Poštnina plačan«  v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strosstnajerjev trg 1 Tel. it. 73.
lUeíc» XXI. St. 3.
Kratil, 16. januarja 1937.
Ebo<ioq <      .i »■>   Izhaja vseko soboto.
Naročnina: celoletno 40.- Din. polletno 20,- Din, četrtletno 10 Djn......
Delo na obči
Poročilo o novih načrtih mestne občine * f^cl?m
nase
i
Regulacija Kokriškega predmestja, naCrti za športne prostore in dva načrta za novi most čez Kokro na Podrtini.
Na mestni občini je izložen prof. Vnrnikov osnutek regularičnega načrta /a Kokrško predmestje, z namenom, da se interesentje zanj pozanimajo in prijavijo svoje želje. Ta osnutek kaže, da bo Kranj izrazito vrtno mesto. Glavnih cest je zelo malo — prevladujejo samo ozke 4 m široke ceste z izogibali* šel nu razdaljo po cca ¿00 metrov. Iz poročila, ki je priloženo temu osnutku, posnemamo sledeče misli.
1) Vse v osnutku začrtane misli so principielnega značaja. Vzdrževati je treba le osnovno zamisel, medtem ko so podrobne korekture po željah interesentov vedno mogoče. 2) Širine cest prvega reda so po 14 metrov (2 pešpoti po 4 hi, pot za kolesarje 4m, glavno cestišče pa 6 m): širine cest II. reda so 9 m (cestišče 6 m, ena pešpot 2 m, druga I m, širine cest III. reda 4 m (cestišče 3 m, pešpot 1 m). Razstoj stavbnih črt je pri cestah prvega reda 32 m (pri av-(ostradali se zahteva danes že 56 m), pri cestah drugega reda 17 m, pri cestah tretjega reda 12 m. 3.) Maksimalna širina novih stavb ob ce°tah 1. reda naj bi bila 16 m, ob cestah il, reda 12 m. ob cestah III. reda 9 m — merjen do glavnega venca. 4.) Predlagana parcelacija je glede števila parcel maksimalna: to se pravi: velikost parcel je že najmanjša. 5.1) G*b priliki parcelacije odstopijo sedanji lastniki novih stav-bašč pri blokih, kjer je bila storjena zazidava dopustna 35% zemljišča, pri blokih s prosto zazidavo t. j s poedini mi ali dvojnimi vilami) pa 25% zemljišča občini brez odškodnine, da more ta izvesti ceste, kanale in druge potrebne napeljave. V kolikor bi občina v poedi-nih slučajih tega sveta ne potrebovala, pa plačajo lastniki zemljišč občini za svet. ki bi ga jim ne bilo treba odstopiti, odškodnino v denarju. Večina odškodnine se določa v poedinili slučajih po cen i ln i vrednosti zemljišča. Ta določba se bo zdela mogoče komu nova. vendar je pa na j pravičnejša rešitev za porazdelitev bremen, ki J i 11 občini povzroča oi varjen je novih stavbišč in se zato v Nemčiji n. pr. danes dosledno izvaja. (».; Zemljišča, ki so v načrtu rezervirana /.a javne stavbe se ne smejo razpolagali za stavbne parcele poedin-ceu). marveč so na ra/.polago občini po cenilni vrednosti. 7) Obstoječe stanje ostane povsod toliko časa. dokler posestniki nimajo interesa na bistvenih izpiemeinbah tega stanja. Čim so pa kje potrebne bistvene izpremembe, se bo treba držati v regulacijskem načrtu predlaganih načinov celotne ureditve. S.) V predloženem osnutku manjka še vsa poti robna obdelava kot n. pr. toč-nejšš razpored stavbnih mas (hiš), razpored zelenja (nasadov) eventuelni podhodi za pešce pri glavnih cestah, namestitev javnih objektov (stranišč, tankov, shramb za vdrževanje cest, manjka celotna rešitev kanalizacijskega principa, cestnih  profilov itd.) Vse to mo-
ra priti v delo šele ko bodo i.) podane osebne želje meščanstva. 2.) Ko bo izvršena za to neobhodno potrebna geodetska teritorija. Ta bo sedaj ko je ugotovljen obseg in princip regulacije tudi z manj stroški izvedljiva, ker bo omejena samo na gotove čr*e in dele celega teritorija.
V pojasnilo nadaljnega dela na regulacije pripominja projektant, da je nemogoče dati enemu delu mesta, ki leži na razsežnejšem teritoriju vse privlačnosti, druge dele pa zanemarjati. Če bo Kokrško predmestje imelo vse šole in vse športne naprave, ki zavzemajo ob Straheči dolini velik teritorij (predviden je popolnoma moderno urejen stadij s tribuno, kopališče s 100 m dolgim športnim bazenom, s 300 m2 velikim bazenom za otroke, s kabinami in okrepčevalnico, z odprtimi letnim gledališčem in travnikom za velike ljudske prireditve in za otroške igre) mora stari del mesta dobiti zvezo čez Kokro na Podrtini, kjer bodo šle nove ceste proti Čirčičam in Šenčurju. Ti predeli na hujanski strani zahtevajo zopet svo-
i'e privlačnosti, ki jih tudi morajo do-iti, da bo cel organizem zbran. Naravno je, da bodo v bližini novega mostu vsa uprava in pošta in da bo preko tega mostu šla zveza do novega pokopališča in do bodočega letališča. Mala industrija si je že danes našla svoje zapadno mesto na levem bregu Kokre nad elektrarno.
Poleg osnutka za rcgularični načrt kokrškegu predmestja so na občini tudi idejni osnutki za športne naprave našega mesta, v ko jih okvir spada tudi že tolikoknit obravnavano kopališče. Prof. Vurnik je izdelal doslej za kranjsko kopališče že 5 študij. Prvo za prostor na Kokri nad hujanskim mostom drugo za prostor na Majdičevem otoku, tretje za prostor na hujanski strani nasproti Pungruta. četrto na prostoru pod Fidrom, kjer so se začela svojčas že gradbena dela, peto v Straheči do lini. Vse te študije so bile opravljena z namenom, da se spozna različne možnosti in prednosti enega ali drugega prostora. Od vseh teh petih možnosti nudi rešitev v Straheči dolini največ izgledov za končno izvršitev, ker ima radi možnosti združitve vseh športnih naprav najboljše predpogoje. Tudi lega kraja je zelo ugodna in lepo pristopila. Črpalne naprave za vodo iz Kokre bi tudi ne stale toliko, da bi to moglo priti v pošlev, če gledamo na druge ugodnosti. Največje praktične važnosti za kokrško predmestje je pa to. da doseže ta mestni del s tem veliko privlačnost in poživitev. Kopališče bi se moglo pričeti graditi povsem neza-visno od ostalih športnih naprav, ki so predvidene v regularnem načrtu in ki smo jih je zgoraj omenili.
Kot tretjo zanimivost, ki jo moremo poročati iz delovanja na naši mestni občini pa navajamo pridobitev 2 projektov za novi most čez Kokro na Podrtini. Dveh projektov naenkrat zato, da se vidi, katera možnost izvršitve bi bila cenejša, katera lepša. Sprva se je mislilo, da bo most na tri loke, to ie tak z dvema oporoma v sredi™, ki bi prirastli iz Kokrške struge navzgor, znatno cenejši od mostu, ki bi v enem loku vezal obe obrežji. Zato sta izvršena v svrho tega študija dva idejna
[>rojekta. En projekt za most na treh okih drugi projekt za most na enem loku. Podrobni proračun je pa pokazal, da bi bil most z enim lokom komaj za 7% dražja od onega na treh lokih. Nudil bi pa poleg lepote še to ugodnost, da ostane struga popolnoma prosta. Širina mostu je za cestišče 5.50m in za pešpoti po 2 m. Nosilnost je računana
za 18 tonski tovor. En kot drugi prora-račur se glasi na približno 1,300.000 Din. Cene sp pa kalkulirane s tolika sigurnostjo, da je upati še na znatno znižanje.
