BOMBAŽNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI DO LETA 1860
IVAN SLOKAR
Od vseh tekstilnih panog se je v Avstriji
uveljavila kot zadnja bombažna industrija, ker
je bila navezana na uvoz bombaža in je dr-
žavna uprava pod vplivom merkantilističnih
načel pospeševala v prvi vrsti industrije, ki
so predelovale domače surovine. To stališče
je pa postajalo sčasoma nevzdržno spričo raz-
voja bombažne industrije v naprednejših za-
hodnih državah. Dvorni dekret z dne 9. janu-
arja 1786 je odredil, naj se dovolijo tujim
spretnim bombažnim tkalcem, ki bi se prese-
lili v Avstrijo, razen podpore v znesku 100
goldinarjev še druge olajšave glede davkov,
vojaške prostosti in verske tolerance.
Bombažne tovarne so se nato začele usta.-
navljati posebno na Češkem in v Spodnji Av-
striji. Bile so organizirane po sistemu založ-
ništva in so mposlovale veliko število prebi-
valcev s podeželja pri preden ju in tkanju,
medtem ko se je opravljalo le tiskanje tka-
nine in apretura v tovarniških prostorih. Na
Češkem so bombažne tovarne zaposlovale na
ta način leta 1789 pri predenju okoli 24.000,
proti koncu 18. stoletja že 40.000 oseb.'
Na slovenskih tleh se je začela ta industrija
najprej v Trstu, kjer so okoli leta 1780 proiz-
vajale 3 tovarne letno okoli 60.000 funtov
rdeče barvane bombažne preje.^ To je povsem
razumljivo, ker se je bombaž uvažal v Av-
strijo iz Egipta preko Trsta.^
Kmalu so se pojavili tuji tovarnarji, ki so
hoteli izkoriščati cenene podeželske delovne
moči v slovenskih krajih za preden je bomba^
ža. Graška bombaška tovarna je ustanovila
leta 1787 »faktorijo« za predenje bombaža na
Gorenjskem, ki je zalagala z bombažem de-
lovne moči na Bledu, v Radovljici, na Belem
kamnu pri Begunjah in v Podvinu.''
V Celovcu je postavil Alojzij Reyer tovar-
no linona in bombaževine, ki je dobila 13.
avgusta 1795 tovarniški privilegij.^ Razen te-
ga podjetja se omenja v istem času na Koro-
škem še ena tovarna menčestra.*
Razvoj do prave industrije pa je dosegla
bombažna panoga šele v začetku 19. stoletja z
uvedbo predilnih strojev, avtomatičnih sta te v
in tiskanja s pomočjo graviranih bakrenih
plošč.'
Prva bombažna tovarna na slovenskih tleh,
ki je uporabljala predilne stroje, je bila usta-
novljena leta 1826 v Ajdovščni. Postavili so
jo tržaški podjetniki. Predilnica je začela ob-
ratovati leta 1828, barvamica za barvanje
prediva v rdeči barvi leta 1829. Podjetje je
imelo vodno turbino in parni stroj, od leta
1841 naprej celo selfactorje.^
V Ljubljani je postavil mehanično bombaž-
no predilnico Anglež Wiliam Moline, rojen le-
ta 1793 v Londonu. Od leta 1820 naprej se je
udejstvoval na Reki, kjer je ustanovil razne
tovarne. Leta 1830 se je naselil v Ljubljani,
kjer je bil ravnatelj in družbenik sladkorne
rafinerije na Poljanskem nasipu. Leta 1837 je
zaprosil za deželno tovarniško koncesijo za
postavitev bombažne predilnice v Ljubljani,
ki mu je bila odobrena 9. novembra 1837.^
Postavil je predilnico na mestu, kjer je sta-
la prej medtem pogorela prva rafinerijia slad-
korja v Blatni vasi (med današnjo Miklošičevo,
Pražakovo in ulico M. Pijade). Začela
je obratovati leta 1838. Imela je parni stroj
20 H. P., 8 predilnih strojev s 3000 vreteni.
Zaposlovala je 70 do 80 delavcev in 10 do 20
rokodelcev za izdelavo novih strojev. Poleg
tega je imelo v Kamniku barvarnico za bar-
vanje prediva v turškordeči barvi.*" Začetni
obratni kapital je znašal 50.000 goldinarjev'-,
leta 1842 je znašal 75.000 goldinarjev in leta
1846 že 90.000 goldinarjev.^^ Predilnica je iz-
delovala v glavnem prejo do številke 30, za
katere je obstajala po cesarski odločbi z dne
11. aprila 1825 uvozna prepoved, medtem ko
so bile višje številke zaščitene s carino 30
goldinarjev za dunajski cent.'^ S tem je bilo
za prejo do številke 30 inozemska konkuren-
ca popolnoma izključena. Leta 1845 je izde-
lala 447.578 funtov preje in sicer 111.895 fun-
tov preje štev. 1 do 14, 223.788 funtov štev.
