Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 108892 —. . jS L O VENSKA LOVNiCA PERVENCE. (9«ty^e) Spisal Andrej Praprotnik. (Četerti nespremenjeni natis.) Velja zrezana v platnenem herbtu 30 kr. V LJUBLJANI, 1877. Založil pisatelj. —• Natisnil Rud. Milic. 1088y2 %o slovnico je gospod minister za logosastjc in uk z ukazom -/ 7 . dec. d869. L, st. 10400 slovcn~ skim ljudskim šolam d,opustil. dv '> M. :;v , flc W j. V v o d Maš materni jezik slovenski ima 25 po- glavitnih glasov, ki jih znamnjamo s temi-le glasniki ali čerkami: a A, b B, c C, č Č, d D, e E, f F, g G, h II, i I, j J, k K, 1L, m M, n N, o O, p P, r E, s S, š S, t T, u U, y V, z Z, ž Ž. Vsem tem glasnikom vkup pravimo abeceda ali alfabet. Nekateri teh glasnikov imajo že sami za se svoj razločni glas, in so samoglasniki. Samoglasniki so: a, e, i, O, ll. Vsi drugi glasniki se le s samoglasniki mo¬ rejo razločno glasiti, in so soglasniki. Samoglasniki se izgovarjajo kratko, ali dolgo, ozko, ali široko, mehko, ali terdo. Iz glasnikov se zlagajo zlogi in besede. Zlog je glas, ki še nič ne pomenja, na priliko: bra, pra, mra. Beseda je glas, ki že kaj pomenja, n. pr.: brat, prag, mrak. Kolikor je v kaki besedi samoglasnikov, toliko je zlogov. Besede so tedaj enozložne, ali dvozložne, ali mnogozložne, n. pr.: pet, peta, petica. Besede so korenike, ali rastlike. Korenike so take besede, iz katerih se druge zlagajo, n. pr.: les, vas, vert. l* 4 Rastlike so tiste besede, katere se iz drugih zlagajo, n. pr.: lesen, lesovit, lesnika; vašk, vaščan, vasica; vertni, povertni, vertnar, vertnik, vertnarstvo, vertnarija. . . Rastlike ali izpeljane besede imaje koren, deblo in obrazila. Koren je pervotni jezikov del, iz katerega se delajo besede. Deblo je zlog ali beseda, ki se je naredila iz korena. Obrazila so pritikline, ki se pritikajo korenu ali deblu za nove pomene, n. pr.: travnik, mra- zota, brodnina; „tru“, „merz u , „bred u so koreni; „trav“, „mraz“, „brod“ so debla; „nik“, „ota u , „nina“ so pa obrazila. Če se v eno besedo zloži več besedi, naredi se zložena beseda, n. pr.: kolovoz, drevored, bogoljub, blagoslov, delopust . . . V vsaki večzložni besedi se en -glas bolj glasi, to je, en zlog ima naglas ali poudarek. Naglas se zaznamnja z ostrivcem (r), s krativcem (') in s strešico ( A ). Ostrivec se stavi na predtegnjeno- in zateg- njeno-dolge glase, n. pr.: dete, kovač, moka. Krativec se stavi nad predtegnjeno- in za- tegnjeno-kratke glase, n. pr.: ropot, napuh, deklič. Strešica pomenja, da naj se samoglasnik zategnjeno-dolgo izgovarja, n. pr.: perje, vino¬ grad, grozdje. 5 Pervi del. Grovonii razpoli. HLdar govorimo, rabimo devetero govornih razpolov ali besednih plemen. Samostalnik. Vodila. Kdo nam prideluje živež? Živež nam prideluje: kmet, mlinar, pek, mesar, olar, ribič, lovec, vertnik, branjevec . . . Katere živali nam dajejo živež? Živež nam dajejo: krava, vol, tele, ovca, prešič, koza, jelen, zajec, serna, kuretina, riba, rak . . . Te besede kažejo ljudi in druge žive stvari, in so imena. Keči sim ter tje po zemlji so: polje, njiva, vino¬ grad, travnik, vert, plot, cesta, gora, dolina, ravnina, skala, kamenje . . . V zraku je: oblak, megla, zarja, blisk, grom, dež, sneg, toča, vihar, dim . . . Te besede imenujejo reči, in so rečna imena. Moška kerstna imena so: Janez, Jože, Miha, Matej, Anton, Tomaž, Jakob, Urban, Jurij, Luka, Andrej . . . Ženska kerstna imena so: Marija, Neža, Magdalena, Uršula, Elizabeta, Doroteja, Jovana, Lucija, Polona . . . Priimki so: Vodnik, Metelko, Slomšek . . . '6 Živalska posamezna imena so: Belec, Lisec, Kudeška, Eumena . . . Dežele so: Kranjska, Koroška, Štajerska, Hervatska, Primorska . . . Mesta so: Ljubljana, Celovec, Gradec, Zagreb, Terst, Gorica . . . Tergi in vasi so: Verhnika, Postojina, Ipava, Cerk¬ nica, Laško, Vojnik, Konjice, Jesenice, Begune, Berdo, Borovje, Dobrava, Šiška . . . Gore so: Triglav, Mangart, Kepa, Stol, Košuta, Ljubelj, Dobrač, Sadnik . . . Reke so: Sava, Kerka, Kolpa, Bistrica, Kokra, Sora, Savina, Kopa, Soča, Mura, Drava . . . Imena človekov, živali, dežel, mest, tergov, vasi, gor, rek i. t. d. kažejo posamezne ali lastne osebe ali reči, in so lastna imena. Lastna imena pišemo z veliko začetno čerko. Varuhi sadnih dreves so: senica, berglez, detal, žolna, tašica, penica . . . Sadna drevesa so: jablana, hruška, češnja, češplja, sliva, breskev, oreh, kostanj . . . Te stvari so druga drugi podobne. Imena, katera se prilagajo vsem stvarem enega rodu ali razpola, obče ali sploh, so občna ali splošna imena. Več ljudi vkup imenuje se »ljudstvo«. Beseda »hrastje« pomenja več ali množico hrastov; »germovje« je množica germov; »kamenje« pa kaže mno¬ žico kamnov. Ime, katero kaže množico oseb ali reči vkup, je skupno ime. $ Snovi za obleke so: sukno, platno, svila, volna, usnije . . . Iz zemlje kopljejo: zlato, srebro, kotlovino, svinec, železo . . . Imena, katera kažejo snove, in ohranjajo tudi v naj manjšem delu svoje ime, imenujejo se snovna imena. Človeka lepša: poštenost, zvestoba, pridnost, priljud¬ nost, pobožnost, hvaležnost, ponižnost . . . Človeka kvari: nezvestoba, lenoba, surovost, raz¬ uzdanost, ošabnost . . . Te besede kažejo lastnosti, in so lastnostina imena. Potrebne in koristne vednosti so: veroznanstvo, go¬ vorjenje, branje, pisanje, spisovanje, številjenje, priro- dopisje, zemljepisje, gospodarstvo, risanje, petje, godba . . . O hudi uri se sliši germenje, bučanje, veršanje, rožljanje . . . Te besede kažejo djanja reči, in so djanska imena. Samostalno ime ali samostalnik imenuje osebe in reči, ali pa njih lastnosti in djanja. Imena vidljivih oseb in reči so ali lastna, 'ali občna, ali skupna, ali snovna imena. Vaje. 1. Imenuj rokodelce, ki delajo za stanovanje! 2. Naštej nekaj oseb iz raznih stanov! 3. Katere živali so škodljive? 4. Katere reči gore, katere ne gore? 5. Imenuj obleko kmetskih ljudi! 6. Napiši 20 moških osebnih imen iz zgodbe starega zakona! 8 7. Imenuj po kerstnem imenu in priimku svoje součence! 8. Imenuj nekaj živalskih lastnih imen! 9. Imenuj dele sveta! 10. Naš tej vsa mesta, ki jih poznaš! 11. Povej, v katerih tergih in vaseh si že bil! 12. Katere so imenitne svete gore? 13. Naštej nekaj voda, ki jih poznaš! 14. Izpiši iz berila št. — vsa lastna imena! 15. Napiši 5 občnih, 5 skupnih in 5 snovnih imen! 16. Imenuj več lepih lastnosti! 17. Napiši nekaj djanskih imen! Pri samostalniku se pazi na spol, število, sklon in na sklanjanje. Spol. Vodila. Osebe v družini so: oče, mati, sin, hči, ded, hlapec, dekla, pastir, pestunja . . . Njega pomenjajo: oče, sin, ded, hlapec, pastir. Njo pomenjajo: mati, hči, dekla, pestunja. J e ne pomenja ne njega, ne nje, n. pr.: dete, jagnje. Spol se kaže po pomenu in ko n čaju. Po pomenu so: 1. moškega spola imena, katera pomenjajo njega, to je, imena moških oseb in samcev v Živalstvu, n. pr.: oče, sin, konj; 2. ženskega spola imena, katera pomenjajo njo, to je, imena ženskih oseb in samic v ži¬ valstvu in skupna imena moških in ženskih oseb, n. pr.: mati, hči, golobica, mladina; 9 3. srednega spola imena mladih bitij, katerih spola še ne čislamo, n. pr. : dete, jagnje, kljuse. Po končaju so: 1. moškega spola samostalniki na soglasnik, zlasti na j, c, g, II, k, kateri imajo na vprašanje koga, Č e g a ali česa? a, n. pr. : kraj - kraja, svi¬ nec - svinca, rog - roga, mah - maha, strok - stroka; 2. ženskega spola samostalniki na a, kateri imajo na vprašanje koga, čega ali česa? e, mnogozložni na ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, ev in tudi mnogo na ad, al in el, n. pr.: vera, oblast, obrest, korist, mladost, čeljust, prikazen, ljubezen, cerkev, zelenjad, žival, globel. Ženskega spola so pa še drugi samostalniki, n. pr.: bil, bran, čast, četert, dlan, gaz, gnjat, gred, jablan, jed, jel, kal, klet, klop, kost, lakot, laž, luč, mast, med (ruda), moč, nit, noč, os, ost, pamet, past, peč, ped, pesem, pest, povodenj, praprot, rast, reč, senožet,, skerb, slast, smet, snov, stran, strast, svest, ščet, verv, vest, vez, vigred, vlast, zel, zmes, žerd . . . 3. Srednjega spola so samostalniki na e ali Oj n. pr.: tele, lice, vino, blago. Beseda „pot‘ f je moškega ali ženskega, ali v množini tudi srednjega spola. Samostalniki v množini so na i sploh moškega, na e ženskega in na a srednjega spola, n. pr.: senci, bukve, derva. Ženskega spola na i so tudi nekateri samo¬ stalniki, n. pr.: cepi, duri, gosli . . . Nekatera imena so raznega spola in pomena, n. pr.: red, perst, reber ali rebro. 10 Vaje. 1. Napiši osebe, katere delajo za našo obleko, in razversti jih po spolu! 2. Napiši več živali moškega in ženskega spola! 3. Naštej več orodja, in razversti ga po spolu! 4. Napiši nekaj samostalnikov s končnikom j, nekaj s končnikom c in nekaj s končnikom k! 5. Imenuj nekaj samostalnikov na ast, est, ist, ost, ust, azen, ezen, ev, ad, al in el! 6. Napiši več samostalnikov s končnikom e in o! 7. Izpiši iz berila št. — vse moške, ženske in srednje samostalnike! Število. Vodila. Pri cepljenji dreves potrebuje se to-le orodje: nož, 'žaga, kladivo, dleto, zagojzda, trak . . . Po dvoje temu orodju še pravi: noža, žagi, kladivi, dleti, zagojzdi, trakova . . Po mnogo temu orodju se pravi: noži, žage, kladiva, dleta, zagojzde, trakovi . . . Samostalniki po končnikih kažejo, koliko oseb ali reči pomenjajo, to je, samostalniki imajo število ali čislo. Število je trojno: edino ali ednina, dvojno ali dvojina, množno ali množina. če govorimo od ene osebe ali reči, je sa¬ mostalnik v edinem številu ali v ednini. Če govorimo od dveh oseb ali reči, je sa¬ mostalnik v dvojnem številu ali v dvojini. 11 če govorimo od več oseb ali reči, je sa¬ mostalnik v množnem številu ali v množini. Nekateri samostalniki, ki kažejo reči z več deli, nimajo ednine, n. pr.: burkle, grablje, klešče, statve, niške, hlače, persi, pljuča . . . Vaje,* 1. Napiši reči, ki jih prodaja branjevka, in povej, v katerem številu so posamna imena! 2. Imenuj te-le samostalnike v dvojini in množini: jezik, pevec, golob, las, sin, leto, kolo, seme, tele, riba, voda, nit, klop! 3. Izpiši iz berila št. — vse samostalnike, ki so v ednini, in imenuj jih v dvojini in v množini; tiste pa, ki so v dvojini, imenuj v ednini in v množini; tiste, ki so v množini, pa napiši v ednini in v dvojini! Sklon. Vodila. Oče so bolni. Bolečine ubogega očeta so hude. Mati strežejo očetu. Zdravnik zdravi očeta. Pri očetu čujemo. Z očetom bi vse izgubili. Kdo je bolan? Oče so bolni. Koga ali čega bolečine so hude? Bolečine ubogega očeta so hude. Komu strežejo mati? Mati strežejo očetu. Koga zdravi zdravnik? Zdravnik zdravi očeta. Pri kom čujemo? 12 Pri očetu čujemo. S kom bi vse izgubili? Z očetom bi vse izgubili. Pastirja naših sosedov delata gospodarjema na paš¬ nikih veliko škodo s svojima čedama. Kdo dela škodo? Pastirja delata škodo. Koga ali čega paftirja delata škodo? Pastirja naših sosedov delata škodo. Kaj delata pastirja? Pastirja delata škodo. Komu delata pastirja škodo? Pastirja delata gospodarjema škodo. Kje delata pastirja škodo? Pastirja delata na pašnikih škodo. S čim delata pastirja škodo? Pastirja delata s čedama škodo. Tihe vode so globoke. Varuj se tihih voda! Ne zaupaj tihim vodam! Tihe vode pusti! V tihih vodah so tomuni. S tihimi vodami se ne šali! Kaj je globoko? Tihe vode so globoke, česa se varuj ? Tihih voda se varuj! Čemu ne zaupaj ? Tihim vodam ne zaupaj! Kaj pusti? Tihe vode pusti! Kje so tomuni? V tihih vodah so tomuni. S čim se ne šali? S tihimi vodami se ne šali! Samostalniki se v vsakem številu navadno šestkrat preminjajo. Taizpremena imenuje se sklon. 