Iz tega podrobnega poročila je ras-vidno, da se naša sedanja občinska «-prava resno trudi in da vse stori, kar ie v njeni moči, da se premaknejo kolesa javnega dela iz mrtvila, v katerem so bila toliko let zamrzneiena. Zat» smemo upravičeno upati, da bo v tekočem letu tudi ona lahko začela na večih mestih z javnimi deli, ki bodo dvigala splošno blagostanje. Iz' vsega srca ji želimo, da bi je pri tem spremljala vsa potrebna gospodarska uvidevnost, ki bi jo varovala pred vsem. kar bi moglo okrniti vrednost njenega dela za bodočnost.
J. J.
Arma veritatis
Svetovne državne sile ustvarjajo sedaj ob novem letu proračune za svoje armade, s katerimi naj bi zasigurale sebi varnost in zmago ob morebitnem spopadu. Katoličani predstavljamo največjo velesilo. Tttdj mi moroma za-sigurati sebi in svojim idealom zmago, pa naj se spoprimemo s katerikolim sovražnikom. Naša borba gre za tem. da izvojujem© zmago eni resnici in eni pravici, ki bosta z ljubeznijo ovčjih svei enemu kralju — Kristusu.
Mednarodna razstava katoliškega tiska v Rimu, ki se je vršila v preteklem letu, je pokazala mnoga razveseljiva znamenja katoliške sile v tisku. A v primeri z brezvernim in z brezbožnim tiskom je katoliška sila tiska majhna, podobno kot je bila majhna moč malega Davidu v razmerju a Goljatom, A vemo, kdo je Davidu pomagal, da je brezbožnega
Geljuta premagal. _ Katoličani se moramo
pri tem. ko delamo za prospeh našega tiska zavedati, du delamo za božje kraljevstvo prav tako, kot dela za božjo kraljestvo misijonar v puganskih deželah. In tisti, ki misijonarjevo drlo blagoslavlja in podpira, bo tudi naše napore podpiral z namenom, da ne samo z govorjeno besedo, umpak tudi s tiskom vodimo uspešno borbo proti brezbožnemu in polovičarskemu tisku.
Akcija Za širjenje dobrega čtiva ni politične, ga značaja marveč, je strogo verski pokret, tako kot je n. pr. verski pokret delo za krš-('ansko vzgojo naših družin, ali skrb za verske šole. Zavedati se moramo namreč, da cerkev sme in mora uporabiti vsa dovoljena in po-štenu sredstva, dn bo uspešno nadaljevala poslanstvo svojega Učcnika in Ustanovitelja. Danes py spada prav tisk na p o mesto med sredstvi, s katerimi mora tudi katoliška cerkev nastopati, če noče biti zuostala in če hoče kar najbolj uspešno voditi borbo proti svojim idejnim sovražnikom. Samo pridiga duhovnikov danes ne zadostuje, Že zato ne. ker jih mnogo sploh v cerkev ne pride. Katoličani ne smemo pozabiti besed, ki jih je zn letošnje božične praznike spregovoril vsemu katoliškemu svetu v imenu sv. očeta kardinal Pacelli: „Neknteri mislijo, pravi kardinal, da so že storili svojo dolžnost, če se brigajo za razna krščanska društva in se posvečajo apostolskemu delovanju, a nimuio nobenega smisla za katoP.ško časopisje. Ti ljudje se bridko motijo, kajti prav katoliško časopisje je v sedanjem času postalo najmočnejše sredstvo vsega katoliškega javnega dela in brez njega si nobeu katoličan ne sme zamišljati koristnega delovanja sploh, ker brez časopisja  dandanes  to ni  mogoče. Tudi
tisti, pravi dalje kardinal, ki delajo v dobrodelnih ustanovah in v dejanju vrše mnogo ko-ristnega v bližnjega, dobrobit, tudi ti ne store svoje dolžnosti, če se poleg svojega karitativ-nega dela nič ne brigajo za duševno hrano tistih, ki jih   gmotno podpirajo. Višja in bolj plemenita je ljubezen do bližnjega, ki prihaja do izraza v dejanjih: pomagati katoliškem* čfsopisjn, ga podpirati, ga širiti, tako, d« ir» ■ bero tudi drugi in se drugi iz njega uče pravih'': naukov, da 4i pravilno usmerjajo svojo vsot in najdejo pravo pot skozi zmedo sodobnik idejnih gibanj, kjer se laž tepe z resnic©,'-— : to je najbolj plemenita ljubezen do bližnjega. Ta ljubezen je danes še posebno potrebna,,d« > jo vršimo, saj je treba človeštvo obvarovati I pred  socialnimi krizami  in  pred duhovnimi ' polomi."   Cerkveni knez zaključuje;   »Nebes -katoličan ne bo storil svoje polne dolžnosti, dokler se te največje ni zavedel in se ni' sta-\i! popolnoma v službo razširjenja dobrega ti.' ska." K tem jasnim in tako krepkim stavkom j ni treba prav nič dostavljati. Vsak vernik, zla- | sti pa oni, ki delujejo v prosvetnih, v cerkve-' nih, v dobrodelnih ali v kakih drugih plemenitih društvih, ne bodo storili svoje krščanske dolžnosti, ne bodo izpolnili zapovedi ljubezni 4o Bogu in do svojega bližnjega, če ne bodo sedaj ob novem letu pridobili vsaj eno družino in ji pripravili  nabožen  ali  vsaj  kuk drug vzgojno-izobruževulen tednik ali dnevnik. Proti komunistom grmeti in jim ie s palico pretiti ne pomaga nič, proti idejnim sovražnikom se moramo boriti ne s kolom, marveč z. idejo, ki jo bomo pa najbolj uspešno Sirili po svojem jasno začrtanem časopisju, ki bo vedno pokazalo na življenje z jasnimi božjimi načeli in se bo vedno in proti vsakomur • borilo za resnico, pravico in ljubezen!
V nedeljo, 5. januarja se je vršil v Kranju tiskovni propagandni tečaj. Udeležili so se ga zastopniki z vse dekanje. Dolžnost vsakega župnijskega tiskovnega odbora je, da pnčne takoj | organiziranim delom: nemoralno in veri sovražno časopisje ven iz družin in namesto zastrupljene hrane dajte svojim družinam zdrave katoliške duševne hrane in videli bomo kmalu lepše sadove svojega kulturnega dela na vseh poljih. Ne javkali, marveč pljuniti v roke in na delo vsi, ne samo kaka ženica; tu gre za apostolsko delo Kristusovega evangelija, pri tem pa morajo nastopiti moški pred ženskami! Se enkrat: ..Katoličani so po vesti dolžni, du z vsemi močmi podpirajo in širijo katoliški tisk, ki je prvo sredstvo za a posilstvo krščanske prosvete!"
Ij z neba
božična igra se ponovi v nedeljo 17. jan. ob 4. uri pop. v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Vstopnina znižana. Namenjena je predvsem šolski mladini.
mem
STRAN 2
Primer nacionalista
.Jutro" in „Narod" se kaj reda obregneta ob .Gorenjca", ali kakor trdita ob „Škerbec -Ssdjotavjevo glasilo". Precej časa molčala Pa jima menda ni sape zaprl oni »prijatelj"*, ki je poslal pismo dr. Gradnika z Kranja na uredništvo »Jutra"?!
Da bosta imela »Jutro" in »Narod" zopet kaj pisati o »nacionalnih" junakih in žrtvah, jima podajamo zopet nekaj hrane.
Zadnjič je naš list poročal, da je bila razrešena uprava gasilske župe v Kranju. Objavljena so b.la tudi imena vseh dosedanjih članov gasilske župe v Kranju in med temi je lahko citat tudi ime g. Sušnik Martina! A. Suš-nik Martin, je doma iz Seučurja in je seveda kot velik »nacionalist" član vseh mogočih »nacionalnih" društev. Da bo torej ..jutro" z »Narodom" vred imelo kaj materiala za notice, naj prav na kratko pop šemo ^nacionalne" vrline  tega   javnega   ..nacionalnega" delavca!