16 do 24, in 111.895 funtov štev. 26 do 34.'*
Podjetje je dobro uspevalo. Leta 1840 je od-
prlo svojo lastno prodajno zalogo v mestu in
sicer na Starem trgu št. 164, kateri je sledila
leta 1848 lastna prodajna zaloga na Dunaju.''
Vzporedno s poslovnimi uspehi je narašča-
lo število vreten in zaposlenega delavstva. Le-
1844 je imela 5800, leta 1845 že 9852 vreten.
Leta 1842 je zaposlovala predilnica 150 delav-
cev, katerih število je naraslo do 1845 na 293,
od teh 20 v Kamniku.'^ Delavci so se rekru-
tirali iz najrevnejših slojev ljubljanskega pre-
bivalstva." Za kvalificirana dela pri predil-
nih strojih je imela tovarna tuje moči. Tako
se omenja leta 1840 predilni mojster iz Sak-
sonskega in razen njega še dva Avstrijca pri
predilnih strojih. Predilec je imel tedensko
mezgo 6 goldinarjev, mojster pa mesečno pla-
čo 40 goldinarjev.'8
Poleg odraslih pomožnih delavcev in še
večjega števila delavk je bilo v predilnici za-
poslenih tudi večje število otrok. Leta 1840 je
delalo 24 fantov in 54 deklic v starosti med 11
in 14 let, leta 1841 skupno 57 otrok v staro-
sti med 9 in 16 let, med temi 3 starih 9 let.
Leta 1846 je bilo zaposlenih 34 med 10 in 16
let starih dečkov in 37 med 8 in 16 let starih
deklic. Med deklicami je bila ena 8 let stara,
13
tri 9 in dve 10 let. Prav nečloveško so se izko-
riščale te delovne sile v nežni otroški starosti,
ker so morale delati od 5. ure zjutraj do opol-
dne in od 1. ure do 7. ure zvečer, torej celih
13 ur.
Kot cinična ironija zveni dekret dvome pi-
sarne z dne 18. oktobra 1839, ki je odredil po-
izvedbe o zaposlitvi otrok v tovarnah in za-
hteval predloge za njihovo zaščito pred
škodljivimi zdravstvenimi, moralnimi in du-
hovnimi posledicami za naraščajočo genera-
cijo. Pri tem naj bi se upoštevala starost
otrok, vrsta dela, delovni čas. Kar ganljivo na-
vaja ta dekret, da mora biti v tem pogledu
naloga državne uprave, da uskladi interese
industrije in človekoljubja in da onemogoči
zlorabe, do katerih zapelje posamezne fabri-
kante sebični pohlep po dobičku. Ta cilj naj
bi se pa dosegel brez prenadležnega omeje-
vanja industrijske dejavnosti." Vsa zadevna
večletna posvetovanja na Dunaju in v posa-
meznih deželah so pa ostala brezuspešna.^" V
ljubljanski bombažni predilnici so, kot že
omenjeno, še naprej zaposlovali od 8 let na-
prej stare otroke. Leta 1851 je delalo pri
njej 35 izpod 14 let starih otrok.^i Mezde, ki
so jih dobivali zaposleni otroci so bile tako
sramotno nizke, da je bilo za njihove starše
bolj donosno, če so puščali otroke beračiti po
ulicah, kot da bi jih pošiljali na delo v to-
vame.^^ V tovarnah so bili zaposleni večino-
ma otroci, katerih starši so delali v tovarni,
in bi sicer ostali doma brez vsakega nadzor-
stva. Taki starši so dajali otroke v tovarno
tudi z namenom, da bi si nekoliko dvignili
svojo žalostno življenjsko raven.^^
K ljubljanski predilnici je bila postavljena
leta 1848 še mehanična tkalnica s 150 statva-
mi, katerih število je kmalu naraslo na 200.^^
V delo je sprejemala izučene, pod 30 let stare
tkalske delavce (pomočnike). Dokler delavec
ni bil izurjen, za kar je potreboval okoli 14
dni, je dobival 30 krajcarjev na dan, potem pa