13 Sklonov je torej šest: 1. sklon ali imenovalnik stavi se na vprašanje kdo ali kaj? 2. sklon ali rodilnik stavi se na vprašanje koga, če ga ali česa? 3. sklon aK dajalnik stavi se na vprašanje koma ali čemu? 4. sklon ali tožilnik stavi se na vprašanje koga ali kaj? 5. sklon ali mestnik stavi se na vprašanje kje ali pri kom? 6. sklon ali družilnik stavi se na vprašanje s k o m ali s čim? Nekdaj se je izgovarjal tudi zvalnik, kedar je kdo koga zval ali klical, n. pr.: brate! sine! strice! Pavle! Tine! Tone! Mestnik in družilnik nista sama o sebi. V katerem sklonu je samostalnik, pozna se po končniku, naj laglje pa po vprašanji. Z vprašalnimi besedicami kdo? čega? komu? koga? s kom? poprašuje se po živih bitjih ali stvareh; z besedicami kaj? česa? čemu? s čim? poprašuje pa se po neživih stvareh; vprašanje kje? velja za žive in ne¬ žive stvari. Vaje. 1. Prepiši te-le izreke, in s številko zaznamnjaj samostalnike, v katerem sklonu je kateri: Strežek naznanja snežek. Slepec ne more slepca voditi. Lepe pesmi glas sega v deveto vas. Kar je ljubo očem, to je ljubo tudi ušesu. Sila kola lomi. V vsakem kraji leliko človek za- 14 dovoljno živi. S hudobnim človekom se ne pečaj! Mali lonček hitro skipi. Dobro orodje lajša delo. Hišni prag je naj višja planina. Vsaka noč ima svojo moč. 2. Odgovarjaj tem vprašanjem: Kdo skerbi za te? Kaj vidiš s pomladi na vertu? Koga ne moreš videti? Česa se ogibaj? Komu se odkrivaš? K čemu privezuje voznik konja? Koga vidiš v cerkvi? Kaj vidiš v cerkvi? S kom hodiš v cerkev? S čim pišeš? 3. Izpiši iz berila št. — vse samostalnike, in za- znamnjaj jih s številko, v katerem sklonu je kateri! Sklanjanje. Vodila. Ednina. 15 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . jeleni, jelenov, jelenom, jelene, pri jelenih, z jeleni, Množina. kralji, kraljev, kraljem, kralje, pri kraljih, s kralji, gradovi gradov gradovom gradove pri gradovih z gradovi ali gradje. ali gradi, ali gradem. ali grade, ali gradeh. ali gradmi. Ako se ime pregiblje po spolu, številu in po sklonih, se sklanja. Po zgledu „j elen“, „kralj“ in „grad pregibljejo se samostalniki moškega spola, in sicer tako, kakor Jelen“ samostalniki s širokim končnikom, tako, kakor .,kralj“ samostalniki z ozkim končnikom, tako, kakor „grad“ pa samo¬ stalniki, ki imajo v rodilniku naglašen li ali a. Moška imena oseb in drugih živočih ali po¬ osebljenih stvari imajo v ednini tožilnik enak rodilniku; tožilnik neživočih stvari pa je enak imenovalniku, n. pr.: Lenuha dan straši. Svečan stegne dan. Samostalniki s polglasnim e na koncu ga naj več izpehujejo ali izpuščajo po vseh sklonih, kedar dobivajo na koncu kak glasnik, n. pr.: pevec- pevca, Slovenec - Slovenca . . . Dvozložni in mnogozložni samostalniki na fe v množnem imenovalniku, zvalniku in v mest¬ niku pred i, včasi tudi pred e izpreminjajo ta končnik v C, n. pr.: otrok, otroci. Mnogozlošni samostalniki na ar, er, ir, or in lir vstavljajo pri sklanji radi j, n. pr.: gospodar-gospodarja, topir- topirja, dihur-dihurja. Nekateri na ]j pa pri sklanji radi prijemljejo n, n. pr,.: apostelj - aposteljna. 16 Ednina. gibljejo se samostalniki ženskega spola, in sicer tako, kakor „riba“ samostalniki na a, tako, kakor »nit'' in „gos“ pa samostalniki na so¬ glasnik, ki dobivajo v rodilniku nenaglašen, ali naglašen i. Tudi ženski samostalniki polglasni e na koncu radi izpehujejo, n. pr.: cerkev-cerkve, redkev - redkve. Ako se v rodilniku v dvojini ali v množini nabere preveč soglasnikov, vstavlja se med nje polglasni G, n. pr.: sestre - sester. 17 Ednina. pregibljejo se samostalniki srednjega spola, in sicer tako, kakor „leto“ samostalniki s širokim končnikom na o, tako, kakor „ polje* samostal¬ niki z ozkim končnikom na e, tako, kakor „ pleme" pa samostalniki, ki v sklanji prijemljejo množnik It, tj Sj n. pr.: breme - bremena, tele - teleta, kolo - kolesa. Tudi pri samostalnikih srednjega spola se v rodilniku množnega števila zavoljo lepoglasja včasi vstavlja polglasni e, pred j pa i , n. pr.: okna-oken, bitja-bitij. Slov. slovnica. 2 18 Nekateri samostalniki sklanjajo se po svoje, to je, nepravilno. »Dan** se tako-le pregiblje: Ednina, 1. Imenovalnik. 2. Rodilnik. 3. Dajalnik. 4. Tozilnik. 5. Mestnik. 6. Družilnik. D voj in a. 1. dni, dneva; 2. dni, dnov; e 3. dnema, dnevoma; 4. dni, dneva; dan, dne, dneva; dnu, dnevu; dan, pri dne, dnevu (i); z dnem, dnevom; Množina. dni, dnevi, dnovi. dni, dnov. dnem, dnevom, dneve, dnove. 5. pri dneh, dnevih, dnovih; pri dneh, dnevih, dnovih. er; v dvojini in množini pregibljete se po zgledu „riba“ in „hči“ pa tudi po zgledu „nit“. V ednini pa se tako-le pregibljete; 19 1. mati, 2. matere, 3. materi, 4. mater, 5. pri materi, 6. z materjo, „Kri*, »oko*, »tla* hči. hčere. hčeri. hčer. pri hčeri, s hčerjo. se tako-le pregibljejo: Lastna imena se navadno tako sklanjajo, kakor drugi samostalniki, n. pr.: Vodnik - Vodnika, Sava - Save. Nekatera lastna imena človekov dobivajo tudi prirastek, n. pr.: Jože, Jožeta, Jožetu . . . Vaje. 1. Sklanjaj po vseh sklonih v ednini, dvojini in v množini te-le samostalnike: jezik, jež, kert, pes, slon, konj, polž, komar, beseda, megla, planina, dekla, pomlad, stvar, miš, kokoš, zver, blago, blato, korito, naklo, po- reslo, serce, dete, revšče, breme, seme, vreme. 2. Poišči v berilu št. — vse samostalnike, in sklanjaj jih po vseh sklonih in številih! 3. Imenuj nekaj samostalnikov, ki se pregibljejo po zgledu »jelen«, nekaj, ki se pregibljejo po zgledu »kralj« in nekaj, ki se pregibljejo po zgledu »grad«! 4. Napiši več samostalnikov, ki se sklanjajo po zgledu »riba«, več, ki se sklanjajo po zgledu »nit«, več, ki se sklanjajo po zgledu »gos«! 5. Naštej več samostalnikov, ki se pregibljejo kakor »leto«, »polje«, »pleme«! 20 6. Odgovarjaj tem vprašanjem: Pregovor pravi: »Vsak delavec ima svoje plačilo«. Kdo ima svoje plačilo? Kaj ima vsak delavec? — »Iz sadu se drevo spozna«. Iz česa se drevo spozna? Kaj se iz sadu spozna? — »Pri hudobnem človeku gre vse na smeh«. Pri kom gre vse na smeh? — »Živenja dnevi so kratki«. Česa dnevi so kratki? — »Pesnica oči kolje«. Kaj oči kolje? Kaj resnica kolje? — »Z gospodo ni dobro češenj zobati«. S kom ni dobro češenj zobati? (To naj se tudi odgovarja po raznih številih.) 7. Pregibaj po vseh sklonih imena: Marko, Terdina, Draždane, Izvirče, Trebno, Sostro, Velesovo, Bistrica, Kokra! Zaimek. Vodila. Janez bere, Jože piše, Tine šteje. — Janez, kaj delaš? Jaz berem. Jože, kaj delaš ti? Jaz pišem. Tine, kaj pa ti delaš? Jaz štejem. Od koga govore te osebe? Te osebe govore same od sebe. Besedica »jaz« je na mestu samostalnega imena. Če osebe druga k drugi govore, pravijo: Ti bereš, ti pišeš, ti šteješ. Če pa kdo drugi od njih govori, pravi: On bere, on piše, on šteje. Besedo, katero stavimo za ime ali na mestu imena, imenuje se zaimek ali zaim e. Imena »Janez«, »Jože«, »Tine« pomenjajo osebe, in besedice, ki jih namestujejo, so tedaj osebni zaimki. Osebni zaimki so: j a z za tega, ki govori ali za p e r v o o s e b o; ti za tega, s katerim govorimo ali za drugo osebo; 21 22 Za moški spol. 1. on, 2. njega, ga; 3. njemu, mu, 4. njega, ga; 5. pri njem; 6. z (ž) njim, Za moški spol. 1. ona, 2. nju, ju; 3. njima, jima; 4. nji, ji (nju, ju); 5. pri njih, njima, nju; 6. z (ž) njima, 1. oni, 2. njih, jih; 3. njim, jim; 4. nje, je, njih, jih; 5. pri njih, 6. z (ž) njimi, Tretja oseba. Za zenski spol. Ednina. ona, nje, je; nji, ji, njej, jej; njo, jo; pri nji, njej; z (ž) njo, Za zenski spol. Dvojina. oni, one; nju, ju; njima, jima; nji, ji, ju; pri njih, njima, nju, z (ž) njima, Množina, one, njih, jih; njim, jim; nje, je, njih, jih; pri njih, z (ž) njimi, Za srednji spol. ono, njega, ga. njemu, mu. njega, ga, je. pri njem. z (ž) njim. Za srednji spol. oni, one. nju, ju. njima, jima. nji, ji, ju. pri njih, njima, nju. z (ž) njima. ona, one. njih, jih. njim, jim. nje, je, njih, jih. pri njih. z (ž) njimi. Svojilni zaimki. Moj nožič, tvoj čertalnik in njegov svinčnik je na mizi; jaz nosim svoj klobuk, ti svoj, on svoj. Besede »moj«, »tvoj«, »njegov«, »svoj« kažejo, čegav nožič, čegav čertalnik in čegav svinčnik je na mizi, in čegav klobuk kdo nosi. 23 Te besede so na mestu imena ali stoje za imena, tedaj so tudi zaimki in sicer svojilni zaimki. Svojilni zaimki kažejo, čegava je oseba ali stvar, o kateri se govori. Taki so: moj, moja, moje; najin, najina, najino; naš, naša, naše; tvoj, tvoja, tvoje; vajin, vajina, vajino; vaš, vaša, vaše; njegov, njegova, njegovo; njen, njena, njeno; njun, njuna, njuno; njihov, njihova, njihovo, onegov; svoj, svoja, svoje; Čegav, čegava, čegavo. Kazalni zaimki. Ta mož je premožen; uni je ubožen. Tista je moja, una-le je tvoja knjiga. Besedici »ta« in »uni« kažete na moža, »tista« in »una-le« pa kaže na knjigo. Zaimki, kateri kažejo na osebo ali reč, o kateri se kaj govori, so kazalni zaimki. Ti so: ta, ta-le; to, to-le; le-ta, leto; uni, uni-le; una, una-le; uno, uno-le; tisti, tista, tisto ali taisto; tak, 4 taka, tako, takošen, tolik, toliker . . . „Ta“ se tako-le sklanja: 24 Kdo dela na polju? Kaj dela na polju? »Kdo« vprašuje po osebah, »kaj« vprašuje po rečeh. Zaimki, ki vprašujejo po osebah ali rečeh, SO vprašalni zaimki. Tiso: kdo, kaj; kateri, katera, katero ali koji, koja, koje; čegav, čegava, čegavo; kak, kakov ali kakošen, kakošna, kakošno; kolik, kolika, koliko, koliker . . . „Kdo in „kaj“ 1 . Imenovalnik. 2. Rodilnik. 3. Dajalnik. 4. Tožilnik. 5. Mestnik. 6 . Drusilnik. se tako-le pregibljeta: kdo, kaj. koga, čega, česa. komu, čemu. koga, kaj. pri kom, čem. s kom, čim. 25 Oziralni zaimki. Pregovor pravi: »Kdor kupuje, česar ne potre¬ buje, kmalu prodaja, česar potrebuje«. »Kdor« se ozira na osebo, »česar« pa na reč. Zaimki, ki se ozirajo na kako osebo ali reč, o kateri se govori, so oziralni zaimki. Ti so: kdor, kar; kateri, katera, katero alikoji, koja, koje ali ki; kakoršen, kakoršna, kakoršno; kolik, kolika, koliko ... „Kdor“ in s kar“ se tako-le sklanja: 1 . Imenovalnik. 2 . Rodilnik. 3 . Dajalnik. 4 . Tošilnik. 5 . Mestnik. 6 . Drušilnik. kdor, kogar, čegar; komur, kogar, pri komur, s komur, kar, česar, čemur, kar, pri čemur, s čimur. Nedoločni zaimki. Marsikdo misli, da dovolj ve; a n i h č e ne ve vsega. Besedi »marsikdo« in »nihče« kažete na osebo in reč, ki je ne imenujemo. Zaimki, ki kažejo na kako osebo, ali reč, kije ne imenujemo, so nedoločni zaimki. Ti so: kdo, nekdo, nikdo, nihče, malokdo, marsikdo, vsakdo, kaj, nekaj, nič, kateri, kak, nekateri, marsikateri, marsikak, vsak, vsakateri, raznoteri, ves, vsa, vse . . . „Nie“ se nekaterikrat tako-3e pregiblje: 1 . Imenovalnik. 2 . Rodilnik. 3 . Dajalnik. 4 . Tošilnik. 5 . Mestnik. 6 . Drušilnik. nič, ničesa, ničesar, ničemu, ničemur, nič. pri ničemur, z ničemur. 26 „Ves“ „vsa“, „vse“ se tako-le sklanja: Za moški spol. Zec zenski spol. Za srednji spol. Ednina. Množina. Zaimki so tedaj 1) osebni, 2) svojilni, 3) kazalni, 4) vprašalni, 5) oziralni, 6) nedoločni. Vaje. 1. Povej besedo »moliti« v pervi, drugi in v tretji osebi, v ednini, dvojini in v množini za moški in ženski spol, naj pred z zaimkom, potem pa še brez zaimka! 2. Povej to v dvojini in množini: On me ima rad, mi vse zaupa, me nikoli ne žali, je rad pri meni, rad z menoj hodi. 3. Povej to v dvojini in v množini za moški in ženski spol: Ti si moj sosed, k tebi rad zahajam, te rad kaj prosim, pri tebi sem domač, s teboj se rad pomenkovam. 