Ko se je porajala Jugoslavija, je v Šenčurju na čast novi nacionalni državi postavljal mlaje g. Umn k Anton, posestnik iz .Šenčurja in sedaj tam župan. Pa je pristop:l k njemu g. Sušnik Martin in mu zagrozil: »Ko bodo prišli Italijani, boš ti prvj ustreljen." G. Umnik je
moral seveda pozneje v zapor kot »protidržav-ni element", g. Suinik Martin pa je postal odličen član nacionalne fronte.
Ta mož, Sušnik Martin namreč, pa še danes dela veliko čast svojim »nacionalnim" tovarišem. Pred nekaj tedni je ta mož govoril v javnem lokalu, v gostilni pri Kristancu Ivanu v Srednji vasi, da je evharistčni križ za to, da bodo tam obešali duhovnike in noseče in doječe žene! Isii odlični »nacionalist" in bivši član gas.lske župe v Kranju je pred kratkim govoril V gostilni na Jami v Šenčurju vpričo večje družbe, da »naj vržejo križ s kota, da ga pohodi!"
»Jutru" in »Narodu'- priporočamo, da se zavzameta za tega svojega odličnega pristaša! In če bo »Jutfo" še naprej prosilo v svojih noticah, bomo postregli vedno sproti s tak mi cvetkami iz »nacionalne" dežele! Sicer moramo povdarjati, nam ta posel ni nič kaj posebno všeč, četudi se tiče tako delovanje le javnosti in ne zasebnega življenja! Toda smatramo, da je to potrebno v pouk »Jutru" in »Narodu" in pa za to, da se ozdrave naše pol.tične razmere, da se ne bodo taki individui skrivali pod .nacionalno" firmo!
Nadzorni odbor:
i, Košmelj Polde, mesar, Železniki; 2. Me-gušar Matija, posestn k in župan, Selca; 3. Subic Ciril, posestnik Hotovlje p. Poljne; 4. Langerholc Franc, posestnik V.rmaše p. Skofja Loka; 5. Gaber Jakob, posestnik, Sora.
V novo žnpo sreza Skofja Loka spadajo vse gasilske čete, ki se nahajajo na ozemlju sies-kega načelstva Skofja Loka.
»GORENJEC-
Začasno imenovana župska uprava in nadzorni odbor nove gasilske župe morata takoj pričeti z poslovanjem.
O izvršitvi tega odloka naj se poroča tekom 8 dni tako Gasilski zajednici v Ljubljani, kakor tudi predsedniku l.kvidatorju.
Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani
G. Umnik Anton iz Šenčurja — 5(Metnik
Ata Narod so zopet nasedli!
V zadnji številki našega lista smo objavili odlok Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, s kater m je bila razrešena župska uprava kranjske Gasilske župe in imenovann nova začasna župska uprava za kranjski in škofjeloški okraj. Radi pomanjkanja prostora smo objavili samo imena članov zu kranjsko župo. Seveda je Narod, ki izhaja v Ljubljani, kjer je tudi sedež osrednjega odbora gasilske zajednice, takoj zagrabil za to stvar češ, da je »značilno, da upravni odbor gasilske župe sreza Skofja Loka še ni bil imenovan".
čudimo se, kako niso ata Narod mogli dobiti točnih informacij, ter se oslanjajo samo na poročila dopisnika iz Kranja. Kot eden »najin-formativnejših" dravobanskih večernikov bi prav lahko vedel, da je bila tudi za škofjeloški okraj istočasno z kranjskim imenovana začasna župska uprava. Ker vedno radi postrežemo Narodu že radi javnosti, radevolje priobčuje-mo tudi iz odloka Gasilske zajednice ono, kar smo zadnjič vsled pomanjkanja prostora izpustili.
St. 5892.     Ljubljanu, dne 31. decembra 1936.
Z ozirom na dejstvo, da se je na novo ustanovilo sresko načelstvo Skofja Loka, s sedežem istotam, z ozirom na določila § 92 v zvezi s § 26, 46, 54 in 75 zakona o organizaciji gasilstva je Osrednji odbor Gas.lske zajednice Dravske banovine v Ljubljani na III. redni seji dne 15. decembra 1936 sklen.l:
Ustanovi sr nova gasilska župa srezn Skofja Ix)ka.
Izvršujoč gornji sklep se imenuje začasni upravni in nadzorni odbor gasilske župe sreza Skofja Loka in sicer:
Upravni odbor:
1, Planina Lovro, posestnik in dežnikar, Skofja Loka; 2. Bozovičar Pave!, čevljarski mojster, Skofja Loka kot namestnik; 3. Matek Jos„ tajnik Ljud. pos. v Škof ji Loki, kot tajnik; 4. Zumer Niko, posestnik in župan v Železnikih kot blagajnik; 5. Porenta Anton, posestn k Stara Loka, Mrak Janez, trgovec Gorenjavas, Dernovšek Janez, posestnik Reteče pri Šk. Loki, Sifrer Peter, posestnik, Zabnica pri Šk-Loki — kot odborniki.
Dne 1?. januarja 1887 je bila pri Umnikovih v Šenčurju štorklja na obisku. Za dar jim je pustila krepkega fantka, ki so ga še isti dan nesli v cerkev ter ga krstili na ime Anton. Bil je najstarejši sin, že od prvih početkov odločen za hišnega naslednika. Ko je zapustil ljudsko šolo, se je takoj priključil tedanjemu prosvetnemu pokretu, ki ga je prav v tistih letih razvnema! po Šenčurju tedanji šenčurski kaplan čg. Traven. Udejstvoval se je pri petju, pri dramatiki, obenem pu je željno srkal vase Krekovega duha, čigar gesla so bila: ljudska prosveta, zadružništvo, slovenstvo, demokracija! Tako se je g. Unmik Anton v Travnov i in pozneje Oblakovi ljudski univerzi navzel načel, ki dajejo smer vsemu njegovemu življenju. Istočasno se je naučil mnogo praktičnega tudi za delo v zadrugah in političnih organizacijah.
Kot najsposobnejšemu je že kaj zgodaj padlo v roke vodstvo šenčurske hranilnice. Kot načelnik je hranilnico vešče izpeljal iz mnogih začetnih težav ter jo je s svojo agilnostjo dvignil med najuglednejše hranilnice na Go-
renjskem. S hranilne«! je g. Umnik dobil tudi odločilni vpliv skoro na vse gospodarske ustanove v Šenčurju. In ta vpliv je bil poln blagoslova za tukajšnje zadružn štvo. Po pravici je lahko ponosen na pet zadružnih domov v Šenčurju! Vsi so v vzornem stanju kot viden izraz notranje moči šenčursk.h zadrug Vseh zadrug se drže krepki sledovi Umniko kovega dela in pomoči.
Druga stran Umn kovega udejstvovanja je politična. Bil je vedno zvest somišljenik in vnet sodelavec bivše SLS. Dolgo vrsto let je neumorno zb ral, organiziral in vzgajal može in fante, da bi politično zavzeli občino Šenčur! Velji-ia je za eno najtrdnejš.h takozvan h naprednih trdnjav. Zato je bil glavni cilj g. Umnika in njegovih pristašev: Šenčurska občinska uprava mora postata naša. S tem delom se je g. Umnik pridobil ugled celo izven šenčursk.h meja po vsem kranjskem okraju. Saj ga je ta okraj z velikansko večino izvolil zn svojega oblastnega poslanca. Preveč si bili vsidrani nasprotniki, čeprav so bili radi g. Umnika v velikih skrbeh. Videli so njegovo sposobnost, delavnost, vztrajnost ter so že naprej slutili poraz, ki mora prej ali slej priti nad nje. Zato so željno iskali prilike, da bi g. Umn ka na kak način onemogočili. In ta težko pričakovana prilika se jim je ponudila ob znanih šenčurskih dogodk h iz leta 1932. Takrai je bil tudi Umnik prištet k t stira, ki se jih morajo ščnčurski nasprotnki znebiti, da bodo še nadalje sedeli na varnih stolčkih. Devet mesecev, je g. Urnnik sedel v ječ. v Belgradu. Mnogi so se veselili, da ga ne bo več nazaj. Ali 6. marca 1933 je na veliko izsenadenje nasprotnikov nastop 1 pot domov v Šenčur. Sicer se je moral vrniti tiho in skromno, v resnici pa je prišel kot zmagovalec. Postal je junak in jubljenec naroda! Nasprotniki so si sami izkopali grob. Ze pri prvih obč nskih volitvah je zmagal z veliko več no ter postal šenčurski župan.  Pri  drugih  občinskih  volitvah   je pa
Obrtna zabava ¡¡2 7sobofo d"e
v 23. t. m. v prosto-
rih Stare pošte.