4 do 5 goldinarjev na teden.^^ prejo je razpe-
čavalo podjetje večinoma v notranje-avstrij-
ske dežele. Bombaževine in sicer težke do-
mestik in molino je izdelala tkalnica letno
okoli 30.000 kosov, ki jih je razpečavala ve-
činoma v Lombardijo in Benečijo.^^
Marčna revolucija na Dunaju v letu 1848,
revolucija na Ogrskem in vojna v Italiji so
imele zelo slabe posledice zia industrijo. Av-
strijske finance so bile derutne. Kljub temu,
da je bil 22. maja 1848 dekretiran prisilni te-
čaj za papirnat denar, se je pojavil agio za
srebrni denar, ki je znašal leta 1848 109 °/o,
leta 1849 111 «/o, leta 1850 120 »/o in leta 1851
126 ^loP Nastalo je splošno pomanjkanje de-
narja, ki je tlačilo trgovino in industrijo tudi
v Ljubljani, posebno ker tu ni bilo podružnice
avstrijske Narodne banke, torej možnosti es-
kontnega kredita.^** Železniška zveza Ljubljane
z Dunajem, odprta 17. septembra 1849, je omo-
gočila cenen prevoz tekstilnega blaga iz se-
vernih dežel, kjer je bila tekstilna industrija
tako močno razvita, da je mogla učinkoviteje
konkurirati z nižjimi cenami. Vse te okoli-
ščine so na Molinovo predilnico in tkalnico
vplivale tako neugodno, da je morala napo-
vedati stečaj. Na podlagi odloka trgovskega
sodišča v Ljubljani N° 5493 z dne 22. novem-
1853 sta prevzela celo konkurzno maso s pre-
dilnico in tkalnico vred Jakob Konow, Lang
& Comp., veletrgovina v Trstu, in Wertheim-
stein sel. Sohn na Dunaju, z namenom, dia bi
utanovila delniško družbo, ki bi prevzela te
tovarniške obrate. Medtem sta nova lastnika
zaprosila, da bi se jima dovolilo provizorično
nadaljevanje obrata, da ne bi ostali delavci
brez kruha, kar jima je bilo odobreno 2. feb-
ruarja 1854.23
Dne 16. marca 1860 je dobilo podjetje de-
želno tvomiško koncesijo.'" Prejšnjo barvar-
nico v Kamniku je leta 1860 opustilo.^'
Pravila delniške družbe pa so bila odobrena
od ministrstva šele 13. februarja 1862.52 Dne
3. oktobra 1863 je bila vpisana v trgovinski
register »c. kr. privilegirana bombažna pre-
dilnica in tkalnica v Ljubljani d. d.« Njena
delniška glavnica je znašala 300.000 goldinai-
jev a. v., razdeljena na 300 delnic na ime po
1000 goldinarjev. Jakob Konow je imel 60 del-
nic, Heinrich Lang 60, William Moline 60 in
konkurzna masa firme Werthemstein & Sohn
120 delnic. Upravni svet je obstajal iz dveh-
»direktorjev«, ki sta bila vedno Tržačana.
Tudi pod vodstvom novih lastnikov od leta
1854 naprej se ne opaža večjega napredka, ki
so ga onemogočili vojni dogodki (Krimska
vojna in vojna v Italiji). Medtem ko je zapo-
slovala leta 1845 sama predilnica 293 delav-
cev^', je bilo zaposlenih v predilnici in tkal-
nici skupaj leta 1856 335, leta 1858
290 in 1860 359 delavcev.'* Enak zastoj se
izraža tudi v produkciji.'^ Preje je izdelala v
letih od 1854 do 1859:
1854 3300 centov
1855 2600 centov
1856 3300 centov
1857 3600 centov
1858 3200 centov
1859 2900 centov4
Podobno sliko daje tudi produkcija bom-
bažne tkanine, in sicer:
1854 27000 kosov
1855 25000 kosov
1856 30000 kosov
1857 33600 kosov
1858 30000 kosov
1859 26000 kosov I
14
Navzlic temu pa je bila bombažna predil-
ca in tkalnica do leta 1872, ko je bila usta-
novljena tobačna tovarna, najmočnejše indu-
strijsko podjetje v Ljubljani.
