolonaslednika. Vsebina še ni znana.
SRBIJA PROTESTIRA PROTI INSINUACIJAM.
Berlin, 30. junija. Srbsko poslaništvo v Berlinu ie izdalo sledečo izjavo: Srbska poslaništva in konzulati so dobili od svoje vlade poziv, da izdajo sledeči proglas:
Atentat v Sarajevu se na srbski strani ravno tako obsoja kot na celem svetu in v Avstriji. Toda ljudstva se ne sme delati odgovornega za dejanje nezrelega mladeniča. Če se sedaj mečejo proti Srbiji neutemeljene insinuacije, se mora proti temu najod-ločnejše protestirati. Vsak misleč človek bo razumel, da je Srbija daleč o dvsega oddaljena in srbska poslaništva opozarjajo na vladno izjavo v »Samoupravi«.
VOJAŠKA PISARNA SE RAZIDE.
Dunaj; 30. junija. Prestolonaslednikova pisarna se razide.
ATENTATORJA.
Sarajevo, 30. junija. Oba atentatorja sta zopet bila ponovno zaslišana. Čabrinoviča je preiskovalni sodnik pozval, da naj bi si s skesanim obnašnjem skušal omiliti usodo. Ča-brinovič je pa odvrnil, da milosti ne prosi in ne mara.
Prinčič je vsled težkih ran, ki so mu jih prizadejale častniške sablje in množica, popolnoma onemogel.
Bombe so bile od vojaške komisije preiskane, rezultat še ni bil objavljen.
§ 14.
Dunaj, 30. junija. Jutri izide v »W. Ztg.« cesarska naredba, s katero se dovoljuje proračun za drugo polovico 1914.
V ALBANIJI JE SLABA.
Drač, 30. junija. Prenk Bib Doda gre proti Draču. Pri Preži ie ka-nonada. V Valoni je obsedno stanje. Epiroti so se dvignili n korakala proti severu in so osvojili Tepelen.
Mali oglasi.
Od 4 K 90 v naprej hišne halje,
vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Mestni trg 5—6.________ -____
Plašče (Arbeitsmanteln) v vseh' barvah, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. 607—10
Prazna mesečna soba se išče. Ponudbe na upravništvo pod »Prijazna soba«.
V posebno sobo se sprejmeta za bodoče šolsko leto
1 do 2 dijaka
oziroma
2 gospodični
v popolno oskrbo.
Naslov v »Anončni ekspediciji" Jos. Hočevar, Šelenburgova ulica 6 v Ljubljani.
GORČEl/fl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA 5EDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA IMS NOVI SVET N A5PR-014 KOIIŽEJA ■ ZAH TE VAJ T E P RVI S10 V/C E NIK BREZPLAČNO
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
A« & E. Skabernd
Mestni trg štev. lO.
VeliJre, Izbiral ..._ Solidna, postrežbaI
.1	v a
1
> SANATORIUM -EMONA
i•BOLEZNI.'
J LtJUBLdANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 1 ^p-zPRffvNiKiPRg^raj-D^FR. DERGANC
FRAN KRAIGHER
mojster
Gro^rposOrei -ulica, šte-sr. 5
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblelt po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek In popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morjii.	229
Zaradi pozne sezile.
Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah.
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg Stav. 31.
JJ
Zdravnik želodca11
je Mina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izbornp upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
posebnost
Poravnava med elani , »Glavne posojilnice" in vlagafeifi le dosežena.
Likvidacijski odbor »Gl. posojilnice«, ki se je v imenu članov »Glavne posojilnice« poravnal z vlagatelji, je v svoji današnji seji odstopil vse pravice, pridobljene s poravnavo z upniki »Glavne posojilnice«, novi »Kreditni zadrugi«, ki je prevzela tudi vse dolžnosti iz teh izjav, zlasti dolžnost izplačati 30 % kvoto vlagateljem »Glavne posojilnice«.
Zato je načelstvo »Kreditne zadruge« v današnji svoji seji sklenilo, da se izplača onim vložnikom »Glavne posojilnice«, ki so se poravnali z likvidacijskim odborom, oziroma »Kreditno zadrugo«, poravnana 30% kvota njihovih vlog, kakordogo-v o r j e n o d n e 1. j u 1 i j a t. 1.
Vsak upnik, ki se je poravnal, dobi lahko 1. julija plačilo v prostorih »Kreditne zadruge« v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 8, hotel Lloyd. S seboj ima prinesti vsakdo svojo vložno knjižico, da jo izroči pri izpla-čilu »Kreditni zadrugi«. Ker pa je vseh vlagateljev preko 1200 in bi bilo povsem nemogoče, vsem vložnikom na en dan izplačati denar, ker bi bil naval ljudi prevelik, priporoča načelstvo »Kreditne zadruge«, da pridejo oni vlagatelji, ki imajo vloge do 1000 K, po plačilo v sredo, dne 1. julija in v četrtek, dne 2. julija 1.1.; oni, ki imajo vloge od 1000 K do 2000 K v petek, dne 3. julija in v soboto, dne 4. julija; tisti, ki imajo vloge od 2000 K do 5000 K v ponde-Ijek, dne 6. julija in v torek, dne 7. julija, tisti, ki imajo terjatve od 5000 I kron do 10.000 K v sredo, dne 8. julija in v četrtek, dne 9. julija in oni, kateri imajo višje vloge kot 10.000 K, pa dne 10. julija in nadaljne dni.
Kot legitimacija služi vložna knjižica »Glavne posojilnice«.
Izplačevalo se bo vsak d e la v n i k od 9. do 12. ure dopoldne, popoldne se ne bo izplačevalo.