Rričetek ob 8. uri zv.
Kdor želi par uric neprisiljenega razpoloženja naj se je udeleži Igra priznani kavarniški orkester.
ADV0KA1
DR. KIMOVEC
preje v KRANJU, je otvoril pisarno v LJUBLJANI, Wolfova ulica 10, nadstropje I.
Skerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Moje pridige so bile torej stalno kontrolirane, potem tudi predebatirane. In pri neki taki debati o nedeljski pridigi, je v neki znani družbi nekdo v Kranju izrekel besede: „Mu bomo že pokazali. Ne bo dolgo več v Kranju!" Iz obvestil, ki sem jih prejel od raznih strani, sem sklepal, da gotovi krogi vse poskušajo, kako bi me zopet spravili nazaj v zapor. Gotovo bi bili že prej preprečili, da bi me bili izpustili iz preiskovalnega zapora, če bi bili le sumili, de pridem na svobodo. Ko sem bil pa že doma, je bilo treba najti kak nov „zločin" in napraviti novo ovadbo, da me spravijo ponovno pod ključ in v preiskovalni zapor. To, da sem se svobodno kretal po Mestnem trgu in da nisem povešal skesano svoje glave, je šlo nekaterim zelo na živce. »Mu bomo že pokazali!"
„Kaj bi neki imeli?" sem ugibal. „Nekaj gotovo zopet kuhajo, kako bi me spravili s pota. Toda kaj?" Še na misel mi ni prišla
In je prišla nova ovadba. Spočela se je v Tržiču, rodila pa v Kranju. Ta je bila tako nevarna, da bi me bila gotovo spravila v obligntni preiskovalni zapor, ker bi bilo delo kvalificirano po prvem členu zakona o zaščiti države, za osumljence po tem členu pa je obligaten zapor.
Ovadba in njen potek je v sodnih aktih našega procesa.
Spomladi 1, 1932. so v Kranju pregledovali avtomobile. Takrat grem čez Glavni trg v župni-šče domov. Na trgu se dobimo z gospodom K. B., ki je prispel v Kranj s svojim avtomobilom. Med
razgovorom je gospod B. tožil o slabih kupčijah z lesom, kako v Italiji nagajajo našemu eksportu in protežirajo avstrijsko trgovino. Jaz na to: „Saj tako ne more iti naprej. Tu se mora nekaj spremeniti in mislim, da ni več to daleč, ko bo bolje . . ." Takrat je ravno vsa Evropa debatirala o znanem Tardeujevem načrtu o gospodarski organizaciji srednje Evrope. To sem imel v mislih, ko sem rekel te besede. Komaj sem to izpregovo-ril, pristopi gospod P. iz Tržiča. Podamo si roke in grem naprej. Ves razgovor je morda trajal kakih par minut. No in iz tega razgovora je nastala grozna ovadba, da sem rekel, da bo kmalu bolje, ko pride do samostojne slovenske republike pod italijanskim protektoratom.
Ovaduhi so mi popolnoma znani, saj so o tem govorili prej po Kranju in sem o zadevi takoj izvedel, ko je bila podana ovadba na okrajnem glavarstvu v Kranju.
Zasliševanje prič je ugotovilo, du je bila ovadba neosnovana in tako je izpodletel ta načrt, da me ponovno spravijo nazaj v preiskovalni zapor.
Toda ta ovadba je imela za mene velike posledice. Morda bo še prilika, da kdaj spregovorim o zadevi. Moja obsodba je prišla za vse pravnike tako nepričakovano, da so se vsi temu čudili. Pa je neki pravnik vprašal zelo merodajno osebo, kako je to, da sem bil obsojen, ko vendar na podlagi sodnih ugotovitev na procesu ni bilo povod« za obsodbo. Pa je dotična zelo merodajna oseba rekla: ..Župnik Skerbec ni bil obsojen toliko radi dogodkov na Primskovem, ampak bolj radi one ovadbe o razgovoru z K. B. Izjave prič so bile sicer take o tej zadevi, da ni bilo mogoče zadeve spraviti pred sodišče, prišle pa so osebne informacije, da je župnik Škerbec res ono in podobno
govoril, radi česar je bil ovaden ... Naravnost torej ni bilo mogoče dokazati kake krivde, pa je morala priti na pomoč skrita ovadba in osebna intervencija v Belgradu na merodajnih mestih... Dotične osebe, ki so v Belgradu osebno intervenirale bi lahko danes s prstom pokazal, pa naj jim s tem prizanesem.
V kakem vzdušju smo takrat živeli, naj osvetljuje še ta dogodek.
Nekoč pride v Belgrad dr. Marko Natlačen, ki je vodil vsa dela za našo obrambo. Pri tej priliki je v ječi obiskal tudi Brodarja in tovariše. Razgovor se je seveda vršil pred sodnikom, Slovencem. Med razgovorom dr. Natlačen omenja, da je bil belgijski poslanik na obisku v Brodarjevi hiši in da je tam videl na steni kraljevo sliko. Dr. Natlačen je ironično napravil opazko: „Tako je videl, kako ste proti kralju."
Kmalu na to pa je bila podana na državno sodišče za zaščito države proti dr. Natlačenu ovadba, da je rekel, da bo kmalu bolje, ko pride do samostojne Slovenije . . . Dr. Natlačen je prišel v preiskavo in bil bi že takrat kmalu zaprt. Pa ga je rešil žandar, ki je ves čas razgovora stal poleg skupno s preiskovalnim sodnikom. Žandar je kategorično izjavil, da dr. Natlačen ni rabil nobenih takih besed.
2e misel sama, da bi advokat pred preiskovalnim sodnikom rabil protidržavne izraze, je smešna. Toda takrat je gotov krog ljudi bil kar pod neko psihozo ali omamo, ki jo je ustvarila znana klika in njeno časopisje v Sloveniji. Povsod so ..slišali" protidržavne izjave, povsod so „ču1i", da se govori o samostojni Sloveniji, o samostojni republiki in celo o tem, da pride do samostojne slovenske republike pod italijanskim protektoratom.
»GORENJEC«
dobil toliko glasov, da niti en nasprotnik ni bil izvoljen za odbornika! Njegova čudovita vztrajnost, eenrav je morala prenesti marsikak hud udarec, mu je prinesla nepričakovano sijajne uspehe.
V nedeljo slavi g. Umnik petdesetletnico svojega življenja! Opravičeno sme z največjim zadovoljstvom zreti nazaj na svoja najlepša moška leta. Doživel  je v teh  letih mnogo
razočaranj, mnogo težkih ur, mnogo jeze in bridkosti, pa tudi mnogo, mnogo veselih ur zmagoslavnih uspehov. Brez dvoma pa so bile. najlepše ure tiste, ki jih je preživel sredi svojih zvestih in požrtvovalnih in borbenih pri-
t. m. ob 8. uri zv., z istim sporedom in v istih prostorih, kot je bilo objavljeno. Ta obrtno družabni večer smo preložili zato, ker se društva niso oz.rala na našo prošnjo da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Zato pričakujemo,
STRAN 3
Bituja, na katerem se je peljala njegova žena Franc.ška. ki se je močno poškodovala. Kanj se je splašil vsled avtomobila.