4. Povej to v dvojini in množini: Ta mož in ta žena me večkrat srečata. Beseda tega moža in te žene mi 27 serce gane. Temu možu in tej ženi verjamem. Tega moža in to ženo spoštujem. Pri tem možu in pri tej ženi sem že veliko lepega slišal. S tem možem in s to ženo se rad pogovarjam. 5. Vprašaj po osebah in rečeh: Mizar dela mize, stole in omare. Mizarju dajemo popravljati mize, stole in omare. Na polju vidim kmetovalca, oralo in braHO. Pri učitelju se učim. S peresom pišem, s svinčnikom risam. 6. Postavi tii namestu čertic primerne zaimke: Ljubi prijatelj! Že tri dni boleham, in ne morem v šolo. — sou- čenci bodo — prehiteli. Prosim —, pridi jutri k meni, in prinesi — spisni zvezek —, in povej —, kaj so — učitelj med tem časom učili. Lepo pozdravljam —, in se priporočam tudi — staršem. Vedno — — zvesti prijatelj. 7. Postavi tii namestu čertic primerne vprašalne zaimke: — je vse ustvaril? — razsvetljuje našo zemljo? — so naj imenitnejše stvari božje? — hvala ni lepa? — slama ne da zerna? 8. Poišči v berilu št. — vse oz4ralue in potem vse nedoločne zaimke! Pridevnik. Vodila. Gospodov vert je lep; pravimo mu lepi vert. Srenjska drevesniea je velika; pravimo ji velika drevesnica. Sosedovo polje je rodovitno; pravimo mu rodovitno polje. 28 Besede »gospodov«, »lep«, »lepi«, »srenjska«, »velika«, »sosedovo«, »rodovitno«, kažejo, fiegav in ka- košen je vert, Segava in kakošna je drevesnica, čegavo in kakošno je polje. Besede, katere kažejo, čegava ali kakošna je kaka oseba ali reč, imenujejo se pridevniki ali prilogi, ker jih imenom pridevljemo ali prilagamo, da jih bolj na tanko določujemo. Sklanjanje. Pridevniki se tudi sklanjajo, in sicer po tem-le sklanjalu, 29 Stopnjevanje. Kamen je terd, železo je ter še, demant je naj terši. Naša hiša je visoka, vaša je visokejša, una pa je naj visokejša. Hrast je lepo drevo; breza je lepše drevo; lipa je naj lepše drevo. Pridevniki »terd«, »terši«, »naj terši«, »visoka«, »visokejša«, »naj visokejša«, »lepo«, »lepše«, »naj lepše« kažejo, kakošne so reči v primeri. Ti pridevniki ne naznanjajo samo lastnosti, temuč tudi v kakošni meri so te lastnosti. Če se pridevnik tako izpreminja, da zraven lastnosti tudi pove, v kateri meri se te last¬ nosti kaki osebi ali reči prilagajo, pravimo, da se pridevnik stopnjuje ali stopnjeva. Pridevnik stopnjuje se po treh stopnjah. Perva ali nasebna stopnja kaže lastnost kake osebe ali reči brez primerjave z drugo, n. pr.: ljubi oče, mila mati, ljubeznjivo dete. Druga ali primerjavna stopnja kaže lastnost kaki osebi ali reči v veči, ali v manjši meri kot drugi, n. pr.: ljubši oče, milša (mileja) mati, ljubeznjivše dete. Ta stopnja se obrazi, če se pridevnikovemu deblu pridevlje za moški spol ši ali ji, za ženski spol ša ali ja, za srednji spol še ali je. Tretja ali presežna stopnja kaže lastnost kaki osebi ali reči v naj viši, ali naj v nižji meri, n. pr.: naj ljubši oče, naj milša mati, naj ljubeznjivše dete. Ta stopnja obrazi se 1) če se pred drugo stopnjo postavlja besedica „naj“; 2) če se pred nestopnjevani pridevnik postavlja: z e 16, v e 1 e, k a j, 30 kar, močno, jako, silo, silno, neznano, prav . . . 3) če se sestavlja s pridevnikom: pr e-, spre-, vse- ali vsega- . . . 4) če se pridevnik dvakrat zaporedoma postavlja. Nekateri pridevniki se po svoje stopnjujejo, n.pr.: velik, veči, naj veči; majhen, manjši, naj manjši; dober, boljši, naj boljši; dolg, daljši, naj daljši. Veliko pridevnikov pa se ne stopnjuje zato, ker že sami na sebi kažejo posebno mero, n. pr.: mertev, lesen, železen, srebern, zlat, materin, očetov . . . Stopnjevani pridevniki sklanjajo se kakor nestopnjevani po vseh sklonih in številih. Vaje. 1. Povej po vseh številih, kakošne so te-le živali: konj, vol, osel, ovca, prešič, pes, petelin, golob, gos, sraka, krokar, kos, lisica, lev, močerad, čebela, osa, komar, gad. 2. Napiši ravno tako, kakošne so te-le rastline: lipa, hrast, breza, jelka, proso, koruza, buča, kumara, lilija, vijolica, šmarijnica, zvonček, tern. 3. Povej kaj od teh le rudnin: baker, brusnik, kapnik, cinober, kremen, kreda, železo, srebro, zlato, žveplo. 4. Katere izmed teh-le reči so lesene, kamnitne, železne, jeklene, svinčene, bakrene, sreberne, zlate, stek¬ lene, platnene, usnjate, lončene: klop, okrožnik, veriga, krogla, sekira, cekin ali zlat, cokla, pila, kotel, srajca, rokavica, ruta, vilice, žlica, škarje, čevlji, perstan, toljar, peča, kozarec, skleda, naklo, steber, mlinski kamen, šivanka, verv, verč, sedlo, klešče, rjuha. 5. Povej, čegav stol ima navadno tri noge, čegav blagoslov hiše zida, čegavo ok6 vse vidi! 31 6. Primerjaj: Boga in kralja, cerkev in hišo, zlato in srebro, svilo in volno, cesto in stezo, verv in nit, železo in jeklo, solnce in luno, solnčno svetlobo in druge svetlobe, železo in svinec, vrabca in vrano, lakoto in kuharico, kruh in drugo hrano. 7. Stopnjuj te-le pridevnike: blaga duša, čista vest, berzi konj, prost človek, krepek mož, pogumen mladenič, imeniten gospod, mili dom, slaba tovarišij a ; ceno blago, mlado drevesce, drag prijatelj, hud pes, tanka nit, visoko drevo, globoka voda, široka cesta, nizek hribec, kratka srajca, cveteče lice. 8. Sestavi te-le pridevnike s primernimi prednicami v presežni stopnji: — serčen, — drag, — učen, ■ — mogočen, — veden, — velik, — lep, — moder, ■— širen, — derzen. 9. Kakošnemu konju ne gledaj na zobe? Kakošen rep ima denar? Kakošna vrata prebije denar? Kakošna srajca je navada? Kakošna misel je pol zdravja? Kakošno drevo se lehko pripoguje? Čegave oči živini naj bolj ldadejo? Kakošna kola cvilijo? Kakošno blago ne tekne? Med kakošnimi sosedi je dobro živeti? Po kakošni tovarišiji rada glava boli? Kakošna beseda serd utolaži? Kakošnemu trebuhu še bel kruh ni všeč? Kakošnega človeka ne vprašaj za pot, in kakoš- nega ne za svet? Kakošno jabolko samo pade z drevesa? Kakošna voda globoko dere? 10. Poišči v berilu št. — vse znanilne in svojilne pridevnike, in povej, v kateri stopnji naznanjajo lastnosti, in v katerem sklonu se vežejo z imeni! 32 S t e v n i k. Vodila. V neki šoli je petdeset učencev; sede v desetih klopeh, po pet v eni klopi. Vpervi, drugi in v tretji klopi so manji učenci, v če te rti, peti, šesti in v sedmi klopi so večji učenci; vosmi, deveti in v deseti klopi so pa naj večji učenci. Na sosedovem vertu rastejo petere cvetice: bele, modre, rudeče, rumene'in pisane. V nedeljo grem dvakrat v cerkev. K drugi maši pride veliko ljudi. O shodu je pred cerkvijo velika množica. Bog dobrote stoterno povračuje. Besede »petdeset«, »desetih«, »pet«, »eni«, »pervi«, »drugi«, »tretji«, »četerti«, »peti«, »šesti«, »sedmi«, »osmi«, »deveti«, »deseti«, »petere«, »dvakrat«, »drugi«, »veliko«, »množica«, »stoterno« kažejo, o koliko osebah ali rečeh se govori. Besede, katere naznanjajo število oseb ali reči, imenujejo se števni ki, števil ni ki ali br ojniki. Števniki so določni in nedoločni. Določni števniki kažejo na tanko, o koliko osebah in rečeh se govori; nedoločni pa naznanjajo samo večjo ali manjšo množico oseb ali reči. Določni števniki so: glavni, verstilni, ločilni, množilni, delilni, družilni, ponavljavni in samo s talni. Glavni števniki kažejo, koliko je oseb ali reci, n. pr.: eden, dva, tri, štiri, pet, sto, tisoč (jezer), miljon . . . „Eden“ ali „en“ se sklanja kakor pridev¬ nik; „dva“ in „oba“ pa se tako-le sklanjata: 33 Za moški spol. Za ženski in srednji spol. 1. Imenovalnik, 2. Rodilnik. 3. Dajalnik. 4. Točilnih. 5. Mestnik. 6. Brusilnik. dva, oba; dveh, obeh; dvema, obema; dva, oba; pri dveh, obeh; z dvema, obema; dve, obe. dveh, obeh. dvema, obema, dve, obe. pri dveh, obeh. z dvema, obema. „Tri“ in „štiri <: se v množini tako-le sklanja: Za moški spol. Za ženski in srednji spol. 1. trije, štirje; 2. treh, štirih; 3. trem, štirim; 4. tri, štiri; 5. pri treh, štirih; 6. s tremi, štirimi; tri, štiri, treh, štirih, trem, štirim, tri, štiri, pri treh, štirih, s tremi, štirimi. „Pet“ se tako-le pregiblje: 1. pet, 2. petih, 3. petim, petem; 4. pet, 5. pri petih, 6. s petimi, petemi. Tako se pregibljejo vsi števniki od „pet“ naprej; samo „sto“ in „tisoč“ se navadno ne pregiblje. Ver stilni števniki kažejo versto, v kateri je kaka oseba ali reč, ter odgovarjajo vprašanjem : koliki, kolika, koliko? n. pr.; pervi, drugi, tretji, četerti, peti . . . Ver stilni števniki sklanjajo se kakor pridevniki. Slov. slovnica. 3 34 Ločilni števniki odgovarjajo vprašanjem: koliker, kolikera, kolikero? n. pr.: edin, dvoji, oboji, troji, čveteri, peteri . , . Ločilni števniki sklanjajo se kakor pri¬ devniki. Množilni števniki kažejo, k olik er en, kolikerna, kolikernb je kaj, n. pr.: dvojen, obojen, trojen, čveteren ali dvojnat, obojnat, trojnat, čveternat . . . Množilni števniki sklanjajo se kakor pri¬ devniki. Delilni števniki kažejo, po koliko je oseb ali reči, n. pr.: po eden, po dva, po enega, po dvoje . . . Družilni števniki kažejo, koliko oseb ali reči je V druščini, n. pr.: sam, samoedin, samodrug .. Družilni števniki pregibljejo se kakor pri¬ devniki. Ponavljavni števniki odgovarjajo vpra¬ šanjem kolikrat? n. pr. : enkrat, dvakrat, velikrat, mnogokrat, pervič, drugič, pervikrat, pervo pot, drugo pot . . . Samostalni števniki obrazijo se iz pri- devnih števnikov, n. pr. : samka ali samica, dvojka, trojka, dvojica, trojica, pol, polovica, tretjina, dvojača, petica, petak, desetak, stotak, desetnik, stotnik, dvojček.,. Nedoločni števniki so samostalniki in pridev¬ niki, n. pr, : sila, množica, truma, trop, mnogi, mnogoteri, malo, dosti, veliko, več, manj, preveč, premalo, precej, obilo . . . 35 Vaje. 1. Zapiši številke s čerkami v teli-le stavkih: V panji je 15 do 20 .tisoč čebel. Čmerljev je 100 do 200 vkup. Muha ima 6, pajk pa 8 nog. 2. Zapiši s čerkami, koliko mesecev ima eno leto, kako se imenuje pervi, kako drugi, tretji, četerti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti mesec, — koliki del enega leta je en mesec, koliki del enega tedna je en dan! 3. Povej in zapiši, s kolikimi zvonovi je delopust zvonilo, s kolikimi persti deržiš pero, s kolikerimi peresi pišemo! 4. Odgovori: Kolikerne hvale so otroci dolžni svojim staršem in učiteljem? Po koliko učencev sedi v eni klopi? Po koliko drevesec je v drevesnici v eni versti vsajenih? Po koliko mladih izvale razne tiče? 5. Povej, kolikrat en teden greš v šolo, kolikrat na dan moliš, kolikrat ješ! 6. Napiši imena vseh posamesnih številk do 50! 7. Napiši imena teh-le drobcev : Y.» Vs> 7« Ve, %, %, Ve, 7io! 8. Napiši imena vseh kovanih in papirnatih denarjev! 9. Postavi tu na mesto čertic primerne števnike: Verujem v — Boga. Imam — oči in ušesi, pa le — usta. Žabe imajo — nog. Ne žali — človeka! človek ima — počutkov. V vročih krajih je — hudih zverin; pri nas je teh le —. Letos štejemo — leto v — stoletji. — goldinarja je pet in dvajset krajcarjev. — metrov je — kilometer. Nobeno drevo ne pade na — mahljej. Zemlja preživlja — stvari. Pravični greši vsak dan —. Pregovor pravi: »Brez — človeka bo lahko semenj«. »— igralcev še — petelina ne redi«. »— psov sne volka«. »Do — gre rado«. »V mlinu se — pove«. »Lažnik — zine, — laže«. »Pridna gospodinja — vogle podpira«. »Hitro začeto je — prijeto«. »Hitro pomagano je po — 3 * 36 pomagano«. »— krivičen krajcar — pravičnih sne«. »Krotkih ovec gre — v hlevec«. »Z — roko daje; z ■— pa jemlje«. » — ljudje — vedo«. 