Bombažna kri^a s skrajno napetimi cenami
za surovi bombaž,'' in finančni polom leta
1873, sta neugodno vplivala na poslovne us-
pehe. Zaradi tega so pristopili k družbi v letih
1878, 1883, 1898 in 1905 razni novi družabniki,
izključno Tržačani."
Podoba je, da je ljubljanska bombažna pre-
dilnica in tkalnica izdelovala dobro blago. Ze
na industrijski razstavi v Celovcu leta 1838
je bila odlikovana s srebrno kolajno. To od-
likovanje je bilo potrjeno tudi na razstavah
v Gradcu leta 1841 in v Ljubljani leta 1844.
Tudi na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873
je bila odlikovana, na vsedržavni obrtno in-
dustrijski razstavi v Trstu leta 1882 je pa bila
deležna odlikovanja z zlato svetinjo.^^
Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 1.
decembra 1906 se je delniška družba razšla.
Dne 10. novembra 1910 je bila firma izbrisana
v trgovinskem registru v Ljubljani češ, da ima
svoj sedež v Trstu, kjer je tudi vpisana v tr-
govinskem registru in da je po zakonu nedo-
pustno, da bi imelo podjetje registriran svoj
sedež v Ljubljani in v Trstu.''
Leta 1911 je bila predilnica in tkalnica v
Ljubljani opuščena in so jo leta 1913 začeli
podirati."
S tem je prenehalo po 72-letnem obstoju
pomembno ljubljansko industrijsko podjetje,
ki je bilo od začetka do konca v rokah tujih
podjetnikov. Ti pa niso bili finančno tako
močni kot tisti tuji kapitalisti, ki so osnovali
na slovenskih tleh enaka podjetja, a so pre-
živeli vse krize in obstojajo še danes kot sta-
rejša bombažna predilnica in tkalnica v Aj-
dovščini in mlajša v Preboldu.
V Preboldu je začel postavljati bombažno
predilnico in tkalnico leta 1840 tržaški vele-
trgovec Gustav A. Uhlich." Protokohrana je
bila 15. septembra 1842.« Leta 1852 je dobila
deželno tvomiško koncesijo."'
Na slovenskih tleh zunaj današnjega ob-
močja SR Slovenije je bila postavljena leta
1849 mehanična bombažna predilnica in tkal-
nica v Stražičah ob Soči pri Gorici. Ustanov-
ljena je bila enako od tujih kapitalistov Rit-
ter, Rittmeyer in komp. Tudi ta je preživela
vse krize in obratuje še danes.''"
Od treh bombažnih predilnic in tkalnic, ki
so bile ustanovljene v mejah današnje SR
Slovenije, je bila leta 1846 najmočnejša ti-
sta v Ajdovščini, ki je porabila 941.728 funtov
surovega bombaža. Ljubljanska je porabila
523.629 funtov in ona v preboldu 392.566 fun-
tov."'
Razen bombažne predilnice in tkalnice v
Ljubljani so uporabljale bombaž tudi vatar-
nice. Prvi izdelovalec vate v Ljublj^ani je
omenjen v petdesetih letih 18. stoletja."' Leta
1854 sta nastali dve vatamici (Aichholzerjeva
in Skribetova) na Glincah pri Ljubljani."' V
Dobravi pri Ljubljani je bila mikalnica vate,
ki je zaposlovala 3 ženske delovne moči."^
S tiskanjem bombaževine sta se ukvarjala
v Tržiču Jože Peharc in Kašpar Pollak, ki je
tiskal modre kotone, perkale in robce."' S te-
mi izvrstnimi izdelki, ki so se razpečevali tudi
na Koroškem, Štajerskem in Trstu, je Tržič
zaslovel v trgovinskem svetu.^» s
OPOMBE
1. I. Slokar, Geschiche der österr. Industrie, str.
267 si. — 2. Löwenthal, Geschichte der Stadt
Triest, II, str. 12.—3. I. Slokar, n.o.m. str. 283. —
4. MA Lj 208—209 1754—1789 6208 No. 2577; AS,
Gub. a., facs. 43, 1787—1791. — 4. Laibacher Zei-
tung od 18. novembra 1795. — 6. Mayer, Statisük
und Topographie des Herzogtums Kärnten 1796,
Str. 126. —7. I, Slokar, n.o.m., str. 268. — 8. I.
Slokar, n.o.m., str. 315; Bericht über die
Ausst. Graz, str. 16. — 9. MALj Reg. I fasc.