Pes posestnika Jerneja Goloba se je zaletel 11. t. m. v motorno kolo, na katerem se y vozil pekovski mojster Leon Mauser iz Prim-
jateljev, mož in fantov, ki se v borbah niso    da nam ohran jo vsi prijatelji vso naklonje-
strašili ničesar, temveč so šli čez drn in strn    nost, posebno še, ker je pribitek  namenjen    novega in Janez Bačar iz btražišča. Motor se
za njim do končne in popolne zmage. Bog mu daj v prihodnj.h petdesetih letih doživeti še mnogo, mnogo takih Veselih ur!
Sramota za Kranj
Mestni župni urad nam je poslal sledeči dopis:
Na dva velika praznika — i. j. na praznik sv. Treh kraljev in na praznik Brezmadežnega spočetja so kranjske tovarne obratovale! Na praznik sv. Treh kraljev so obratovale po večini skoro vse tovarne, na Marijin prazn.K Rrezmadežnega spočetja pa le nekatere.
Kdo je temu kriv?
Napačno bi bilo, če bi vso krivdo pripisovali tovarnarjem, vsaj vsi niso krivi, da se je to zgodilo. Tega je kriva kolektivna pogodba; oni, ki so jo sklenili in oni, ki so sedaj izvedli po tovarnah glasovanje.
Ko so delavske organizacije predložile osnutek kolektivne pogodbe, so nekateri tovarnarji naravnost opozorili na to, da osnutek predv.de-va delo na največje katoliške praznike! Pribiti moramo, da vsaj nekaterim podjetnikom ni bilo to po volji! Osnutek take kolektivne pogodbe so predložile vse. strokovne organizacije, ki so jo potem tudi podp;sale. Mi razumemo, da je taka kolektivna pogodba zelo po ■godu marksističnim strokovnim organizacijam, saj se po taki delavni pogodbi naravnost ubija
katoliško življenje, posebno praznovanje katoliških praznikov. Po kolektivni pogodbi se namreč po tovarnah glasuje, ali se ob teh praznik.h dela ali ne. Če je večina delavstva glasovalo za to, da se dela na te praznike, potem se ob teh praznikih po tovarnab obratuje. Ali ni to žalostno poglavje, da se taka določba vstavi v kolektivno pogodbo in da se taka podpiše tudi od katolikov? Ali naj glasujemo, če se sme greh delati ali ne? Ali bi smeli glasovati o tem, če se sme koga ubiti ali ne? Za katol ka je praznovanje zapoveda-danih praznikov zahteva vesti; zapoved, ki jo jc dolžan izpolniti vsak po svoji vesti! Zato katolik pač ne more pristati na to, da bi se še glasovalo o tem, ali naj se krši božja in cerkvena zapoved ali ne!
Drugo pa je sedaj vprašanje, kako se jc od strani delavstva glasovalo glede dela na te praznke! Od več strani smo dobili obvest.la, da se ponekod delavstvo sploh ni vprašalo, da so ponekod to glasovanje kar izvedle le gotove c ,ebe, ki pa baje delavstva niso vprašale. Smatramo, da bi bilo primerno, da bi oblast preiskala, kako se je o tej zadevi izvedlo po tovarnah 'glasovanje! ; ,,^^»,   a? jiuJit%v*.
Nepravilnosti se popravljajo
Na podlagi zakona o organizaciji gasilstva § 75 je odbor gasilske župe v Škofji Loki, na redni seji dne 10. januarja 1937 sklenil, da se razreši dolžnosti upravni in nadzorni odbor gasilske čete v Skofji Loki in istočasno imenuje nov.
Razrešeni so:
Upravni odbor:
1. Kavčič Ivan, predsednik; 2. Pecher Jože poveljnik; 3. Bozovičar Franc, njegov namestnik; 4. Kavčič Jože tajnik; 5. Deis nger Zoran, blagajnik; 6. Blaznik Anton, orodjar; 7. od-delni vodje: plezalcev Ambrož Pavel, motorke Kavčič Peter, I. brizge Zontar Franc, varuhov Sober Iv<ii, samaritanski Dr. Homan Albert.
Nadzorni odbor:
Babic Franc star., Primožič Franc, Burdvch Oton, Okorn Pavel in Ogorevec Ivo.
Istočasno je imenovana gasilski četi v Škofji Loki začasna uprava in 'nadzorni odbor in sicer:
1. šušteršič Ivan, predsednik; 2. Lozovičar Pavel, poveljnik; 3. Tavčar Jernej, njegov namestnik; 4. Okorn Jože, tajnik; 5. Deisinger Zoran, blagajnik; 6. Bavdaž Feliks, orodjar: 7. oddelni vodje: mottrke Gruden Anton, I. brizge Šubic Anton, plezalcev Kavčič Peter, varuhov Kos Ignacij, samaritanskih dr. Homan Abert, tajnik poveljstva Piškur Andrej.
Nadzorni odbor:
Kavčič Ivan, Sušnik Ivan, Šober Ivan, Zi-herl Matevž in Grohar Ciril.
Novo imenovana uprava in nadzorni odbor čete sta dolžna v smislu § 75 o organizaciji gasilstvu opravljati nujne in neodložljive posle. Pri izvrševanju poslov moru nova uprava čete paziti na določ.la § 18 zakona o organizaciji gasilstva, da se v zakonitem roku izvedejo volitve Uprave in nadzornega odboru čete.
Razrešena četna uprava in nadzorni odbor morata takoj izročiti posle novo imenovanim.
K temu nekaj pojasn la! Ko se je preorga-niziralo gasilstvo na podlagi novega gasilskega zakona, je imela četa v Škofji Loki dne 5. novembra 1933 ustanovni občni zbor in je-kljub pritisku od JNSarskih mogočnežev bil izvoljen z veliko večino glasov odbor, ki jim pa ni bil všeč. Sevedu so dosegli pri gasilski župi v Kranju, kamor je dosedaj Skofja Loka spadala da župa ni potrd.la izvoljenega odbora. Nova župa pa hoče vse te nepravilnosti popraviti, zato se je vršil pretekli ponedeljek sestanek v gasilnem domu, kjer so z predstavni-k' nove župe sestavili upravni in nadzorni odbor, ki naj se takoj od nove župe imenuje.
Na ta način se je zopet pričelo delo v popolnem sporazumu vsega članstva.
Tedenske novice
„KRALJ Z NEBA", božična igra se bo za mladino še enkrat vprizorila. Ponovila se bo igra v nedeljo, dne 17. januarja, popoldne ob 4. uri v Ljudskem domu. Poset te lepe drame se priporoča zlasti vsej šolski mladini. v ta namen bo tudi vstopnina znatno znižana. Pred-prodaja vstopnic v »Iliriji" do sobote zvečer, nato pri g. Marklju.
Razglas. Uprava občine poziva, da se takoj, a najkasneje do 1. februarja tek. leta zglasijo v občinski pisarni, vojaški urud.
1. ) Mladeniči rojeni leta 1919. pristojni v občino Kranj, kakor tudi oni, ki so pristojni v druge občine in bivajo stalno v Kranju.
Za mladeniče, ki so rojeni v Kranju in bivajo izven tukajšnje občine, morajo to dolžnost opraviti stariši ali drugi sorodniki.
Opozarjajo se tudi stariši onih mlnden'čev, ki niso bili rojeni v Kranju in tudi sedaj bivajo ne bivajo v občini, pa so si tekom let pridobili domovinstvo v tukajšnji občini, da iste prijavijo radi vpisa.
2. ) Mladeniči rojeni leta 1917. pristojni v občino Kranj radi vpisa v rekrutni spisek.
Se,seboj morajo prinesti družinsko polo, vojaške izprave očeta in starejših bratov, ki so že odslužili kadrski rok.
Za one mladen če, ki ne bivajo v Kranju.
morajo to dolžnost opraviti njihovi roditelji ali drugi sorodniki.
3.) Vojni obvezniki pristojni v občino Kr;>nj, rojeni leta 1887. do 1914. ki se smratrajo za vojaško službo nesposobne in želijo, da se jih prilikom rednih naborov v tekočem letu predstavi rekrutni komisiji.