10. Poišči v berilu št. — vse števnike, in od vsakega povej, h kateri versti se šteje! Glagol. Vodila. Kosec kosi. Perica pere. Drevo cvete. Kaj je s travo? Kaj je s perilom? Kaj je z drevesom? Trava je pokošena. Perilo je oprano. Drevo je razcveteno. Besedi »kosi«, »pere«, »cvete«, »pokošeno«, »oprano«, »razcveteno« dopovedujejo, kaj osebe ali reči delajo, ali v katerem stanu je katera. Beseda, ki dopoveduje, kaj oseba ali stvar dela ali terpi, ali v katerem stanu je katera, imenuje se glagol. Koga spoštuješ? Kaj greje zemljo? Spoštujem starše. Solnce greje zemljo. Glagol »spoštujem« prehaja od tebe na starše, glagol »greje« pa od solnca na zemljo. Glagol, kateri kaže tako djanje, ki prehaja na kako drugo osebo ali stvar, je prehajalni glagol. Tisti glagol pa, ki kaže tako djanje, ki ne prehaja na kako drugo osebo ali stvar, je n e- prehajalni glagol, n. pr.: Deček skače. Solnce sije. O hudi uri se bliska, germi in treska. To dela neka moč, tretja oseba, ki se ne imenuje. 37 Glagoli, ki se rabijo samo v tretji edinji osebi, so brezosebni glagoli. Vozim se. Bojiš se. Varuje se. Jaz se vozim. Ti se bojiš. On se varuje. Djanje «vozim se«, »bojim se«, »varujem se«, povrača se na osebo, katera kaj dela ali kaj terpi. Glagoli, ki naznanjajo kako povračilo djanje, so povračalni glagoli, in imajo naj večkrat pri sebi povračalni zaimek „se“. Dodelam. Usedem se. Slečem se. Uležem se. Djanje, ki ga naznanjajo glagoli, »dodelam«, »usedem«, »slečem«, »uležem«, se ravno zverši ali dokonča. Glagoli, ki naznanjajo doveršenje ali konec kakega djanja ali stanja, so doveršni glagoli. Delam. Sedam, Slačiš se. Ulegaš se. Djanje, ki ga naznanjajo glagoli »delam«, »sedam«, »slačim«, »ulegam«, terpi več časa. Glagoli, ki naznanjajo terpeče djanje ali stanje, so nedoveršni glagoli. Glagoli so tedaj prehajalni, neprehajalni, brezosebni, povračalni, doveršni in nedoveršni. Pišem, pišeš, piše; piševa, pišeta, pišeta; pišemo, pišete, pišejo. Glagol se spreminja ali sprega po osebah in številih. Sedaj, govorite, pišete. To djanje se godi ravno sedaj; ta glagola sta v sedanjem času. Sedanji čas ali sedanjik naznanja to, kar se sedaj godi. 38 Jutri bodete številih in brali. To djanje se bode še le godilo; ti glagoli so v pri¬ hodnjem času. Prihodnji čas ali prihodnjik naznanja to, kar se bo še le godilo. Včeraj ste pobirali in nosili. To djanje se je že zgodilo; ta glagola sta v pre¬ teklem času. Pretekli čas naznanja, kar se je že zgodilo. Kakor so vam bili starši naročili, tako ste storili. Eno djanje se je zgodilo pred, potem še le drugo; uni glagol je v predpreteklem času. Predpretekli čas naznanja, da se je kaj že pred zgodilo, potem še le drugo. Glagol se spreminja ali sprega po časih in sicer po sedanjem, prihodnjem, preteklem in pred¬ preteklem času. Deček je. To djanje se naznanja naravnost ali določno; ta glagol je v določnem naklonu. Določni naklon naznanja naravnost, kaj kdo dela, ali kaj se godi. Deček bi jedel, ko bi kaj imel. To djanje se naznanja kot negotovo in pogojno; ta glagol je v pogojnem naklonu. Pogojni naklon naznanja negotovo in po¬ gojno, kaj kdo dela, ali kaj se godi. Trudni naj počiva! To djanje nekaj želi ali vošči; ta glagol je v že¬ lel ne m naklonu. Žel el ni naklon naznanja, da se kaj želi ali vošči. 39 Počivaj, če si truden! To djanje nekaj veleva; ta glagol je v velelnem naklonu. V e le ln i naklon naznanja, da se kaj ve¬ leva, opominja, ali tudi prepoveduje. Pregovor pravi: »Dajati je slajše, kot jemati«. To djanje se ne ozira ali ne kaže na nobeno osebo; ta glagola sta v nedoločnem naklonu, in sta nedoločnika. Nedoločnik naznanja djanje, ki se ne ozira na nobeno osebo ali stvar. Se grem učit. To djanje nekaj namerja; ta glagol je v namenilnem naklonu, in je namenilnik. Namenilnik naznanja djanje, ki se na¬ merja. Namenilnik je podoben nedoločniku brez končnice i, in se rabi pri glagolih, ki kažejo kako premikanje. Učenci stoje bero; so stoječi. Otrok oprimši hodi. Ne bodi pozabljen! To djanje naznanja, kako se kaj godi, ali kakošna je kaka reč; ti glagoli so deležniki. Deležnik naznanja, kako se kaj godi, ali kakošna je kaka reč. Postopanje in pohajkovanje prinese pomanjkanje. Ta imena so izpeljana iz glagolov »postopati«, »po¬ hajkovati«, »manjkati«. Glagol v podobi samostalnika imenuje se glagolni samostalnik ali glagolnik. Glagolniki so srednjega spola, in se rabijo naj več v ednini. 40 Učitelj vpraša; učenec je vprašan. Pervo djanje naznanja, da oseba, o kateri se govori, sama dela; drugo djanje pa kaže, da se z osebo nekaj godi. Pervi glagol je v tvorni ali djavni, drugi v terpevni obliki. Tvorna oblika kaže, da oseba ali reč, o kateri se govori, sama kaj dela. Terpevna oblika kaže, da se z osebo ali rečjo kaj godi, ali da oseba ali reč kaj terpi. Glagol se izpreminja ali sprega po obliki. Glagol se tedaj v vsem vkup izpreminja ali sprega po osebah, številih, časih, naklonih in po obliki. Sedanji in prihodnji čas, velelni naklon, deležnik sedanjega in preteklega časa v tvorni in terpevni obliki, glagolnik, nedoločnik in na¬ menilnik niso zloženi, in so n e z 1 o ž e n a obra¬ zila. Pretekli čas, pogojni, želelni in želelno- pogojni naklon so zložena obrazila. Šest verst glagolov. Pri spregi se glagoli razdeljujejo v šest verst, in sicer I. verst a obsega glagole, kateri svoje pregibne pri¬ rastke pristavljajo k čistemu deblu, n. pr.: nes-ti, pas-ti, pi-ti. Ta versta pa se deli zopet v s e d e m razredov. 41 P e r v i razred obsega tiste glagole, katerih deblo se končava na d ali t 5 n. pr.: god-em, plet-em. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. pletem, 2. pleteš, 3. plete. Za moški spol. pleteva, pleteta, pleteta, Dvojina. 1. 2 . 3. Množina. Za ženski in srednji spol. pleteve (vi), pletete (ti), pletete (ti). 1 . 2 . 3. pletemo, pletete, pleto, pletejo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. pleti, 3. pleti. Za moild spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. pletiva, pletive (vi), 2. pletita, pletite (ti). 3. — — Množina. 1. pletimo, 2. pletite, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. plete. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. pletoč, pletoča, pletoče. 42 Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. preteklega časa v tvorni obliki: I. pletši, pletša, pletšž, II. pletel, pletla, pletlo, v terpevni obliki: pleten, pletena, pleteno. Glagolnik: pletenje. Nedoločnik: plesti. Namenilnik: plest. Drugi razred obsega tiste glagole, katerih deblo ima končnika S ali g, n. pr. : nes-em, griz-em. Spregajo se kakor glagoli pervega razreda, samo v nedoločniku se z rad izpreminja v S, n. pr.: gristi. Tretji razred obsega tiste glagole, katerih deblo ima končnike Ib , p , y ? n. pr.: skub-em, sop-em, plev-em. Spregajo se kakor glagoli pervega razreda; pri končnikih Ib in p v nedoločniku vstavlja se Sj n. pr.: sknbsti, sopsti. č e t e r t i razred obsega tiste glagole, katerih deblo ima končnika g ali k, n. pr.: strig-strižem, tek - tečem. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. strižem, 2, strižeš, 3. striže. Za moški spol. Za ženski in srednji spol* Dvojina. 1. striževa, striže ve (vi), 2. strižeta, strižete (ti), 3. strižeta, strižete (ti). Množina. 1. strižemo, 2. strižete, 3. strižejo. 43 Velelni naklon. Ednina, 1. — 2. strizi, 3. strizi. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. 2 . 3. Množin a. striziva, strizita, strizive (vi), strizite (ti), 1 . 2 . 3. strizimo, strizite, Deležnik sedanjega časa I. — Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. strigoč (—žeč), strigoča, strigoče, preteklega časa strigši, strigša, strigše, strigel, strigla, striglo, strižen, strižena, striženo, striženje, striči, strič. v tvorni obliki: I, II. v terpevni obliki: Glagelnik: Nedoločnik: Namenilnik: Peti razred obsega tiste glagole, katerih deblo ima končnika lil ali 11 , n. pr.; žm-em, pn-em. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. pnem, 2. pneš, 3. pne. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. pneva, pne ve (vi), 2. pneta, pnete (ti), 3. pneta, pnete (ti). 44 Množina. 1. pnemo, 2. pnete, 3. pnd, pnejo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. pni, 3. pni. Za moški spol. Za zenski in srednji spol. Dvojina. 1. pniva, pni ve, 2. pnita, pnite, 3. — — Množina. 1. pnimo, 2. pnite, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. pne. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Šesti razred obsega tiste glagole, katerih deblo ima končnika 1 ali r, n.pr.: mel(j)-em, zr-em. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. zrem, 2. zreš, 3. zre. 45 Velelni naklon, Ednina. 1. — 2. zri, 3. zri. Za moški spol. Dvoj in a. Množina. 1 . 2 . 3. Za ženski in srednji spol. zriva, zrive (vi), zrita, zrite (ti), sedanjega časa .* I. 1. zri mo, 2. zrite, 3. — Deležnik zre. Sedmi razred obsega tiste glagole, katerih deblo se končava s samoglasnikom, n. pr.: zna-m, de-m, bi-jem, ču-jem. 46 Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. bijem, 2. biješ, 3. bije. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. bijeva, bijeve (vi), 2. bijeta, bijete (ti), 3. bijeta, bijete (ti). Množina. 1. bijemo, 3. bijete, 3. bijejo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. bij, 3. bij. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. bijva, bijve (vi), 2. bijta, bijte (ti), Množina. 1. bijmo, 2. bijte, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. bije. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. 47 II. v er s ta obsega tiste glagole, kateri pristavljajo k deblu naj pred zlog ni (no), in k temu še le pregibne prirastke, n. pr.: merk-niti, dvig-niti. Ti glagoli so naj več d o ver sni glagoli. Spregajo se vsi tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. dvignem (venem), 2. dvigneš, 3. dvigne. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. dvigneva, dvigneve (vi), 2. dvigneta, dvignete (ti), 3. dvigneta, dvignete (ti). Množina. 1. dvignemo, 2. dvignete, 3. dvignejo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. dvigni, 3. dvigni. Za moški spol. Za ženski in srednji spol . Dvojina. 1. dvigniva, dvignive (vi), 2. dvignita, dvignite (ti), 3. — — Množina. 1. dvignimo, 2. dvignite, 3. — sedanjega časa: Deležnik I. — (vene), 48 Za moški spol. Za ženski in srednji spol. II. — (venoč), (venoča), (venoče), preteklega časa v tvorni obliki: I. dvignivši, II. dvignil, dvignila, dvignilo, v terpevni obliki: dvignjen (nen), dvignjena, dvignjeno. Glagolnik: dvignjenje. Nedoločnik: dvigniti. Namenilnik: dvignit. III. versta obsega tiste glagole, kateri pristavljajo k deblu naj pred 6, in k temu še le pregibne prirastke, n. pr.: done-ti, kipe-ti, germe-ti. Ta versta se deli v dva razreda. Pervi razred obsega tiste glagole, kateri imajo pri pre¬ gibanji še samo deblo. Ti-le so: šte, sme, grd, spe, ime. Spregajo se kakor glagoli I. verste sed¬ mega razreda. Drugi razred obsega tiste glagole, čigar deblo se v sedanjem času končava na i in v nedoločniku na 6 . Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. želim, 2. želiš, 3. želi. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. želiva, želive (vi), 2. želita, želite (ti), 3. želita, želite (ti). 49 Množina. 1. želimo, 2. želite, 3. žele, želijo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. želi, 3. . želi. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. želiva, želive (vi), 2. želita, želite (ti), 3. —• — Množina. 