Oni vlagatelji, ki žele, da se jim pošlje denar po pošti, naj to naznanijo načelstvu »Kreditne zadruge« pismeno in obenem vpošljejo svoje vložne knjižice v rekomandiranern pismu; vendar moramo pripomniti, da radi silnega navala ljudi, ki ga je pričakovati v prvih dneh izplačevanja, ne bo mogoče razpošiljati denarja po pošti pred 13. julijem.
Denarne zavode, ki so se poravnali, pa prosimo iz istega vzroka, da predlože svoje vložne knjižice v izplačilo 30% kvote šele v času od 15. do 31. julija t. 1.
Izrecno pa še enkrat povdarja-mo, da priporočamo to razvrstitev izplačil samo radi tega, da ne nastane prve dni prevelika gnječa. Plačilo pa je vsakemu vlagatelju na razpolago, če ga zahteva že dne 1. julija 1914.
»Kreditna zadruga« si pridrži pravico zahtevati od vseh upnikov »Glavne posojilnice« pravilno, javno poverjeno listino z odstopom vseh izvršilnih pravic glede poravnave terjatve.
V Ljubljani, dne 27. jun. 1914.
Za likvidacijski odbor »Glavne posojilnice":
Ivan Mikuž m. p.,
t. č. predsednik.
Dr. Oton Fettich m. p.,
t. č. odbornik.
Za Kreditno zadrugo: Jean Schrev m- p->
t. č. načelnik.
Anton Rojina m. p.,
t. č. nam. načelnika.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Važno za „S©koIe‘‘I
Ravno kar sem dobil jako lične Sokolske
spominske znake. Cena 60 vin.
Ker sem edini pooblaščen od »Slovenske Sokolske Zveze", sem prepričan, da bodejo brati »Sokoli" segali po istih, osobito pa še, ko je polovico čistega dobička v prid »Slovenski Sokolski Zvezi". Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča
MILKO KRAPES, urar in trgovec,
Ljubljana, Jurčičev trg St, 3g
■ ■■■ " Dobro in poceni KAVO priporoča
j M. SPREITZER, skladišče j
Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši	■
■
S Telefon St. 245.	V Ljubljani.	Telefon St. 245. j
i Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu. 5
Št.	1.	Santos ...
,	2.	Rio naravna	.
,	3.	„ zelena	. ,
,	4.	„ naravna	.
„	5.	Minas . .	.
„ 6. Santos Superior . , 7.	„ Primes . .
, 8.	„	Perl	naravna
. 9-	»	»	zelen ,
, 10. Lave...................
. 11. Prima naravni . . . 12. Salvador naravni .
i • i »
Surova
.	K	2--
•	»	2-16
.	»	2-20
.	.	2-30
.	,	2-40
.	,	2 60
.	»	270
.	»	3'—
.	,	3-10
.	,	2-80
•	»	3'
.	.	3-20
kava:
Št 13. Salvador zeleni . . „ 14.	„ ze’o fina .
„ 15.	„ najfinejša .
„ 16. Guatemala . . . .
.17.........................
„ 18. Portorika fina . . . »19.	.	„ • • •
„ 20.	,	najfin.	Piraldi
„ 21. CeyIon.................
„ 22. Ceylon, zelo fina . . „ 23. CeyIon najfin. . . , 24. Cuba, zelo močna ,
Št. 1. . 2.
K 2-64 „ 2-80
Pražena kava:
Št. 3. . . K 3- II Št. 5. ... K 3-40 . 4. . . . 3-20 | „ 6. . . „ 3 60
Št. 7.
K 3‘-, 3-10 „ 3-20 » 3— . 310 . 3-20 „ 3-30 » 3-60 » 3-30 » 3 50 „ 3-80 . 3-60
K 3-80
Naročil po pošti od 4V2 kg naprej, ter po železnici v vrečah od 25 kg do 60 kg franko Vaša postaja.
Zamotenje se ne računa.
V skladišču blaga
Malvina Weisz
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine“.
i
o
p
V
S>
S
o
o9
s
P
a
a>
ai <D
1	komad	rjuha, 2	m dolga, brez šiva .........	K	1*96
1	komad	namizni	prt s 6 servijeti...........	„	1 96
1	komad	namizni	prt iz damasta (bel) ...... 1 '96
3 komadi brisače, izvrstne..............  .	196
Slovenci! Kupujte sokolski kolek!
S
• P—I
N
O
0>
s
VI
o
£
6 komadov platnenih prtov za steklenino 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom . . .
6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . .
12 komadov ženskih in moških žepnih robcev..................
1 komad moška srajca (bela ali barvasta)................  .
1 komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona . . .
2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja ....
1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena . .
1 komad ženska srajca iz šifona . . ..........
1 komad ženske hlače iz šiforia z volanom .......
1 komad ženski reformni predpasnik iz kretoria .....
2 komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih ......
1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . .
1 komad svilena šerpa ali ruta  .......................
2 komada platnene blazine s franžami za divan .....
1 komad svilen robec (ruta) prima  ....................
1 komad moška nočna srajca, prav velika ....... »196
1 komad predpasnik iz listra, prav velik................  .	» 2 90
1 komad šal .....  ................................... » 2-50
1 komad bluza za izhod  ........................................1	96
12 komadov brisalk za prah .  ..................................»1*96
Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja.
196 1-96 1-96 1-96 196 1-96 196 1-96 196 196 1 96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96 1-96
a
ca
M
P
CD
a>
CD
O
CD
•
O
CfQ
O
rf
O
<
*-<•
P
i
Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne.
SHHBiBHBKIflgBBH
Radi minule 1 sezone
prodaja
u
I. Intel, I
Mestni trg 5-6. f