Gospodarske stvari. Ozebljenje rastlin. Naše domače raatliae pozebejo že ne le takrat, kedar zleze živo arebro v gorkomeru pod ničlo. Pozeb se pozaa pri rastlini še le tedaj, ko ae otali. Raatlina je celo vodena, listje je začrnelo, ter se potem posaši.- Kako nastane pozeb? Poprej se je ta naravna prikazea razlagala tako-le: Vsaka reč ima to lastnOst, da se v vročini nateguje, v mraza pa krci. Najbolj se vidi to pri živem srebru. V toploti se vzdiguje v atekla k viška; po leti kaže gorkomer v časi 30 stopiaj in ae več. Po zimi pa ae stiakuje, kakor mi, kedar aas zebe, ter leze vedao navzdol, vedao ga je menj, tako da pade do niole ali še pod ničlo. Tako se godi tudi vodi. Mrzleje ko je. maaj je vode. Kedar je tako mrzlo, da zleze živo arebro na ničlo, takrat ima voda najmaajšo olilatino. Vse druge reči pa ae pri verjem mrazu še bolj skrčijo. Voda dela to izjemo, da se razširja od ničle pa do 4. stopiaje pod ničlo le že bolj. Postavi steklenioo vode vaa na mraz. Strla ae bo za to, ker se širi voda. Godijo ae zavoljo te lastnosti vode, prav velikanske prikazni v naravi. Mogočno akalovje, da, celi hribje ae včasi rašijo med atrašnim gromom in bobnenjem, tako da ae cela okolica na maogo ur daleč trese in trepeče. Kako to? Voda v skalaatih poklinah zmrzuje ter ae širi, ia ker ae ne more, kakor jipoatava zapovedaje, za to razneae celo ogromno skalovje. Iz te natoroznanake prikazai vode so si učenjaki tolrnaeili pozebljenje raatlia. V rastliaab, djali so, je veliko tekočia v nježnili posodicab ali mehurčekih. Ako Be torej pri mraza tekooina v rastlini raztegae, popokajo nježne poaodice ia rastlina amrje. Tako smo se tudi mi v šolah učili. Vem, da sem pogoato kmetiču razlagal na tak način in azrok pozeba. Ali kmetič se je malo zmenil za moje razlaganje; le to mi je pravil, da onega vinograda, ki je obrnjen proti večeru, kojega torej solnce ni tako kmaiu obaijalo, mu mraz nič ni poškodoval, v onem pa, ki leži proti jatru, da ao ga aolačni žarki kmalu zadeli. Mraz mu je vae vzel v njem. Tako ava ostala vsak pri avojem. Jaz aem mialil, da je umoril rastliao mraz, kmetovaleo pa je bil tega mnenja, da ao solnčni žarki to storili. Preprii-ati se pa aem moral, na kako alabih nogah atoji moje dokazovanje. Kako da bi mraz v obojnem viaograda ravno tiate akode ne atoril? Ce mraz rastlinake poaodice razdeae in tako rastlino umori, zakaj ni tega v obeh vinogradib. enako atoril? Ni-li bil v obeb. eaoiati mraz ? Opazovali so tudi, da je bil v času celo noč tolik mraz, da je bilo vse ledeao. Ali pred solnčnim vzhodom se je vlegla na okolico megla, in mraz nič ni škodoval. Ako mraz razdene cvetlico, zakaj ni storil tega že po noči? Vsakako sem ai moral reci, da pozebljenje nastane le vsled prenaglega razgretja po solnoaih žarkih. Tako so tadi kmetje vedno trdili. (Koaec prih.) Sejmovi. Dne 7. februvarija aa Dobrni, v Maribora, v Gornjem gradu in v Radgoni. Dne 9. febravarija v Konjicah in na Pilštanja in dne 12. febr. v Gomilici.