1. želimo, 2. želite, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. žele, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. IV. ver s ta obsega tiste glagole, kateri pristavljajo k deblu naj pred i, in k temu še le pregibne prirastke, n. pr,: hval-i-m, nos-i-m, sod-i-m. Spregajo se tako-le: k Slov. slovnica. 4 50 Sedanji čas. Ednina. 1. hvalim, 2. hvališ, 3. hvali. Za moški spol. Za zenski in srednji spol. Dvojina. 1. hvaliva, hvalive (vi), 2. hvalita, hvalite (ti), 3. hvalita, hvalite (ti). Množina. 1. hvalimo, 2. hvalite, 3. hvalijo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. hvali, 3. hvali. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. hvaliva, hvalive (vi), 2. hvalita, hvalite (ti), 3. — — Množina. 1. hvalimo, 2. hvalite, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. hvale, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. hvaleč, hvaleča, hvaleče, preteklega časa v tvorni obliki: I. hvalivši, II. hvalil, hvalila, hvalilo, v terpevni obliki: hvaljen, hvaljena, hvaljeno. Glagolnik: hvaljenje. Nedoločnik: hvaliti. Namenilnik: hvalit. 51 V. ver sta obsega tiste glagole, kateri pristavljajo k deblu naj pred a, in k temu še le pregibne prirastke, n. pr.: del-a-m, čuv-a-m, sek-a-m. Ta versta se deli v štiri razrede. P er vi razred obsega tiste glagole, ki ob- deržujejo a po vseh izpremembah. Spregajo se takole: Sedanji čas. Ednina. 1. delam, 2. delaš, 3. dela. Za moški spol. Za zenski in srednji spol. Dvoj ina. Množina. delava, delata, delata, 1. delamo, 2. delate, 3. delajo. delave (vi), delate (ti), delate (ti). Velelni naJclon. Ednina. 1. — 2. delaj, 3. delaj. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. delajva, delajve (vi), 2. delajta, delajte (ti), 3. — — Množina. 1. delajmo, 2. delajte, 3. — 4 * 52 Deležnik sedanjega časa: I. delaje, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Namenilnik: delat. Drugi razred obsega tiste glagole, katerih deblo se v sedanjem času končava na i, v nedo¬ ločniku pa na a, n. pr.: pisi-pišem, pis-a-ti. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. pišem, 2. pišeš, 3. piše. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. piševa, 2. pišeta, 3. pišeta, Množina. 1. pišemo, 2. pišete, 3. pišejo. piševe (vi), pišete (ti), pišete (ti). Velelni naklon. 1 . — 2. piši, 3. piši. Ednina. 53 sedanjega časa: I. pis-aje (piše'), Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Tretji razred obsega tiste glagole, katerih deblo se v nedoločniku končava na a, v sedanjem času pa naj raji na kak povikšan soglasnik, n. pr.: brati, berem; prati, perem. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. berem, 2. bereš, 3. bere. Za moški spol. Dvojina. 1. bereva, 2. bereta, 3. bereta, Za ženski in srednji spol. bereve (vi), berete (ti), berete (ti). 54 sedanjega časa: I. bere, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. H. beroč, beroča, beroče, preteklega časa v tvorni obliki: I. bralši, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. bral, brala, bralo, v terpevni obliki: bran, brana, brano. Glagolnik: branje. Nedoločnik: brati. Namenilnik: brat. če te rti razred obsega tiste glagole, čigar deblo se v nedoločniku končava na a, v seda¬ njem času pa na samoglasnik, n. pr.: seja-ti, seje, kova-ti, kuje. Spregajo se tako-le: Sedanji čas. 1. sejem, 2. seješ, 3. seje. Ednina. 5 $ Za moški spol. Dvojina. 1. sejeva, 2. sejeta, 3. sejeta, Množina. 1. sejemo, 2. sejete, 3. sejejo. Za ženski in srednji spol. sejeve (vi), sejete (ti), sejete (ti). Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. sej, 3. sej. Za Dvojina. Množina. moški spol. Za ženski in srednji spol. 1. sejva, sejve (vi), 2. sejta, sejte (ti), 3. — — 1. sejmo, 2. sejte, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. seje, sejaje, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. obsega tiste glagole, kateri pristavljajo k deblu naj pred o v a, ali po č, j, š, šč, in ž e v a, in k temu še le pregibne prirastke, n. pr.: kup-ova-ti, kralj-eva-ti. 56 Spregajo se tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. kupujem, 2. kupuješ. 3. kupuje. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. kupujeva, kupujeve (vi), 2. kupujeta, kupujete (ti), 3. kupujeta, kupujete (ti). Množina. 1. kupujemo, 2. kupujete, 3. kupujejo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. ' kupuj, 3. kupuj. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. kupujva, kupuj ve (vi), 2. kupujta, kupujte (ti), 3. — — Množina. 1. kupuj mo, 2. kupujte, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. kupuje, kupovaje, Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. kupujoč, kupujoča, kupujoče, preteklega časa v tvorni obliki: I. — II. kupoval, kupovala, kupovalo, v terpevni obliki: kupovan, kupovana, kupovano. Glagolnik: kupovanje. Nedolččnik: kupovati. Namenilnik: kupovat. 57 Posebna sprega. Posebno spregajo se glagoli: dati, jesti, vedeti, iti, hoteti, imeti, biti, in sicer pervi trije tako-le: Sedanji čas. Ednina. 1. dam, jem, vem; 2. daš, ješ, veš; 3. da, je, ve. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. dava, jeva, veva; dave (vi), jeve (vi), veve (vi); 2. dasta, jesta, vesta; daste(sti), jeste (sti), veste (sti); 3. dasta, jesta, vesta; daste (sti), jeste (sti), veste (sti). Množina. 1. damo, jemo, vemo; 2. daste, jeste, veste; 3. dado, jedo, vedo. Velelni nahlon. Ednina. 1. — 2. daj, jej, vedi; 3. daj, jej, vedi. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. dajva, jejva, vediva; dajve (vi), jejve (vi), vedive (vi), 2. dajta, jejta, vedita; dajte (ti), jejte (ti), vedite (ti); 3. — Množina. 1. dajmo, jejmo, vedimo; 2. dajte, jejte, vedite; 3. — 58 Deležnih sedanjega časa: I. jede, vede; Za moški spol. Za ženski spol. H. jedoč, vedoč; jedoča, vedoča; Za srednji spol. jedoče, vedoče; preteklega časa v tvorni obliki: I. davši, jedši, vedevši; II. dal, dala, dalo; jel, jela, jelo ali jedel, jedla, jedlo; vedel, vedela, vedelo; v terpevni obliki: dan, dana, dano; jeden, jedena, jedeno; veden, vedena, vedeno. Glagolnik: danje, jedenje, vedenje. Nedoločnik:, dati, jesti, vedeti. Namenilnik: dat, jest, vedet. Iti, grem. Sedanji čas. Ednina. 1. idem, grem, gredem; 2. ideš, greš, gredeš; 3. ide, gre, grede.; Za moški spol. Za ženski in srednji spol. D v oj in a. 1. greva, gredeva, ideva; greve(vi), gredeve(vi), ideve (vi); 2. gresta, gredeta, ideta; greste (sti), gredete (ti), idete (ti); 3. gresta, gredeta, ideta; greste (sti), gredete (ti), idete (ti). Množina. 1. gremo, gredemo, idemo; 2. greste, gredete, idete; 3. grejo, gredo, ido, idejo. 59 Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. idi, 3. idi. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina, 1. idiva, idive (vi), 2. idita, idite (ti), Množina. 1. idimo, 2. idite, 3. — Deležnik sedanjega časa: I. grede, ide; Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. gredoč, idoč; gredoča, idoča; gredoče, idoče; preteklega časa v tvorni obliki: I. (pridši) šedši, šedša, šedše; II. (najdel) šel, šla, šlo; v terpevni obliki: iden, idena, ideno. Glagolnik: idenje (snidenje, najdenje). Nedoločnik: iti. Namenilnik: it. Hoteti, imeti. Sedanji čas. Ednina. 1. hočem, imam ; 2. hočeš, imaš; 3. hoče, ima. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. hočeva, imava; hočeve (vi), imave (vi); 2. hočeta, imata; hočete (ti), imate (ti); 3. hočeta, imata; hočete (ti), imate (ti). 60 3. hoti, imej. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. hotiva imejva; hotive (vi), imejve (vi); . 2. hotita, imejta; hotite (ti), imejte (ti). Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. II. hoteč, imajoč; hoteča, imajoča; hoteče, imajoče; preteklega časa v tvorni obliki: I. — II. hotel, hotela, hotelo ali Pomožnik „l>iti“. Glagol spregati pomaga glagol „biti“, ki se imenuje pomožnik ali pomožni glagol, in se tako - le pregiblje: 61 Nezložena obrazila. Sedanji čas. Dvojina. 1. bodeva, bova; bodeve (vi), bove (vi); 2. bodeta, bota; bodete (ti), bote (ti); 3. bodeta, bota; bodete (ti), bote (ti). Množina. 1. bodemo, bomo; 2. bodete, boste, bote; 3. bodo, bojo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. bodi, 3. bodi. Za moški spol. Za ženski in srednji spol, Dvojina. 1. bodiva, bodive (vi), 2. bodita, bodite (ti), 3. — 62 Množina. 1. bodimo, 2. bodite, 3. — Deležnih. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Zložena obrazila. Pretekli čas. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. 63 želelni naklon. Ednina. 1. naj bodem, bom; 2 . — 3. naj bode, bo. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. naj bodeva, bova; naj bodeve (vi), bove (vi); 2 . — 3. naj bodeta, bosta; naj bodeve (vi), boste (sti). M n oži n a. 1. naj bodemo, bomo; 2 . — 3. -naj bodo. Želelno-joogojni naklon. Za vse tri osebe. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Ednina. naj bi bil, naj bi bila, naj bi bilo. Dvojina. naj bi bila, naj bi bile (i), naj bi bile (i). Množina. naj bi bili, naj bi bile, naj bi bila. Zgled za pregibanje po vseh časih in naklonih. Sedanji čas. Ednina. 1. delam, 2. delaš, 3. dela. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. D voj ina 1. delava, 2. delata, 3. delata, delave (vi), delate (ti), delate (ti). 64 Množina. 1. delamo, 2. delate, 3. delajo. Velelni naklon. Ednina. 1. — 2. delaj, 3. delaj. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. delajva, 2. delajta, 3. naj delata, Množina. 1. delajmo, 2. delajte, 3. naj delajo. delajve (vi), delajte (ti), naj delate (ti). Prihodnji čas. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Ednina. 1. delal, delala, delalo Ibodem; 2. » » » » „1 fhnstel; 3. » » bodete (boste); I bodo. Pretekli čas. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Ednina. 1. delal, delala, delalo (sem; 2. » » > / si ♦ 3. » » s si ; je. 65 Za zenski in srednji spol. Dvojina. 1. delala sva, delale (li)sve(svi); 2. » sta, » ste(sti); 3. » » » » Množina. 1. delali, delale, delala | smo; 2. » » » | ste; 3. » » » ( so. Predpretekli čas. Za moški spol. Za zenski spol. Ednina. 1. dodelal sem bil, dodelala sem bila; 2. » si » » si » 3. » je » •» je » j?« srednji spol. dodelalo sem bilo, » si » » je » Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. dodelala sva bila, dodelale (li) sve (svi) bile (li ); 2. » sta » » ste (sti) » 3. » » » > » » Za moški spol. Za ženski spol. Množina. 1. dodelali smo bili, dodelale smo bile; 2. » ste » » ste » 3. » so » » so » Za srednji spol. dodelala smo bila, » ste » » so » Pogojni naklon sedanjega časa. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Ednina. 1. delal, delala, delalo ( 2. » » » | bi. 3. » » » Slov, slovnica. 5 66 Za moški spol. Za Pogojni naklon ženski spol. Za srednji spol. delale (i), ( » j bi. 5 l delale, delala f » » < bi. » » I preteklega časa. Ednina. Dvojina. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. 1. delal bi bil, delala bi bila, delalo bi bilo; 2 . »»» »»» »»» 3. » » » »»» »»» Za ženski spol. Za srednji spol. 1. delala bi bila, delale (i) bi bile (i); 2. » » » » » » 3, » » » » » » Množina. 1. delali bi bili, delale bi bile, delala bi bila; 2 . » » » » » » » » » 3. » » » »»» »»» Želelni naklon sedanjega časa. Ednina. 1. naj delam, 2 . — 3. naj dela. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Želelni n'aklon preteklega časa. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. Ednina. 1. naj sem delal, naj sem delala, naj sem delalo; 2 . — 3. naj je delal, naj je delala, naj je delalo. 