4.) Vsi na teritoriju bivše občine Primskovo bivajoči rezervni, penzionirani in v ostavki se
nahajajoči oficirji__ne glede na starost —
ter obvezniki rojeni leta 1887. do 1919,
S seboj morajo prinesti oficirske legitimacije in vojaške isprave.
Kdor se temu pozivu pravočasno ali pa sploh ne odzove, bo kaznovan po voj. zakonu radi neizvrševanja vojaških dolžnosti.
Nastavljen jc kot kaplan v Kranju preč. g. Peček Alojzij, ki je bil dosedaj nastavljen kot kaplan v Dragi. . . .
Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi v soboto, dne 16. januarja 1937. ob 18. uri v gimnazijski telovadnici, skiopiično in kino predavanje o »Pomenu delavskega zavarovanja, preprečevanju nezgod, poklicnih obolenjih in borbi proti jetiki".
Obrtna veselica. Vsem prjatcljem. tovarišem in nam naklonjenemu občinstvu sporočamo, da smo preložili našo obrtno zabavo na soboto 23.
obrtnemu domu. Društvo obrtnikov.
Obrtniška ekskurzija. Vodstvo Kranjske industrijske družbe je dovolilo ogledati svoje obrate. Ker se je več tovarišev zanimalo zato, sporočamo da se prijavijo še oni, ki bi se hoteli še priključiti. Vsa pojasnila dobite pri Združenju obrtnikov med uradnimi urami.
Skupno združenje obrtnikov, Kranj.
Skupina poselske zveze v Kranjn sporoča, da se bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 4. uri v Marjanišču nadaljeval tečaj za serviranjc. — Za dekleta, ki znajo že dobro kuhati, se bo začel tečaj za kuhanje v sredo zv. ob 8. uri in se bo vršil enkrat na teden. — Druga skupina deklet, ki še ni v kuhi tako izvežbana, si bo določila čas tečaja za kuhanje V nedeljo. _ Tečaj bo zvezan z izredno malimi stroški.
ŠAH. Po kratkem počitku, ki so ga povzročili prazniki, nadaljuje »Kranjski šahovski klub" z delom.. V petek 15. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o brzoturnirjih. V petek 19. t. m. bo žrebanje in začetek kvalifikacijskega turnirja. Odbor.
Tečaj Kmečke zveze. V torek se je vršil v Kranju v dvorani Ljudskega doma tečaj, ki ga je priredila Okrajna Kmečka zveza. Tečaja se je udeležilo nad 50 odbornikov krajev-an.h Kmečkih zvez. Na tečaju je nastopilo več govornkov, med katerimi je kot prvi govoril g. dr. Kulovec, ki je v svojem govoru znesel zgodovino in potrebo Kmečke zveze pri nas. Namen Kmečke zveze je pri svojih članih vzbuditi stanovsko zavest in jih združiti v enotni organizaciji. Kot drugi je govoril o zavarovalstvu g. Martelanc, ki je v jedrnatem govoru tečajn kom orisal, kako velikega pomena je kmečko gospodarstvo za splošno gospodarstvo, za splošno narodno blagostanje in sledstveno temu tudi za narodno-gospodarski položaj cele države. To očuvati imajo nalogo zavarovalnice.
O kmečki mladini, njeni pravi 'stanovski vzgoji je govoril v zelo poljudnem govoru ba-novinski referent g. inž. Puš, ki je tečajnikom predočil nač;n delovanja nacionalsocializma v Nemčiji in Kmečke zveze v Belgiji v tem pogledu.
Kot govorniki so nastopili še g. Lesjak iz Kranja, ki je razvijal pred tečajniki potrebo zadružništva in o velikih korist'h, ki jih ono daje kmetu. Po govoru g. dr. Voršiča iz Ljubljane, je tečajnike obiskal tudi g. ban dr. Marko Natlačen, ki je s svojim jedrnatim govorom navdušil vse navzoče. Tečajn ki so vsi navdušeni za delo. pozdravili g. bana, ki posveča toliko pozornosti ravno kmečkemu stanu.
Fantje! V sredo 20. t. m. bo v knjižnici Ljudskega doma funtovski sestanek. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi fantje. Priglasite se tudi novi.
V ponedeljek, dne 18. t. m. bo zvečer v dvorani telovadba. Obvezna za vse fante. Začetek ob osmih. Pridite točno. Privedite novih članov.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Dramatčni odsek Prosvetnega društva pripravlja igro »Miklova Zala", ki jo bo vprizo-ril s pomočjo starih igralcev iz časa otvoritve Smartinskega doma leta 1930. Igra bo predvajana dne 24. januarja ob 7. uri zvečer in 31. januarja ob 3. uri popoldne v šmartinskem domu. Snov igre izvira še iz časa Turkov in je dobro znana po dr. Skeletovi povesti. Tudi je igra v rokah dobrega režiserju, zuto že v naprej opozarjamo na to predstavo vse prijatelj«? drama t. ke in našega Prosvetnega društva. L. 1933 v februarju je takratni župan Anton
je prevrnil, Mauser je dobil poškodbe, njegov spremljevalec je pa ušel samo s strahom.
Igra. Dobrodelno društvo S. K. A. vprizori v nedejo 17. t. m. ob 7. uri zv. misterij „Henrik gobavi vitez". 2e sam namen društva, ki prireja igro, bo prav gotovo napolni! dvorano Smartinskega doma.
dC......¿sel
»Imaš cigareto, Pavle?"!
»Imam Pepe, čez pol ure sem pri tebi.
SKOFJA LOKA
Zakaj? V ponedeljek se je mudil med našimi gasilci g. Križnar iz Stražišča. Radovedni smo, kaj jim je poročal, morda o saldu župske blagajue v znesku 38 par, ali pa jim je dajal kaka navodlu. Želeli bi o tem pojasnila, toda ne v drugem časopisju, ki ga ne berejo naši ljudje, temveč v »Gorenjcu". G. urednik. Vas pa prosimo, da mu daste prostor, da našemu J.rbcu" zadosti. >
Občinski proračun je razpoložen v občinski
pisarni in izkazuje Din 620.000___izdatkov in
ravnotoliko dohodkov. Obč. doklade so prora-čunane na 1450/o. V soboto ga bo obravnaval obč. odbor, nakar bomo o njem več poročali.
Proračun za cestni okraj Šk. Loka znaša nekaj nad poldrugi milijon Din izdatkov in se bo pokril s 16<Vo doklado. V proračunu je vstavljena svota za gradnjo 2 železobetonskih mostov in sicer v Puštalu in na Praportnem. Tudi na ceste se bo bolje pazilo, saj je veliko večja množina gramoza določena. Pisarna se bo uredila v prostorih, kjer je sedaj dr. Jar-čevu pisarna in bo začela s poslovanjem r. I. aprilom.
Loška govorica. Nekatere tuje besede so se po našem mestu Sn tudi okolici udomačile, vendar pa bi se lahko čisto drugače razumele, ako bi mi tega ne vedeli. Zuto jih tudi javno pojasnimo, da bodo nas razumeli taki, ki radi k nam prihajajo.
Takole spregovorimo:
kunferenca
bati ramo
perfumirat
perketi
transport,
Pomenijo pa: konkurenca debatiramo informirati raketi gamsport
Pa poizkusite sestaviti iz teh besed stavke, n. pr. »tale tišler, ki zna živahno bat rat in nosi prav lep transport, se je perfumiral, da ne bi imel nobene kunference, če bi on spuščal perkete". Seveda voz.ti bi se pa mogel z avtomobilom s Trate.
Tako razumemo Ločani svojo ..špraho". Silvestrov večer se je vršil samo v enem. prav veselem kraju. Opazili smo ra na Novo leto, da so se mnogim čez noč »g..." vzdignile, seveda ker kislega cvička ne prenesejo. Mnogim so se taki »bolniki" smilili in so skleni-Križnar — hodil po Stražišču z orožniki, po    H, ('a bodo prav posebno skrbeli, da njihova
raznih hišah delal preiskave ter z vidnim veseljem pečatil vrata Smartinskega doma. To je bilo takrat veselje — v gotovi Strnžiški družbi.