420; Laibacher Zeitung od 30. nov. 1837 R.
Andrejka, Mehanična bombažna predilnica in
tkalnica. Kronika I (1934) str. 137 in 186. — 10.
Bericht der Ausstellung Klagenfurt 131, Ausst
Laibach 86.—AS, Gub, a., fasc. 27 1839 No. 4. —
11. AS, K. k. Provinzialhandelskommissdon, Sta-
tistik 1832—1852. — 12. MALj, Reg. I fasc. 393. —
13. AS, Gub. a. fasc. 29 1825 No 29. — 14. Tafeln
zur Statistik der österr. Monarchie 1845/46. —
15. Anhang zur Laibacher Zeitung od 29. febr.
1840; MALj, Reg. I fasc. 558 — 16. MALj Reg. I
fac. 393, Tafeln zur Statistik d.ö.M. 1845/46. —
17. Bericht der Handels u. Gewerbekammer
Laibach für 1853 str. 35. — 18. MALj, Reg. I fasc.
401. — 19. MALj, fasc. 30 1837 in fasc. 48 1837. —
20. Prim. Slokar, Gesch. der österr. Industrie str.
120—125. — 21. Tafeln zur Statistik der österr.
Monarchie 1851. — 22. Bericht der Gratzer Han-
dels u. Gewerbekammer für die Jahre 1860-62,
Str. 15. — 23. AS, Gub. a. fasc. 31—48 1840
No. 8775. — 24. Bericht der Handels-u. Gewerbe-
kammer Laibach für 1853 str. 35. — 25. Razglas
v 39. dokladnem listu Novic od 16. XII. 1850. —
26. Bericht der Handels-u, Gewerbekammer Lai-
bach für 1853 Str. 35. — 27. Hundert Jahre
Wirtschaftsentwicklung Oesterreichs str. 129. —
2S. Bericht der Handels-u. Gewerbekammer
Laibach für das Jahr 1853 str. 44. — 29. Nam. a.,
fasc. 21—23; AS, MALj, Reg. I fasc. 562 in fasc. 20
1853. — 30. MALj, Reg. I fasc. 745. — 31. Bericht
der Handels u. Gewerbekammer Laibach für das
Jahr 1870 str. 90. — 32. MALj, XV/2. — 33. Ta-
feln zur Statistik 1845/46. — 34. MALj, Reg. I
läse. 669 in Bericht der Handels-u, Gewerbe-
kammer Laibach für 1854-56 str. 65—69. — 35.
Bericht der Handels-u. Gewerbekammer Laibach
für 1854-56 Str. 49 in 1857-60 str. 65. — 36. Bericht
der Gratzer Handels-u. Gewerbekamer für
1860—1862 Str. 204—296. — 37. R. Andrejka, Me-
hanična bombažna... Krooiika I (1934) str. 186.
38. Bericht über sämtiiche Erzeugnisse... Auss-
15
tellung Klagenfurt 1838. Bericht über sämtliche
Erzeugnisse. .. Ausstellung Graz 1841. Bericht
über sämtliche Erzeugnisse ... Ausstellung Lai-
bach 1844. Laibacher Wochenblatt od 16. oktobra
1880. Novice 1873 str. 288, Novice 1882 str. 313. —
39. Trgoivinski register v Ljubljani. — 40. R.
Andrejka, n.o.m., str. 186 si. — 41. Innerösterrei-
chisches Industrie u. Gewerbeblatt 1840 str. 1C8
in 311. — 42. Statistischer Ausweis der Gratzer
Ilandels-u. Gewerbekammer für 1854 str. 138. —
43. Fr. Hlubelc Ein treues Bild des Herzogtums
Steiermark, str. 322. — 44. Carl Fredherr Czoemig,
Die Stadt Görz zunächst als klimatischer Kurort,
Wien, 1874 Str. 105 in Czoemig, Das Land Göns
und Gradišča, Wien 1873 str. 96. — 45. Tafeln
zur Statistik der ö. Mon. 1845/46. — 46. MALj,
Urbarji 1752-1756. — 47. Stat. Bericht der H.-G.K.
Laibach für 1870 str. 88. — 48. Bericht der
H.-G. K. Laibach für 1857-60 str. 9 in 66. — 49.
Bericht über die AussteUung Laibach 1844 str.
76 in 79. — 50. Bericht der H.-G.K. Laibach
für 1852 Str. 75.
16