67 Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Dvojina. 1. naj sva delala, naj sve delale (i), naj sve delale(i); 2 ,— 3. naj sta delala, naj ste delale (i), naj ste delale (i). Množina. 1. naj smo delali, naj smo delale, naj smo delala; 2 . — 3. naj so delali, naj so delale, naj so delala. Želelno-pogojni naklon sedanjega časa. Za moški spol. Za ženski spol. Za srednji spol. Ednina. 1. naj bi delal, naj bi delala, naj bi delalo; 2. »»» »» » »»» 3. » » » » » » » » » Za ženski in srednji spol. Dvojina. 1. naj bi delala, naj bi delale (i); 2„ » » » » » ■» 3. » » » » s> y> Množina. 1. naj bi delali, naj bi delale, naj bi delala; 2. » » » » y> » » » » 3 . » » » ?> t> i> » » » Želelno-pogojni naklon preteklega časa. Za moški spol. Za ženski spol. Ednina. 1. naj bi bil delal, naj bi bila delala; 2 . » » » » » » T> 3 » 3. » 3» » » 3» i> r> y> Za srednji spol. naj bi bilo delalo; 3» » 3> 3» » » y> » Dvojina. Množin a. Za moški spol. Za ženski in srednji spol. 1. naj bi bila delala, naj bi bile (i) delale (i); 2 . t> 7> » » y> » » » 3 . » » » t> y> » » 1. naj bi bili delali, 2. » » » » 3. Za ženski spol. naj bi bile delale; » » » » » » » D i> » 5 * 68 Za srednji spol. • naj bi bila delala; s » » » » » » 3 > Deležnik sedanjega časa: I. delaje, Za moški spol. Za zenski spol. Za srednji spol. Vaje. 1. Napiši, kaj delajo oče, mati, hlapec, dekla, mizar, tesar, strugar, zidar, kovač, čevljar, krojač, voznik, čolnar, vertnik, lovec, ribič, rudar, tergovec! Kaj dela pes, konj, osel, krava, vol, ovca, koza, miš, mačka? Kaj dela, reka, potok, veter, kolo, krogla, voz, čoln, dim, zastava, veriga, mlin, slap? Kaj se godi s pečjo? kaj z blagom, kaj s pesmijo? kaj se godi z umazano posodo? kaj s smetmi? kaj s prahom? Kaj dela drevo, listje, setev, sneg, led, solnce, luna? 2. Kdo orje? Kdo sadi? Kdo žanje? Kdo kosi? Kdo mlati? Kdo pase? Kdo hodi? Kdo jezdi? Kdo spi? Kdo počiva? Kdo uka? Kdo zdihuje? Kdo joka? 69 Kdo laja? Kdo poje? Kdo cvili? Kdo cverči? Kdo čivka? Kdo žvergoli? Kdo šumi? Kdo gruli? Kdo pikne? Kdo se levi? Kdo gloda? Kaj buči? Kaj doni? Kaj zvoni? Kaj zvenči? Kaj žvižga? Kaj pokeče (poketa)? Kaj se siplje? Kajperši? Kaj je glajeno? Kaj je nošeno? Kaj je topljeno? Kaj je razbeljeno? Kaj je usterjeno? Kaj je vsejano? Kaj je posekano? Kaj kali? Kaj raste? Kaj cvete? Kaj zeleni? Kaj zori? Kaj tli? Kaj pripeka? Kaj se suši? Kaj vene? Kaj salme? 3. Poišči v teh-le pregovorih glagole, in zapiši posebej prehajalne, neprehajalne, brezosebne in povračalne: Reče, ne poseka. Slepec slepca vodi; oba padeta v jamo. Blago odide, um pride. Bog daja, Bog jemlje. Bog oblači, Bog prevedri. Človek obrača, Bog oberne. Leta visoko, pade globoko. Obljuba dolg dela. Sila kola lomi. Smert pobira, ne izbira. Nesreča ne spi. Jaz jokam, ti poješ. Boli me. Otrok si igra, mož se zanaša. Bedak se smeja, modri premišljuje. Bliska se, germi! Bog govori. 4. Poišči v teh-le pogovorih in pregovorih doveršne in nedoveršne glagole: Oblečem se, obujem se, počešem se, umijem se. On me udari, jaz ga objamem. Lepa pesem nebo odpera, daje veselo serce, tolaži dušo, preganja skerbi. On mi posojuje, jaz mu vračam. Majhen lonec hitro skipi. Človek veliko preterpi. S časom vse mine. 5. Povej, kaj delaš ti! povej svojemu tovarišu, kaj dela! povej, kaj dela kdo drugi! Povej, kaj delata vi dva! povej svojima tovari¬ šema, kaj delata! povej, kaj delata una dva! Povej, kaj delati ve dve! povej svojima tovari¬ šicama, kaj delate! povej, kaj delate uni dve! Povej, kaj delate vi! povej svojim tovarišem, kaj delajo! povej, kaj delajo drugi! 70 6. Napiši, kaj delajo ljudje sedaj na polji, kaj so delali popred, kaj bodo delali pozneje! 7. Povej to-le naj pred v preteklem, potem pa v prihodnjem času: Dan se daljša, noč se krajša. Sneg kopni, led se taja. Travniki zelene. Tiče prihajajo, gnjezdijo, vale, cverče; kukavica kuka, Škerjanec drobni. Čebele rojijo, med nanašajo. Vijolice cvetejo. Drevesa poganjajo. Vertnik koplje, sadi. Kmet orje, seje. Žanjice žanjejo. Mlatiči mlatijo. Otroci se kopljejo. Dan se krajša, noč se daljša. Megle se vlačijo. Dežuje, merzel veter vleče; listje rumeni, vene, spada. Tiče odhajajo. Ljudje spravljajo pridelke. Sneg pade. Vse počiva. 8. Odgovori popolno tem vprašanjem: Kaj je Bog v začetku ustvaril? Kaj je Bog za človeka zasadil? Kaj je Bog rekel zapeljivi kači? kaj Evi? kaj Adamu? Kje je bil odrešenik rojen? Kdaj bode zveličar zopet prišel? 9. Poišči tu glagole, in povej, v katerem času ka¬ žejo djanja: V šolo hodim, se učim, ubogam. Ti se bodeš izbrusil, zlikal. Seljan trebi goščo, obdeluje zemljo. Bode pridelal. Vročina je pritiskala. Ljudje so se potili, cvetice so venele, živina je sence iskala. Drevesa, ki smo jih bili zasadili, so nam usahnila. Ko smo travnik kosili, smo si bili koscev najeli. Smert je ustrelila, ni zgrešila. Kedar bode umeri, bode molčal. 10. Poišči tu glagole, in povej, v katerem naklonu so: Delaj in moli! Mladi, starega spoštuj! Pes tuli, lačen je; jedel bi, ko bi kaj imel. Hlapec naj bi delal, če misli služiti. Stradaj, lenuh! Prijatelj je umeri; naj v miru počiva! 11. Napiši djanja v nedoločniku, ki so tim-le nasprotna: delati, vprašati, sovražiti, škodovati, dajati, od- perati, grajati, povikševati, kupovati, stati, gledati, mi¬ žati, voziti se. 71 12. Kam gre orač? kam sejalec? kam kosec? kam plevica? kam žanjica? kam pastir? kam trudni? 13. Zaznami razne deležnike v naslednjih djanjih: Čez prag stopaje izročam se Bogu. On mi je pripovedoval, jaz sem ga sterme poslušal. Prebiraje dobre spise se vadimo pisati. Stoječ mlin ne ropoče. Molčeči ne dela razpertij. Mimo grede sem ga pozdravil. Leteča muha pikne. Dež se je ulil; delavci, pustivši delo, gredo pod streho. Daj se podučiti, pa tudi posvariti! Slabo drevo bode posekano in v ogenj verženo. Oponošen dar je čern pred Bogom. Pisan travnik me mika. Obdelovana njiva rodi. 14. Izpelji iz teh-le glagolov glagolnike: sopsti, skubsti, bresti, peči, tleči, vleči, sedeti, terpeti, ječati, kričati, kuriti, svariti, motati, pisati, rezati, terkati, zaderževati, darovati, gospodovati, pričakovati, zaničevati, spoštovati! 15. Povej od teh-le djanj vse, kar koli veš: Ko bi v šoli darove dobivali, bi nekateri otroci raji v šolo hodili. Nabirajte si lepih naukov, devljite si jih v serce! Osrečevali, osrečili vas bodo. Učil se bom, dokler bom živel. Stari oče so mi rekli: »Kruh, sol jej, pravico govori!« Ubogal jih bodem. Bolje poslu¬ šati, kakor skušati. Mati so me klicali: »Idi k mizi brat!«. Bral sem; pohvaljeno je bilo moje branje. 16. Povej djanja v vseh mogočih časih in naklonih : Drevo raste. Pes grize. Pevki pojete. Mlinar melje. Pek peče. Brivec brije. Oče mignejo, otroci ubogajo. Solnce blišči. Učenec šteje. Zvon doni. Veter buči. Čebele rojijo. Hibe plavajo. Veverica gloda. Šetava se. Pes liže. Vertavka pleše. Kosec kleplje. Kopljemo. Mlatite. Tarejo. Pestunja ziblje. Ogenj žge. Kovač kuje. Učenec napreduje. Praznujemo. Oče pripovedujejo. Veselite se! Delo je dodelano. 72 Predlog. Vodila. Pesem pravi: »Življenje je cesta čez plan, čez gore«. »Prazno je delo brez sreče z nebes«. Pregovor pravi: »Krava pri gobcu molze«. Besede »čez«, »z«, »pri« se drugim besedam pred¬ lagajo, in kažejo razmere, v katerih so stvari med seboj. Besede, katere se drugim besedam predlagajo, in kažejo razmere', v katerih so osebe ali reči, imenujejo se predlogi ali razmerniki. Predlogi so neločljivi in ločljivi. Neločljivi izgube pomen, če se ločijo od be¬ sede, n. pr.: pre-hvaliti, pro-dajati, vz-digovati. Ločljivi pa tudi sami za se kaj pomenijo, n. pr.: do, iz, nad, ob . . . Krog hiše je drevje. Zraven hiše je vert. Samostalnik s predlogom, je tu v rodilniku. Grem k očetu. Sem bil šel k gospodu. Samostalnik s predlogom je tu v dajalniku.. Skozi vrata hodimo v hišo. Samostalnik s predlogom je tu v tožilniku. Sem bil pri maši. Samostalnik s predlogom je tu v mestniku. S kom govoiaš? Z bratom govorim. S čim govoriš? Z jezikom govorim. Samostalnik s predlogom je til v družilniku. Kam je tič zletel? Tič je zletel na drevo. Samostalnik s predlogom je tu v tožilniku. Kam greš? V gozd grem. Samostalnik s predlogom je tu v tožilniku. 73 Kje si bil? V gozdu sem bil. Samostalnik s predlogom je tic v mestniku. Za dne sem vstal. Samostalnik s predlogom je tii v rodilniku. Za germ se je skril. Samostalnik s predlogom je tu v tožilniku. Za germom je skrit. Samostalnik s predlogom je tu v družilniku. Predlogi devajo svoj samostalnik vselej v kak sklon. Ti-le predlogi devajo svoj samostalnik v rodilnik: brez (bez), do, iz, od, izmed (izmej), izzad, izpod, izpred, izza, bliz (blizo), glede, mimo, okoli, okrog, krog, poleg, prek, razen, zunaj, vštric, takraj, tostran, unkraj, tik, znotraj, više, zraven, dnu, konec (konci), kraj, mestu (namestu), sredi, vpričo, verhi, vsled, zarad, zboga (zbog), za delj, za stran. Predloga „k“ (II) in „proti“ devata svoj samostalnik v dajalnik. „k“ izpreminja se časi v „h“ pri besedah, ki se začenjajo z ostrimi soglasniki: c, k, s, t, n. pr.: Veslar vesla h kraju. Ti-le predlogi devajo svoj samostalnik v tožilnik: čez (črez), skoz, raz, zoper, vz. Predlog „pri“ deva svoj samostalnik v mestnik. Ti-le predlogi devajo na vprašanje »odkod*? svoj samostalnik v rodilnik, na vprašanje „s 74 kom“? ali „s čim“? pa v družilnik: s (so, se), z (ž). Ti-le predlogi devajo na vprašanje „kam“ ? svoj samostalnik v tožilnik, in na vprašanje »kje“? pa v mestnik: na, po, v, ob; „0“ dobiva vselej mestnik. Ti-le predlogi devajo na vprašanje „kam“? svoj samostalnik v tožilnik, in na vprašanje „kje“? pa v družilnik: med (mej), nad, pod, pred. Predlog „za“ deva samostalnik 1. v rodilnik, ki pomenja kak čas ali klic, n. pr.: za večera, za Boga! 2. v tožilnik, kedar pomenja za koliko, na- mestu in kraj na vprašanje „kam“?, n. pr.: koliko si dal za novo knjižico? Sin gre za očeta v boj. Za drevo se je skril; 3. v družilnik, kedar pomenja kraj na vprašanje „kje“?, n. pr.: Za drevesom je skrit. Vaje. 1. Poišči v teh-le pregovorih predloge, in povej, v kateri sklon devajo svoj samostalnik: Bob ob steno meče. Vodo v Savo nosi. Dlako na čvetero cepi. Iz dežja pod kap. Kupil bi ga za otrobi. Mačko h klobasi za varuha. Po vetru plajšč obrača. Pod mernik luč stavi. Z oljem gasi ogenj. S trebuhom za kruhom. On je tič brez perja. Brez glave storjeno je skaženo. Ni planine brez doline. Brez potu ni medu. Gre skoz les, ne vidi dreves. Izpred oči, iz misli. Tik sreče nesreča preži. Kraj suhega tudi surovo gori. Med pravico in krivico ni srede. Lenuh ob setvi malo žanje. 75 2. Stavi tu namesto čertic razmernike: Sava izvira — Gorenjskem — Triglava; teče — Radovljice, Kranja, Šmarijne gore, •— Zalogom, — litijsko dolino —Zagorjem; tu dela mejo — Kranjsko, Štajersko; potem teče — Hervatsko; — Hervatskega se oberne — Gra- nico — Beligradu izliva se — Donavo. Donava pride — nemških dežela, gre — Dunaja — Ogerskem — Turško, izliva se — Černo morje. — Štajerskem teče Mura — Gradca, izteka se — Dravo; Drava pride — Tirolskega — Koroškem, gre ■— Maribora — Hervatsko, izliva se — Donavo. — štajerskih voda ^zlivajo se naravnost — Donavo: Truna, Aniža, Raba, Drava. Aniža teče — Salcburškega — Gornjo Avstrijo — Štajersko; prihajajo — to deželo, odhajaje — nje vije se — soteskami, — srednjem teku vali se — dolini. 