Alj se g. Križnar — letos spominja še na to, — ko se njemu isto godi, kar je privoščil drugim.
Oddati mora posle gasilske župe, knjige, bla-
mladina   ne zaide v to bolezen.
TRBOJF
Redna letna skupščina gusilske čete se je vršila pri nas v nedeljo oh 3. uri pop. B.lo je res veliko zanimanje pri nas vseh za izid skupščine, saj se je pričakovalo, da se bo
gajno in kar je najhujše, čast župnega sta-    '»ti marsikaj  spremenilo,  kar je bilo doslej
rešine. Ni čudno, če se upira in brani Pa mu ne bo nič pomagalo. Kolo sreče se vrti.
Požar. V soboto, dne 9. junuarja je nastal požar pri posestniku Val, Križaj, p. d. Ribov-
iu v Zg. Bitnju. Pogorelo je ostrešje _ še
nove stanovanjske h'ie in več hišne oprave. Škoda je precejšnja. Kako je nastal požar se ne ve,
ottmo v kvar gasilstvu. Znano je vsem, d.i je naša gasilska četa odklonila sprejem v članstvo lanskega leta 32 našim možem in fantom. Ker je na skupščini moral upravni odbor priznati volilno pravico tudi vsem tem članom, katere ni hotel lansko leto sprejeti v članstvo — ne da bi navedel vzrok —, so na skupščini dobili zadoščenje vsi.oni stari člani, ki so že od nekdaj tako nesebično delovali v naši četi. 12. t. m. se je na poti z Bitnju proti Stražišču Tako je bil izvoljen za predsedn ka g. Jenko splašil konj mesarja Alojzija Hafnerja iz Zg.    Franc, za delegata pa g. Jernej Novak. Ne
7¿l ženin« In 4b<l      nevest« i
dobre ure kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejSe le pri
B. Rangus
zlatar In sodni cenilec v Kranj-u
I »dotam se strokovno in pod garancijo irvrSe vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrnina, ure i.t.d.
STRAN 4
smemo pa misliti, da j« bil prejšnji predsednik Bohinc tuko vel.kodušen, da jc sam po svoji volji priznal kot člane vse stare gasilce — saj je bil njegov predlog, da našu četa ne »me imeti več kot 30 članov, sprejet od upravnega odbora to je moral storiti po s li O-krožnice Gasilske zajednice. katero je še celo nameraval zatajiti.
"Skupščina se je vršila \ najlepšem redu in točno po zakonu.
Zanimivo je bilo slišati na skupščini, da u-pravni odbor lunsko leto sploh ni sklepal o sprejemu prijavljenih članov ter tudi v zapisniku ni naveden vzrok zakaj so bili odklo njeni. Tudi o marsikaterih izdatkih upravni •d bor ni sklepal kar bo seveda morala ustanovili točna re.iziju.
Novemu upravnemu odboru želimo vsi \ S* ščani obilo uspeha.
Pri nos obstoji neku viteška organizaciji!. ki pa po izjavi samemu predesednika sploh več ne deluje. Predsedn ku bi svetovuli, naj vendar skliče javen nastop svojih članov, du j -1» U> lahko preštel in du bo vsaj takrat upravičeno uporabljal štampiljko organizacije.
PRIMSKOVO
r Zirkelbacb Viljem, šolski upravitelj na Primskovem je dne 8. januarju umrl in je bil ob veliki udeležbi pokopun v nedeljo, dne Iv", junuurja. Kar je bil na Primskovem. je vedno bolehal in je le malo učil. posebno zadnje ču»e. Primskovlj&ni smo sočustvovali z bolnim upraviteljem, zato se nam je čudno zdelo, ko je ob odprtem grobu namigaval upravitelj La-pajne v svojem govoru, da pokojnika nismo razumeli . . .1 Na pogreb so prišli tudi nekateri možje iz Podbrezji. pa so bili kar osupljeni nad govorom g. Lapujnetu! Kmetje so soiutrali da so bile gotove opazke ob grobu kar neumestne.
Naše prosvetno društvo pi-u\ marljivo napreduje. Člani bodo v kratkem uprizorili igro. Upamo, da bo igra vse občinstvo zadovoljil«, saj jim pomaga režirati g. Trefnlt. Društvo je že zaprosilo prostovoljno gusilsko četo za dvorano in mu jo je tudi gasilska četu odstopila.
Radi razpusta kranjske gasilske žnpe se čuti precej nervoznosti tudi med na ji mi gasilci. Kako se bodo dogodki razvijali naprej, bomo poročuli jirihodnjič.
Dve službi božji. Pričeuši z nedeljo, dne 17. t. m. sc bosta vršili nu Primskovem dve službi božji in scer prvu ob 6. uri zjutruj. druga pa ob 9. uri dopoldne. Popoldanska služba božja ostane kakor dosedaj. Po 9, sv. maši se vrji velikonočni pouk zu može \ župnišču. Radi važnosti sestanku se v hijo vsi možje iz Prim--kovrgu in Gorenj, da se ga udeleže.
NAKLO
Okrožni urad za zavarovanje delavcev pri. redi v nedeljo dne 17. junuurja 1937 ob 15. uri t prostorih občinske uprave Naklo, skioptično in kino predavanje o ..Pomenu delavskega zu-tarovunje, preprečuvanju nezgod. poki ien i i. obolenjih in borbi proti jetiki"
CERKLJE
Kedim skupščina gasilske čete \ naši vusi se je izvršila dne 12. t. m. ob 7. uri zvečer \ prostorih gostilničarju Jenko.
Za skupščino je vladalo veliko zunimunje. Mnogo članov je radi nezdravih razmer V četi svoječasno odstopilo in so se četudi morda težko vzdržali vsega delovanja, ki je v zvezi / gasilsko četo. Ker pa je bilu vsem znana okrožnica Gasilske zajednice za dravsko bunuvino. s katero se točno predpisuje sprejem članstvu in ker so z isto čutili, da se vračajo v naše gasilstvo zopet časi. ko se bo moglo zopet delovati brez vsakega vmešuvunjci političnih tak torjev. ki so ravno pri naši četi napravili \ zadnjih letih toliko gorja in nezadovoljnosti med članstvom, so vsi navdušenjem prišli na skupščino.
Skupščina je potekla ii.irnu. čeprni so se čutili nekateri zelo potisnjeni  \  stran ter ni
vse mogoee načine poskušali doseči zopet zaupanje članov. Volilo se jc tajno po listkih. Za predsttdn ku upruvnega odbora je bil izvoljen enoglasno nekdanji predsednik g. Kern Ivun, ki je bil svoječasno od gasilske župe \ Kranju razrešen te dolžnosti. Na ta način mu je članstvo dulo zadoščenje in on je samo rudi enotnega nastopu Člahstva tudi prevzel to ■esto, Kako Mletega delavca in nesebičnega je a tem zopet pridobila našu četa, je vsem jus. no. Nadalje so bili izvoljeni še sledeči: Ku -rult. Kepic. Sekne, Stenuvec, Vombergur. ii-pio, Dol nur. Jagodic. Polajnar, Korbar in Ko-n.tnik. Za žii|>skcgu delegatu je bil izvoljen g. Kern, za, orodjarja pa nekdanji orodjar Globočnik, ki jo moral zadnje čase z žalostnim srcem gledati, kako je njegova motorku pri nekaterih prilikah slabo delovala, ou sum pa je ni  smel spraviti v  pravi tek.
Nova uprava bo te dni prevzela posle in bo vsi člani navdušeni zu delo. V kratkem času se bodo zopet pojavili nu našem odru z igro. da vsaj malo spravijo zopet \ tir četno blagajno.
Vsi vaščani želimo novi upruvi obilo uspe IlOV, Tltdj unía podpora gasilcem ne 1)0 izostala   podporni člani smo lahko vsi!