3. Sestavi te-le samostalnike, glagole in predloge: Mladost, živeti, brez skerb. Zarad, lenoba, lenuh stradati. K, hud, pes, ne hoditi. Čez, ternje, ne skakati. Skoz, zid, z, glava, ne riniti. Pri, izvir, voda zajemati. S, konj, ne pasti. Z, roke delati, ne igrati. Po, nevihta, solnce, sijati. Ob, hiša, stati, drevje. Človek, ne živeti, ob kruli. O, žetev, kazati se, pridelek. 4. Odgovori popolno tem vprašanjem: Kedaj gre namestu dežja sneg? Kdaj gre toča? Kje so oblaki? Kam teče vsaka reka? Kje leži sneg po zimi? Kdaj imamo potice, kdaj pirhe? Kdaj je bil zveličar rojen (cesar Avgust)? Kdaj se za hleb kruha njiva kupi? 5. Poišči v berilu pod št. — vse predloge, in zapiši, v katerem sklonu so s samostalnikom! Prislov. Vodila. Tukaj so učenci, tam učenke. Besedi „tukaj“, „tam“ znanite kraj, t. j., kje se kaj godi. 76 Jeseni vsa narava umira. Beseda „jeseni“ znani čas, t. j., kdaj se kaj godi. Visoko letal, nizko padel. Besedi „ visoko*, „ nizko* znanite način, t. j., kako se kaj godi. Bog nam pošilja križe zato, da bi nas ponižal. Beseda „zato“ znani vzrok, t. j., zakaj se kaj godi. Besede, ki znanijo kraj, čas, način ali vzrok, imenujejo se prislovi. Vsak pridevnik je tudi prislov, n. pr.: Pastirska piščalka lepo poje. Prislovi na vprašanje „kje“? so: tu, tu-le, tukaj, tam-le, tamkaj, onde, ondukaj, povsodi, drugodi, nekde, kjer (kder), kjerkoli, nikjer, zunaj, doli, gori, zgoraj, notri, iznotra, spredi, spodaj, sredi, zadi, zraven, poleg . . . Prislovi na vprašanje „kam“? so: sem, lesem, semkaj, sem ter tje, sem ter tam, drugam, nikamor, ven, venkaj, nazaj, naprej, strani . . . Prislovi na vprašanje „kod“? so: tod, le- tod, tod-le, todkaj, od tod, dotle, ondot, dru¬ god, kod, nekod, koder koli, nikod . . . Prislovi na vprašanje „kdaj“? so: sedaj, (zdaj), zdajci, danes (denes), nocoj, s pomladi (spomlad), jeseni (jesen), jutri, letos, precej, skoro, kmalu, novič, drugoč, potem, še le, drevi, nekdaj, že (vže), tedaj, ondaj, včeraj, davi, sinoči, dan danes, lani, davno, zjutraj, zvečer, pozno, sicer, obsore, obkore, obtore, dosle, dotle, potlej, dokle, odkle. 77 Prislovi na vprašanje „kolikrat“? „dokle“? so: tolikokrat, tolikrat, dostikrat, malokrat, redko, obojič, trojič, neprenehoma, neprestano, zderžema, vekoma, vekomaj, zmirom, zmiraj, zmir, vsegdar, vselej, zopet, spet, največ, vedno, z nova. Prislovi na vprašanj e „ k o 1 i k o “ ? so: toliko, enoliko, nekaj, nič, kolikor koli, dosti, zadosti, dovolj, jako, zelo, silno, močno, vele, komaj, toliko da, le, prav, precej, premalo , preveč, vsaj, zgol . . . Prislovi na vprašanje „kako“? so: tako, takisto, enako, nikako, nikakor, inako, inače, drugače, bolj, mari, nalašč, zastonj, napak, na ravnost, narazno, na dvoje, na robe, nenadoma hitro, naglo, berzo, počasi, posebej, posebno, samotež, skrivaj, tikoma, vedoma, vidoma, vkup, skup, skupaj, všeč, po godi, zaporedoma, vznak, ceno . . . Prislovi na vprašanje „zakaj“? so: zato, torej, zatorej, tedaj, za tega delj ... Terdilni prislovi: da, kaj pa, kako pak, to je, to je da, to se ve, vsekako, gotovo, pač da, pač je res, res . . . Nikavni prislovi so: ne, nikar, nikakor . . . Dvomljivi prislovi so: blez, blezo, boje da, neki, neki da, lehko da, menda, morda, more biti, javaline, težko . . . Pojasnilni prislovi so: s kratka, zlasti, prav za prav, sploh, v obče . . . 78 Vaje. 1. Povej in zapiši: Kje je Bog? Kam se megla vzdviguje? Kdaj drevesa cveto? Kdaj listje rumeni? Kdaj molimo čez dan? Kolikrat tresi na zemljo? Dokle bo naša duša živela? Koliko blaga bode človek sabo na uni svet nesel? Kako teče železni hlapon? Kako tes- govci prodajajo? Zakaj kmet seje? Zakaj se učenec uči? 2. Poišči tu prislove, in povej, katerim vprašanjem odgovarjajo in kako se imenujejo: Mnogo ljudi je na svetu, pa malo jih je zelo modrih. Vedno moramo iti naprej, ne nazaj. Koder koli solnce sije, naj prijaznost klije! Zjutraj lehko delamo. Gotovo da! Tu nas vse kmalu mine. Tu sejemo, tamkaj bodemo želi. Kikar preveč ne navezujmo serca na prazne reči! Veliko imaš še katerikrat, a dosti nikoli. Morda misliš večno živeti? 3. Poišči v berilu št. — vse prislove, in povej o njih vse, kar koli veš! Veznik. Vodila. Zlato in srebro je žlahtna ruda. Čerta je ravna, ali kriva, Škerjanec je nekaj zernje, nekaj žuželke. Sin je veči, nego oče. Voda pogasi ogenj, olje pa po- vekša plamen. Besedice „in“, „ali“, „nekaj“, „nego“, „pa“ vežejo besede. Imenujejo se vezniki. Vezniki so besedice, katere vežejo posamne besede in cele misli. Vezniki so vezalni, protilni in ločilni, ter- dilni in sklepalni, potem krajevni in časovni, načinni in vzročni. 79 Ve žalni vezniki so: i, in, ino, pa, ter, tudi, ne le—ampak tudi, ne—ne, ni—ni, niti —niti, tako—kakor’ dalje, potem, potlej, k temu, na to, verh tega, naposled, časi—časi, nekaj— nekaj, nekoliko—nekoliko, zdaj—zdaj, sedaj—- sedaj, kakor, kot, namreč, zlasti, posebno, sosebno, češ . . . Protilni in ločilni so: a, ali, no, pa, pak, toda, le, samo, samo da, vendar, vendar le, ne—ampak, ne—nego, ne—temuč, nikar, bodi —bodi, bodi si—bodi si . . . Terdilni in sklepalni vezniki so: saj (vsaj, sej), sicer, drugače, inako, kajti, zato, zatorej, torej, zarad tega, za tega delj, tedaj, takisto, vsled tega . . . Krajevni in časovni vezniki so: kjer, kjer¬ koli, kamor, kamor koli, kader, kedar, dokler, do kar, kar, ka, odkar, predno, kakor, čim, s čim . . . Načinni vezniki so: kakor—tako, kolikor— toliko, čim—tem . . . Vzročni vezniki so: ko, ker, če, ako, samo, da, da le, naj—si, dasi, dasitudi, ako tudi, če tudi . . . Vaje. 1. Poišči tu veznike, in povej kako se imenujejo: Zdrava lica so bela in rudeča, kakor mleko in kri. On lepo piše od konca do kraja. Skerbi za zdravje, toda ne mehkuži se! Ne delaj zavoljo dobička 1 Eoka roko umiva, lice pa obedve. Ako ni lepo, saj tudi ni drago, le povej vsega, kar veš! Čednost bolj lepša, kakor zlato 80 in srebro. Manj ko govoriš, toliko več poslušaj! Varčnost in dobrodelnost se vjemate; ali skopost dela kamnito'serce. Pridni ne umerje od glada; kajti pridnemu pogleda sicer glad skozi okno; toda v hišo mu ne pride. Ako ne teče, pa kaplje. 2. Postavi tu namestu čertic primerne veznike: Bog je večen; — je vselej bil, je — bo vselej. Bog je vsegaveden; — ve vse, — naše nar skrivnejše misli. Tiče nam koristijo, — jih nikar ne preganjajte! Lito železo je mehkeje — jeklo, — se da piliti — vertati. Vsi sesalci imajo rudečo, toplo kri — dihajo s pljuči; kit ima — toplo kri — diha s pljuči, — je — sesalec. Eibe ne dihaje s pljuči, — s škergami. 3. Prepiši — povest iz berila, in podčertaj vse veznike! Medmet. Vodila. Pastirji so šli domov, in so ukali: „Ju, ju, ju!“ Deček je padel, in je zavpil: „Ojoj“! Deklica se je spekla, in je zavpila: „As!“ Oče so mlatičem djali: „Nujte, nujte! 11 Mlatiči so udarili: „pik! pok; pika! pok!“ Besedice „ju!“ „ojoj! „as“, „nujte“, „pik! pok!“ naznanjajo občutke in posnemajo glasove. Besedice, ki naznanjajo občutke ali posne¬ majo kake glasove, imenujejo se medmeti. Medmeti za občutke so: veseli glasovi: ha, ha! ala! ju! juhuhu ! hopsasa! hajsasa! blagor! žalostni glasovi: ah! oh! uh! oj! joj! ojoj! gorje! 81 čudilni glasovi: o! da te! da te vendar! kaj še! nepričakovalni glasovi: hoho! ne pa! vendar ne! prederta reč! podbudni glasovi: nujte! udri! primi! derži! klicni, tihi glasovi: st! pst! i nu! čaj! čajte! slišiš! ne! nikar! bolečniglasovi: as! asa! oh! oh prejoh! joj! prejoj! nepovoljni glasovi: ba! pej! pej te bodi! Voščila so: Z Bogom! Zdrav ostani! Bog daj! Bog^ ne daj! Bog daj dobro srečo! Bog te sprimi! Živio! Slava! Glasovi, s katerimi živali kličemo, odganjamo ali zavračamo, so: muc, muc! kec! hej! les! ajs! Posnemalni glasovi so: pik pok! lop! plesk! tresk! terlesk ! Vaje. 1. Kako rečeš, kedar veselo poskočiš? Kako zdihuješ, kedar si žalosten? Kako rečeš, kedar te kaj zaboli? Kako reče učitelj, kedar otroci šume? 2. Kako rečeš, kedar srečaš svojega prijatelja? Kako se poslovljaš od njega? Kako rečeš, kedar prideš k delajočemu človeku? Kako ti delavec odgovarja? 3. Kako kličeš pesa, mačko, kokoši? S katerimi glasovi odganjaš te živali? 4. Kako ropoče v mlinu? Kako žvižga železni lilapon? 5. Prepiši iz berila pesem —, podčertaj medmete, in povej, kakošni glasovi so! Slov. slovnica. 6 82 Drugi del. Stavek. Prosti in zloženi stavek. Vodila. 3^eček je učenec. Deček je vesel. Deček poje. Škerjanec je tiča. Škerjanec je rujav. Škerjanec se vzdviguje. Vijolica je cvetica. Vijolica je modra. Vijolica cvete. Detelja je rastlina. Detelja je zelena. Detelja raste. Detelja je pokošena. O vsaki osebi ali stvari lahko kaj mislimo, govorimo ali pišemo, in sicer to, kaj je, kakošna je, kaj dela ali kaj se z njo godi. Svoje misli in čute razodevamo v stavkih. Stavek je misel, ki jo povemo ali zapišemo. Hlapec dela. Hlapec ne dela. Ali lilapec dela? Hlapec, delaj! Naj bi hlapec delal! Kedar govorimo ali pišemo, vselej kaj pri¬ povedujemo ali terdimo, ali odrekujemo ali zani¬ kamo, ali pa kaj vprašamo, velevamo ali želimo. Svoje misli razodevamo tedej terdilno, ali nikavno, in sicer naznanjevaje ali pripovedovaje, vpraševaje, velevaje ali želevaje. •83 Vsak stavek ima dva glavna dela: osebek in dopovedek. Osebek je oseba ali reč, o kateri govorimo. Dopovedek je to, kar o osebku dopovedujemo. Po osebku vprašamo s vprašanjem „kdo“ ali „kaj?“ Osebek more biti: samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, glagolov nedoločnik ali velelnik, in tudi vsaka druga beseda, če se o njej kaj pri¬ poveduje. Včasi je pa osebek tudi skrit v dopovedku, n. pr.: Beri! piši! Hvalijo ga (ljudje). Dopovedek more biti: samostalnik, pridev¬ nik, ali glagol. Stavek, kateri ima le osebek in dopovedek, imenuje se gol stavek. Deček je priden učenec. Zdrav deček je vesel! Deček poje pesmi. Škerjanec je poljska tiča. Poljski škeijanec je rujav. Škerjanec se v kvišku vzdviguje. Vijolica je dišeča cvetica. Cveteča vijolica je modra. Vijolica cvete s pomladi. Detelja je koristna rastlina. Detelja raste na polji. Zrela detelja na polji je pokošena. V teh stavkih imata osebek in dopovedek še druge besede, ki jih pojasnujejo, ali dopolnujejo. Stavek, kateri ima mimo osebka in dopo- vedka še druge besede, katere osebek ali dopo¬ vedek, ali pa oba pojasnujejo ali dopolnujejo, imenuje se razširjen ali izobražen stavek. Gol, ali razširjen stavek je prost stavek. 6 * 84 Kokoš vodo pije, in na Boga gleda. Dela je dovelj, a delavcev manjka. Počakaj, sej nisi voda! Kogar kača piči, boji se zvite vervi. Greli stori, da človek pozabi na Boga. Star pregovor pravi: Česar se Anžek nauči, to tudi Anže zna. Ni vse zlato, kar se sveti. Vsaka tiča rada leti tje, kjer se je izvalila. Dokler je drevce mlado, ga lehko pripogneš. Kakor si boš postlal, tako bodeš ležal. Nič na svetu ni tako skrito, da bi ne postalo očito. Ko bi spoznali, kaj je čas, dobro bi ga obračali. Tu se združita dva ali več stavkov v eno celoto. Ako se združita dva ali več prostih stavkov veno celoto, izobrazi se združen ali zložen stavek. Ako ima v združenih stavkih vsak stavek sam o sebi svoj popolni pomen, imenuje se taka celota priredno-zložen stavek ali priredj e. Ako pa ima v združenih stavkih le en sam stavek poglavitno misel, drugi stavki pa ga le pojasnujejo ali dopolnujejo, imenuje se taka ce¬ lota podredno-zložen stavek ali podredje. Stavek, ki obsega poglavitno misel, je glavni stavek; stavki pa, ki dele glavnega stavka le pojasnujejo ali dopolnujejo, so po¬ stranski ali odvisni stavki. Glavni stavki med seboj, pa tudi glavni stavki s postranskimi stavki vežejo se naj več z vezniki in zaimki. 85 Prosti pa tudi zloženi stavki nimajo vselej vseh besedi, ki se že po sebi razumevajo, n. pr. : Ves svet (je) oko božje. Navada (je) železna srajca. Bog (bodi z vami)! Dobro jutro! Dober dan (Bog daj)! Vaje. 1. Povej y polnih stavkih, kaj le jablana, bezeg, ajda, lan, vertnica, volčja jagoda, čebela, belouška, gos, kokoš, konj, medved! 2. Povej v polnih stavkih, kakošne so te-le reči: kamen, demant, svinec, sol, glina, kreda, apno, žveplo, ogel, bob, grah, dren, buča, goba, jagoda, jelka, grozdje, klasje, cvetje! 3. Povej v polnih stavkih, kaj dela tesar, vervar, lovec, pes, žaba, riba, tiča! kaj se godi z meglo, s snegom, z žitom, s travo! 4. Povej od vsake teh-le oseb ali reči, kaj so, kakošne so, kaj delajo, ali kaj se z njimi godi: mlinar, petelin, krompir, šota, brana, solnce, zarja! 5. Povej tri terdilne, tri nikavne, tri vprašalne, tri velelne in tri želelne stavke! 6. Povej tri stavke, v katerih bode osebek samo¬ stalnik, tri, v katerih bode osebek pridevnik, tri, v katerih bode osebek števnik in tri, v katerih bode osebek glagolov nedoločnik ali velelnik! 7. Postavi tu namesto čertic primerna pojasnila, ali dopolnila: — učenec zasluži —. — veja se zlomi. — lasje so slava. Cekin je — denar. Zlato je — ruda. — voda je — pijača. —voda je slana. — Mizar dela —. Tkalec tke —. Žena beli —. Pošteni se ne sramuje —. Pestunja varuje —. Vetrovi čistijo —. — otroci spoštujejo — —. Eibe plavajo —. Budo kopljejo —. Sava 86 izvira —. Sava se izliva —. Sava teče —. Drava dere —. Vrabec sedi —. Podoba visi —. Ne hodi —! Bog ljubi —. Laž ima — noge. Bogastvo — — ne odpravi. Blago se — hvali. Drevo se naslanja —. Človek se naslanja —. 8. Vversti tu gole stavke vkup, razširjene vkup in zložene vkup; pri golih in razširjenih stavkih pa podčertaj osebek in dopovedek, pri zloženih pa glavni stavek: Sosed je umen in marljiv gospodar. Brat je vojak. Hči je vljudna deklica. Tvoj brat je moj tovariš. Ljudje hodijo. Tiče letajo. Živali skačejo. Kače lazijo. Červi se po zemlji plazijo. Živali so človeku koristne. Ne muči živali 1 Vino škoduje otroku. Dober delavec je vreden plačila. Ne verjamemo mu, kdor je lagal. Oči so okna našega telesa. Ne verjami vsega, kar slišiš, in ne pravi vsega, kar veš! Čast je časti vredna. Učenci, učite se pokornim biti! Kokoš vse razberska; enako dela tudi zapravljivka. Vsaka strast popači človeka, posebno pa nevošljivost. Le berž ubogaj; sicer bode druga! Slaba tovaršija te spridi; zatorej ne zahajaj med slabe tovariše! Kar je dobro, to se samo hvali. Dokler je drevo mlado, lehko ga pripogneš. Domovina je kraj, kjer je naša zibel tekla. Nič ni na tem, kako dolgo kdo živi, temuč je le na tem, kako je živel. Množno - zloženi stavek. Vodila. Živenje naše je sejanje, pri katerem se poleniti ne smemo, ker čas po bliskovo leti, in vemo, da, kdor je len ob setvi, malo žanje. Na tvojo besedo, o kmetovalec! zraste za hišo, kjer je robida rastla, orehovo drevo, da se ti v njegovi senci otroci igrajo; na tvojo besedo ti tern rodi hruško, 87 jabelko se ti debeli na lesniki, in pridelana kapljica vinca te veselo poživlja. Tii je več stavkov združenih v večo celoto, zato da se misel lepše izreka in izobražuje. Ako se naj manj trije ali več rekov združi v večo celoto, imenujemo jo mnogo-zloženi stavek. Vaje. Združi te-le posamezne stavke v primerno večo celoto: Zjutraj ideš z novo močjo na delo svojega poklica. Gorki znoj ti stoji po čelu. Spominjaj se, da delaš njemu, ki te tako skerbno ohranuje. Spominjaj se, da služiš Bogu, ko služiš ljudem. Žalosten si. Nadloge te tarejo. Tvoja pamet ti ne pomaga. Tvoja volja ti ne pomaga. Ne toži nikomur žalosti! Toži tistemu, ki ti more pomagati! Strah nas je groba. Čudno nam je pri sercu, ko vidimo pokop. Misel na grob je zdrava. Misel na grob nas uči ponižnosti. Besedni red. Vodila. Versta ali red, po katerem se verste besede v stavku, imenuje se besedni red. V prostem stavku stoji navadno osebek na pervem, dopovedek pa na drugem mestu; spona ali vez pa se devlje med osebek in dopovedek. Kedar je osebek v dopovedku skrit, pride dopovedek na pervo mesto. 88 V razširjenih stavkih stoje pojasnila sploh pri pojasnjenih besedah, pred njimi, ali za njimi. V vprašalnih stavkih se vprašalni členek devlje tik za glagol, s katerim se vpraša, n. pr.: Je li to resnica? Breznaglasne besedice n. pr.: sem, si, je, me, te, se, ga, mi, ti . . . navadno ne začenjajo stavka. V zloženem stavku stoji naj več glavni stavek pred postranskimi stavki. Postranski stavki stoje precej za tisto be¬ sedo, katero pojasnujejo ali dopolnujejo. Vaja. ^ Vredi besede in stavke v naslednji povesti: Hrast in terst. Hrast bahati se s svojo terdnostjo in stanovitnostjo; terstu očitati njegovo slabost, pred vsakim vetrom tresti in uklanjati se. Terst zaničevanje terpeti pohlevno, in molčati. Kmalu potem vihar velik vstati; hrast se ne da ušibifi, vihar prelomiti ga in podreti; terst priklanjati ponižno, vstati zopet hitro. Terdovratnost in svojeglavnost ne obstanka imeti, ponižnost in poterpežljivost veljati. 89 Tretji del. Pravopisje. 2P ravopisje nas uči besede s pravimi čerkami pisati, in jih na koncu verst prav deliti in prave ločila ali prepone staviti. Splošna vodila. 1. Piši, kakor se besede dobro izgovarjajo in izpeljujejo! 2. Kolikor zlogov ima kaka beseda, toliko ima tudi samoglasnikov. 3. Na koncu besede se piše tisti terdi ali mehki soglasnik, kateri se sliši, če sebeseda podaljša, n. pr. : sneg - snega, obraz - obraza, mož - moža. 4. lj se piše: a) za h, 111, p, Vj n. pr.: ljubljenec, sprem¬ ljevalec, konoplja, mravlja; b) v končnicah: ljam, ljem, Ijen, ljiv, n. pr.: mahljam, gibljem, ljubljen, dobrotljiv; c) v nekaterih drugih besedah, n. pr.: ključ, ljud, ljub . . . 90 Velike čerke. Velike čerke pišemo: J. v začetku govora; 2. za piko, klicajem in vprašanjem, kedar sklepata stavkovo misel; 3. za dvopičjem, kedar svoje lastne ali besede koga drugega neizpremenjene zapišemo, n. pr: Kristus nas uči: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe!« 4. iz početka vsake verste v pesmih, n. pr.: Jablane, hruške In druge čepe Cepi v mladosti Za stare zobe! 5. pri lastnih imenih; 6. včasi tudi v pismih pri zaimkih, s kate¬ rimi nagovarjamo osebo, kateri pišemo. Razzlogo vanje. Večkrat se primeri, da se mora beseda na koncu verste razdeliti. Tu velja: 1. zlogi naj se ločijo v pisavi tako, kakor v govorjenji; 2. izpeljane ali sestavljene besede naj se razzlogujejo tako, kakor so izpeljane ali sestavljene, n. pr.: ko-lo-vrat, ob-last, po-mlad; 91 3. soglasnik med dvema samoglasmkoma jemlje se k naslednjemu zlogu, n. pr.: ro-ka, no-ga, no-ga-vi-ca; 4. kedar sta med dvema samoglasr : koma dva ali več soglasnikov, jemlje se pervi ali perva dva k pervemu, drugi k drugemu zlogu, [i. pr.: mer-va, soln-ce,- 5. lj in nj se ne ločita. 6. Neločljivi so navadno tudi tisti soglas¬ niki, s katerimi se navadno besede začenjajo, n. pr.: sl-slama, skr-skrinja, gl-glava . . . Ločila ali prepone. Ločila ali prepone so znamenja, katera pri pisanji stavimo: 1. da ločimo ali prepenjamo besede od be¬ sede in stavek od stavka; 2. da kažemo, kedaj in kako je treba pri branji glas povzdvigovati ali z glasom odjenjevati, in kedaj in koliko se mora pri branji oddahniti; 3. da je pisanje bolj razumevno. Ločila ali prepone so: 1. Pika (.), katera se stavi a) na koncu popolnoma končanega govora; b) za posameznimi naslovi ali izrazi; 92 c) za verstilnimi števniki, če se s številko pišejo, n. pr.: Mi živimo v 19. (v devetnajstem) stoletji. Cesar Franc Jožefi, (pervi). V Ljubljani 1. prosinca 1877. 1.; d) pri okrajšanih besedah, to je, po eni ali po več čerkah, ki se stavijo namestu cele besede, n. pr: g. (gospod), gold. (goldinar), i. t. d. (in tako dalje). Pri piki se naj dalje oddahne. 2. Vprašaj (?), kateri se stavi a) na koncu vprašalnega stavka, n. pr.: Kdo je vse ustvaril ? Ktere so naj imenitnejše stvari božje ? b) pri posamnih vprašalnih zaimkih, n. pr.: Umerli bomo; toda kdaj? in kje? ne vemo. Pri vprašaju se glas povzdvigne. 3. Klicaj (!), kateri se stavi a) na koncu stavka, kedar pomenja klicanje, čudenje, ukaz ali prošnjo, n. pr.: Vpil sem za njim: Janez! Janez! Glej ga! Ne hodi v vodo! b) pri posameznih besedah, kedar pomenjajo klicanje in tudi pri nekaterih napisih v listih i. t. d., n. pr.: Stoj! Tiho! Pomagaj! Ljubi prijatelj! c) za medmeti, kedar sami za se stoje, n. pr.: Oh! Gorje! Ako pa se kak stavek začenja z medmetom, se pa pri medmetu stavi vejica, in še le na koncu stavka klicaj, n. pr.: Oj , kako srečno živi za¬ dovoljni človek! Tudi pri klicaju se glas povzdvigne. 4. Vejica ali rez (,), katera se stavi a) med naštevane besede brez veznika, n. pr.: Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede; 93 b) med glavne in postranske stavke, n. pr.: Ura, enkrat zamujena, ne pride nobena. Pri vejici se za spoznanje preneha. 5. Podpičje (;), katero se stavi a) med daljšimi priredno-zvezanimi stavki, n. pr.: Mladost živi brez vse skerbi; vsako nedolžno veselje popolnoma vživa; po veselji hrepeni, in išče ga pri svoji enakosti • b) med stavki, ki eden drugega poterjujejo, ali eden drugemu nasprotujejo, n. pr.: Odperta noč in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena prat’ka. Pri podpičju se nekoliko dalje preneha, ka¬ kor pri vejici. 6. Dvopičje (:), katero se stavi a) kedar svoje lastne ali besede koga drugega neizpremenjene zapišemo, in jih pred napovemo, n. pr.: Kristus je rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega! b) kedar se kaj našteva, pojasnuje ali dodaja, n. pr.: Dvoparklježiso: govedo, ovca, koza, serna, jelen. . Vodnik je pel: Ne hčere, ne sina Po meni ne bo; Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. 7. Pomišljaj (—j, kateri se stavi, kedar se kaka beseda ali kak rek zamolči, ali pa, če se kaj nepričakovanega pove, n. pr.: Bojim se, da — vendar raji molčim. Trudimo se po sreči in slavi, in dobimo — grob. 9 i 8. Oklepaj (), kateri se stavi, kedar med kak stavek kako besedo ali stavek vtak¬ nemo, da govor bolj pojasnimo, n. pr.: Volčja črešnja (volčja jagoda) je zelo strupena rastlina. Vsaka naša telesna in dušna moč (to vsak po sebi lebko čuti) vteijvie se s primerno vajo. 9. Vezaj (— -), kateri se stavi med besede in zloge, ki jih vkup vežemo, n. pr. : Slovensko - nemška slovnica. 10. N a r e k o v a j („ “), kedar hočemo kake besede ali stavke posebno zaznamnjevati, n. pr.: Knjiga: »Drobtinice« je zlata vredna knjiga. Pervo pra¬ vilo vsega kerščanstva je: »Ljubi gospoda, svojega Boga iz vsega svojega serca,. iz vse svoje duše in iz vse svoje misli!« 11. Opuščaj (’), kateri se stavi, kedar se v pisanji kaka čerka opusti, n. pr. : jel’te, da je res. 12. Opominjaj (* f), ki kaže na kako opombo, naj večkrat zdolej pod čerto postavljeno. 13. Enačaj (=), ki kaže, da ste dve reči enaki, n. pr. : nam. = namestu. Kazalo Vvo d Stran. 8 Pervi del. Govorni raz poli. Samostalnik. Spol . Število. Sklon. Sklanjanje . Zaimek. Osebni zaimki. Svojilni zaimki. Kazalni zaimki. Vprašalni zaimki. Oziralni zaimki. Kedoločni zaimki. Pridevnik . Sklanjanje . Stopnjevanje. Števnik . Glagol . Šest verst glagolov .... 5 5 8 10 11 14 20 20 22 . 23 24 25 25 27 28 29 32 36 40 Stran. Predlog. 72 Prislov.75 Veznik.78 Medmet.. . 80 Drugi del. Stavek.82 Prosti in zloženi stavek.82 Mnogo-zloženi stavek . 86 Besedni red.87 Tretji del. Pravopisje.89 Splošna vodila.. 89 Velike Cerke.90 Razzlogovanje.90 Ločila ali prepone.91 - ••OSXSO" - v