KRIŽE
Sprememba občine. Danes le kot kronisti poročamo, da so na predlog notranjega ministra kraljevi namestniki podpisali tiktiz. da se iz občine Križe izloči vns Golnik, iz občine Preddvor pa vasi Trslenik, Povlje. Ilubni vrt. Žabje. Cadovlje, Bungeršica. Zg. in Sp. Tenetiše. Gorice, Letence, Kumenjek. Srednja vas. Cvur-je in Zaiog.   Iz ločen h vasi se ustunóvi nova
občina Golnik s sedežem v Goricah.__Komu
(tre zahvala in zakaj je Golnik zaprosil odcepitev od Kiižke občine bomo še natančno ob gotovem času poročuii. S""''
Že vozijo. Vsak dan od s\. Treh kraljev dalje kmetje prav pridno vozijo kamenje zu novi društveni dom. Prosimo Se vse one, ki s« obljubili, da bodo vozili kamenje in pesek, da to čimpreje store, da bomo lužje tukoj začeli / delom. Isto tako prosimo vse one. ki so obljubili les. Le z veseljem na delo, du b« čimpreje zrasel dom, kakršnega ni daleč okoli!
Občinske volitve. I.o malo občin je še. kjer še niso imeli občinskih volitev, in po vefini imujo danes vse občine, kjer so se volitve že \riile. v rokah trezni in dobri gospodarji in pristaši JRZ. Pri nas so se volitve deloma radi spremembe občine, precej zavlekle; toda v nedeljo 28. februarja bomo tudi Križani pokuzali svetu koga cenimo hi komu zaupamo občinsko gospodarstvo.
Naša prosvetu. \ nedeljo 17. t. m. ob 3, uri popoldne vprizori dramatični odsek Prosvetnega društva. Jalenovo „Lesenu j>eč". veseloigro > treh dejanjih. Ako se želite ■/ srca nasmejati, tedaj v nedeljo nasvideuje!
Zima ali spomlad? Snega nimamo nič, tuko. da morajo imeti smučarji ..dilce* kar pod streho. Mraz le ponoči pritisku, podnevi pn sonce prav sponiludansko greje. V ponedeljek je nekdo prinesel iz gozda Gorenjčeveniu dopisniku tri lepo razcvetele vijolice. Morda bo sporni,ul iiiidomestovala zimo!
FODBREZJE
Igra. Naši fantje nuni bodo \ okviru Prosvetnega druitva pokazali v nedeljo 17. januarja 1937 nI) 3. mi popoldne \ gasilskem domu \ Srednji vasi, igro ..Luč z gora", katero je po VVeiserjev i povesti dramatiziral g. St. Savinšek. Povest je prinašal tudi ..Bogoljub". Igra je bila naštudiraiui že za božične praznike, vendar jo bodq rudi nepredvidenih ovir šele sedaj igrali. Igra. ki je pravzaprav drama, nam v 7. slikali pokaže boj poštenja s podlostjo in končno zmago luči niid tem. _ N» odru bomo tokrat \ideli pravi šolski razred, dijake v klopeh in profesorje za katedrom. Teli posebnosti pa res ne sme nihče zamuditi! Igralci so uverjeni. dn bodo zadovojilj slehernega gledalca!
SENCUR
Prepodeni tatovi. Zadnje dni so začeli po naši fari uzmoviči kar nu debelo s svojo nepošteno obrtjo. Na Lužah v trgovini K. U. so nameravali kar dvokrut vdreti \ trgovino. 1'oda sreča jim ni bilu milu. Njih načrte so Se pravočasno prekrižali domači iu sosedje. Moral; so .i kislimi obrazi oditi brez plena. V iorek, dne 12. januarju t. I. ponoči so imeli menda isti rokoinavbnrji namen, da vlomijo v Olševku v trgovino L. V Noge so ovili z žaklji. obraze pa maskirni! s črnilom Že so se približali z močnim kolom, da hi vrgli mrežo
I okna. Toda oh ___       oh__smola! Na enkrat
jim zasveti  luč iik  pred nosom. Trgovka je
cula ropot in brž prižgala luč _      tatovi so bili
luč. Ali kljub veliki smoli poguma niso izgubili. Odšli so v sosednjo vas Visoko. Tam so nekemu gospodarju izmaknili lepo rejeno kuro in še nekaj drugih stvari _       kuro za za-
jutrek. krtače, da so si skrtaeili črnino raz uinuzunih obrazov. C'e nisi uzmovič. pazi in imej vsaj eno oko odprto tudi ponoči, du ne bo:, lepega jutru prebritko razočaran!
Kmetijstvo
Podpore. Kmetijski minister je odobril Kle-turskemit društvu v Ormožu 50.000 Din: prav toliko je nakazal tudi Osrednji štajerski vinarski zadrugi v Mariboru. Seljaeki zadrugi v Vršen je pu nakazal Din 25.000.
ŠPORT
Strelska družina v Kranju sporoča, du se vršijo odslej vsako sredo zvečer od 8. ure tla. I je v dvorani hotela Slani pošta redne strelske ■ »jc z malokaliberskimi puškumi in to Za dame in gospode. Vabljeni ysi!
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
in H L I OGIHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomnne. divant*. modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ier se priporoča Viktor Tonejc tapeinik. v hiši g. Kocbek«.
Važno! Modroce. otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, lapetnik. Na skali 5 (v hiši g. šipica).
Dekle mlajšo vajeno šivanja s siro.pm sprejmem v učenje izdelovanja nsnjate galanterije. Naslov v upravi.
Cebelni vosek vsako množino kupuje po dnevni ceni ..Kovinu" Kranj
Star baker, medenino, bron kupuje po najvišjih dnevnih cenuh ..Kovina". Kranj,
Oddam sončno sobo in kuhinjo s prvini februarjem v mestu. Naslov v upravi.
Proda se nova hrti v Kranju. PoiŽVP se \ upruvi lista.
Drva. suha borova, klane več klalter proda Matija Rozman, Srednja Bela št. _M p, Preddvor.
Sprejmem prodajalko, Osebno se predstuviti Kranj. Prešernova k
Dobro ohranjen šivalni stroj kupim takoj. Nosim i upravi,
Opeko cementno mali formul ugodno pnwluiu (450 kom rabljena) Snedic Janez. Bobovk Kranj.
Mala enonadstropna hiša 9*/j x 7 m v Pml-dvorski občini z sadovnjakom in vodno močjo se ugodno proda. Krasno letovišče. Naslov
v upravi.
Skladišče vel ko in suho sredi mestu, posebe* vhod pripravno oddamo s I. februarjem Cw-buth. Kruuj.
Prodam za nizko ceno dobro ohranjen star klu-\ii. Poizve se Jezerska cesto 19.
Pozor
ženin!!!
Črna suknja Din 380 —
Črna obleka Din 490—
Zaloga klobukov!
Moške obleke že po     Din 225 — Moške športne obleke   Din 250 — Srajce, kravate, spodnje perilo, vsakovrstne hlače v veliki izbiri.
Se priporoča
ALBIN JAZBEC
v KRANJU
E V E S T E
Emajl posodo, steklenino, porcelan, morsko travo in vzmeti vse v
KOVINI
se dobi.
Z E N I
N I
Neveste!
Tudi Varn bo žal. če se ne boste slikali na tako pomemben dan v življenju kol jc poroka.    Vabi vas
fotograf - JUG - Kranj
(Sedaj nasproti trgovine Savnik)
Damska konfekcija
Justina Jakofčič
se priporoča za brezobvezni ogled
O
O
Večerne obleke od D 150-— krila športna „ D 38* -bluze svilene „ D 45'— obleke otroške „ D 16--predpasniki ,, D 10-Sprejema vsa naročila in se obveže da v teku 1 dneva izvrši, s 40 po sto popusta I Prepričajte se!
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovgek Milan, v Kranja
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potoni poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak   čas  brez napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodnej
e.
Tlaka Tiskarna Tiekovnega dmatva v Kcaaj*.